Političen list za slovenski narod.
Vt r*>tt pnJenuK rcljk: Zk oelo leto predplačan 15 irld., ta pol leta S rM^ » četrt leta
i fld., za en mesec 1 sld. 10 kr. T •4ininlitniel]i prejeman TelJA: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., la četrt leta S ti*.« za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na let«.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Rkrtinino prejeiaa »praTniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške aliee št 4.
Naznanila (inserati) le sprejemajo in velji trirtoona petit-Trsta: 8 kr., 5e »e tiska enkrat; 18 ki č« se tisKa dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem usKanii se oena primerno zmanjša
Bokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Iihaja Tsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
^tev. SOO.
7 Ljubljani, v četrtek 18. decembra 1890.
Letnik XVIII.
Ceske razmere in Slovenci.
Vspehe mladočeške stranke mora vsakdo napisati na rovaš grofa Taaffeja in njegove politike. Nikdar bi Mladočehi ne bili pridobili toliko vpliva, ko bi bili na Dunaju imeli odprta ušesa za zahtevo češke po jednakopravnosti. Z rastočim mladočeškim gibanjem se je krušila staročeška stranka, ki brez določenega programa ni imela pogojev stalnega obstanka. Ker pa je tudi med Mladočehi razsodnih ljudij, ki vedo, da jim politični komedijant dr. Vašaty ne bo pripomogel do nadvlade, zato se je osnovala zadnje dni nova stranka neodvisnih čeških poslancev, in sicer iz združenja nezvestih Staročehov, Mladočehov in realistov. O zadnjih je glasilo mladočeško pisalo še v novejšem času, da so popolni nihilisti; kako bo v prihodnje sodilo o njih, pač ni dvomov, ker bodo na njegovi strani.
Profesor Tilšer kot vodja mladočeške stranke izjavil je, da sta se Mladočehom pridružila tudi vse-učiliščna profesorja dr. Masaryk in dr. Kaizl. Pogajanje ž njima je pokazalo, da bode z vstopom realistov svobodomiselna stranka na Češkem ranogo pridobila. Zastopniki stranke Skardove, mladočeške in realistične so si izvolili dr. Cerneja, prof. Masa-ryka in Tilšerja kot zastopnike vseh treh frakcij v odbor, kateremu je nalog, da sostavi splošni program, kateri bo ugajal vsem trem strankam in ki bo nekak skupen program češke liberalne stranke.
Kaj nam je soditi o tem nepričakovanem in nerazumljivem gibanju na Češkem? Pred vsem omenjamo, da nekateri češki listi dvomijo, ali bo mogoče take tri stranke, ki so si bile do sedaj nasprotne, stalno družiti v skupno celoto. Mi tega dvoma nimamo. Načela so bila že do sedaj vsem jednaka, le osebnosti in način, kako izvesti ta načela, zavirale so do sedaj to spojitev. Staročeška stranka se je sicer imenovala konservativno, v njej so bili tudi duhovniki, toda pozitivnih krščanskih ali celo katoliških načel bi bili zaman iskali v tej stranki. Glede
I tega se je stranka odlikovala z obžalovanja vrednim I indiferentizmom, ki dosledno vodi v napačni libera-j lizem. Mladočehi so znani kot najhujši brezverski liberalci; strastneje ni nikdo v državnem zboru govoril proti verski šoli, kakor Gregr, in stranka rea-listov je popolno ateistiška, ali kakor jo imenujejo I „Narodni Listy^ stranka nihilistov, katero zastopajo v prvi vrsti nekateri vseučiliščni profesorji. Na-I čela teh treh strank so si torej zelo sorodna; zato j se ne smemo čuditi, da so se do sedaj ločeni bratje I po rodu in duhu tudi našli v skupni liberalni stranki, , ki pač s svojo delavnostjo nič dobrega ne obeta i katohški češki zemlji.
j Moravski Cehi do sedaj od strani opazujejo to i gibanje v kraljevini češki. V tem oziru so popolnoma neosnovane vesti, katere so liberalni časniki poročali, da hoče v bližnjem času tudi župnik Weber vstopiti v mladočeški klub. Ta poslanec je poslal brnskemu ^Hlasu" poročilo, da je o njem v tem oziru vse izmišljeno. Moravani hočejo počakati, kako se bodo razvile stvari na Češkem, tedaj hočejo tudi svojim razmeram primerno organizovati se na Moravskem.
Vsakdo mora iskreno obžalovati ta bratovski razkol na Češkem; milovati mora vzlasti češki narod, ki vsled teh nezanesljivih, vsak dan se menjajočih političnih razmer mnogo trpi v duševnem pa tudi v gmotnem oziru. To gibanje odvrača rodoljube od vspešnega dela, vzbuja strasti, poraja sovraštvo in neznosne razmere, goji torej le .slabe sadove za češki narod.
Vkljub tem obžalovanja vrednim posledicam ima ; pa to gibanje tudi svojo dobro stran. Kar smo do sedaj, žal, predolgo in težko pogrešali na Češkem, to se sedaj mora izvršiti. Odločne konservativne, I katoliške stranke do sedaj Cehi skoro niso poznali in odtod tudi take nenadne izpremembe, odtod toliko nestalnosti in politične nezrelosti pri mnogih staročeških poslancih. Konservativno češko plemstvo, ndrodna duhovščina in odločni katoliški lajiki '
so poklicani, da se združijo, organizujejo ter vsta-nov6 svojo odločno katoliško stranko, ki bo, stoječa na krščanskem stališču, dala vsakemu svoje ter s tem zaprečila razpad javnega življenja, ki bi mogel osodepoln postati za češki ndrod.
Iz teh pojavov na bratski češki zemlji dobivamo tudi Slovenci dovolj in jasnih naukov. Ako hočemo, da se tudi pri nas ne vdomačijo tako negotove javne razmere, kakor sedaj vladajo na Češkem, treba nam krepke, dobro organizovane konservativne stranke, ki bo z jasnim, določenim programom delovala za skupni blagor uaše domovine. Ker dandanes javno življenje, kakor nekdaj rimski ^forum" odločuje o vseh važnejših vprašanjih, treba se vsakemu podati na „forum", na politično polje, da ondi brani svoja načela in da skrbi za njih razšir-jevanje med ljudi. Iz tega ozira torej svojim rojakom zopet priporočamo katoliško politično društvo, katero si je stavilo to nalogo; a jo bo le tedaj vspešno izvrševalo, ako bode razširjeno v vsaki slovenski vasi. Ker je pa po toči zvoniti prepozno, zato treba poprijeti se dela o pravem času in na pravem kraju: Vigilantibus iura!
Humanizem v šoli.
