mtNaa glas SKUPINTODeLCGOTSKOGLASLOOBdlVS KPtdKO Pomemben prikaz OD 11. DO 17. JUNIJA BO V DELAVSKEM DOMU "EDVARD KARDELJ" V KRŠKEM RAZSTAVA "VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA" ZA CELOTNO POSAVSKO REGIJO, zanimiva RAZSTAVA Z BOGATIM FOTOGRAFSKIM GRADIVOM IN DEMONSTRACIJO TEHNIČNIH SREDSTEV JE NAMENJENA ŠIROKEMU KROGU, SAJ JE VARNOST NALOGA VSEH OBČANOV. RAZSTAVA PRIKAZUJE RAZVOJ NAŠE VARNOSTNE SLUŽBE MED NOB IN SOCIALISTIČNO REVOLUCIJO, MOŽNA PODROČJA VARNOSTNIH PROBLEMOV IN PROCES PODRUŽB-LJANJA TE POMEMBNE DRUŽBENE DEJAVNOSTI. Zaključne aktivnosti NNNP 80-81 V MESECU MAJU BODO POTEKALE ZAKLJUČNE AKTIVNOSTI AKCIJE MNIČ NAS NE SME PRESENETITI 80/81" V NAŠI OBČINI. PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI VSEH SODELUJOČIH V SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI BO V DOLOČENEM OBSEGU ZAJEL VSA OKOLJA, V NEKATERIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA PA BO NENAPOVEDAN NENADNI ALARM POMENIL ZAČETEK ŠIROKIH AKTIVNOSTI. .., . Mo 0 0 n (. nad. na d.s.j^ PRED XII. KONGRESOM ZKJ IN IX. KONGRESOM ZKS POUDAREK KADROVANJU Priprave na letošnje volitve v osnovnih organizacijah ZK in v delegatska telesa 1982 Evidentiranje kandidatov za vodstva osnovnih organizacij ZKS in delegatov za kongresa ZKS in ZKJ bo treba zaključiti do konca junija letos. Hkrati s tem bodo potekale tudi priprave na volitve v vodstva drugih DPO in delegatske skupščine. Vse to bo terjalo usklajeno akcijo v vseh družbenih okoljih in celovit pristop h kadrovskim pripravam pri tem pa ima ZK posebno odgovor no vlogo. Zato je tudi nujno, da se pri evidentiranju in vseh kadrovskih pripravah uveljavi sodelovanje celotnega članstva ZKS. V skladu z določili Statuta ZKS še zlasti občinske organizacijske ZKS obvezno sodelujejo pri določanju kandidatov za vodstva 00 ZKS, določajo tudi ključ in merila za izvolitev članov OK ZKS ter prevzs-majo odgovornost za pravilnost izbire. V pripravah na volitve v delegatske skupščine in ostale vodstvene organe opravljajo pomembno vlogo volilna komisija predsedstva OK SZDL in koordinacijski odbori za volitve in kadrovska vprašanja KK SZDL in 00 ZSS. Njihova naloga (nadaljevanje na 2. strani) NAŠ GLAS 10__________________2 INDOK CENTER ZAKLJUČNE DEJAVNOSTI AKCIJE NNNP 80 - 81 V KS in OZD bo splošna mobilizacija zajela organe in vodstva, štabe in enote, DPO, družbene organizacije in društva, vse tja do hišnih svetov, skratka najširši možni krog udeležencev v SLO in DS. Akcije bodo potekale na osnovi naslednjih "predpostavk": diverzije v OZD - s hujšimi posledicami - v delovnem času, odkrivanje diverzantov, prekinitev preskrbe s pitno vodo na širših območjih, letalski napadi, reševanje iz ruševin, več manjših požarov, problem nastanitve prizadetih družin ter organizacija in delovanje krajevnih skupnosti v pogojih začasne zasedbe ozemlja. POUDAREK KADROVANJU ... je, da zastavijo naslednje evidence: - v vseh krajevnih skupnostih za vse možne kandidate za izvolitev v delegacije skupščinskega sistema, organe krajevne samouprave, funkcionarje DPO, družbenih organizacij in društev; - v tistih OZD, TOZD in drugih samoupravnih organizacijah (več kot 30 zaposlenih), ki volijo svoje samoupravne organe in delegacije za delegiranje v skupščine, za vse možne kandidate za izvolitev v delegacije, organe samoupravljanja in vodstva DPO; - v občini za vse možne kandi date za opravljanje odgovornih funkcij na občinski ravni in za tiste, ki se evidentirajo za delegiranje v organe in funkcije na ravni re publike in federacije. PODELITEV ODLIKOVANJ 30. aprila je predsednik SO Krško Silvo Gorenc svečano izročil visoki državni odlikovanji zaslužnima občanoma: FRANC VARDJAN, upokojeni profesor iz Leskovea, vrhunski slovenski vrtnarski strokovnjak, vzgojitelj številnih generacij in pisec številnih dal s tega področja, je prejel RED DELA Z ZLATIM VENCEM Rili DRUŠKOVIČ, upokojeni