Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za eelo leto 1- srid., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gl(l., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo T kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedic-ija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če *>-■ livka enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem ti kanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Seineniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1uri popoludne. 171. 7 Ljubljani, v sredo 3. avgusta 1S87. Letnik X V IfitMla meri pagani.*) ii. Sužnja na križ! — A s čim zaslužil je smrt tvoj služabnik? Kje tožnik je njegov in kje imaš priče? Počakaj! Sužnju uiti ni moč! Umoriš ga še lahko pozneje! „Kaj si ob pamet? Mar suženj je človek? Kdo vpraša po vzroku ? Volja jo moja: ukaz! — Mar vzroka dovolj ni povelje?" Juvenal (VI. 219-223). V kako žalostnih, neznosnih razmerah je živela v paganstva človeštva veča polovica; koliko hudega je moralo trpeti človeštvo v starem veku, pričajo nam sužnji, kaže nain obupno stanje, kakoršnega bi naj bolj ljuti trdosrčnež ne priželel tudi živini ne. Toda mar je bil suženj več nego živina? Ne! Bil je orodje, kakor oralo, vol, kterega se gospodar poslužuje pri svojem delu. Triplex instrumenti genus, vocale, semivocale et mutum. Vocale, in quo sunt servi, semivocale, in quo sunt boves; mutum, in quo sunt plaustra, pravi Varro. (De re rustica, [I. XVII. I.) In po tem so tudi ž njimi ravnali. Kupovali, prodajali, zamenjavali, vezali, pretepali, uatezali, morili, križali so gospodarji svoje sužnje po svoji volji, kamor in kakor jih je ravno nagibalo njih rahlo čutilo. Postava se zanje ui menila. Spartanci so vsako leto sužuje ob določenem času pretepali samo zato, da trpini niso pozabili, kdo da so. Rimljani so jih imeli zvezane po sto na verigi v podzemeljskih ječah; verige so morali nositi noč in dan in z verigami na nogah so morali opravljati dela na polji in paznik jih je s korobačem, na kterem so bile pripete svinčeuke, neusmiljeno priganjal k delu. — Razmere za sužnje na deželi so bile toraj zelo žalostne; zato se ni zdela zastonj sužnjem največa kazen, ako je gospodar jih poslal iz mesta na deželo, kjer je suženj gospodaril sužnju. Toda tudi po mestih ni bilo bolje, ker se je suženj po svojem *) OH. „Slovenca" št. 157, 159, 163. stanu bistveno ločil od prostih; bil je le quasi se-cuudum homiuum genus: neka druga vrsta ljudi brez ceue in brez pravice, toraj popolno prepuščen volji gospodarjevi. Ker nečem razmer prečrno slikati, omenim, da so bile tudi častue izjeme med pagani, med kterimi so nekteri prav ljudomilo ravnali s svojimi sužnji, a ponovim, da so bile to le izjeme, ki pa izginejo v primeri z drugimi, kakor nezuatna rečica v velikem morji. Ker so se gospodarji proti sužujem ravuali po prislovici: Sic volo, sic jubeo, sit pro ratione voluntas, zato je mnogokrat najmanjša stvarica zadostovala, da je bil suženj tepen in tudi umorjen. Slaba volja gospodarjeva, neznatna neokretnost sužnjeva; morda se mu je o nepravem času zdehnilo ali kihuilo, je bilo vzroka dovolj za najhujšo kazen. Gorje sužnji, ki je zaljubljeni rimski gospodičini lase v kite spletala, jej lica lepšala ali obleko priravnavala, ko bi se bila nerodno zadela svoje gospodovalke! Toda kaj jej hoče tako nežna deklica, mar je mogoče, da te snežnobele, mehke ročice kaj žalega store? A bodalec, ki ga drži v rokah gospodovalka, nam priča, s čim oua priganja iu spodbada k delu svojo služabnico itd. A ko bi hotel še dalje s posameznimi slučaji pitati blagovoljnega bralca, bi nikdar ue prišel do konca. Le dvoje še omenim, kar posebno znači pagansko družbo. Prvo je, da državne postave niso prav nič varovale sužnjev. Nullum caput habet. Servile caput nullum jus habet: Suženj nima nobene pravice; do sužuja uima človek nobene dolžnosti. Sužnju ne more nikdo ne posoditi ne dolžan mu biti. Suženj je podoben mrtvemu. Pred postavo se on ne more zagovarjati; beseda njegova nič ne velja pred sodiščem, edino le krik njegov na tezaluici. Siue tor-mentis testimonium ejus credendum non est. Vse to nahajamo v državnih zakonih. Ali si moremo kaj hujega in trjega misliti? — Toda vse bi še bilo, ko bi v tej grozni bedi ue bila živela človeštva veča polovica, kakor sem že omenil v začetku. Par dokazov zato. Ateuej nam spričuje, da je Demetrij iz Phalera pri štetvi ljudstva v Attiki naštel le 20.000 prostih državljanov iu 400.000 sužnjev. V Rimu so imeli meščani po 1000, 10.000, 20.000 sužnjev, Postquam vero nationes iu familiis habemus; pravi Tacit. Tudi Rimljani so se bali velikega števila sužnjev; pripoveduje nam namreč Seneka, da so stavili v rimskem seualu nasvet, naj se sužnjem da posebua obleka; a senat ui hotel sprejeti nasveta, češ, sužnji se utegnejo šteti, koliko da jih je; to pa bi ne bilo varno za proste meščane. In da to žalostno sliko paganske družbe postavim v primerno svetlobo, da ničesar ne pre-zremo ua njej, omenim, da je bilo tudi prosto ljudstvo večidel le proletarijat. „Kruha in iger!" To njih geslo kaže jasno njih telesno iu duševuo stanje. Kar so pagani še človeškega imeli na sebi, to so zapravili v igriščih. „Proklete igre, strahoviti boji — piše cerkveni učenik Gregor Nacijanški — kjer so se ogledalci vnemali le za divje zverine; žalostni, ako ubeži človek zveri, vsi veseli pa ploskajo, ako ga je zgrabila, ko slišijo smrtne njegove vzdihe; ko vidijo, kako se zvija uboga človeška stvar v žrelu le-vovem". — Z velikim trudom in mnogimi žrtvami so lovili divje zveri, ki naj razveseljujoč ljudstvo pijejo človeško kri! (L"t bibant humanum, populo plau-dente, cruoreui). — A tudi človek mora moriti človeka, da se razvedrujejo ljudje; iu sicer niso zadovoljni z dvema, tremi bojevalci: na tisoče jih hočejo imeti. Ljudomili Tit, upanje sveta in veselje Rimljanov imenovan, je slavil sto dni svojo zmago s krvavimi igrami, v kterih je poginilo na tisoče ubogih trpinov. Iu paganski veljaki hvalijo te naprave, češ, človeka vtrjujejo proti bolečini. A kaj hočemo reči? Usmiljenje je dušna slabost, uči Seneka, lastna ljudem brez kreposti. Modri ne pozua sočutja. Le lahkomiselni norci so usmiljeni, pravi Cicero. Toraj za ubozega trpina ni dobre besede, ni sočutja, ne usmiljenja, zanj je le kletev, zasmeh, palica, meč, zverina, križ, iu vse je tako navadno, da bi se pagani čudili, ko bi bilo drugače! LISTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. (Konec.) Predragi, premili prijatelj! Ta je ona važna resnica, ktero je po besedah prerokovih izrazil sv. Pavel: Moj pravični pa živi iz vere *), to je, nikdo ui pred Bogom pravičen, se ne more zveličati, ako iz vere ne živi. Ono, kar zove „iz vere živeti", pomenja sv. Pavlu ne le za resnično imeti, kar in ker je Bog razodel, ampak več. Apostelj namreč na dotičnem mestu govori o življenji, ktero moramo živeti pred Bogom. To življenje pa bistveno obstoji iz dejanj, ktera imajo biti dobra, tako, da nas pred Bogom opravičujejo. Živeti toraj ni nič druzega, nego delati, iz vere živeti pa to, kar iz vere delati. A človek je razumno bitje in kot tak ničesa ne čini brez kakega smotra, smoter pa, v kolikor človeka k dejanju nagne, imenuje se nagib; zatoraj pa se more reči, da le tisti iz vere živi, ki nagibe svojemu delovanju zajemlje iz vere, t. j., ki tako dela ali živi, kakor vera uči, in zato, ker vera uči. Po nauku Pavlovem toraj more le oni čeznaravno zveličanje doseči, ki vero sledi kot voditeljico in pot kazočo in voljo nagibajočo. Po tem takem se pa oni, ki iz vere živi, loči od tistega, ki vere nima, ali ki hoče vero nadomestiti z naravnim spoznanjem, kakor so racijona-listi ali naturalisti. Ti-le ne verujejo, in zarad tega se tudi ue morejo dati nagibati od vere, ue živeti iz vere; ker namreč le to za pravo pripoznajo, kar z naravno pametjo razvidijo, tudi uagibov svojim dejanjem od drugod ne morejo zajemati, nego iz naravnega spoznauja. Verujoče nagiblje vera in po veri neposreduo Bog, ne verujoče pa pamet. Oni tako delajo, ker verujejo, da jim je tako delati, ti pa, ker tako za dobro ali primerno spoznajo. Razjasnimo to prevažno resnico z vzgledom. Dva gospoda sprehajaje se ualetita na berača, ki ju poprosi miloščine. Prvi nima vere, je racijonalist. Naprošen za miloščino, tako le pri sebi premišljuje: berač je reven, beda ga tlači, lakoto trpi, naj bo, dal mu bom, vsaj je tudi on človek, kakor jaz, tudi je človeku dostojno reveže podpirati; s tem bom doprinesel človekoljubno dejanje; slednjič videli me bodo drugi ljudje, berač bo tudi hvalil mojo milosrčnost, in svet me bo tem više čislal . . . Tako pretehtujoč dti miloščino . . . Zdaj pride drugi na vrsto; tudi on je poprošen. Toda kot veren, po- božen kristijau začne tako misliti: Glej, ta revež je kristijan, kakor jaz, moj brat v Kristusu, z njegovo krvijo odrešen, za ista nebesa vstvarjen, kakor jaz; podariti mu hočem, vsaj je tudi Jezus Kristus tako velel ter obljubil, karkoli bomo dali najmanjšemu svojih bratov, da bo veljalo, kakor da bi bilo dano njemu samemu, stotero bo vse povrnil ... In dii mu tudi on . . . Dal je iz vere, ker one resnice, da je berač njegov brat v Kristusu itd., da je odrešen s krvijo Kristusovo, uči nas le krščanska vera. Zatoraj je pa tudi oni čin milodaruosti, ako se je dovršil z milostjo božjo, zadobil čeznaravno zaslužnost; čin pa, kterega je brezverni tovariš do-priuesel, ostal je, dasi naravno ne slab, popolnoma brez zasluge za nebesa; nagibna resnica namreč, da je berač človek itd., je čisto naravnega spoznanja in jo lahko vsak nevernik spozuii. In da bi racijonalist tudi celo življenje skazoval trpečemu človeštvu največih dobrot, da bi tudi vse žrtvoval, kar ima, iu slednjič še samega sebe — vse bi nič ne zdalo za nebesa. Moj pravični živi iz vere! Tako je življenje iz vere. Zatoraj ni čuda, da v našem naturalističnem veku ljudje nič bolj ne črtijo, kakor tako življenje iz vere; a od druge strani se posebno ponašajo, da so se oprostili verskih predsodkov, ter da žive, kakor uči čista pamet. V Li ni to strašna tema, kamor sva zabredla, či-tatelj moj? Naprej ni moglo, nazaj ui zualo človeštvo v tej noči. Ali naj pogine človeštvo? Ne! — V to temno noč zasveti nebeška luč, od vzhoda po-sijejo ujeni razsvetljujoči in ogrevajoči žarki! In med divje glasove, s kterimi je človeštvo obsojalo, mučilo iu morilo trpečo rajo, zadoni glas vesel, mogočen, uebešk, glas božji! Blagor ubogim! . . . blagor žalostnim! . . . blagor trpečim! . . . Ljubite se med seboj! . . . Vsi ste bratje, otroci nebeškega Očeta! . . . Kdor pozua razmere v paganski družbi ob Iz-Teličarjevem prihodu, on ne povprašuje, kje je pisano, da ima priti Sin božji na zemljo; dovolj so mu te besede, ti nauki, ki glasno kličejo celemu svetu: Resnično, kdor takim ljudem oznanuje take nauke, on ne more biti le človek; biti mora v resnici Sin božji! Politični pregled. V Ljubljani, 8. avgusta. Notranje dešele. Presvitli cesar je v ponedeljek odpotoval iz Išla v Monakovo in dalje v Kreuth. Prihodnjo soboto se cesar vrne v Gastein. Iz Išla se poroča, da je svitli cesar v soboto vsprejel ministra vnanjih zadev, grofa Kalnokyja v avdijenci. Ministerski predsednik grof Taaffe se je vrnil v petek na Dunaj. Kaucni minister je dovolil, da se sezida posebno poslopje za češko državno obrtno šolo v Brnu. Mladočeški poslanec grof Kounic je v nedeljo govoril pred zbranimi volilci v Velevarih. Zbralo se je okoli 45 volilcev. Ker se opozicija ni vdeležila shoda, vsprejela je skupščina resolucijo, v kteri poslancu izrečejo