Nihče ne more odrekati mlademu nemškemu cesarju, da je v kratkem času svoje vlade vedno kazal dobro voljo zadostovati svojim vladarskim dolžnostim, vendar pa pri vseh svojih dosedanjih poskusih tudi ni nikjer mogel zatajiti svoje —mladosti. Komaj se je namreč povrnil s svojega dolgega popotovanja, lotil se je z vsemi silami socijalnega vprašanja, sklical iz vse Evrope veščake v posvet in prvi vspeh je bil ta, da se je število socija-lističnih poslancev potrojilo pri volitvah v državni nemški zber, ia na spomlad se pripravlja splošna stavka vseh delavcev po premogokopih ob dolenjem Renu. Skoro smemo reči, da ima mladi nemški cesar s svojimi socijalnimi poskusi tako malo sreče.
Friderik Ozanam,
ustanovnik svetovincenskih konferencij.
Sedemindvajsetletni Milančan, čegar življenje je opisala mojsterska roka Labordairjeva, postal je leta 1841 učitelj na pariški Sorbonni in pet let pozneje profesor na akademiji. Prišel je v Pariz, ko je dijaštvo še tavalo med brezversko smerjo in de Maistrovimi, Lamennaisovimi in Chateaubriandovimi načeli. Ozanam, poučen od učitelja modroslovja, Moirota, o humanitarnem izobraženji, katero je vero otroškega srca poglobilo v mladeniču in ukrepilo, je bil vsestransko delaven. Profesorji na Sorbonni in „College de France" opažali so povodom predavanj glede sv. vere poznamke, katere je mladi pravnik smatral kot razžaljenja sv. cerkve. S svojimi somišljeniki je prirejal tedenske shode, na kojih se je govorilo o pravnih in kulturnih vprašanjih; zlasti je mladostni in dubapolni Ozanam, povišan doktorjem prava in kmalo na to tudi doktorjem na fakulteti za literaturo, živimi bojami slikal socijalno važnost krščanstva, ter je poudarjal, kaj je cerkev v srednjem veku storila za izobraženje in nravno plemenitost.
„Da," — rekli so mu nasprotniki, — „istina je, da je krščanstvo delalo čudeže, ali to je davno, zdaj leži na tl^h; s čim se morate ponašati vi, ki se ponosno nazivljete katoličane ?" — To očitanje ga vzdrami, da so od besed sodrugi njegovi prešli k dejanjem. Po burnem zborovanji predlaga Ozanam, da naj bodo dobra dela prva njih svrha in namen.
Prijatelji njegovi so to misel uvaževali ter vso zadevo izročili nesebičnemu, krščanstvu popolnem vdanemu prijatelju dijaštva, g. Bailliju, in odobrivši ta korak, ponudil je vredniške prostore ^Katoliške tribune" za njih zborovanja ali konference. Izvolili so si svojim vdruhom sv. Vincencija.
Zbirke v blagor uboštva, koje so prirejali vi-sokošolci, bile so početkom neznatne. Radi tega d^ „oče" Bailli svojim mladim prijateljem: „Mnogi med vami posvetili so se naukom prava, drugi zopet se pečajo z medicino; pomagajte torej i ubogim, vsak v svoji stroki, da bodo nauki vaši koristili vam in siromakom. Tem načinom začnite izvrševati svoj krščanski apostolat!"
Konferenca, hoteč tudi gmotno pomagati izdatneje, prosi usmiljeno sestro Kozalijo pomoči.
Ta usmiljenka, polna ljubezni do Boga in do svojega bližnjega, je izročala mladim možem seznam ubozih rodbin z nakaznicami na hrano, oglje in jednake potrebe. Mladi učenjaki so iskali ubozih
rodbin ter jih po svoji moči podpirali, donašajoč ne samo vsakdanjega kruha, temveč tudi verske tolažbe in nravno prerojenje ljubezni polnega srca. Pri tem svetil jim je z dobrim vzgledom veliki svetnik, rojak in prijatelj vsega uboštva, sv. Vin-cencij, kojega so si izvolili vdruhom svojim.
Njih dobro delo, dasi so je početkom prikrivali, ni moglo dolgo ostati skrito; število privržencev se je množilo, tekom 20 let imelo je njih društvo že 2000 članov, ki so 5000 rodbin, t. j. blizo 20.000 siromakov ali četrti del pariškega uboštva obiskovali in podpirali. Dandanašnji pa društvo svetega Vincencija broji že nad 4000 konferencij ali družin, izmed kojih spada samo na Francijo 1800, in je po vsem katoliškem svetu razširjeno.
Ozanam se je pa pridno učil dalje, prijemal tudi za pero, da bi s tiskom zagovarjal in dokazoval svoje trdno prepričanje, da brez vere ne more obstati ljudska družba, da je krščanstvo jedina vera, katera naredi ljudstvo plemenito in omikano. V ^Revue Europeenne" opisoval je Bakona Verulam-skega in sv. Tomaža Kanterburškega. Oba moža sta bila duševna velikana, Bakon s svojim modroslov-jem, Tomaža dela velicega njegovo krščanstvo.
Za svoje dijaške d6be objavil je spis o Danteju in njegovem velikem delu. Izvršivši toli dobrega še kot visokošolec, posvetil je življenje svoje resnici ter
kakor naš ministerski predsednik s svojo češko-nemško spravo.
Jednako radikalno boče sedaj Viljem II. rešiti šolsko vprašanje, h naših šol — rekel je vladar — prihajajo med svet ljudje s konfuznimi glavami, ki mislijo, da bodo svet predelali, ljudje prenapeti, ki slednjič padejo v žrelo socijalni demokraciji. Jaz hočem imeti iz šol vojakov in krepkega rodii. Nemštvo mora biti središče v vseh naukih na nemških šolah. Humanizem, nauk klasičnih jezikov, naj se umakne narodnosti. Na srednjih šolah naj se goji v prvi vrsti domača zgodovina. Kaj hočejo Nemci z grškimi in latinskimi junaki? Pruska ima, hvala Bogu, lastnih junakov dovolj. Učenci na sredujih šolah so preobloženi, to nam spričuje slabo zdravstveno stanje dijakov. Statistika kaže, daje velik del vojakov kratkovidnih. Kaj se hoče s takimi ljudmi pri vojakih?
To so glavne misli najmlajšega šolskega reformatorja. Te misli sicer niso nove in tudi ne izvirne. Spomniti se nam je treba le na Likurgovo državno u-tavo v Sparti, da se o tem prepričamo. Mnogo je sicer med njimi dobrih misli, a z načeh take vzgoje se ne more sprijazniti, kdor zastopa krščansko stališče. Na tej podlagi stoječ pa moramo odločno zanikati, da bi bil namen šoH, dajati državi le — vojakov. Šola v krščanstvu ima namen vzgojevati ljudi, ki zvesto izpolnujejo dolžnosti do Boga, do cesarja in domovine, in kdor skrbi za tako vzgojo, skrbi ob enem tudi za zarod krepkih vojakov.