višji upravni delavec iz Krškega, zaslužen za uspešen razvoj in delovanje upravnih služb v naši občini vse od prvih povojnih let dalje, pa je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCE* "NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj: INDOK center občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 800 izvodov -Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško -Telefon: (069) 71 - 711, interna 33 - Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije 1 NAŠ GLAS 10______________________ Seje zborov SO Krško bodo 15. maja V PETEK, 15. MAJA 1981, OB 8. URI BO V SEJNI DVORANI "A" SO KRŠKO 34. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Z NASLEDNJIM PREDVIDENIM DNEVNIM REDOM: 1. določitev dnevnega reda seje, 2. potrditev zapisnika zadnje seje zbora, 3. predlog družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985, 4-. razvoj drobnega gospodarstva v občini Krško v obdobju 1981 - 1985, 5. poročilo o poslovanju organizacij združenega dela, skupne in splošne porabe v letu 1980, 6. predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, 7. predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981, 8. poročilo o delu Temeljnega sodišča v Novem mestu za leto 1980 in poročilo o delu enote v Krškem za leto 1980, 9. poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva Kovo mesto za leto 1980, 10.poročilo o delu Javnega pravobranilstva Celje za leto 1980, 11.poročilo o delu Postaje milice Krško za leto 1980, INDOK CENTER 12.poročilo o delu organa za vodenje postopka o prekršku za leto 1980, 13.poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata Krško za leto 1980, 14.predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1980, 15.predlog odloka o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju ob potoku Loka-vec in pritoku Orehovec v delu katastrskih občin Smodnik, Raka in Senuše, 16.predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah, 17.osnutek zakona o javnih cestah, 18.predlog za izdajo zakona o varnosti cestnega prometa s tezami za zakon, 19.predlog periodičnega delovnega načrta za II. četrtletje 1981, 20.volitve in imenovanja, 21.predlogi in vprašanja delegacij. ISTEGA DNE S PRIČETKOM OB ISTI URI BOSTA TUDI 3^. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (V SEJNI DVORANI "B") IN 33. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO (V SEJNI DVORANI "C"). Za sejo zbora krajevnih skupnosti je predviden skoraj e-nak dnevni red kot za sejo zbora združenega dela, le da odpade 6. točka, na dnevnem redu pa bo še SKLEP 0 RAZDELITVI SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA FINANCIRANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V LETU 1981. NAŠ GLAS 10 4 INDOK CENTER Na dnevnem redu seje družbenopolitičnega zbora bo predvidoma 17 točk . z dnevnega reda seje zbora združenega dela. Družbenopolitični zbor ne bo obravnaval šeste, sedme, petnajste in šestnajste točke, "predlogi in vprašanja delegatov" pa so že 3» točka. POVZETKI DELEGATSKIH GRADIV PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Spremembe in dopolnitve Na osnovi javne razprave o o-snutku tega dokumenta so bile za to sejo skupščinskih zborov pripravljene SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985» iz katerih povzemamo: •2,5 odstotna rast zaposlovanja bo pokrivala potrebe združenega dela pretežno iz razpoložljivega potenciala delovne sile občine Krško. Zato bo potrebno čimbolj stimulirati zaposlitev žen- ske delovne sile. - Leta 1985 bo v občini Krško predvidoma zaposlenih 11.770 delavcev. • Pri osnovnih kazalcih razvoja bo Nuklearna elektrarna Krško v celoti vključena v letnih planskih dokumentih (s pričetkom obratovanja v letu 1982). - Ob upoštevanju uvoza goriva Nuklearne elektrarne Krško bo pokritje uvoza z izvozom v občini predstavljalo 64%. • Načrtovane realne rasti družbenega proizvoda po posameznih panogah gospodarstva