ilfil| nI a I m >n in n i ali Is drugih vzro-kov, brea prečesat" je vprašal dalje Kajrburii, "Dobro sam pramlalil in govo-rim previdno," ja odgovoril Johnson. "Med vojaki ameriške armade v Franoijl ja bilo dobro anano, sam Bog va, de so bili ali na ia Id so morda biU iadajalei ali strahopetci — nihče na mora po-VS^A^lf 00 rtni bili so Mil nedvomno enostavno ustreljeni na «—i— i «_, i • t rronini črvi, Wataon je bil hitro pozabljen Iti ploha kritike ae J« uaula aa koiigreanika <101111811110. Omenjeni Kayburn je rekel, 1 .' - 1 *., \ / ' it Tri leta je minilo, ko je bjlo sklenjeno p^nnirje. Da-siravno je bila Amerika leto in pol v vojni, je ameriško ljudstvo pozdravilo • pravim veseljem naznanila, da bo sovražnosti na fronti prenehale in da je bilo sklenjeno premirje. To pokažite, 'da je ameriškemu ljudstvu ljubši mir kot vojna. Sledila so mirovna pogajanja v Versaillesu. Ameriško ljudstvo je. z napetostjo pričakovali, kaj prinesejo ta pogajanja: pravi mir ali kresilo za*nove vojne. Ameriško ljudstvo je upalo, 4a prinese mir, trajni mir, toda njegovi upi se niso izpolnili. . Ameriška armada se od tega dneva ni več udeleževala bojev, čeprav so v Evropi na novih frontah pokale še puške, strojnice in so grmeli topovi, |ri še zdaj niso popolnoma utihnili na vseh teh novih frontah. Od versaillske mirovne pogodbe so ljudje pričakovali resničen in pravi mir, a prinesla je nove zapletljaje. 11. novembra, tri leta po proglašenem premirju, pokopljejo na Arlingtonskem pokopališču neznanega ameriškega vojaka z vsemi častim. Ali za ta dan je sklicana v Washington tudi takozvanf konferenca za znižanje oboroževanja. 0 konferenci sami so različna mnenja in pripisujejo ji razno važnost Za ameriško ljudstvo ima ta konferenca samo eno važnost: ali prinese trajen in resničen mir in popravi to kar je zagrešila versaillska konferenca? Pritisk od ameriškega ljudstva je velik, da naj se vrši konferenca javno Dozdaj ni ie prav ifobenlh vidnih znamenj, da se kon ferenca vrši javno in da bo pod kontrolo javnosti same mesto da odločajo diplomatje sami za zaprtimi durmi in ljudstvo izve šele resnico, ko je prepozno in so popravki izključeni. - * Dan premirja ni važen toliko radi tega, ker je bilo premirje sklenjeno na ta dan pred tremi leti, ampak važen je, ker je sklicana za ta dan izredno važna koherenca, ki ima opraviti z usodo ameriškega ljudstva saj za dve bodoči generaciji. Od zaključkov te konference je od visno, ako se bo ameriško ljudstvo lahko udalo rekon struktivnemu delu, da se zacelijo rane, ki jih je vojna zadala vsemu svetu, ali bodo trpeli zaradi teh zaključkov naši otroci in vnuki. Ameriško ljudstvo ne zahteva javnosti pri razpravah na konferenci, ker ne zaupa svojim zastopnikom. Ampak ameriško ljudstvo še ni poza6ilo* dogodkov na versaillsk konferenci. Obljubljeno je bilo, da bo versaillska kon ferenca javna, zastopniki ameriškega tisk? so izdelali seben načrt, po katerem je bilo mogoče izvesti, da se ko ferenca vrši javno, ne da bi se zadobil vtis, da se konfe renca vrši pred javnim shodom. Evropejski diplomatje n(so bili za javnost Od nekdaj so bili prijatelji tajnosti in razpeli so svoje mreže tako spretno, da je bita versaillska konferenca tajna, še predno so diplomatje dobro sedli k mizi in se naslonili komodne v naslonjače. Evropejski diplomatje tudi zdaj niso za javnost. Kupčije se lahko delajo le za zaprtimi durmi, ki kasneje prinesejo gorje in nesrečo. Ameriško ljudstvo želi, da se preprečijo zaključki, ki bi kasneje povzročili nesreče, in zategadelj zahteva, da se konferenca vrši javno. Vsi tujezemski diplomatje, ki prihigajo zdaj v Ameriko, izjavljajo, da so za znižanje oroževanja. Ali niso vsi diplomatje, govorili/ da so *a pravičen mir, ko »o prihajali pred tremi leti v Pariz po sklenjenem premirju? Timeos Danaos et dona ferentes (bojim se Danajcev, četudi prinašajo darove). Ta stari rimski pregovor je tudi dandanes na mestu, kadar se govori o tujezemskih diplomatih. Le javna konferenca lahko odstrani vse dvome, da ne bo mogoče diplomatom izigrati zvijačnih potez na kon-ferenci. ki prinesejo zlo, čeprav so oblečene v prijateljski plašč. Javno* je najboljfta garancija, da bo igra fc odprtimi kartami, v katere bo imelo vpogled tudi ameriško ljudstvo. Preteklost je za nami. Važno je