Z veseljem je moral vsak prijatelj vzgoje pozdravljati napredek pri šolstvu, ki se je v zadnjem času kazal vzlasti v napredovanji naravoslovnih in zgodovinsko-zemljepisnih vednostij. Dasi pa je to koristno, vendar se to ne smč goditi na račun klasicizma. Zakaj mi pripisujemo humanističnim strokam v šoli velik vpliv ua vzgojo mladine in sicer blagodejen vpliv. Ne Rimljanov, ne Grkov, pravi Viljem II., nečemo vzgojevati v šoli, marveč — Nemce, Kaj pa, ako tako poreko in stor^ tudi Slovani, Francozi, Angleži, Italijani, kje pa se bodo potem vzgojevali ljudje?
Narodnost, ljubezen do domače zemlje, do one narodne rodovine, ki nas imenuje svoje, je pač lepa in vzvišena misel; vendar pri tem ne smemo pozabiti, da smo ljudje vsi bratje in otroci jednega Očeta.
Popolno neumevno se nam pa zdi, da bi iz take „bolj času primerne" vzgoje izrejevali boritelje proti socijalni demokraciji. Ali naj bodo socijalni demokrati helotje in periojki, da bi jim ukazovali moderni Dorijci polje orati in težko delo izvrševati po tovarnah, sami pa izvoljeni bi lenobnost menjavali z bujno igro? Zdi se nam, da so taki nazori vendar-le prevelik anahronizem v 19. stoletji, v veku slovesno oklicanih človeških pravic.
Cerkev katoliška je humanistične nauke uvedla v gimnazije in na vseučilišča, njej se ima svet zahvaliti za omiko. Ti nauki naj se umaknejo „bolj času primerni narodni vzgoji". Ta zahteva je le posledica sedaj vladajočega brezverskega duha. Kam da to vodi, in kaj se s tem namerava, ni nobena uganjka. Humanistična vzgoja je pozitivno verska; Grki in
Rimljani so svojo mladino navduševali za svoje bogove ; v brezverski šoli, kakoršna je današnjim modernim vzgojeslovcem uzor, seveda taki nauki ne najdejo nobenega prostora. Očita se naši mladini, da ji nič ne koristi klasična vzgoja, da ni zaujo nobene uporabe v praktičnem življenju. Toda vprašamo: Kako naj mladina uporablja klasično vzgojo, ki sloni na nravnosti in poštenosti, ker sedanje moderno življenje o tem neče vedeti ničesar? „Le zbiraj moj sin, le zbiraj, ako mogoče po poštenem potu, sploh pa le zbiraj!" to je jedro sedanjega javnega življenja, tako se uporablja vsa po šolah nabrana vednost.
Do vratu že svet tiči v materijalizma, ne samo v verskem oziru, tudi sicer v društvenem. Vzemite človeštvu še to mrvo humanistične vzgoje in — vtopljen je v mlaki materijalizma. Tovarnar, ki že dandanes mnogokrat nima srca za delavca, bo tedaj prepričan, da je delavec le tlačan, le stroj, ki se kupi in zavrže, kadar ni več za rabo. — Po tem potu se ne bode zatrla socijalna demokracija, marveč se ji bodo vrata odprla na stežaj. Kajti socijalizem je nastal vsled slabih časov, vsled nezdravih verskih in gospodarskih razmer. Socijalizem, ki ga je glad rodil, je mejnaroden in najmanj ga prežene „ndrodna" vzgoja.
K temu treba krščanskih načel, pozitivne vernosti in kreposti, katero priporočajo tudi klasični nauki po srednjih šolah. Krščansko klasične vzgoje treba mladini; navaditi se mora, da se klanja od Boga določenemu svetovnemu redu, ki tirja od vsakega človeka žrtev, ako hoče zadostovati svojemu poklicu.
Socijalna demokracija se mora pobijati v šoli, ta stavek ima pač važno resnico v sebi; vendar je pa popolno napačno, kakor si to domišljujejo Prusi. Gotovo je, da verska šola vzgoji zarod, ki se bo vspešno ustavljal socijalističnim limanicam, sedanja brezverska šola pa je le pripravnica socijalističnih kandidatov. Le na podlagi rešenega šolskega vprašanja je mogoče rešiti socijalno vprašanfe. Dokler pa prevladuje brezverska šola, je vsak zakon proti socijalistom brezvspešen. — Telovadba pri mladini je hvale vredna, a samo telovadba ne bo rešila mladine, h temu treba tudi „dušovadbe".
Pri glavi torej treba začeti vsako preosnovo in ne pri petah. Ker pa se poroča, da imajo priti na vrsto v najbližnji prihodnosti pokrivala glave — dijaške čepice, upamo, da kmalu pride na vrsto tudi — glava s srcem in tedaj bomo glede šolskega vprašanja na pravem tiru.
Politični preg-led.
v Ljubl.jani, 18. decembra. ;^'otraii|e dežel«.
Vprašanje o notranjem uradnem jeziku češkem. ,Hlas Naroda" poroča z Dunaja, da se dr. Rieger v smislu klubovega sklepa čeških poslancev trudi na odločilnih mestih za uvedbo notranjega jezika češkega pri uradih. V tem oziru je največ težav zato, ker se mu pravi, da Mladočehi ne bi bili zadovoljni s to koncesijo, da bi se torej nič ne izpremenil notranji politični položaj, ko bi vlada tndi to dovolila.
Konferenca ogrskih škofov. Včeraj io se zbrali v Pešti ogrski škofje pod predsedništvom kardinala Simor-ja v posvčt gled^ onih cerkveno-političnih vprašanj, ki sedaj razburjajo javno mnenj» na Ogrskem. Primas Simor je poročal v svojem razgovoru z ministerskim predsednikom glede na vpisovanje v matrike; do sedaj se ni doseglo sporazumljenje, a pričele se bodo nove obravnave. Določili bodo škoQe na tej konferenciji tudi svoje stališče glede katoliške avtonomije, za katero se ogrevajo vzlasti nekateri poslanci skrajne levice. — Govori se tudi, da mislijo Madjari v svojem glavnem mestu ustanoviti posebno škofijsko stolico; pred očmi jim je najbrže stolica kakega dvornega škofa. Kardinal Simor je izjavil, da bi se s tem kršile pravica njegove stolice, da pa bi ue imel ničesar proti temu, ako se ustanovi v glavnem mestu škofijski vikarijat s stolnim kapiteljnom.