predstavljajo spodnje meje rasti. • Vrednost izvoza Pionir -- TOZD Gradbeni sektor v letu 1985 ho 1.300.000 $. • Kovinsko predelovalna industrija se bo hitreje vključevala v mednarodno delite1« dela in na osnovi tega iskala skupne stične in razvojne možnosti v občini. • Dolgoročna usmeritev prostorskega razvoja industrij-je v industrijsko cono na levem bregu reke Save pri Krškem. • Glede na večje potrebe po trdih gorivih - predvsem za široko potrošnjo in predvideno toplifikacijo bo potrebno intenzivno iskati mož nosti za povečanje izkopa premoga v rudniku Senovo. • V primeru izpada 380 kV sistema bo potrebno električno energijo za lastno rabo Nuklearne elektrarne Krško dovajal 110 kV daljnovod iz plinske elektrarne Brestanica. Tej vlogi bo prirejeno 110 kV stikališče v Elektra- NAŠ GLAS 10 INDOK CENTER rni Brestanica. - Študijsko bo potrebno obdelati vprašanje vključitve rezervnih kotlovnih zmogljivosti v Elektrarni Brestanica za potrebe ogrevanja v Krškem, Brestanici in na Senovem. • Nuklearna elektrarna je dolžna proučevati in stalno spremljati vplive NE na okolje, realizirati določila, zahteve in sklepe SO in njenih organov glede lokacijskih, gradbenih, obratovalnih in ostalih pogojev ter zagotavljati popolno varnost prebivalstva in zaščito okolja. • Za prostorske potrebe razvoja Kovinarske in SOP je potrebno rezervirati potrebne površine v industrijski coni Žadovinek,tako da bodo podrobno razmejene v zazidalnem načrtu za to območje; enako za IGM Sava. • Za načrtovano prostorsko razširitev ima TOZD Sigmat Brestanica ob sedanji lokaciji v Brestanici zagotovljenih 1,1 ha dodatnih površin. Načrtovana izgradnja tovarne akril in poliester betona je predvidena v letu 1985 na lokaciji peskokopa Kremen v Ravnem pri Raki. • Za potrebe občinskih blagovnih rezerv bodo zgrajene skladiščne kapacitete in zagotovljeni ostali pogoji za oblikovanje dvomesečnih blagovnih rezerv za osnovno preskrbo prebivalstva. • Pripraviti je potrebno program za lokacijo in realizirati izgradnjo farme be-konov na melioriranem območju Velikega Podloga. • Za boljšo samooskrbo bo potrebno zagotoviti večjo proizvodnjo mesa, in sicer: v govedoreji, kjer bo potrebno razširiti osemenjevalno mrežo in zajeti vanjo vsaj 80 odstotkov plemenic; posebno pomembno je, da se v največji meri zagotovi osemenjevanje plemenic po domovih; v konjereji bo potrebne zaustaviti stagnacijo vzreje konj; rejce bo potrebno usmeriti na rejo težjih pasem za proizvodnjo mesa, vleko in športnih konj; v prašičereji pospešiti proizvodnjo mesa s pospeševanjem mini farm in organizirati proizvodnjo sesnih pujskov, pitališča prašičev; vmesna faza med proizvodnjo pujskov in pitanci bo specializirana farma za proizvodnjo tipiziranih pujskov. • GG Brežice - TOK Gozdarstvo Sevnica bo med drugim sodelovala pri skupnih vlaganjih v lesno predelovalno industrijo. • Cestno podjetje - TOZD Asfaltna baza in gramoznica Drnovo načrtuje izgradnjo nove tristotonske asfaltne oaze izven območja občine Krško, za kar bo združevala sredstva na ravni delovne organizacije. • Nosilec dejavnosti cestnega potniškega prometa bo izdelal program, s katerih bo o-~ predelil izgradnjo avtobusnih postajališč in uvedbo novih avtobusnih linij. Z enotnim samoupravnim sporazumom bo uredil delavske, šolske in dijaške proge za celotno območje občine. • Potrebno je bolj poudariti centralno funkcijo Nakupova- NAŠ GLAS 10 INDOK CENTER Inega centra v Krškem, in z racionalnejšo razmestitvijo prodaje artiklov sprostiti prodajne prostore za osnovno oskrbo prebivalcev na ostalih področjih po krajevnih skupnostih« t Načrtovana je izgradnja poslovnih prostorov Surovine - Poslovna enota Brestanica, za kar je potrebuo rezervirati 2000 do 3000 m2 v industrijski coni na lsvem bregu Save. • Na področju družbene prehrane bo potrebno sedanjo razdrobljenost usmeriti v bolj enotno in racionalno organiziranost. • Posebno prioriteto