za nas, da se učimo is nje, a le važnejše je vprašanje: Kaj nam prinese bodočnost? Ameriško ljudstvo je demokratično in zaradi tega zahteva, da je konferenca javna Ali bo konferenca slišala glas ameriške demokracije in ga vpuštevala? mjfjznane razmere med tej neselibni in upam de 11 •to, fS.Sf aa pol lete, gte Vaeli sa reano dopisa, ki ga je pred kratkem pissl od tukaj n«-k dopisnik, do so se rabili noli in da je bilo več ranjenih. » Hkoro vsak tedea sem v Cle KI umu in ao mi dobro znane raz mere, zato moram zatrdi*, da to ne odgovarja resnici, ker aamo Frank Žerl je bil ranjen Od aamo kresa ter nihče drogi. Dopisnik se rad spotika nad pitjem a potrebno 1)1 bilo, da bi se bil spodtikal takrat, ko ao ae tepli za svobodo in ao bili tijdi pijani. De lavee, ako se v svoji nesreči gs bi, gs tskoj vse vidi in kri? i čez njega, mogotci pa, ki so pijani od izkoriMinja, labke mir ao ubijejo delavstvo. Dopisnik bi moral imeti rnal? več ramodnoeti in bi ne emel bla titi ddbre slovenske naselbine Drugič naj p sle resnico, kar jnu bo nedvomno več JcoristUo na u-gledu. Vprsisl bi gs tudi " kaj je orgadfeacija. Kot dtfTer napnednjgk, za kakoršnega se ftteje bi nii lahko na to ocfeovoril toda po njegovih spisih moram konstatirati, da on ne prijpada nobeni strokovni oganisaeiji. Ali |e pravilih organizacije 'zapisano kaj sme delavce uživati ip kaj ne smet Priponam mn ppnov-no, naj tako pisar jen je opusti, ako hoče da bo imel med rojaki saj trohico ugledi. — 'Vincent Klasnek. h I > v 111T n»> zveze s sklicanjem abods. ki sc vr% hi dne IS. novedbra v Slovenskem narodnem domu v Indianapolisu, AH ja treba še boljši doksa aa se dan ji gospodarski nered? BL — Pravijo, da 3577 Zirnmemiaaim ki dela poljedelci eksperti preračunili reklamo ka omenjeni ehod. T6 po. da Je pol mlljarde bušljtev Tfofrto- menit da porodile v Proaveti dne ». novembra ni bilo peeleno v i-menu kluba, temveč zato, da privabi več ljudi na shod. — F« i»oročevalec. Newyor*ka gledališča so proslav Ijala rusko revohaojja. | New York. — Organizacija "Friends of Soviet Russia" in so-<-ialiat}čna judovska federacija sta priredili po celem meptu mnogo shodov in veselic, da proalavi ta ruako revolucijo, obenem pa zbereta kolikor mogoče mnogo pri« pevko v v prid strada jošim Rusiji. Maahattanaka r opera ih Lezingtonsko gledališče sta bila natlačeno polna ljudstva, kjer so govorniki proslavljali ruske bo« jevnike aa evqt>odo. V obeh gle (tališčih se je/ tudi zbiralo prosto voljne prispevki in- se afrralo /.natne vsote. Kakor ti dve, tako ao t\ndi nekatera druga gledališča priredila predstave v nrid Runom in po katerih je bilo celo sli šsti rusko himno o ; svobodi ter 'Internaeijonalo," moremo porabiti doma, paopaj desno s »jo kar boGemo, aamo da e ne psAhno m mečemo proč. Za trmo jo ne moremo porabiti, judsko prehrano tudi ae. Vzroke za ta pgtsT navajajo takole: Letoe je bilo pridelano koruze 1,163,000,000 bušljev. Od lanskega leta je ostalo 218,935,000 buš-jev koruze. Skupaj imamo 3,-382,000,000 bušljev koruze. Skoti zadnjih deaet left se je povpreč- MnBan, Idaho. — Skoraj V slehernem dopisu is slovenskih naselbin se pile o brezposelnosti ali pe o slabih delavskih raikge-rah. Kljub temu pa je poaneti, da sc Slovenci po naeelblnah večinoma dobro zabavljajo in prirejajo zabave in veeelice. V rea-nici jim je potrebno fadi to,- da pozabijo telo bremena, ki jih tlači. Žal, da od nas ne morem poročati o kalrih zabavah, čemur pe je krivo edino nceporazumljenje. Priporočal bi, da puatimo veaj enkrat v meaecn vso zunanjo po-lit »ko in čenče pri miru in so vssj takrat vgi zberemo skupaj. pje rusko revolucijo kot pričeti pre porod človeštva vsega sveta, kateremu ae upira buržoazija, kakor ■je nazadnjaštvo vedno upira o proti vaakemu preporodu, ki je mel" prinesti obče človeštvu do iro. Po gledališčih so peli tudi rai ne ruske narodne psmi in orke stri ao igrali arije iz lepih ruskih oper.