zaupnico. Grof Kounic je sicer trdil, da ne vstopi v češki klub, vendar je priznal, da skupno postopanje vseh čeških poslancev najbolj ugaja češki politiki. Koroški poslanec Peter L a x je svojim vo-lilcem poslal pismeno poročilo o svojem delovanji v državnem zboru. V poročilu piše, da je po dolgem premišljevanji vstopil v nemško-avstrijski klub. Najraje pa bi bil v takem klubu, ki združuje vse zastopnike kmečkih občin ne glede na narodnost in politično mišljenje. Of/erska vlada namerava državnemu zboru predložiti postavni načrt o civilnem zakouu. Pravosodno ministerstvo že izdeluje načrt postave. Gotovo bodo v zbornici burne debate. Vnanje držaTe. Nova srbska vlada napravlja našim sodržavljanom madjarske krvi velike skrbi. „P. LI." donaša večkrat dopise iz Belegagrada o srbskih razmerah, ki razvnemajo živce njegovim prijateljem. Ker imenovani list ni poseben prijatelj sedanjemu srbskemu ministerskemu predsedniku, je lahko umljivo, da razmere v Srbiji riše prečrno. Nedavno je objavil dopis, ki slove v bistvu: Srbska vlada vedno občuje z ruskim zastopnikom Perzijanijem. V Peterburgu so že popustili misel, da se vrne v Srbijo bivši metropolit Mihael, ker se je kralj Milan odločno izrekel proti temu. Poleg Perzijanija uživa posebno pozornost g. Ristiea in njegovih tovarišev francoski zastopnik g. Millet. V najnovejšem času so skušali sporazumeti se s Ornogoro. Odposlanci obeh držav niso hoteli vzbuditi pozornosti iu so se sešli najprej na Duuaji in pozneje v raznih mestih južne Ogerske. Doslej so razložili le svoja mnenja. Tekom razgovora se je pokazalo, da na črnogorskem dvoru žele prevrat v Srbiji in pričakujejo vladarsko krizo v Belem-gradu. Zahteve, ktere so se stavile s črnogorske strani, bile so vladarske narave, in zastopnik Srbije jih je odklonil. Nasledek dogovorov se more najbolje spoznati po tem, ker stopi zastopnik črnogorskega kueza v srbsko državno službo. Dogovori se bodo nadaljevali po volitvah v skupščiuo. Do sedaj hoče vlada poravnati mnoge težave, ki ovirajo delovanje. — Temu dopisu ni treba pojasnila, ker se vidi iz besed, da je na dopisnika vplivala sedanja vročina. Umrl je vsemu svetu znaui ruski časnikar Mihael Nikiforovič Katkov. Rodil se je 1820. I. v Moskvi iu se izšolal ua vseučiliščih v Moskvi, Kraljevci iu Berolinu. Nekaj časa je bil profesor modroslovja na vseučilišči v Moskvi. Pred tridesetimi leti je stopil na časnikarsko polje. L. 185G. je začel izdajati mesečnik „Russki Vjestnik", od 1. 1863. pa je neprenehoma delal za „Moskovskija Vjedomosti". Članki njegovega lista so v najvišjih krogih imeli mogočen vpliv, „Mosk. Vjedomosti" so bile tako rekoč glasilo ruskega naroda. Meuda ga ni v nobeni državi časnikarja, ki bi imel toliko vpliva na državno politiko, kakor ga je imel Katkov v svoji domovini. Katkovo ime je tesno združeno z najvažnejšimi dogodki ruskega življenja. — ^Novosti" pišejo o M. N. Katkovu: Katkov ni bil nikoli pau-slavist. Pri vseh svojih nasvetih se je ravnal po vzgledih zapadnih dežel. Katkov je bil do najnovejšega časa odločeu častilec in pristaš kneza Bismarcka. Ravno Katkov je v zadujih letih toplo zagovarjal ožjo zvezo med Rusijo iu Nemčijo. Svojim čitateljem je celo zatrjeval, da knez Bismarck bolje pozua ruske koristi, kakor ruski državniki, in da med Rusijo in Nemčijo ni treba poravnavati računa. V svojem listu se je potegoval za Nemčijo do polovice minulega leta. Zato ne razumemo, zakaj v Berolinu opisujejo Katkova kot sovražnika Nemčiji. Nemški listi bi ravnali previdneje, ko bi se vprašali: zakaj je ta prijatelj Nemčije v zadnjem letu postal njen sovražnik? Ko bi nemški in avstrijski časniki računili z resničnimi dogodki, hitro bi se prepričali, da sedanje Evrope ne vznemirjajo panslavisti, temveč drugi vzroki. Zlo ue tiči v namerah te ali one stranke časnikarjev ali politikov, marveč v nasprotujočih si koristih raznih držav. Nevaren boj se more preprečiti, ako posamezne države odjenjajo v svojih zahtevah in težnjah. — Policijski načelnik v Nikola-jevu je naznanil vsem avstrijskim Židom, da morajo v tridesetih dneh zapustiti mesto in rusko zemljo. V Nikolajevu žive mnogi avstrijski židje kot tovarnarji, trgovci in rokodelci. V Franciji je še vedno ua dnevnem redu prepir med Ferryjem in Boulangerom in poslancema Laurom in Delafossom. Napovedali so si dvoboj. — Kakor znano, trdil je Laur, da je Delafosse priporočal Boulangeru državni prevrat. Delafosse odločno zanikava. Priznal je le toliko, da se je večkrat raz-govarjal z Boulangerom in mu čestital, ker je ojačil armado. Kar se tiče onih 94 generalov, ki so obljubili Boulangeru pomoč, je toliko resnično, da je okoli sto častnikov in generalov obiskalo Boulangera. Ti so ga nagovarjali, da se prične boj. „France" zahteva, da mora Boulanger imenovati vse one častnike in generale, ker Delafosse ne more zastopati vse desnice. — V St. Quentinu so odkrili spomenik Martinu. Ko je prišel minister Spuller, čulo se je več glasov: Živel Boulanger! Znani Deroulede je govoril v imenu zveze rodoljubov. Mestni zastop v nitmi je prosil vdovo Depre-tisovo, da se prepelje truplo njenega moža v Rim. Dalje je naročil vsem trgovcem, da zapro svoje prodajalnice mej pogrebom v Stradelli. Na kapitolu mu postavijo spomenik za 100.000 gl., na njegovi hiši vzidajo spominsko ploščo in po njem imenujejo eno ulico v Rimu. — Depretis je bil najkonservativ • nejši italijanski državnik od 1. 