v razvoju družbenih dejavnosti bodo imeli otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo in izobraževanje. • V vzgojnovarstvenih organizacijah bodo razširjene kapacitete, kadar bo ugotovljen skupni interes uporabnikov in izvajalcev in posebej dogovorjeno financiranje. • Za izgradnjo šolskega centra in dijaškega doma se pripravi ustrezna dokumentacija. Izgradnja bo opredeljena v okviru možnosti v letnih planskih dokumentih. • Osnovnemu šolanju s prilagojenim programom bo potrebno zagotoviti boljše možnosti za realizacijo programov in pri tem iskati možnosti za postopno adaptacijo in dograditev šolskega objekta. % Prostorski del družbenega piana s komponentami dolgoročnega razvoja Navajamo nekatere zaključke., ki jih je na podlagi, sklepa Izvršnega sveta SO Krško pripravila komisija za PP: • Sedanji breskovi nasadi pri Leskovcu ostanejo kot trajno varovane kmetijske površine. - Pri bodočem razvoju je treba predvsem racionalneje izkoristiti pozidana območja, zato je kot prednostno nalogo treba izdelati načrt prenove Leskovca. • Industrijska cona Žadovineii se omeji na vzhod do nove interne industrijske ceste (S - J) in je oddaljena od vzhodne strani proizvodne hale Kovinarske 220 m. Na severu cono omejuje potok Pašnik, na jugu pa je predvidena obvoznica (dolgoročna usmeritev). V tej coni dobijo prostor delovne organizacije, ki so že tu, in Cestno podjetje. Rezervira se tudi prostor za manjšo toplarno. • Dolgoročno gledano je treb?* urediti ustreznejšo lokacijo za sanitarno deponijo. - Opredeliti je treba namensko rabo bodočih gramoznic po zaključeni eksploataci-ji oz. sanaciji. • Dolgoročna usmeritev razvoja stanovanjskih območij Kostanjevice bo opredeljena v urbanističnem načrtu. • Pri razvoju naselij na Krškem polju bo treba dosledno NAŠ GLAS 10 upoštevati dolgoročno opredeljeno pretežno kmetijsko funkcijo teh naselij ter zagotoviti nemoten razvoj sodobnih kmetij in možnost gradnje in obnove foiida prebivalcem, ki se bodo tudi v bodoče ukvarjali s kmetijstvom. • Občina Krško se mora zavzemati za potek hitre železnice ob avtocesti, kar predstavlja najmanjše posege na kmetijska zemljišča in najmanjšo nevarnost za onesnaženje vodnih virov ob morebitni nesreči. - Varovanje kvalitetne pitne vode je primarni družbeni cilj, zato se mora kmetijstvo na Krškem polju podrediti omejitvam, ki veljajo v varovalnih pasovih črpališč pitne vode. » Na območju Krakovskega gozda bo treba obrobne površine razmejiti na gozdne in kmetijske ter določiti podrobno mejo varovalnega območja naravnih rezervatov. • V naselju Žadovinek zavestno omejujemo (nekmečko) stanovanjsko gradnjo zaradi varovanja najkvalitetnejših kmetijskih površin in zaradi neposredne bližine črpališča pitne vode. • Za razvoj Velike vasi so na razpolago zadostne površine severno od ceste proti Raki in v smeri proti Gorenji vasi. • Upoštevati je treba pripombo KS Brestanica, da je potrebno za kraj izdelati zazidalni načrt v tem srednjeročnem obdobju, ker površine v Dorcu ne bodo več zadostovale. INDOK CENTER o Melioracijsko območje ob spodnjem delu potoka Sušica naj se upošteva kot trajno varovane kmetijske površine. - Območje potoka Susica, vključno z naseljem Šutna, naj bo vključeno v območje, urejevano s krajinskim načrtom Krke. ¦ RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO V OBDOBJU 1981 - 1985 Temeljna usmeritev drobnega gospodarstva bo razvijanje njegove vloge kot komplementarne dejavnosti z industrijskimi in drugimi večjimi OZD v gospodarstvu, predvsem z vidika prispevka k izboljšanju plačilne bilance, zaposlovanja, vključevanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, ter večje specializacije proizvodnje in zadovoljevanja potreb trga. Poseben poudarek in prednost pri razvoju bosta dana storitvam in deficitarnim dejavnostim. S selektivno davčno politiko, s kreditno politiko bank, ki bo podprla razvoj drobnega