*. Glavni namen vseh prjre diteV je bil, da se zbere kolikor največ mogoče prispevkov za po inoč straflejočim ob Volgi- in po tem kinoslik so v gledališčih tndi casali slike is gladovnih provinc ji delovanje rasnih pomožnih m Kanizadij. t To je dan redne društvene ae, duštva Mullan št. 214 SNPJ. Po-mislimo samo na to, kako mnogo nsm društvo koristi v slnča^u bolezni ali v stiskak, fb smo po-trsbni pomoči, r Rojaki, ki ns pripadate nobenemu društvu, pristopite. Ke za* mudite lepe prilike in takoj pri stopite k društvu. Naše iivljenje je kakor na .tehtnici, l$io nikdo ne ve, kdaj in kje bo pomoči. Kdo mu bo v čaju pomagal, ako ne pornega društva. Delavske raamerv ao jako slabe pri nM^da^ekoraj ne splača o njih pisali. Klulb pečlarjev pri na^ klub temu dobro uspeva. Njegi/ člani se pogoato sberejo na vOKsln in jo vrešejo, ds ae kar stene tresejo. Gre jim gladko in o in okoli peči se znajo sii» ati. Najbolj ao iaurjeni v kuha. u žgancev, ki gotovo prav niš ne* cvilijo pri poiiranju. Zado-voljnnst pa je menda le bolj na zunaj, kajti na obrazu jim jc čl-tati, da bi ae prav radi rešili ved? nega kuhanja in brisanja ponvic. Topa ae bodo pečlarji teško re-ili, ker tu ni slovenskih deklet Svetoval ve®«« slovenskim peč arieam. ki bi se rade rešile svoje ga stanu, naj pridejo sem. — Anton Kifnar. FSjnkfort Heigfcta, IU. — S tuš-nim srcem naznanjam, da mi ae poslsli na portugalski o je aiabb. MožiČek si bo da je drugi Napoleon. ■ jpl v gsobu obrnil, ;e bi vedsL Majprimerneja« k« . , ........... „—1- , "bila, da 1,U1 katere' absolutno ntfranfr rm dohodke in gu pto ne bo »godilo tedaj prosi republikance, obrnejo iri pečejč na drugi Tako ga obračajo sem in nezavednež je zado- ; > i.. f i n Kajti če ni dovoljeno verižnikom in prekupčevalcem vseti profita, lahko ljudstva stradajo. Tak je zakon v današnjem gospodarstvu. Ali ni tak gospodarski red po stavljen na glavo T Pri nas kurijo s koruzo peči, daairavno je še na miljatde ton premoga v zemlji, v Bvropi in Aeiji pa stradajo ljudje, ker tako hočejo privatni bizV niški interesi, češ, da ee ne izplača izvoz koruze zaradi prenizke valute v tujezemstvu. Privatni interesi že vedo, zakaj je bila pokopana predloga, po kateri bi lah ko dofoili farmarji kredit, da bi lahko aami izvažali svoje produk te v Evropo in Azijo. Žalostno je le, da se tega farmarji po veliki veČini ne zavodajo in volijo še vedno v postavodajne zbore ljudi, ki ao njihovim interesom nasprotni. dac 3. novembra za večno saapa la moja aoproga Anna Mravljali« ▼ avtomobil ia ae odpeljala na rojena Florjančič v tukajšnj premogarski bolnišnici Pogreb se e vršil dne S. noveaabra ob K) uri (opoldan. Zahvaljujem se član stva društva Bršljan št. 313 aa številno udeležbo pri pogrebu in za darovani venee. Hvaležen sem družini Peternelj in Želene aa venee, Johnu in Mar? Zavašnik ter bratu Petru in njegovi žeai, ki sta prišla ^ Virdena, 111, in «ta "podsrils v slovo lep venec. Hvala tudi bratom Ezra, Joe Zu pančiča. Johnu Zenlree in Martina Simončiču. Hvale tudi vsem, ki ste pokoju i eo okiakaM na doma. Hvaležen sen ae požrtvovalnost eestrl J. MedMeve ia Mar? Teviitie. Pokojnlca sepeMa ta e-nsga brata, v starem kraja pe dve brata ia dve sestri. Počivaj v mira draga soproga, ftalajoti 1 aoprog — Anton Mravtj* - kolodvor. London, 10. nov. — Mirovna pogajsnjs med Irci in vSngleško vlado so dospela na kritično toč-Ife, ki morda iaaove vladno krieo generalne volitve v Angliji. Tlaterska vlada na a«>vcmem Ir^ skem noče sprejeti kompromisa, ki ra je ponndil Llo.rd Oeortre. James Cra%, ministrski predsrd. nik v Belfant«., je izjavil daneilo zaprtij kakih 100 kinoglev«/K Mat**)f ta a*jMtr«j»i srstanr. >a krtaa neki«. (jFedereted jPreaa.) Dela vel pričeli S jetniškema vedlo delo 00 da ae b i aUvkL Bnatrije^so proti Mdl da bi se n-Nadejati ae JL .. dalavei enoglasno i rjavili proti taki vpeljavi, kar so nnii že pokazali na raznih shodih, ja ho odločno proti. ■ ^rotacije v Portcheaterju. Pri u.stchesteraki kompaniji je prišlo do spop&av med atavknj<£iini | rszvažalei mleka in toferji tovor, 11 tli avtotndbttcV, ki ao kot «tav- hokazi razvalali mleko. Potfeija je posegla vrnea in aretirala atav- karje! * Stavkajoči nearjeracjrski razva- ialci mMka ao 1>ffi >u?vnpi, takoj grizlo »agtnj ne PRAENOVAMU U. «01 -ril. ber je t}d« *>r**irje in začetek raaoro/. t vene konference. V Waahingto-nu se bo ta dan praznoval po izdanem ofieij^hiem pre^ramn, ki je bil priob;8en V raznih Hatih. pokopali bedo tudi neznanega am. rUkega vojaka aa polmpališču v A rila ff tonu. kjer ao pokopani a me r*kf vojaki ia Vseh vojn. V drugih mestih bodo na ta dan večinoma šole zaprte. JKeetni d, naj tmjuftngfcf