1866. Bil je pošten mož in odkritosrčen nasprotnik. V zadnjem času se je odločno potegoval za avstrijsko-nemško-italijansko zvezo. Depretis ni bil prijatelj irredente. Vse se novprašuje, kdo bo njegov naslednik v ministerstvu? Začasno vodi Crispi vnanje zadeve. Ta državnik pa ni prijazen Avstriji. Kakor že znano, zmagali so v Neapolji katoliki pri občinskih volitvah. Katoliki niso pričakovali tolikega vspeha, ker so njihovi nasprotniki vplivni iu bogati možje. Razpisauih je bilo 21 volitev; katoliki so postavili 20 kandidatov, od kterih je izvoljenih 19. Liberalci so bili srditi na duhovnike, ker so se v polnem številu vdeležili volitev. Turška vlada je neki brzojavno svetovala princu Ivoburškemu, naj ne gre v Sofijo, dokler ga ne potrdijo vse države. Po deželi, posebno v Ru-meliji, je prebivalstvo zelo nemirno. Regenti čutijo, da nastauejo vstaje in izgredi, ako v kratkem ne pride knez v deželo. Stranski, brat ministrov, in Načevič sta na Dunaji, da pregovorita princa, naj prevzame vladarstvo. Ali ga pregovorita, kdo ve? Dopisnik Dunajskega „ Vaterlanda" piše iz Sofije, da posebna komisija že pregleduje knežjo palačo. Tudi je znano, da je pri nekem krojači v Sofiji naročeua bolgarska obleka za kneza. Ti dogodki gotovo nekaj pomenijo. „Nezavissima Bolgarija" piše, da pride novi kuez v kratkem v Trnovo. Imenovani list sklepa iz nekterih poročil, da bodo vse države potrdile volitev. Tudi Francija ni rekla naravnost, da je ne potrdi. Le ena država nas ovira — Rusija. Akoravno pa Rusija ue odjenja, prišel bo knez Ferdinand tudi brez njenega dovoljenja. Pravica je na naši strani. Ako Rusija odreče svoje dovoljenje, potem imamo proste roke in zaklicati smemo: Bolgarija je ueodvisna! Mi smo na vse pripravljeni, tudi na smrt. Pri vsem tem pa upamo, da bo kuez kmalo v naši sredi. — Regenti so bili nekaj dni v Varni; vrnili so se v Ruščuk. Kaj so iskali iu nameravali, ni znano; najbrž so premišljali svojo prihodnjo osodo. — če pa konečno Koburžan le ne pride v Bolgarijo, prosili bodo regenti prejšnjega kneza Aleksandra, da zopet poskusi svojo srečo. Kakor poročajo časniki, posvetovala se je o tem Battenberška rodoviua. Turški sultan je naročil državnemu podtaj-niku v ministerstvu vnanjih zadev, naj izdela nove predloge gledš egiptske pogodbe, kteri se predlože angleški vladi. „Temps" poroča, da je nastal prepir med sultanom na Zanzibaru in Portugalci zaradi meje. Portugalske ladije so priplule pred Zanzibar, da branijo portugalske koristi. Sultan Said Bargoš noče odjenjati; prepir bo morala razsoditi posebna komisija. Omenili smo že, da nemški listi imenujejo kot naslednika holandskega kralja Viljema v veliki vojvodini Luksenburški vojvodo Adolfa Nassavskega. Nemčija bo podpirala tega kandidata. Prebivalci v Luksenburgu pa z nemškim vladarjem nikakor niso zadovoljni. Nastalo bo novo vprašanje, ktero bodo morali reševati evropejski državniki. Španska vlada je naznanila fraucoski vladi, da ne more potrditi zvišano carino na špirit iu vino, ker se nove določbe ne strinjajo s trgovinsko pogodbo. prejšnjih časih se ni niti zasebno, niti javno nič pričelo, kar bi se ne zlagalo z načeli krščanstva, cerkev je s svojim blagoslavljanjem vse novo uvajala, vse posvečevala. Dandanes pa se narodi v svojih podjetjih ne dajo vesti od čistega „hu-manizma" ali človečnosti, kakor se navadno na široko ustijo. Nekdaj se je stavljal križ na javna poslopja, krščanski zavodi so se snovali, zapuščine in ustanove so se delale Jezusu Kristusu in svetnikom, zidale so se bolnišnice, po kterih so moški in ženske, Bogu posvečeni, bolnikom stregli kot svojim bratom v Kristusu; vse je oživljala, k vsemu nagibovala vera. Dandanes pa se je križ iz šol, iz javnih prostorov in ustanov vrgel, in mesto njega se nastavljajo znamenja stare mitologije: Venera, Merkur, Atena, Nimfe itd. . . .! In karkoli se bližnjemu dobrega skaže, zgodi se le v imenu „člo-večnosti". Od tod toliko človekoljubnih ustanov (Humanitiitsanstaltenj, človekoljubnih podjetij, zavodov, lilantropnih društev, dobrodelnih predstav (Wohlthiitigkeitsvorstelluugen), zbiranj itd. — kar se vrši navadno prav šopirno z vednim ponavljanjem tolikokrat že pogretih fraz! Mi pa moramo nasproti tem zmotam življenje naše natančno vravnati po načelih in duhu sv. vere. Ta vera zavladati mora in prešiujati ne le zasebuo življenje naše, ampak tudi javno. Zasebno človek večidel živi le sebi, a ker je on socijalno bitje, mora ob enem tudi bližnjemu živeti, in to se godi v javnem življenji. Nedostojno je namreč za značajnega človeka, javno drugače pokazati se, kakor živi in deluje zasebno; med zidovi domače hiše verovati, moliti, z družino pobožno pogovarjati se, zunaj pa pred svetom križa se sramovati, sramotenje verskih resnic nemarno prenašati; nedostojno, ko gre za najsvetejše pravice sv. cerkve, ne na levo, ne ua desno se ganiti; isto tako vsem brez razločka hvalo ploskati, da le kaj novega ali nenavadnega na dan spravijo, ne glede na to, se li, kar trde, zlaga z vero ali ne. Se ve, da bi hoteli sovražniki Kristusovi vernike razgnati v kot zasebnosti, omejiti delovanje katoliških duhovnov ter zapreti jih med štiri zidove domače cerkve; v javnosti, ne v šoli, ne v zbornicah, ne v postavodajstvu, ne pri volitvah, bi se ne smelo kakorkoli izjaviti katoliško prepričanje! Iu koliko je žalibog takih katoličanov, ki se dajo preslepiti od novega evangelija! Koliko takih, ki, meneč, da vera ne veljii v politiki, si naročajo brezverskih prostozidarskih časnikov, glasujejo pri volitvah za najbolj zagrizene liberalce; ki se vpisujejo v društva cerkvi in veri sovražna, meneč, da vera je dobra iu za-povedaua le za ožji krog domače družine; koliko takih, ki mislijo, da vera in njeni nauki nimajo z umetnostjo, s pesništvom nič opraviti, da smejo tukaj Boga, prostost volje in druge resnice na sto načinov tajiti, a da vkljubu vsemu temu ostanejo pravoverni kristijani! Zdi se, kakor da bi takim kristijanom vera res [ ne bila drugo, kakor prazna teorija, in dogme le nekaki stavki, o kterih se pulijo in kratkočasijo prepirljivi školastiki. Jojmene, daleč, daleč smo zabredli od zdravih