Vspehi grško-razkolne agitacije na Dunaji. Blizu 150 čeških rodbin živečih na Dunaji je v zadnjem času pristopilo k pravoslavni cerkvi, v ta namen, da ustanove na Dunaji rusko-cerkveno in šolsko občino. Pravila za tako društvo je namestništvo sicer potrdilo, a jih je še predložilo ministerstvu, ki pa jih ni vrnilo do zadnje nedelje, ko so boteli ti novi spoznavalci Cirilo - Metodijske cerkve imeti svoj osnovalni zbor. Policija ga jim je prepovedala, ker se niso mogli izkazati s potrjenimi društvenimi pravili. Zadeva se je torej za nekaj časa odložila. Dr. Živny, vrednik „Parlamentur-jev", ki ima v .Slovanskem Svetu" tudi med Slovenci vrednega sodruga in zvestega dopisovalca, pač sme z vspehi svoje grško-razkolue agitacije biti zadovoljen ; nam pa se zdi, da po tem potu si dunajski Cehi tudi ne bodo zagotovili svojega narodnega obstanka. Zakaj, kdor menja svojo vero kakor obleko, tak pač menja še laglje svojo narodnost.
Rusinsko politično društvo „ Narodna Rada'' je objavilo v listu „Dilo" svoj program, kateri naj bode Rusinom vodilo v bodočem političnem delovanju. Glavne točke smo že omenili v listu. Danes dostavimo le še konec tega poziva: Mi stojimo pred važnim odločilnim trenotkom v svojem niirodnem življenju. Naloga naša je združiti vse svoje moči. Naš namen je jasen, pota naša so ravna. Mi spoštujemo pravice drugih, a želimo svoje pravice doseči po postavnem potu. Zato kličemo vsem vrlim rusinskim sinovom: Združite se k skupnemu delu! Zjedinite se pod našim ndrodnim programom. To je jedina pot, ki vodi naš niirod do njegovega namena. Le na domači zemlji pri Avstriji in v Avstriji morajo Rusini iskati varstvo za svoj obstanek in zagotovilo za svojo ndrodnost.
Soproga Tiszovaproti redovnim šolani. Društvo gospej v Velikem Varaždinu je imelo dne 15. decembra svojo sejo. Ob tej prihki je predlagala soproga Tiszova pri posvetovanju o društvenih oravilib, da se ustanovljeno Elizabetno sirotišče krsti kot „medversko", a njen predlog je bil zavržen s 63 proti 42 glasovom. Pa tudi predlog nasprotne stranke, da se vodstvo sirotišča izroči redovnicam, ni dobil za-se dve tretjini ter bil odklonjen. — Dolgi lasje, kratka pamet!
Tnanje driare.
Rim. Kakor smo omenili, je res pretirano poročilo liberalnih listov o nevarni bolezni sv. očeta; zakaj od merodajne strani se poroča, da se je bil sv. oče le toliko prehladil, da je bil dobil nahod; sicer pa ni imelo prehlajenje nobene druge posledice. Da res ni nobene nevarnosti, priča nam okoliščina, da je sv. oče dajal dotičnega dn^ avdijenco do dveh popoldne ter^sprejel med drugimi mnogo kardinalov. Ko je papež zaslišal žalostno novico, da je zločinec Bonesana napadel s kamnom grofa Re-vertero, avstrijskega poslanika pri Vatikanu, povpra-
za-njo vnemal i druge. Na predavanja se je pripravljal z benediktinsko marljivostjo ter je predaval z govorniško ognjevitostjo, kakor priča Ampere, in nikoh ni stopil v šolo, da ne bi bil prej molil. — Ni napadal tistih, ki so bili druzih mislij ter je z ljubeznijo in tehtnimi dokazi razoroževal drugače misleče.
Nad dvorano, v kateri je on predaval, je nekdo zaOzanamovim imenom izbrisal besedi „tuja literatura" in je napisal ^bogoslovje".
Dovršivši svoje predavanje, pravi Ozanam mirno: „Nimam, gospodje, časti, da bi bil bogoslovec, toda srečen sem, da imam vero in čast, s katero sem 'dušo svojo z vsemi svojimi močmi posvetil resnici."
Neumorno delovanje ugonobilo je njegove moči, umrl je v dan rojstva Marijinega leta 1853. Prijatelji postavili so mu spomenik s tem, da so izdali na svetlo spisov njegovih osem zvezkov v Parizu leta 1855. Iz njegovega lista, poslanega Fois.setu, navajam nastopne besede: ,Ker so katoličani na-padani, treba, da si pridobivajo poštenja v politiki, v umeteljnosti in vedi. Na vseh straneh treba zopet pridobivati zgubljenih duhov. Pokažimo, da nas za-nimlje vsaka resnica, da hrepenimo po napredku v vseh potrebnih vednostih in da si v tem boji obranimo dušo čisto."	A. S.
Hadinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
(Konee.)
XXIII.
Slednjič po dolgem boji je premagal brat brata. Husitje 80 bili premagani pri Lipanih. Tisoč Ijudij je ležalo na bojišči, med njimi tudi vodje Taborcev Prokop Veliki, Mali in mnogo drugih.
Zopet je nastal mir v deželi. Rokodelec je prijel za svoje orodje, kmet za plug in oral zemljo, ki je bila tako rodovitna, ker jo je pognojila kri bratov, cerkve so se zidale, samostani so se stavili.
Tudi samostan hoteševski je bil sezidan z nova.
Tje je šla za nuno tudi Eliška z Dubnjan. Dano ji je bilo ime Felicija — po njeni teti. Felicija — srečna. Ali je bilo pravo to ime? Mogla je izprositi tu ložje srečo za-se in Borka.
Oez nekaj časa je bila izvoljena Felicija za prijorko in po smrti opatinje za opatinjo.
Že je oplakavala očetovo smrt.
Ali Radinj in okolice ni pozabila nikdar; ni pozabila groba v lesu, če tndi je prišla k grobu le jedenkrat, kar je postala nuna.
B:la je že opatinja v samostanu. Hotela je zidati samostan pri nekdanji cerkvi Device Marije.
Skoro je stal tu ponosen samostan, in Eliška je vedla sem svoje sestre iz hoteševskega samostana.
Obiskala je pri tej priložnosti še jedenkrat grob v lesu, grob očeta in tete Katarine, cerkev, ki je bila na novo postavljena. Ni se mogla ločiti od tako ljubih krajev.
Grob v lesu bi skoro pozabila, ko bi je ne privede! na to poseben slučaj.
Ko je blagoslovila sestre v novem samostanu, odvedla se je zopet v Hoteševe. Voz hiti skozi les pod Radinjami. Najedenkrat se ustavijo konji. Voznik je tepe zaman, da bi je spravil dalje. Plašijo se, vzpenjajo in se nočejo ganiti z mesta.
.Kaj se godi tu?" misli si opatinja Felicija. Voznik ji svetuje, da naj stopi z voza, da bi se ne zgodila nesreča.