v mnogih mestih , im(,]i Pmnik. Posamezi« radostnega tteviU etovkarjev. Policija in vsi deputi aer\fi so dobili poziv, naj bodo pozorni, ker atavkarji nameravajo napaati stavkokase. ia New Yorka baje pričakujejo 100 skebov. rudarji t jPcdaradu bodo ztav kali. John P. McLennan, predsednik okeošne orgenizeeije rudarjev v ooloradskem distriktu, navadi. Poitni uslužbenci bodo imeli le delni prafcftilr. V mestih bo počivalo delo za eno mhiuto in Sicer ob uri, ki ao jo določili župani. Zvečer bodo tudi delavci praznovali ta dan. Seftli ae bodo, da dvignejo svoj glas za razorožitev in proti vojnam. Delavske strokovne organizacije ao sklicale kri je naenanil, da bodo rudarji za- Bdruženih držav shode, da Birmi ngham. — Stavka 1500 tkalcev pri Dwight Manufactur-ing kompaniji, ki a« je pred tednr pričela radi odpuatitvo ia aloftbe predaednika njihove unijo, ae le nadaljuj* Stavkarji ne zahtevajo samo, da podjetniki zopet aprejmejo k delu predsednika unije in unij{ ske uradnike, temveč tudi avišo-nj« mezde In priznanje unije. Or itanizatorji tekstilnih unij ae na-| hajSjo v Alabami in pravijo, da bodo zahtevali tudi delavei po drugih tovarnah zvišanje mezde. AnfUja bo plaftala obreeti pokažejo ne zlo, ki ga prinašajo vojne. Vai ti abodl se bodo vri šili večinoma i večer, ker bodo ftelavci večinoma , 4elali v ladu* strijalnih mestih. — Vršila ae tvena razprava Garrickovtem' gledališča. Ifa raz« vi bosta debatirala znani ad- pravi Vtikat Clareac I Caae. rrow in profe Na dncVftem ov ' sor reduV predmet "Ali je človeško pleme dokončalo tM Clarenoe 8. Darrou- bo zavsel st ališče, da je, naa^rotno bo govoril profesor Shirley Caae, ki predava o 4>0go-Rastju na čikaški univerzi. Debata prične točno ob poltreh popoldne v nedeljo 20. novembra. Vstopnice se lahko kupijo vaaki dan v Oarrickovem gledališču. Sedeži na balkonu in parterju po dolarju, na galeriji po petdeeet centov. • » London, 10. nov. — Sir Rol)ert 11 orne, aakla<}niški tajnik, je vče raj nazaanjl v parlamentu, da je vlada aranžirala plačevanje obresti od vojnega dpi ga Združenim državam po pet odstotkov. Vojni dolg Anglije Ameriki anaša pri-bližno štiri miljarde dolarjev in obreati bodo znašale 260 miljonov dolarjev na leto. Praga. — Po dvodnevnem pogajanju ao podpiaali pogodbo zastopniki poljske in čeboalovaške vlade, v kateri ae obe izjavljata za popolno mutualnoat v slučajn kakega konflikta med drugimi državami. U tem je baje prekinjeno vsako sovraštvo med obema drža« vama, kajti v pogodbi trn!i stoji, da morata državi skupno delova-ti za gospodarski napredek obeh držav. Sveaa med Valjal* in Oahoalo- stavkali, ako Colorado Fuel & Iron Co. (Kockefellerjeva korpo-raeiia) znila mezdo za trldeaet odstotkov kakor jfe sklenila. Državna induatrijalna komiaija v Coloradu je dovolila drnlbi, da lahko to stori. McLennan pravi, -da znižanje mezde pomeni kršenja pogodbe z organizacijo, katera je veljavna do aprila prihodnjega leta, • . ' ' Organizirani delavci v Minnea-pottsu ao nstenovUi sklad za prehrano brezposelnih delavcev čea zimo. Ta t^den m abirajo prostovoljni prispevki za sklad. •1 rjp ' , 1 ■ . , , PROTI KOMU 91 UlTAJfOV-LJA OUAJJfA P0I40UA. ^^ w ^^ * ii PRH — ——• • : • • -fc ' L -v > ji Chicago, 111. Privatni bizni-ski intereai ao poiekuaili avojo srečo v legislatuW, da dobe državno poličijo. Predloga ni prejele večine. Zdaj skušajo podjetniki doseči avoj namen na drug način v takih okrajih, v katerih je industrija zelo razvita. Prišli so na dan, da je treba pomnožiti policaje na okrajnih in državnih cestah, ki love avtomo-biliste, ki prshjtro vozijo. Šerif Peters je seveda uljudtn gentle-man in vložil je peticijo na okrožne sodnike, da Se armada deputi-jev pomnoži za stopet in dvajset mož. H. C. W. Lai/benhenmer, prvi namestnik Šerifa, je pa spustil mačko iz vreče, ko je pred Hamiltonovim klubom pripovedoval, da je bila peticija že vložena in v kakšne s vrhe bo aluži-la ta izbrana četa deputijev. Rekel je, da ti deputiji ne bofio lovili samo avtomobilistov, ki hitro in brezobzirno vozijo, ampak alu-Žili bodo, da potlačijo hudodelstva v okrajnih mestih. Vpričo takih bešed ae mora Človek nehote vprašati, kakšna hudodelstva? Znano je, da je največ hudodelstev v okraju Cooku izvršenih v Chicegu. V predmestjih se dogodi prav malo zločinov in vsako predmestje ima avojo policijo, ki skrbi za red in mir. V kakšne svrhe bo služila deputi jaka četaf Če na pr. izbruhne stavka v Argu, ae lahko vrže v Argo čete iavdbanih deputijev, da čuva interese Roekefellerja. Ravnotako se lahko ta četa vpo-rabi v Ciceru, ako zpztavkajo pri Veaiern Kleetric kompeniji, ali v katerem drugem podjetja v tem ali dragem predmestju. To so tiata hudodelstva, ki jih je imel prvi nameetnik šerifa v mislih, ko je govoril o potrebi 125 deputijev za aluibo v pred r>.