nazorov srednjega veka, ki je vero smatral za tako ozko sklenjeno z življenjem, da je iz verskih resnic izvajal vodila privatnemu in javnemu življenju, politiki, znanosti, umetnosti, sploh vsemu človeškemu početju. Da, mislim da evropska družba za nobeno drugo boleznijo bolj ne boleha, kakor za tem ločenjem vere od javnega življenja. Da se o tem prepričamo, zadosti bi bilo le en pogled vreči na oni duh, ki skoro brez izjeme veje v javnem šolstvu, v postavodajstvu, v politiki, sploh v vseh strokah javnega življenja evropskih držav. Kolika razlika med to javno brezvernostjo in onim verskim čutjem, ki se še nahaja v srci in privatnem življenji ogromue večine evropskih narodov! To vse učinil je naturalizem, ki v obliki novodobnega liberalizma kakor mora tlači narode. Prikradel se je v prejšnjem stoletji na dvore evropej- Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 2. avgusta. (Liberalni Nemci — katoliki?) ..Slovenec" je imel že večkrat priliko, naš narod svariti pred liberalnimi Nemci in nemškutarji, ki so vsi od konca do kraja katoliški veri, in ker je naš uarod vrlo veren, tudi našemu narodu silno sovražni. Dokazov za to uam ni nikdar maujkalo. Da bo pa eden več, nate še tu enega, in sicer najnovejšega. Graški nemško - liberalni organ „Tagespoštau omenja ustanovitve uajnovejšega slovenskega društva, takozvanega .tiskovnega društva" v Ljubljani, in pravi med drugim: „Man sagt, dass der erste Z\veck desselben die Ver-breitung der katboliscben Propaganda in Krain sei. Dieser Zweck wiirde aber die Griindung eines neuen Vereines uicht erkliiren konuen, steht doch die ganze slovenische Partei ohnehin unter klericaler Bot-mšissigkeit; der Verein \vird also ohne Zweifel mit seiner Thiitigkeit iiber die krainischen Greuzen hinausgreifen und auch im Kiistenlande, in Kiirnten und Untersteiermark zu operireu sucben. Man kann darum nicht f rti h genug die Aufmerksamkeit der Deutschen in diesen Gebieten auf den neuen Verein leuken, dem eutgegeuzuarbeiten eine Hauptaufgabe uuserer Partei wird sein miissen." No, hvala Bogu, vendar enkrat prava barva! Toda, da bodo tudi tisti Slovenci, ki nemški ne znajo, vedeli, kaj da nemško-liberalni list piše, moramo jim to po domače povedati: „Pravijo, di je prvi namen ..tiskovnega društva" razširjati katoliško zavest po Kranjskem. Edino iz tega namena bi si pa ue mogli tolmačiti, zakaj da je bilo treba ustanovljati novo društvo, ker so Slovenci od konca do kraja pod klerikalnim vodstvom. Društvo bo toraj brez dvoma raztegnilo svojo delavnost preko kranjskih meji iu bo skušalo delovati po Primorji, Koroškem iu malem Štajarji. Zato ne moremo zadosti zgodaj pozornosti Nemcev po teh pokrajinah prebivajočih ua to najnovejše društvo obrniti, kterega spodbijati bo morala ena največjih dolžnosti naše stranke biti." Pregovor pravi, da ni najslabše tisto sadje, ki se ga ose lotijo. ..Tiskovno društvo" se je še le komaj rodilo iu že mu je boj napovedan, boj na smrt. In zakaj? Jasno so povedali nasprotniki naši, da zato, ker je društvo sumljivo, da bo tudi po sosednjih slovenskih pokrajinah katoliško zavest širilo, ob enem pa, kakor društvo samo pravi, tisto vtrjevalo na avstrijski domoljubni zavesti. Jse za vero, dom in cesarja!" To je toraj tisti strah, pred kterim se naši nasprotniki tresejo, kakor hudobec pred sv. križem! Ni čuda potem, če sami za-gazijo na kriva pota, ki so z veleizdajo v najbliž-njem sorodstvu in še prav pogosto z njo v dotiki, budimo se pa, naravnost rečeno, drzuosti, kako si upa „Tagespoština" stranka groziti se, da hoče na vso moč pobijati društvo, ktero namerava širiti in utrjevati katoliško in avstrijsko zavest! Res daleč smo, ali bolje, daleč so že prišli v uemško-liberalnem taboru, kjer vlada veliko navdušenje za pruskega kralja, avstrijskega cesarja pa komaj še po imenu poznajo, da hočejo napadati društva, ki so ali bodo vrla podpora Avstriji. Avstrija je namreč par excel- skih vladarjev, od tod prilezel je v postave, v šolo, v slovstvo, ter potegnivši za seboj višje kroge in merodajne faktorje, pritiska od zgoraj na nižje verno ljudstvo; izneverši cerkvi višje stanove iu javno življenje, upa, da bo v kratkem še v podložnih narodih zamoril krščanski čut. A ravno zato se moramo podvizati, da kakor naturalizem od zgoraj navzdol narode izneverja, isto tako mi od zdolaj, to je pri sebi, v lastnem srci začnemo obujati in oživljati vero, a po tej veri strogo vrejevati življenje; pred vsem pa moramo vero ne le doma, ampak tudi javno spoluovati ter možato in vstrajno bojevati se, dokler ji ne priborimo v javnem življenji one veljave, ktera ji gre po božjem in naravnem pravu. Ta pobožna množica, ki je tukaj zbrana hvalit Marijo, glej, biti nam ima v vzgled in spodbudo. Tako živo verovati, tako nevstrašeno in brezobzirno vero spoznavati! Kaj bi vera lahko premogla 1 O da bi se ta duh razširil daleč, daleč po katoliškem svetu, tedaj bi kmalo strmeli, tedaj bi skusili, kako resnično je, kar pravi apostelj: Vera naša, ta je zmaga naša! Ves Tvoj lence katoliška — sam sv. oče jo je pohvalil — in verno vdana svojemu cesarju razven nemško-narodne stranke. Društvo, ktero ti dve njeni čednosti goji, je izvestno njen krepak steber in liberalci si ga upajo spodkopavati?! Z Višnje gore, 1. avgusta. (Smrt poštenjaka.) Umrl je pri nas na večer zadnjega dne minulega meseca Jauez Zaviršek (po domače Jopeč), usnjarski mojster, meščan iu starosta mestnih odbornikov. Rojen je bil 1. 