„Ah to ji je vendar znano mesto!" Tu žubori bistri potoček mej grmovjem, in tam stoji križ, polno cvetk raste v gredici pod njim. Že kleoi redovnica ua Bofkovem grobu. Kleči tu dolgo po-greznena v pobožno molitev.
Tam so jo zagledale vaške žene, ki so nabirale v gozdu suha drva. Naglo so zbežale domov in klicale: ,V gozdu smo videle pri vitezcvem grobu belo gospo".
šal je takoj po njegovemu zdravju, je li res nevarno poškodovan, ali ne.
Srbija. Kakor se poroča iz Belega Grada .Kol. Ztg.", namerava srbska kraljica Natalija doseči pravdnim potom, da se jej bode priznala pravica občevanja ž njenim sinom kraljem Aleksandrom 1.
Rusija. Okrajni sodniki, policijski komisarji in drugi vladni uradniki v Kavkazu so dobili od ruske vlade povelje, da morajo iztirati od tam vse židove, ki nimajo domovinske pravice ali pa stalnega opravka.
Ralija, V volilnem odseku se je predložil 15. t. m. predlog, naj se ovrže volitev tržaškega Žida Barsilaja. Ta predlog je bil osnovan na okoliščino, da se je Barsilai izdal v Avstriji za Italijana in se tako odtegnil vojaški službi; v Italiji pa se s tem ubranil vojaški suknji, da se je izdal za avstrijskega podiožnika. — Italijansko ministerstvo vnanjih zadev je baje dobilo poročilo, da so v Ka-salo odposlane italijanske čete v jako kritičnem položaji. General Gandolfi je brzojavil, naj mu še po-išljejo vojakov. Tudi abesinski kralj Menelik preti neki Italiji z vojno, ker zlorabi italijanska vlada z Menelikom skleneno pogodbo.
Francija. V revinskih livarnah so pričeli delavci štrajkati. Vznemirjenost med njimi je jako velika. Dve stotniji pehote skrbeti za mir in red med razburjenimi duhovi. Več delavcev so že deli pod ključ. — V Parizu se je osnoval odbor iz udov avstrijsko-ogrske naselbine, ki namerava napraviti v imenovanem mestu razstavo avstrijsko-ogrskih pridelkov. — Kakor se poroča iz Pariza, biva sedaj tamma-ronifski nadškof msgr. Hoyek iz posebnega namena. Nekdaj je bil namreč v Rimu maronitski kolegij, v katerem so se vzgajali izvrstni duhovniki. Za Napoleona I. ga je pa francoska vlada prodala za 20.000 frankov. Papež Leon XIII. goji sedaj željo, da bi se zopet ta zavod osnoval, v katerem bi se vzgojevali telesno krepki iu arabščine vešči maronitski misijonarji za Afriko, posebno za zatiranje suženjstva. Msgr. Hoyek, ki bi zelo rad videl, da bi se tak zavod zopet osnoval, obrnil se je na francosko vlado, naj ga gmotno podpira v njegovem namenu.
Nizozemsfio. Druga zbornica se je posvetovala o proračunu ministerstva vnanjih zadev. Katoliški poslanec Reekers zahteval, da se zopet osnuje diplomatski zastop iik Nizozemskega pri Vatikanu. Minister vnanjih /itd^sv mu je obljubil, da bo opozoril ministerski svet na to zadevo.
Švica. Zvezni svet je sklenil prognati več oseb preko mSj, ker so tudi v Švici nadaljevali svojo anarhistovsko propagando, prepovedovali o vkupnem prevratu obstoječega družabnega reda tpr se v ta namen posluževali umorov in drugih pregrešnih dejanj. To je vse hvale vreden korak zveznega svčta. Naj bi pa tudi druge dežele, vzlasti Anglija, tako postopale proti tej kačji zalegi ter onemogočile njen obstoj.
Anglija. Mnogo podrnžnic narodne zveze se je izjavilo proti Parnellu. Posebno zanimanje vzbuja volitev v Kilkenny-ju. Katoliški škof oseryjski, v čegar škofijo spada Kilkennj, je izdal ostro izjavo proti Parnellu. Parnell pa se v svojih govorih pikro izraža proti svojim prejšnjim tovarišem. Kakor je videti, vodijo sedaj imenovanega irskega državnika le slepe strasti in ne več trezno domoljubje. In nesrečen je narod, katerega hočejo voditi taki možje.
Izvirni dopisi.
iz Polja pri Ljubljani, 17. decembra. Naznanjam Vam danes, da smo si ustanovili bralno društvo.
Dolgo časa smo se pripravljali, a šlo je le počasi, ker so se nam stavile mnoge ovire. Dne 17. minolega meseca zbrali smo se nekateri v gostilni gosp^ A. Kuharjeve ter ukrenili potrebno. Sostavil se je začasni odbor, kateremu je načelnik g. Josip Mer-cina, posestnik in gostilničar v Gor. Kašlju. Sedež društva bode pri gospej Kuharjevi v Polju, ker je nam brezplačno ponudila gorenje prostore, za kar ji iirekamo zahvalo. Ker je sedaj glavna ovira odstranjena, upamo, da nas bodo merodajni in zavedni Polici podpirali, da si naročimo več koristnih, poštenih in dobrih listov. Kedar bodo pravila potrjena, bodo na razgled v bralni sobi. Geslo nam bodi. Bog in narod!
l2 Borovelj na Koroškem, dne 15. decembra. Naš nemški, v Celovci izhajajoči konservativni tednik .Kiirntner Volksblatt", katerega voditelji pogostoma radi trdijo, da hočejo biti tudi Slovencem pravični, ako bi tisti hoteli list zopet podpirati z naručevanjem, pokazal je sedaj z novega, kako se nam hoče priporočiti k novemu letu in v koliko nam je v resnici naklonjen sedanji njegov vrednik, kajti dasi je imel v zadnjem času dovolj hvaležnega gradiva ^ na razpolaganje, da bi bil pokazal svojo dobro voljo, j in ja imel lepo priliko potegniti se za našega ubogega slovenskega kmeta-trpina, ni niti z jedno besedico omenil interpelacij Hocka in tovarišev v deželnem in državnem zboru, koje so naperjene v prvi vrsti proti nam Slovencem, potem pa še proti poljedelskemu ministru grofu Falkenhsjnu, zgolj iz tega namena, da bi se v prihodnje slovenski poučni govori pri shodih našega slovenskega katoliško-političnega in gospodarskega društva, ako že ne zabranili, vendar pa zaprečili. Tu se zopet jasno kaže, kolike podporo se nam je pod sedanjim .vladnim" vredništvom od te strani nadejati. Ne zahtevamo, da bi nas podpirali v naših političnih vprašanjih, vendar pa imamo pravico terjati, ako hote nemški konservativci tudi od nas podpirani biti, da so nam pravični vsaj v gospodarskih zadevah. Da je gosp. tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske govoril našim slovenskim kmetom o gospodarstvu in živinoreji v njim razumljivem domačem jeziku, to vendar ni taka pregreha, da bi se je ne smel dotakniti naš nemški konservativni tednik. Ako nas Slovencev pri takih prilikah ne bode branil pred brezvestnimi napadi liberalnih svojih rojakov, potem sploh ne vemo, kdaj in v kakih slučajih da bi bil volje nas zagovarjati. Nemec se za nas Slovence, k»kor se nam tudi na Koroškem od dne do dne jasneje kaže, ne bode nikdar ogreval. Zatorej, Bog nas obvaruj takib prijateljev; sovražnikov obvarovati se hočemo že sami.