-»ijrti Chieaga Drlavnih ko sakov niso dobili, hočejo pa imeti okrajne. Bmdika bo to, da bo ta aila organizirana na treh po lici jok ih postajah in da ne bo o-prem I jena a konji, ampak ae bo vozH« na avtomobilih ali motor-efkfjlh, kadar bo treba naatopiti proti stav kar jem. T To je tako jaeno kot beli dan, le Andne je. da etrokovao orgaai žira ni delavei tege ne vidijo in ne protestirajo proti popolnoma ne r*n i eOniaa' iadatkom. Vaa meč bn^irjev je sa etov- Mnskbni podjetniki IsJ#,H rJ^ZJl organizirana okrajna polie.^. ta- ju aa južnem f^gelsaemaa e krat atavbinaki podjcSniki^pro- J glaae rniprto deUrnico. Priprnve*b«le mrtvjh ia 14 ran)rnik. Žena r Nemčiji obaojana na sau-t po dolgih letih. Berlin, 10/ nov. Louiae Quer-beek v Henovcrjn, ki je uArfla avoji dve hčeri in nekega mladeniča, je bila obaojena na amrt s obglavljen jem. To je po • dolgih letih prvi alučaj V Nemčiji, da bo šena obglavljena. Angleški lordi žalujejo aa kajasr-' '» jem. London, 10. nov. — Lord PhTTi-jmora je dejal v lordski sborniei, da so Nemei nsredili napako, ker SO strmoglavili kajzerja in odpravili monarhijo. Po njegovem mnenju bi bila Nemčija "trdnejša in prej bi plačata avoje dolgove, ako bi imela ceekrja." •M 600 Šandarjev ubitih t Indiji. London, 10. nov. — Ia Alckabe-da je prišlo poročilo, da so Kun&l okupirali Bujbulak v Indiji in po-morili 500 domačih Žandarjev i^i častnlkb^. tf japonskih matrozov ja utonila- Tokio. — Pri pogreznjenju par-nika Riuka Maru v bližini Hol-kaide jd utonilo 35 matrozov. U parni kom je šlo v vodo tudi mnogo dragocenosti in svile, ki ao jo prevažati v severne krs^e dežele. Francija reorganiaira turško aipaAot London, 10. nov. — Angleška vlade je dobila informacije, da ja francoako-t urškl'" J^odbi -j katere je povzročila JšajnovejŠi konflikt mefl Anglijo in Francijo — tajna klavzula, na podlagi ka-tere bo Francija reorganizirala in kontrolirala armado Mnetafe Ke* mala paše v lAnatolijl. Angleški uradni krogi eo mnenja, da ng morejo verjeli, da bi Franciji tako grdo kršila eporasum med eotentnimi državami zoper aepa-ratne pogodbe s bivšimi aovraf. nik.. Llofi Oeerge javlja, da prida. Waebington, D. C. — Angleški minkitraki predee selo majhen in dela tako imenovani pecolj, kateri veže zadek a prsimi. T. Noge. V premikanju • aluŠijo mrav Ijam 3 pari viaokih nog, moškim iu ženskim mravljam še poleg teh dva para krilec. Sklcpovi razčlenijo noge v več členkov. Prvi členek je čopast ter gibljivo vložen sklepni jainioi; pravi se mu kol|c. DrugI j«1 zelo kratek; imenuje se ategnov kolobarček. Za tem pride bedrasto stegno iu za njim tanek golen s stopalom ns konci. Htopale je vaelej sestavljeno iz 5 Členkov, enega dolgega in 4 kračjih, končni z dvema zakrivljenima krompeljccma. Na prednjih nogah je prvi, podaljšani Men stopala na notranji atrani gosto kosmat. Kosmu U strani nasproti moli ia goletia precej dolg trnek, ki je na avoji atopalnemu členu naaprotni atrani tudi kosmat. Stopali)! Člen la trnek na golenu deluta krtačo, a katero si mravlja okrtači umazana grUala, tipalniei in krilca. 8. Kriloi. ' Slovenska Narodna UaUa« Jednota Inkorp. 17. ju»lje 1007 v drkavi llliaoU. GLAVNI grAN. laST-SS SO. LAWNDALE AVC., CHICAGO, ILLINOIS. Uvrševalni odbor: uhUvni onaaki CMaSar. Sia? S*. Uw>ea Sva., Aal«a Hra*«. r«. «i iat»4k Turk, «aj«ih U4m(h* r«wl JUkm VacHak. u^r.vlHlj aU*IU rt Me OaSS*. roaoTNi ODSEK i • >««*■*. ese h«? si., sen««n*M. ul. atsMa 2*u>»ia«r. a« osto. u%. aasts*. a«a ass, »mitw. r».. r^ab s ie, aaos rn-m Kozasti kriloi sta mečaati ter pičlo šileati. Pri prednjih stopijo 4, pri zadnjih U hiti nove veje krilo in ae tu nekoliko raavejijo. Med vejami so razpete tanke mrenioo. Na prednji veji zadnje-1 vm ga kriloa je nekaj aakrivljenih trnkov, ki primejo zadnjo vejo prednjega kriloa, tako da se, kadar mravlja leti, avešeta enostranski kriloi v eno letavno ploskev. 