1813. Pokojnik je bil veren kristijan, kteri se je zvesto ravnal po naukih sv. cerkve, a bil je tudi vzgledeu in ne-omahljiv narodnjak, ki se ni vpoguil tudi ne v najljutejšem sovražuem viharji. Od početka volitev v deželni zbor kakor tudi v državni zbor stal je vedno na narodno-konservativni strani. Omenjamo samo zloglasne dobe Vesteneck-ove. Kako je tedaj vsegamogočni glavar s služnimi duhovi obdeloval meščane z obljubami in grožnjami, in jih mnogo pridobil svoji stranici — vse to živi med nami še v žalostnem spominu. Tako obdeloval je tudi našega pokojnika, a moral je britko spozuati da: Hrast se omaje . . . In enako stal je blagi pokojnik prej kakor tudi še pri zadnjih volitvah na prej omenjeni strani. Upali smo, da ga bomo ob uri skušnje zopet videli na starem mestu — a žalibog — peijaje se s čilim konjem, se zvrne tako nesrečno, da mora po dva-dnevnem hudem trpljeuji previden s sv. zakramenti zapustiti dolino solz. Pogreb njegov bil je danes kaj dostojen. Obilna množica vernikov kazala je, kako občespoštovanje je vžival pokojni med vsem ljudstvom. Smelo trdimo, da njemu ni bil uihče nasproten ali sovražen. Te vrstice naj so vernemu sinu cerkve in domovine mali spomenik. Večni blagor njega duši! Pri Jezeru na Koroškem, 1. avgusta. (Nova maša.) Vesel dau za vso našo okolico je bil včerajšnji 31. julij. Naš rojak čast. g. Franc Viruik daroval je prvo sv. mašo v svojem rojstnem kraji pri sv. Andreji v Ravnih. Ker je ta kuratna cerkev majhna, je visokočastito škofijstvo Celovško milostno dovolilo, da se sme slovesnost obhajati pod milim nebom, da bi bil tako lahko vsak pričujoč pri novi maši. Za to se je odločil prostor zraven cerkve na pokopališči in kar je posebno pomnjivo, altarček za prvo sv. daritev postavil se je ravno na grobu očeta čast. g. novomašnika. Ob določeni uri pomika se častitljiv sprevod iz rojstne hiše novomašnikove proti cerkvi; mnogo sorodnikov z materjo novomašnikovo, devet gg. duhovnikov, med njimi kot arhidijakon p. n. milost-ljivi prošt in dekan iz Doberlevesi Franc Viconik in sledujič ovenčani gosp. novomašnik. Med sprevodom je domači muogozaslužni g. župnik Balant Šum ah glasno molil sv. rožni venec, kar je bilo posebno všeč pobožnim vernikom. Za „Veni sancte Spiritus" je sledil čvrsti govor visokočast. gosp. o. Kolumbana Urnika, bogoslovskega profesorja iz Celovca, ki je v gladki slovenščini pojasnil lepo slavnost tega dneva. Ljudstvo je prečastuega govornika kaj pazno poslušalo; vse polno ga je bilo in po drevji na okrog si je veliko malih pa tudi večjih Cahejev poiskalo prostor v hladni senci. Bil je nekak prizor, kakor v dobi Zveličarja na obalih Genezareškega jezera, ko je vse željno poslušalo besede večnega življenja. Kakor je tii navada, so po skončani daritvi verniki šli pred novomašnika po njegov sv. blagoslov ter so ga potem tudi obdarovali. Najpred čč. gg. duhovniki posamno, na to sorodniki in drugi, kolikor jih enkrat poklekne na stopnjice altarjeve. In to je dolgo trajalo, kajti nobeden bi rad ne zapustil kraja, da bi ne prejel novomašnikovega blagoslova. Po svetem opravilu je bilo na domu prijazno pogostovanje povabljenih svatov. Žal! da so naj-imenitniši gost in tolikanj prijazui prečastiti gosp. prošt Doberlaveški tako zgodaj, krog 3. ure, morali zapustiti veselo družbo, ktera jih je spremila k vozu do klanca, tii običajna godba jim je za slovo zaigrala še par komadov, ktera pozornost je visocega gosta zelo ganila. Navzoči gosti iz Kranjskega so se prepričali, kako spodbudno se obnašajo verniki pri sv. opravilih, pa tudi, kako je pri njih stara slovenska gostoljubnost doma. Napitnice so pričale, da se zavedajo tudi svojega slovenskega rodu in da hočejo ostati vsigdar zvesti Slovenci. Pa kako bi bilo drugače; imajo ravno v svoji sredi vrlega poslanca g. Fr. Muri-ja, ki nevstrašljivo s starosto koroških Slovencev zastopa njih pravice nasproti vsem posmehom ošabnih Velikonemcev. — Prepričani smo, da tudi gospod novomašnik, ki je priklil iz tega vrlega rodu, stopi v kolo teh pogumnih borilcev za vero in dom. V to ime mu kličemo: Ad multos annos! Domače novice. (Slavnostna himna) zlatomašniku sv. očetu papežu Leonu XIII. za mešani ali moški (?) zbor s spremljavo orgelj, zložil Ig. II1 a d u i k Op. S. — Navdušeni pesmi, ktero je zložil v proslavo zlate maše sv. očeta naš občepriznaui nabožni pesnik prečastiti gosp. kanonik L. J e r a n . podal je napev mladi uadarjeni organist Starološki. Dasi napevu ne pripisujemo posebne glasbene vrednosti, vendar bo o priliki dobro služil organistom in mešanim zborom. Za igranje pedala jemati posebno vrsto se nam ue zdi primerno z ozirora na to, da naši organisti niso vajeni ob enem gledati na tri vrste. Ce bi bili nekteri okraski v pudalu izostali, bi skladba pri tem ne bila čisto nič izgubila. Tudi sicer se nam zdi spremljava prepolna. Ker je čisti dohodek namenjen „dijaški kuhinji" v Ljubljani, in enake himne za omenjeno priliko še nimamo, naj bode slavnostna himna našim cerkvenim zborom priporočena tembolj, ker jej je cena nizka. Stane samo 30 kr. in se dobiva pri skladatelji v Stari Loki in v „Kato-liški Bukvami". (Novi provincijal reda oo. frančiškanov.) Te dni je imel frančiškanski red v Budimpešti volitev novega provincijala za Avstro-Ogersko. Izvoljen je Hrvat Stjepau S i k i r č e v i č. (Umrla) je včeraj v uršulinskem samostanu v Loki č. g. sestra Alojzija Koblar v 24. letu svoje starosti; na smrtni postelji je storila obljubo. Bila je pridua in skrbna učiteljica vnanje šole. (Nižja gimnazija v Kranji) je po sporočilu „Pol. Corr." med tistimi, ki se imajo zarad prepič-lega števila učencev odpraviti; kajti štela je ob začetku ravno preteklega šolskega leta le 85 dijakov. Ali je nemška gimnazija v Kočevji brojila kaj veliko več učencev, ker je ni med obsojenimi na smrt? (Vabilo) k tomboli, ktero priredi P o-stonjska prostovoljna požarna bramba v prid svoji blagajnici v nedeljo, 7. avgusta, točno ob 6. uri popoludne v gostilni p. Josipa Inoceuta (pri „Jami"). Pred in po tomboli svira Postojnska godba. Zvečer prosta zabava pri električni