Dnevne novice.
(Baron Pretiš) o čegar smrti smo že poročali, stopil je v državno službo v Trstu leta 1852., leta 1862. je prišel v pomorsko ministerstvo, tri leta pozneje v trgovsko, pozneje v Trst kot cesarski namestnik. Po odstopu Hobenvvartovega ministerstva je 1872. I. vstopil kot finančni minister v ministerstvo Adolfa Auersperga in ostal do 12. avgusta
Po okolici se je raznesla skoro govorica, da hodi na Borkov grob molit bela gospa in marsikdo je hotel priseči, da jo je videl v resnici.
V resnici je bila .bela gospa" le jedenkrat v gozdu.
Leta so hitela. Hoteševska opatinja se je že ze!6 postarala. 2e so se zbrale samostanske sestre okrog postelje umirajoče matere, ki jim daje zadnje opomine in blagoslov.
Samostanski zvonovi so zaplakali nad smrtjo opatinje in ž njimi so zaplakali vsi ljudje v okolici. Bila je vsem dobra mati.
Po njeni želji so prenesli njeno truplo v staro cerkvico nad Uslavo poleg novega samostana in jo položili tam v grob k večnemu spanju.
Do'go je še pripovedovalo ljudstvo okoli Radinj o Eliški z Dubnjan in Burku z Ledkova, u njenem grobu na holmu v cerkvici in njegovem v lesu, ter ja okrasili z raznimi pravljicami, katero je izumila njihova domišljija.
Tam ua Radinjah je bila često videti bela ^ospa, ki je čakala na grajskem stolpu, da je prišel vitez v orožji k njej. Taku sta stala baje često skupaj: bela gospa in črni vitez.
Cesto so videli bajč gospo na grobu v lesu
' glavo je držala nagneno na rame, in iz očij so ji tekle solze na grob, iz katerih so vzrastle baje najlepše potočnice.
*
* •
Davuo je že razrušen grad Radinje ; ali tudi razvaline gledajo še ponosno na okolico; ljudstvo ljubi te razvaline in hodi večkrat po lesu k njim. Večkrat si izbere to tiho mesto za razne veselice.
Nekoč pred leti je imelo ljudstvo tu domačo veselico in se veselilo pozno v noč. Bil je krasen večer in vabil vse tako ljubeznjivo, da bi še ostali tukaj. Na nebu so že svetile zvezde in nad temni les je priplavala luna. Na razvalinah so zažgali ognje, ki so razsvitljevali staro, sivo zidovje. Najedenkrat je utihnil smeh, govor veselega ljudstva.
Na stolpu se je pa prikazala bela gospa in zletela čez plapolajoče ognje na kraj lesa, kjor jo je že čakal črni vitez, ki je hitel poleg bele deve. Kaj se je potem zgodilo, ni vedel nikdo povedati; vsi so zbežali strahu iz grada in dolgo si ni upal nihče tje po dnevu, kaj še le po noči.
Sedaj ni videti več niti Kliške niti Borka; nihče izmed sedaj živečih jih ni videl. Kapela nad Uslavo stoji še, ali o grobu Kliške z Dubnjan — opatinje Felicije ne ve nihče; o grobu Borka z j Ledkova je seveda še manj spominov.	'
1879. Grof Taaffe ga je poslal zopet v Trst kot cesarskega namestnika; ua tem mestu je bil deset let, minolo leto pa je šel v pokoj. — Pokojnik ni zapustil dobrega spomina pri primorskih Slovanih, ker podpiral je laški živelj vedno in povsod. Vsled tega je Lahom vzrastel greben, in ob belem dnevu je že irredenta kazala svoje protiavstrijsko mišljenje. Irredentovci so v svoji predrznosti zabranjevali vse domoljubne pojave, pokale so bombe in lahonska svojat smatrala je Trst kot mesto laškega kralja in Primorje kot del laškega čevlja. Seveda baron Pretiš gotovo ni tega nameraval, a bilo je sad njegove napačne politike pod Taaffejevo vlado. Pretisova roka je onemogla, toda novi tržaški namestnik je bil njegova desnica.
(Drevoredi pod TIvoliJem.) Posebna enkSta, ki naj bi skrbela, da se popravi škoda, katero je napravil v Latermanovem drevoredu znani vihar meseca avgusta, sošla se je v torek popoldne. Sošli so se namreč na lici mesta gg.: Župan Grasselli s člani mestnega olepševalnega odseka, deželni gozdni nadzornik Goli, gozdni pristav P j e č k a, tajnik Pire, posestnik L a s s n i k ter umetna vrtnarja Rulec in Hercmanskj. Sklenili so, da se Knaflov drevored ob Rudolfinumu podaljša, v glavnem drevoredu vsa polomljena drevesa nadomestijo z mladimi, drevoreda proti Šiški in z Marije Terezije ceste proti Tivoliju naj se posekata in zasadi nova drevesca. Z delom bodo pričeli še to zimo.
(Slovenščina na ljudski šoli v Podčetrtku.)
Občinski zastop, okrajni in deželni šolski svet so sklenili, da mora v Podčetrtku nemščina biti učni jezik namesto slovenščine. Naučno ministerstvo pa je ovrglo te sklepe in ustreglo prošnjam strank, da ima slovenščina svoje pravice. Vendar pa so stranke čakale celo leto na rešitev.