0. Orisala. Trdo hrano odgrlzujejo in dro-be grizala. Heatavljena ao ia gornje ustnice, gornjih čeljusti, spod njih čeljusti in spodnje uet-nieo. Gornja ustnios je premična ploščiea, ki zaslanja zgoraj spredi ustno votlino. Ea gornjo uatnieo sta enolični gornji čs-ljusti, vloženi tretjemu glavine-mu obronku. To ao iste močne, prt" deldVcih znotraj zobate kle-s katerim mravlja Ščipljc, griže, odgrizuje, koplje, prijemlje bilke itd. Te klešče ao ji aab-je, roki in orošje. Četrtemu gla-vinemu obročku ata vloženi za gotajima čeljust i mu veliko manjši in mnogo šibkejši členasti spodnji čeljusti. Njihova sestava je preoej zapletena. Pod spodnjima čeljustim« je vlošena petemu glavinemu obročku spodnja ustnica, ki zaslanja spodaj na prednji strani ustno votlino. Na njej sta pritrjeni členasti u-stični tipali in pa mrenasti jeziček, ki služi mravlji kot organ okusa. Gornji in spodnji čeljnati pa spodnja ustnica smatrajo ae za noge v zrirale preuatrojone. A slušala, s katerimi hi mravlje ču-lo, pa se še niso zapazila. ' (Dalje prihodnjič.) Delavca brea dslavskega Čaao-pisja Ja kakor vo|ak brsa polka. Varočite ss^in štrtte svoja lo "Frosveto." BOLGARSKI KRVNI CAJ Mttjon« Ijedt vliva ta Šaj aa s- hlad< 'jamijejo tepl«*a pr®dno le ■pat Ta odtan« Vaprtnieo, vredi želodec in obisti. ter fleti kri. Upre-tajte lekarnarja, ali po pošli velik zavoj sa SMS. ali S sa M l6 ali S sa S6.2D. Naslov jai Marvel ProdeeU Companr, a Marvel Betldlng, PHta-burgh, Pa«—i Frak AM. UM Sa. Cimmimr* Av«H ckIU. r i < Jaka THMii B«a IS), tawraa«% P». jak« Omm, S«S aaa«mmas, D.u.o, Ml«k. Jaa. Skak. liet s. OSH aC, Okla. Manr IMatrM. IS44 8» a««kM Ckto««a. IU. vanovni smuvniki or. r. j. K«ra. aaos St. cuir a««* cu«*u»a. oau. oooevoam unanniK "raosviTa"! j«i« z«v.n«ik. ipaoni Siafiliilli S »I. «Uk«n»lkl. ki M«J« v |I«VMB ur«4«. m vrli t«k«l«i vaa rUMA, kt N —Il>i* m p—u «l. arMkMk»lka aa aa«>«vii PrwM«UU« n amv-sa aa. Umkik /M. CkU«««, IU. • aJMAaa poimoaa sa nasuovsi a«anas tajauiva s. n. p. a, DZNAIIHn roAjLMTVK IN STVAIU, ki M I Maj« «1. Uvrlavalaaaa aSkar« la |«Saal« vaki« m aealtvai Ta|al«lva a. N. P. J* MSI-Se S* U«»klt Ava^ Ckl««««. III. vsa ZAoava p s vazi i blagajn išrim i poau ta aauih)* m tubi aue«|-alltva S. N» P. I« SeeV-M Bm. U«m4ab Ava.. Cklaaaa, IS. Vsa pMttSba |W. »iSnnk v •» lavHavakMM aSksra m as| peMfcj« M. P«*rev4Sa, naac aaelev |a iimj.' 1 pvMvl m gI. p«r«lal aO^k m mJ MtU«J« m aatlavi Jaka UaS«r«aa4 «oe H«r s«i i««n«y ia. V«a frteai prali MfaCalllva «u«il« m aaj pallljaj« aa aaalavi Pwi«iSalHva §. N. va SspM la Sraft «aM, aiaa«all>» aata«l, aemAalaa la mMi v«a kar |s v a ilnlai k*wti. aal sa SlIHi aa aaslavi 'Tr*v»u", aSST as Sa. Uvadata Ava« Cklcaf«, III. s. N. p. JH Sev era s HIHI (II« la W Via Cboebooea Š Aeolleoi mZULI Htara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov In prljatsljsv v domovini s primernim dsrom sa božične prss-nlke. Ker je sedaj cene denarja Is-redno nizka, Is samo par dolarjev pomeni jako veliko v atarein kraju. Denarna poŠiljatVs skoal našo banko so navadno nakazano v 14 dneh. Denar dobi prsjemaik aa svoji doalači polti bres vsakega odbitka. Vale cene so vedno mad najnižjimi. ZAKRAJtlK k OlAARK, slovanska banka 70—Oth Ava. ITsw Tork Oitjr. Doatavek: Onim, ki šele potovati domov za praznike, priporočamo avojo potniško pisarno. DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. Uradna ure ao \ 10 »00 zjutraj do 8t30 popoldne. 8411. Ohlo Street. Telefon Ceder 28*8 H. 0. mTRBUlOE, PA. dala MATUA HSVDII la J$ LIT, sa rojake po celi Ameriki On le more vedeti, kako aa po« oblastila izdelujejo. Piši mn ia rasložl svoje zadevo, pe ti bc naredil 'vae pravilno, da U na bo 4e grunt prodan s napravil* pooblastiloma # nim poobleetilom. Njegov naalov H HULX NUri jalMTBetier »t , wl5bargk Fa X ^ VEZNICE NAJ P (Advert.) m SLk^S I. Prvi. Prsi ao topo jajčeate in zloše-ne Ik 3 obročkov, ali 0 polobroč-kov, 3 spodnjih in 3 gornjih, ki mod eehej uho zvezani, da m-ne ddde premikati eden proti.