razsvetljavi in umetnem ognju. K obilni vdeležbi vabi najvljudneje odbor. (Razpisana) je služba pomožnega šolskega služabnika na Ljubljanski gimnaziji; mesečne plače je 20 gld. Potrebno je znanje nemškega in slovenskega jezika, dosluženi vojaki imajo prednost. Prošnje do 10. septembra c. kr. gimnazijskemu vodstvu. (Nova knjiga) je izšla pod naslovom: „Srečo-lovec", povest onim, ki si na tujem iščejo domu, vzlasti njim, ki tišče v Ameriko. Predejal H. Maj ar, duh. pom. v Klanjcu na Hrv. Založil iu prodaja Anton Turk, knjigovez. Cena 20 kr. (Vreme.) Neznosna je bila vročina zadnje dni. Kdor je le mogel, iskal je blagodejne sence, sadež na polji je venel vsled suše. Danes se je zemlja malo ohladila, ker je palo nekoliko dežja. (Parobrodstvo po Savi.) Donavsko parobrodno društvo je z oglasom od 29. pr. m. naznanilo, da se zaradi majhne vode ustavi vožnja potnikov v sredo. — Kakor naznanja hrvatski uradni list, je vožnja parobrodov na Savi popolnoma ustavljena. (Strela je nbila) dne 23. julija 601etno ženico Uršo Mežnarič v Kranjcovi vincarski hišici blizo Ljutomera. Hotela je iti živino napajat. Ko odpre duri, trešči vanjo in padla je mrtva na tla. (Na Mangartu) je na sv. Jakoba dan štirinajstleten deček uabiral očinec (Edelvveiss). Ob nekej 200 metrov visoki steni mu je spodletelo, in revež je padel v propad, kjer so ga v pravem pomenu besede razmečkanega našli. Razne reci. — I)r. Joseph Ambergers Pastoral-t h e o i o g i e v četrti zboljšani izdaji je gotova. Zadnji čas izšli so poslednji trije zvezki (19., 20., 21.) tega krasnega dela, v kterih učeni pisatelj ter ka- nonik stolnice RcgensburJke nadaljuje nauk o blagoslovih, razpravljajoč najprej blagoslavljanja reči iu poteiu prav nadrobno blagoslavljanja oseb. Temu sledi obravnava o cerkveni molitvi sploh iu posebej še o raznih cerkvenih javnih obhodih ali procesijah, kteremu je g. pisatelj dodal prav krepkih besedi o božjih potih. Za tem uajdemo jako lepo obravnavo o duhovno - kraljevskem poslovanji mašnikovem. V celi vrsti paragrafov kaže slavni g. kanonik: kako mora dušni pastir hoditi pred svojo četo, t. j. lep zgled dajati svojim duhovnijam; kako nad njimi čuti; kako jih voditi na dobro pašo z rednimi sredstvi (tu sem je g. pisatelj postavil nauk o faruih matrikah), kako z izrednimi (ljudski misijon, posebne pobožnosti, bratovščine . . .); kako je treba zašle ovčice v ovčnjak Kristusov nazaj voditi, grešnike opominjajoč, med razprtimi mir napravljajoč, žalostno tolažujoč, za ubožce in nesrečne skrbeč. Jako lepo kaže nato pisatelj, kako naj je duhovni pastir bolnikom prijatelj, ker je to ujegova dolžuost in ker z oskrbo bolnih silno korist dosega. Nato izvemo, kako se je vesti mašniku pri prvem obiskanju bolnika, kako ga prevideti s svetimi zakramenti, kako ga obiskavati še po previdenji. Nadalje knjiga podaja nauk, kako je duhovnemu pastirju ravnati s posameznimi bolniki in kako umirajočim biti na pomoč v zadnjih trenutkih. Za tem g. pisatelj čitatelju natanko pripoveduje, kako je treba jetnike obiskovati in kako na smrt obsojenim za srečno zadnjo uro skrbeti ter na tem mestu dostavi natančen uauk o cerkveuem pokopu. Ko je g. pisatelj potem še marsikaj povedal o lastnostih pastirjevih iu kako te sposobnosti spopolnovati, zlasti ua pastoralnih konferencah, začne natančniše govoriti o osebi duhovno-pastirjevi, razpravljajoč dolžnosti župnikove in njegovega duhovnega pomočnika, dalje dolžnosti dekauove in slednjič škofove. Za sklep obravnava g. pisatelj še škofijsko in provincijalno siuodo ter prav lepo sklepa z razpravo o najvišem poglavarju sv. cerkve. S tem je končaua krasna knjiga, in učeni g. kanonik slednjič le še dostavlja vsacemu treh zvezkov nektere najnovejših cerkvenih določeb. H koncu nam poda g. pisatelj zraven navadnega kazala še stvarno kazalo obsegajoč po abecednem redu zaznamovane vse važ-niše tvarine, obravnavane v obširnih treh zvezkih tega „Pastirstva". — Tako so toraj vsi, ki žele kaj prav temeljitega ter obširnega o tem bogoslovnem znanstvu v roko dobiti, prejeli z enoindvajsetim zvezkom celo prelepo delo dr. Ambergerjevo, ki jiti bode po-dučevalo, tolažilo iu navduševalo za sveti poklic dušnega pastirstva. — Vsi zvezki te knjige stanejo po sedanji vrednosti nemške marke nekoliko čez 13 gld. našega denarja. Dobiva se to delo v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. — Kolera na Siciliji. Iz Catanije na Siciliji se poroča, da so se prvi slučaji kolere pokazali v vojašnici Castell-Orsini, kjer je v kratkem času umrlo 70 vojakov za kolero. Kar more beži iz Catanije, mnogi stanujejo na morji v barkah in čolnih. V nekem čolnu, kterega je sapa prignala do obrežja, našli so tri mrtve. Siromaki so ostali v mestu, kjer umrje na dan po 40 oseb. Reveži napadajo hiše bogatinov iu vse odneso, kar dobe. — V o 1 a p ii k in pa še nekaj. Gospod vrednik, ali se Vam ne zdi svet včasih nekoliko prismojen? Po eni strani skuša se zjediniti iu pobratiti z vsemi narodi, ter noč in dan tuhta, kako bi jo zavil, da bi se vsi med seboj razumeli. Vo-lapiik izumil je iz tega uamena, in so se ga nekteri že tako uaučili, da bodo danes ali jutri lahko delali preskušno iz njega. Čas, denar in mero hočejo za celi svet jednakomerno imeti, da v trgovini in prometu ne bo tolikih težav iu sitnosti, kakor jih je dandanes v velikotrgovskem svetu iu pri svetovnem prometu. No, to bi ne bilo nič napačnega, pač pa še prav hvalevredno. Posebno misijonarjem bi jako odleglo, ko bi se jim ue bilo treba toliko vbijati s tujimi jeziki divjih narodov. Kar po „vo-lapilški" bi jim povedali iu omika bi se trosila kar z vevnico med divjake. Vse bi bilo toraj prav in lepo, če bi si svet pri vsem tem le jednakomeren ostal. Toda to je križ, da kar z desno zida, hoče ob enem z levo