(NArodni papir.) Opozarjamo častite čitatelje na današnji inserat, v katerem .Krajcarska družba" priporoča svoj .ndrodni papir" za nekoliko znižane cene. To novo podjetje marljivega društva bi zaslužilo, da bi je rodoljubno občinstvo za naprej bolj podpiralo, kakor dosihmal. Res je sicer, da je .narodni papir" za nekaj malega dražji od izdelkov jednake vrste. Ali naj se ga noben rodoljub no brani s tem izgovorom, vsaj dobiček ni namenjen privatni osebi, ampak narodnim namenom: pomnožiti ima fond ..Ndrodnega Doma", ki ima nekdaj postati lastnina .Matice Slovenske". Društvo torej vedoma zahteva, ne rečemo: žrtve, ampak neznatne žrtvice od kupovalcev .ndrodnega papirja" in vsak, kdor od njega kupi kako vizitnico ali kak pisemski papir, že sicer majhen, a vendar nekolikšen dar položi na oltar domovine. Tudi so vignette s podobicami Vodnika, Prešerna, Slomška in Bleiweisa zares krasno izdelane in bi že zarad tega zaslužil .narodni papir", da bi sploh segali po njem Slovenci. Naposled je ideja, raj bi rodoljubni Slovenci za medsebojno občevanje rabili vizitnice, naznanila, pisemski papir z ndrodnimi znamenji, prav primerna in vredna, da se pri nas udomači. Posebno zdaj o božiču in o novem letu, ko bodo voščila letala križem sveta, bo lepa prilika dana, to idejo uresničiti. Vzemimo si Čehe v izgled, ki so v prvih dveh letih, ko se je jednak papir pri njih začel prodajati, samih vi-zitnic pokupili okoli jednega milijona! — Bodi še omenjeno, da društvo tudi lahko ustreže želji, ako bi kdo hotel imeti papir s podobico samo la jednega gori omenjenih slavnih mož. Navadno pa so razne podobice pomešane.
(Nemška manjšina celjskega okrajnega zastopa) se ne vdeležuje nobenih sej; navzlic temu pa je slovenska večina znižala naklado za 3 odstotke. Trije člani nemške stranke so zaporedoma odklonili izvolitev v okrajni odbor kot zastopniki trgovine, tudi zadnjič izvoljeni dr. Langer je isto storil. Ko pa ga je isti okrajni zastop izvolil v komisijo za ogledovanje živine, gospod doktor volitve ni odklonil. Kako, da se je gospod premislil?
(Slovenci na Koroškem.) .Kiirntner VolksbI." piše mej drugim: Dr. Adolf Ficker piše leta 1869 v 15. letniku .Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik", da je bilo po uradnih poročilih I. 1857 na Koroškem 71-4"/, Nemcev in le 28-6"/, Slovencev; v Celovcu pa je živelo 36.3% Nemcev ia 63-7 % Slovencev. Na podlagi občevalnega jezika pa je zadnje ljudsko štetje leta 1880 izkazalo 70-22 »/„ Nemcev in 29-72»/, Slovencev, v mestu Celovcu pa skoraj 100"/, Nemcev. Potemtakem se je število Slovencev na deželi za dober odstotek pomnožilo, v Celovcu pa so — zmrznili. Kje tiči.
Tzrok? Imena trgovcev in obrtnikov govore, da v Celovcu slovenska narodnost ni še izumrla, pač pa zadremala. Upajmo boljših dni!
(Novo Joieilnišče), zavetišče revnih šolskih deklic in dekel brez službe na Poljanah, katero je zgradila družba gospej krščanske ljubezni, so danes prevzvišeni gospod knezoškof slovesno blagoslovili in prvikrat darovali sv. mašo v majhni pa lični kapel ci Matere Božje. Po sv. maši je bil občni zbor, katerega so se vdeležili gospe in dobrotniki družbe. Ko je bilo prečitano zanimivo poročilo o delovanju družbe, pozdravijo prevzvišeni knezoškof družbo ter izrazijo zahvalo vsem gospem za neumorno in požrtvovalno delovanje v prid rev in sirot, posebno predsednici družbe, visokorodni gospej grofinji Auer-spergovi, njeni namestnici visokorodni gospej ba-ronovki Winklerjevi, in veliki dobrotnici tega zavoda, ki pa noče biti imenovana. Vspodbujali so dalje vso družbo, naj deluje vedno po vzgledu svojega vdruba sv. Vincencija P. v duhu prave krščanske ljubezni.
(Oospodarstvo na tržaškem magistratu.) »Edinost" piše: Ze dvakrat se je razpisala javna dražba za oddajo dela nove vojašnice za c. kr. brambovce ! v Rocolu, a nihča se ni oglasil. Klicna cena je 98.000 gld., v istini pa se je dovolilo 99.000 gld. Sedaj bode magistrat prisiljen delo oddati posebnim podjetnikom pod svojim nadzorstvom. To pa se dela le na videz. Razpiše se dražba; ker pa se nikdo ne oglasi, oddd se delo kakemu ljubljencu. Tudi z zidanjem vojašnice je enako. Ce se prekorači proračunjena svota, najde primanjkljej varno zavetišče v »izrednih troških". Vsa stavba nove brambovske vojašnice z dobavo vode bode stala do 200.000 gld., akoravno bi se bila lepša in primernejša vojašnica zgradila za 140.000 gld. na zemljišču g. Vidica pri sv. Ivanu. Vzrok pa je ta, da je bil dražji prostor lastnina d'Angelija. — Ne samo v Trstu, tudi drugod roka roko umiva in se sestavljajo izredni troški. j Sapienti sat!	j
(Skladbe Avgnsta Armina Lebana) uredil in j založil Janko Leban učitelj v Avberu pri Sežani i na Primorskem, III. zvezek, v Ljubljani 1890, na- 1 tisnili Blaznikovi dediči, cena 40 kr., po pošti 45 kr. j — Gosp. založnik pravi v predgovoru tem skladbam, i da o veliki suši, ki je zavladala na svetnem muzi- ' kalnem polju našem, morebiti prav pridejo prijateljem domače glasbe. To bi utegnilo biti, ko bi skladatelj zopet ne bil tako nesrečen v izberi podloženih tekstov. Izvirnih pe«em je pet, med temi i tri zaljubljene; v vencu pa zopet šest odlomkov go- ■ veri o istem obligatnem predmetu. Kje pa naj se ' te pesmi pojo, če izvzamemo prvo in tretjo? Moške j zbore imajo pevska društva in srednješolci. Vesten j učitelj vendar ne more srednješolcem predložiti i pesem s takim tekstom! Ravnateljstva jim tega ne j bodo dovolila in dijaki sami morali bi se sramovati, 1 javno jih prepevati. Tudi pošteno društvo ne bode venca spravilo na oder, ker besede so sicer »narodne" pa tudi umazane. Kar je pokojnik storil v mladeniški dobi, naj bi se ne objavljalo po njegovi smrti, ali pa naj bi se podložile druge besede, potem bi govorili o glasbi sami. Venec se tudi konča s husitsko ,Hrr na vrsga". Ta vendar m naša narodna, s katero urednik hoče posebno ustreči našim Vipavcem? Sreča, da se je priredilo le malo iztisov tega zvezka.
(Mraz) postal je zadnje dni kaj občuten; burja pridno pometa ulice in ceste in brije čez plan.
leiegramf.