-drugemu. Prvi prani obroček ims | aa avoji apodnjl atrani aklepnil / A jamici se prvi par m»g. Pri dru j FROiTI C Al gem pranem obročk« sta spodaJ poraWu n ačenje eklepfti j" m i drugemu paru nog, vam ^ gloflla vsa egoraj po krpi prednjih krilec Kapiu AnglelkoelevenaM bseed-Tretji prani obroček ime epodaj^j^ sklepa i jamici za tretji par nog.L^^ ^ ■ a zgoraj se krpi zadnjima krilee-| ^ KDOR NAMERAVA POTOVATI V DOMOVINO DOBJTJ SVOJCE IZ DOMOVINE ŽELI POSLATI DINARJE ALI DOLARJE ZA 0O2IC KDQR HOČE VARNO NALOŽITI SVOJ DENAR KDOR HOČE KUPITI AU PRODATI OB- ISE NA ]emil kisst bankir SECOND A VE. NEW TORK, N. i. tedek Zadek je krogljaet ali pa jej tteetovljea je ia • alt 7 o-' | fiqluhbia gramofone m i ^^ 1 Od 130.00—I28O00 t VELIKA ZALOGA ftOk V VftN J12IIUM. mrnrnm mmmm id>f — ilklk lw»»rllr»«tk "H*M«k«r#' rabardav, MeraptaSna reolho dobita pat: v1ctor navinttk, ikkkt PROSVETA prebivaj. i o. Otivlja ktiona! Laberal bila vm tisti Cedra s iivo dušo ekupaj in sts sedela venomer sama; toda njega je bilo aram eelo pred in&no, Uko selo, da je bil tem nejevoljnejši name, čim več-mi je aam odkrival. Ker ae ja nemalo zandeval, je eumil, da je mano vae in vsem, po celem mesto, in teko ee je bal pokazati ne le v klnbu,'marveč celo v najožjem krogu zaneev. Da, niti na isprebod, ki ga je nujno rabil saradi gibenja, si ni upal pred poznim somrakom, ka je bilo že Čieto temno. Minil je teden, on pa še zmerom ni vedel, ali je ženin ali ni, in naj se je še Uko trudil, vendar ni mogel zvedeti ničeear gotovega. Z nevesto se še ni sestal, niti ni vedel, ali j« ree nevesta — da, niti ne, ali je vobče trohica reanobe v vae j tej reči I Varvara Petrovne ga kdo ve zakaj nikakor ni hotele puetiti do sebe. Na njegovo eno prvih pisem (in pisal ji je mnogokrat) mu je odgovorila naravnost s prošnjo, naj ji zazdaj prizanese z vasmi odnošaji, ker je hudo zspoelene; čeprav mu ima povedati mnogo in jako važnih etvari, vendar čaka nalašč bolj avobodnega tre-notka, nego je aedanji ter ga o priliki obvesti, kdsj more priti k nji. Glede pisem pa mu je za-pretila, da jih bo vračala neodprta, češ da je to "gola razvada". To pisanje sem bral, aam mi ga jc pokazal. In vendar, vse te grobosti in vsa nejaenost, vse to ni bilo nič v primeri ž njegovo glavno skrjo. Ta skrb ga je mučila nepopisno m neodločno ; hujšal je in duh mu je klonil od nje. Bilo je nekaj, česar se je sramoval bolj od vaega drugega in o čemer niti z menoj ni hotel izpregovoriti; narobe, kadar je tako naneslo, se je legsl in izvw jal pred menoj kakor majhen deček, daai*je vsak dan pošiljal pome in i^i mogel preiiveti brez mene niti par ur, ker me jc potreboval kakor vode in zraka.' . , lv> ! Takšno vedenje jc malce šalilo moje aamo-1 jubje. * , Razume« se, da sem bil pri sebi io zdavnaj ugenil to njegovo glavno ekrivnost in sem jo videl skozinskos. Po mojem takratnem najglobljem prepričanju bi Stepan Trofimoviču nikakor ne bilo v čaat, če bi bil razodel svojo tajnost in poglavitno skrf), in zato sem mu jaz mladi človek precej zameril grobost njegovih čuvstev in nele-poet neksterih njegovih šumenj. V svoji nejevolji nanj in na svojo dolgočssno zaupniško vlogo sem ga izkušal pripraviti, da bi ae mi izpovedal v*»tilo, da Htepan Trofimovič nekaj Čaaa ne bo ^ prejemal ter prosi, nsj ga puate po-polnoma v miru. Hotel je imeti pravcato okrožnico, ki pa «rm mu jo odsvetoval. Po njegovi prošnji aem tedaj obhodil vse povrsti in jim nago-voril, da je Varvara Petmvna izročila našemu staremu" (tako emo imenovali med aeboj Sto-pana Troftiaoviča) posebno delo, ureditev neko-likotne korespondence; on da ae je zaprl, jas pa mu pomagtim ud. itd. Kamo k Liputinu nisem n-■tegnil iti. <>,!i„ft,l wm venomer - da novem po pravici, bal ar .topiti tja. Vedel aem naprej, . "Ir'i lCrjrl nobcni mo>{ •• bo •lomtiljal hre^pogujnu, <1. tiči v vsem tem skrivnost, ki jo hočejo prikriti zlasti sgolj njemu edi-nemu. in ds steče takoj po mojem odhodu p«. v«em mestu pozvedovat in splotkarit. (Dalje prihodnjič). vdovo z enim otrokom. Jaz vdovec imam evoje dobro vrnjeno domovanje in stalno delo. Ako katere resno misli, naj ae priglasi in priloži naj sliko, katero vrnem na zahtevo. Naalov je: "Dober VDOVEC", 2657 So. Uwndale ave., Chlcago, ril. (Adv. Nov. 9-11) dobljeno denarno ustnico na Weat Penn car (poulični kari) med Hekeesportom in Irwin, Pa., se* dobi nazaj, ako poveste natančen datum kedej ate jo izgubili, poveste natančno kaj je bilo v nji in da plačate za stroške tega oglasa. Pglaeite se pri: fr. 0. Cornell, Superintendentu v McKeeaport, »a. (Adv. Nor. 9,10,11,12) iičem slovenko le ki C, v starosti 25 do* 30 let, ali prodam parmo obeegajočo 40 akrov, 20 akrov je izčiščenega, obsejsno in je nekaj nad 100 sadnih drves vsajenih. Drugih 20 akrov pa je lep fozd, mala hišica^ katero sem sam na redil. Poleg kmetije teče potok, ki , e selo Ugoden za ribolov in je ttadi drugih pitnih studencev in veliko proetege prostora za lov na div a$ino. V ti okolici je naaeljenih takih 18 slovenskih družin in ne kaj Hrvatov. Jaz prodam vsled tega, ker si ne^azumim na Kmetijo in ker nimam boljše polovice, sem še samski. Prodam za zelo nizko ceno za $1,100 (en $ieoč in sto dolarjev). Torej, katerega veseli, naj se hitro oglasi in naj piše na naslov: John Hrovath, P. O. Box 35, Muskegon Heights, Mich. (Adv.) Nov. 10-12 * t pniljlto. • •••»#. >............»"•« .!•*.• MViT« i,. . .O* . .*'. .» m,T( til«*d Tsslaed iz hew voan v plvmouth. antwbop CHaaaouao. iz nbw vork V HAMauna uoau, DANZIG (smm a navj).........Nag, American Lini a NEw voan v CNaaeouao. namouoo IN DAN 7 IG iz nv vomc v HAMsuao m danzic ...................Dee. te Va M, m f ^white star i voeic v aiannouno. SOUTHAMrTON R NEW •auasuntjv u naw vonn v natuu m genovo • Nov. M Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE i in Teoh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beefrad, Celje, Dubrooaik, Keter, ICraaj, LtetbljaM, MaHbor, MetkorM, Sarajevo, Split, Slboeik, Zagreb. ITALIJA NEMIKA AVSTRIJA Trst, Opatije, Za4ar Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro In pogani denarna lapUšUe g Jufo.l.vlji, I teli j i In NenUki Avstriji. IZDAJAMO loko v kronah, lir.k ki dol.rjik, pUšljive na vpefleš pri JaJranald bate ki in otok njenih pegrnšnienk. PRODAJAMO parobrodaa In šeloamliko voaae IUU na ree kraja In sa vse šrte. \ IZSTAVLJAMO tnTK H{t v ,Uro demerine In ae nakajeta v New •• Vem ho iaplašnle, ako ao .flaaite glede t.odltre •J? ** •»▼■eleljetvn naše hanko v psrom nadstropje krea oeira na te, nko kopito na. ali sle ga megeto fte knpOi dmgjm ' ki hede vallhe koristi a« gM 0.., ^hi^tl htl'*«^ SBCft « poanoTnlci nnio bsmko to ▼ljudno prošsm, d* opozorijo no to naš ofUo ooojo nuuico iz Hrmtako, Dalnmdj., Iatro, Goriško, Srbijo, Boeno, Horcegorine in Craoforo. Frank Sakser Sute Bank -r. m. DmrtojtnUj: - BESI Roman v treh delih. TRETJE POGLAVJE Tuji grehi I. Minil jr kakšen led« n slišala njegovo soglasje. "To je prvič plemenita odločnost, drugič pa ste ubogali glas razuma, ki ga Uko redkokdaj poalušatc v svojih zssebnih rečeh. Hiteti nimate povoda," je doda-Ia, mereč t očesom vozel njegove bele ovratnico. "Molčite za zdaj, tudi jaz bom molčala. Kmalu bo vaš rojstni dsn; tskrst pridem k vam in jo I' pripeljem s seboj, Priprsvite vetfcrni Jirtjt toda bres prigrizkov, prosim, In brez vina; sicer pa napravim vse sama. Povabite svoje prijatelje — to se pravi, akupaj jih izbereva, koga. Prejšnji večer ae pomenite X njo, fie bo potreba, in ns vašem večeru jim nekako namignemo in damo vedeti, bres vsakega slovesnega naznanila in vseh zaročnih ceremonij. In dva tedna pozneje napravimo svatbo, po mošnoati brez šuma. . Lehko bi . pravzaprav odpotovala takoj po poroki, vsaj v Moskvo, če ne drugam. Morebiti pojdem tudi jas s,vama. . , Glavno pa je, da molčite dotlej." Htepan Trofimovič je bil preaenečen. .Jecljal je nekaj, da vendar ne more kar tako in da treba govoriti z nevesto, ali Varvara Petrovna se je srdito saletela vanj: "Zakaj nekif Baj morebiti itak nič ne bo. '" "Kako ne bo t" je zamrmral ženin, popolnoma poražen. "Tako. Videti moram še. . . Ah, ne vse bo, kakor sem rekla; nič ne skrbile, pripravim jo sama. Vi se nimate čemu vmešavati, Vae, kar je potrebno, ho rečeno in storjeno, vi nimate po kaj ho diti tja. f'emit nekif Kakšna vloga vas spet mi-če? Ne hodite in tudi pisem ne pisarite. In ne bev, ne ntev, prosim vas. Tudi jaz bom molčala." Odločno je pretrgala razgovor in odšla oči-vidno nIiiIm* volje. Zdi se, reei'tn ne. Kt enfin le rulieule. . , Ksj poreko \ klnlniT K«j poreiV. . . Liputin? "Morebiti itak me II.- h.," — tn jr )0pa! To je pa že višek l To je rcn rte vem. kaj hi rekel? — .le «ula un for-"m» un Itailinsuet, ob steno pritianjen človek!" V t. žnlu.tne vtklik«' pa av je mešalo hkrati fwk«j objestno aam