podirati. To je bedak, kaj ne da? Vidite, nekaj takega šinilo mi je v glavo, ko sem bral Vaš nedavni izvrstni članek „Pabrki", kjer se govori o čudnem možu, kteremu se sanja, da tiči v njegovi koži ves slovenski narod, kar ga živi od šumeče Adrije pa do nemške meje po Primorji, Goriškem, Kranjskem, Koroškem in Stajarskem. Tisti gospod morda še ne ve, da se na Dunaji že tisoč in tisoč ljudi z volapiikom ukvarja po dve, tri in štiri leta, in to le iz tega namena, da bi se lahko s celim svetom razumeli, sicer bi ne bil v „Parlaraentiirji" predlagal, naj se pri nas odpravi latinščina iz službe božje in vpelje grško obredje „ali zjedinjeno ali nezediujeno", to mu je „klobasa". Mož je tiste besede napisal iz namena, da bo slovenski svet zopet kaj govoriti imel ob času „kislega mleka in kislih kumar", če bo namreč kak slovensk list „Parlameutiirja" zarad tega v roke vzel. Kakor vidite, je svoj namen dosegel, kajti Vi ste se nad njim spotaknili iu prav ste storili! Latinščina v katoliški cerkvi je vez, po kteri se vsi razumemo od severnega tečaja zemlje, pa do južnega, od Hon-konga pa okoli in okoli zemlje do San Francisca v zapadni Ameriki ob Velikem morji, koder je namreč že zasajena sveta katoliška vera rimskega obreda. Katoliška cerkev ima že zdavnej zdavnej to, kar si moderui svet še le s pomočjo valopilka namerava ustanoviti, namreč le jedeu jezik, ki ga vsak pravi iu popolnoma olikanec razume. Čemu toraj podirati, kar že toliko let obstoji? Ali mar mislite, da pojdete potem laglje v nebesa? I kaj še! Slovansko obredje ima še zdatno ostreje poste in druge naredbe, kakor latinsko. Sploh pa mislimo, da bi se taki ljudje za slovansko obredje prav tako malo brigali, kakor se sedaj za latinsko. Telegrami. Peterburg, 2. avgusta. Razven „Novostili pišejo vsi časniki na prvem mestu o Katkov;! smrti. Največja zasluga edinega ruskega časnikarja prve vrste jo ta, da je časnikarstvu pridobil politično važnost in v kritičnih časih javnemu mnenju in vladi pokazal pravo pot. London, 2. avgusta. Iz St. Paola de Loanda se je 31. pr. m. sem brzojavilo, da ni došlo nobeno poročilo o Stanleyevi smrti. Carigrad, avgusta. Reuterjevo izvestje: Turška vlada namerava predložiti vprašanje 0 rešitvi bolgarske krize konferenci držav. Diplomati trdijo, da Turčija no bo dosegla namena, ker je Rusija proti konferenci, ^e- 1 i d o v odpotuje jutri na odpust v Peterburg in se potem odpelje v Kissingen. T n j c i. 1. avgusta. : n M al i S u: Halrn. Windt, Steinmassler, Schmidt, Kiilbl, Fritsche in Loffler, trgovci, z Dunaja. — Sam. Leitner, tovarnar, i/. Budimpešte. — J. Miihlebacb, asekurančni zastopnik, iz Gradca. — Štefan Ogrine, trgovski pomočnik, iz Kočevja. — vitez Z. \Vidmann, zasebnik, iz Pulja. — S. Pipp, trgovec, iz Sapiane. Pri Slonu: Baron in baroninja David pl. Giinzberg, zasebnika, iz Peterburga. — Baron Vladimir Gunzburg, zasebnik, iz Draždan. — Gospodičina Bornkam, zasebnica, iz Draždan. — Jožef \Veiss, trgovec, iz Prage. — HolTelner, Winternitz, Gelussi, Pollak in Frank, trgovci, z Dunaja. — J. Komiss, trgovec, iz Bolzana. — J. Keeskemetj", potovalec, iz Scegedina. — Eisler, potovalec, iz Kapošvara. — Dr. Bujano-vič in Hartmann, profesorja, iz Zagreba. — Franc Špendal, duhovnik, iz Tržiča. — Karol Zeme, župnik, iz Kresnic. — Appe, Santi, \Veisslein, Fabriotti in Ambrosch, zasebniki, iz Trsta. — Janez Rudesch, častnik mornarice, iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Franc Gostiša, gorski akademik, iz Ljubna. — Viktor Klinar, trgovee, iz Karloua. — Sehallgruber, Jordan in Meissner, zasebniki, iz Trsta. — K. Schuek, otroška vrtnariea, iz Pulja. — Emilija Tichy, učiteljica, iz Pulja. Vremensko sporočilo. Č&l opazovanja Stanje zriikomeni v mm toplomeru po Celziju Veter ; Vreme SS S O 5-1 - S ' i. u. zjut. 738 34 4-23o si. zap. sk. jasno 212. u. pop. 730 13 -4-29 2 si. zap. oblačno 0 00 9. u. zvec. 73765 +23 2 brezv. Dopoludne jasno, popoludne se je pooblačilo, okoli 4. ure nekoliko dežja, poznejo je gromelo. na severu in szap. se jo bliskalo. Srednja temperatura 22-1° C., za 2-3° nad normalom. Duit»jKkH borzti. iTelegratično poročilo.) 3. avgusta. Papirna renta 5% po )O0 tri. (s 11>davka) SI gl Sreberna . o% , 100 ~ (s 16»» davka) 82 . 4* avstr. zlata renta, davna prosta Papirna renta, davka prosia Akcije avstr.-ogersfce banke Kreditne akcije London ...... Srebro ...... Francoski napoleond..... Ces. cekini...... Nemške marke Tržne cene dne 3. avgusta t. 1. 81 gl. f.O kr. 82 . 70 ., 112 . 00 „ 96 . 35 „ 882 . - „ 28 i ., 00 „ 125 „ 30 „ 9 94 " o „ 91 „ 61 ., 52'/, „ gl-lkr. gTfkr.j Pšenica, hktl. . . . BI 85 Špeli povojen, kgr. . — «4 Rež, „ ... 4! OC. Surovo maslo, ., . — 90 Ječmen, „ ... 3 25 Jajce, jedno „ . — Iv Oves, „ ... 2 92 Mleko, liter.... — 8 Ajda, „ ... 3 90 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 4 22 Telečje „ „ . — 52 Koruza. „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ ... 2 14 Koštrunovo ., „ . — 36 Leča, „ ... 12 — Pišanee.....— 40 Grah, „ ... 13 — Golob .....—16 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 69 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 1 42 Mast, „ . — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Speh svež, „ — 60 „ mehka, „ ., 4 15 n Kn ujte si-«Mv'lio "^jj pogrebnega društva „M a r i j i n e l) r a t o v š č i 11 e". Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani naprav dobrodelno loterijo, katere namen je l| n r kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno. Ta loterija je z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1S85. št. 28.606 dovoljona. Osnovana je na podlagi £50.000 sre^k !><> .-»O lfriijoar.jcv, ki bodo zadele ','000 cli-tif>-ocoulli iu vsakoiiiii lioi-iwtnili ilobit kov v skupni vrednosti ."»OOO &>-ol