Dunaj, 17. decembra. Nadvojvoda Karol Ljudevit je sprejel predsednika sekcij češke akademije znanosti, katere pokrovitelj je on, in je obljubil, da se gotovo udeleži otvorjenja zavoda. Dan otvorjenja ni še določen. Nadvojvoda je povabil gospode na zajutrek in jih jo povpra.ševal o razmerah akademije in znanstvenem prizadevanji Čehov. Odposlanci so se oglasili potem pri ministrih Dunajevskeni, Gautschu, in Pražaku, katere so zahvalili za akademiji dovoljno državno podporo.
Dunaj, 18. decembra. Poljedelski minister Je odgovoril na llockovo interpelacijo zaradi slovenskega predavanja v Celovci. To predavanje se je vršilo na izrečno željo katoliško-politiškega društva, ki se je bilo zato obrnilo brzojavnim potom na ministra.
Dunaj, 18. decembra. V državnem zboru jo predložila vlada pogodbo z Nemčijo z dne 2. t. m. o priklopu predariske občine Mittel-berg k nemški carinski zvezi, pogodbo z Bavarsko o priklopu iste občine k bavarskemu obdačenju piva in kisa, postavo o pogodbi z deželnim zastopom bukovinskim o uravnavi razmere med državo in bukovinskim zemljiško - odveznim zakladom in postavo o prometu Albrehtovo železnice na državni račun, oziroma o njenem odkupu po državi.
Praga, 18. decembra. Mestni zastopniki so sklenili 1000 gold. deti v občinski proračun v podporo Komenskega šole na Dunaji.
Budimpešta, 17. decembra. „Ungarische Post" pojasnjuje po kardinalu Simoru, da sta mogla priti v javnost onadva v „Magyar Allamu" natisnena lista kardinala Rampolle o vprašanji inoverskih krstov le vsled ne-molčljivosti ali na kak drug nepošten način, ker je bila škofovska konferenca na predlog Simorov sklenila tajnost o pismih. Kardinala je močno vznemirilo, ko sta se lista objavila. „Magyar Allam" ni skazal s tem katoliški stvari nikake usluge, marveč le škodo.
Berolin, 18, decembra. Nemška cesarica je sinoči srečno porodila princa.
Bern, 17. decembra. Stanovski svet je soglasno sprejel z avstrijsko - ogrsko državo skleneno pogodbo o živinski kugi. Nadalje se je sklenila revizija zvezne ustave z 24 proti 10. glasovom. ,
Edinburgh, 17. decembra. Mestni svet je pritrdil odsekovi resoluciji, da se izbriše ime Parnellovo iz imenika častnih meščanov.
Umrli mo:
14.	decembra. Jovana markiza pl. Gozani, zasebniea, 82 let, Šelenburgo7e ulice 6, otrpnjenje pljuJ. — Jernej 'fiehel, mešetar, 64 let, Karlovska cesta 20, kap.
15.	decembra. Marija Mereun, krojačeva žena. 26 let, Florijanske uliee 13, jetika.
16.	decembra. Frano Plestenjak, delavJev sin, 4Vi meseca, Kladezne ulice a, hripa.
v bolnišnici:
13.	decembra. Frančiška Vozel, krojačeva hči, 2'/, le;a, rachitis.
14.	decembra. Frančiška Rus, delavka, 66 let, jetika.
15.	decembra. Tine Gerčar, krčmar, 53 let, ue je,;ustrelil.
16.	decembra. Jožefa Fajgel, gostija, 75 let, ostareloet.
TrcmenHko »poročilo.
Cas
Stanje
opazovanja
17
I 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
zrakomera T mm
727 2 727 5
toplomera po C«liija
-4-6 -2 0
-4 8
Veter
Vreme
si. sever |~^la6no si. szap. ' sneg
Ih
X ct
a
5 00 sneg
Srednja temperatura —S S", za 2 3" pod normalom
Diina)Nka borza.
(Telegrafično poročilo.) 18 decembra.
Papirna renta 5% po 100 »fl. (s 16* davka) S9	gld.	05	kr.
Srebrna „ 5% , 100 , „ 16* „ 89	.	15	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	50	,
Papirna renta, davka prosta......102	.	15	,
Akeije avstr.-ogerske banke...... 973	,	—	„
Kreditne akcije......... 299	„	75	„
London............114	»	60	,
Srebro............—	,.	—	„
Francoski napoleond..... ... 9	„	10	„
Cesarski cekini...........5	„	45	,
Nemške murke ......... 56	„	42'/,,
Tujci.
16. decembra.
Pri UitUt^M: Schetigerl, potovalec ; Mendl, Mautner in Čes -hka, z Dunaja. — Ferd. markiz pl. Gozani, okrajni glavar, iz Pošto ine. — Vogrič iz Trsta. — Gross, trgovec, iz Budimpešte. — Gorup. zasebnik, z Reke.
Št. 10.128
Razglas.
(1)
Dne 2. januvarija 1891. 1. ob 10. uri dopolne vršilo se bode v deželnem dvorci
tretje izžrebanje 4''o obveznic kranjskega deželnega posojila.
AelelJieg« oAltov« fejrasiJnlEe^ae
v Ljubljani, dne it. (lecenibr.a 18f0.
„Za Narodni dom"
_ „Krajcarska družba" za ITarodni to
opozarja na niže stoječe cene
'ti
»Narodnega papfeja'
iz2{svoje [zaloge ter priporoča ta papir za^božična iii^novoletna darila ter novo-letnajvoščila.
100	60	26	10	1
St.	kosov	kosov	kosov	kosov	kos
__gl.	kr.	gl.	iT.	gl. I kr.	gl. kr.	gl. kr.
I.	Vizitnioe manjše oblike, jednobaiven tisk . ,............1	60	—	80	— 40	— 16	— —
II.	. srednje ., , ., ................i	80	-	90	- 45	— 18	- -
III.	, velike ., „ ...................2	-	1	-- 50	- 20 --
IV.	^ „ ^ dvojebarven..................5	-	2	50	1 25	1 13	— 5
V.	Naznanllnl kartoni, jednobarven tisk.........4	—	2	—	l__40— 4
; VI. „ , dvojebarven „..................10	—	5	-	2 50	1 —	— 10
VII.	Pl«em«klpaplrinzavitkil. vrste s kaseto Heden pisemski papir f.	5	—	2	50	1 25	— 50	— —
VIII.	„	„ .,»..,,.„ } in jeden zavitek š eje ^.	4	50	2	25	1 15	— 45	— -IX	„ „ , „ III. » „ ,, j se za jeden kos. 1.	4	-	2	-	l_-40--
I
Vizitnice št. IV. priporočamo zlasti za novoletna voščila, za plesne rede itd. Nainanilne kartone št. V. in VI. priporočamo za vabila k veselicam, za zaročna in poročna naznanila itd.
Nadrobno razprodajo sta prevzela J. Giontini in J. Gerber v Ljubljani, veča naročila pa sprejema podpisana družba.
Odbor »Krajcarske družbe" za Narodni dom.