gospodarstva, z upoštevanjem potreb po poslovnih prostorih dejavnosti obrti v urbanističnih dokumentih in projektih bodo zagotovljeni pogoji za pospešen razvoj drobnega gospodarstva, predvsem deficitarnih dejavnosti. Za izvajanje nalog na tem pod- NAŠ GLAS 10 8 INDOK CENTER trama Brestanica in DES - TOZD Elektro Krško, zaradi nenačrtovanih izdatkov za pospeševalno službo pa M-Agrokombinat - TOK Kooperacija, vendar je celotna izguba manjša kot je bila 1979, poleg tega pa ni posledica slabega gospodarjenja. ročju bo sklenjen DRUŽBENI DO GOVOR 0 POSPEŠEVANJU RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBDOB JU 1981 - 1985. V družbenem sektorju bodo nosilci te dejavnosti razvijali sedanji program predelave les z usmeritvijo v celovit inženiring pri opremi stanovanjskih in poslovnih objektov,večali bodo obseg proizvodnje stavbnih in pohištvenih elementov ter notranje opreme po naročilu. Prednost bodo imeli programi, ki bodo omogočali večjo izkoriščenost vgrajenih zmogljivosti in ki bodo izvozno zanimivi. ¦ POROČILO 0 POSLOVANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE V LETU 1980 Gospodarjenje v letu 1980 je potekalo v težavnejših razmerah kot prejšnja leta, zato ni bilo mogoče doseči vseh ciljev, zastavljenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1980. Rast družbenega proizvoda je sicer nominalno znašala 35%, realno pa le 3,8%, kar je dosti manj od načrtovane 9% rasti. Vzrokov za to je cela vrsta: nezadostna in neredna preskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom, nesorazmerja v cenah, omejitve uvoza itd.. Zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov v elektrogospodarstvu sta gospodarili z izgubo Elek- Gospodarstvo krške občine je v letu 1980 izvozilo malo manj kot za 44 milijonov ameriških dolarjev, kar je 25% več kot v prejšnjem letu, zato je pokritje uvoza z izvozom znašalo kar 108,2 %. Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil večji za 8%, število delavcev pa se je povečalo za 4,4%. Na področju razporejanja dohodka se nadaljuje ugodno gibanje krepitve reprodukcijskih spoao ¦ bnosti gospodarstva. Rast vseh oblik porabe je zaostajala ze. rastjo dohodka. V letu 1981 se nadaljujejo motnje v proizvodnji in reprodukcijskih tokovih, inflacija, pritiski na življenjski standard itd.., zato so temeljne stabilizacijske naloge: še kvalitetnejše delo in gospodarjenje in uveljavitev racionalnejše porabe. Poslovanje SIS: Izgubo izkazuje občinska zdravstvena skupnost (5.131.658 din). Glede na to, da stroški na zavarovanca v tej SIS ne dosegajo Poprečni nominalni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 21,6% (v negospodarstvu le za 14,7%), vendar se je poprečni realni osebni dohodek zmanjšal za 6.3% (v negospodar stvu za 11,6%). NAŠ GLAS 10 regijskega poprečja, "bo potrebno korigirati osnovo za izračun potrebnih sredstev v posameznem letu. V skupščinskem gradivu POROČILA O POSLOVANJU SIS V LETU 1980 je podrobno prikazano poslovanje SIS otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, občinske zdravstvene skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in ynote za urejanje cest pri SKIS. Po mnenju izvršnega sveta SO Krško analize poslovanja SIS družbenih dejavnosti za leto 1980 kažejo na spoštovanje resolucijskih določil pri izvajanju programov, na izjemno hitro naraščanje materialnih stroškov, ki neugodno vplivajo na druge pokazatelje poslovanja, in da so osebni dohodki delavcev družbenih dejavnosti za okoli 5# zaostajali za realnimi osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. ¦ PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 IZGRADNJI IN FINANCIRANJU NOVE STAVBE MUZEJA LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE V LJUBLJANI predvideva spremembo ^„ in 6. Člena ter črtanje 8. Spremembi govorita o valorizaciji ocenjene vrednosti v skladu z Dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985 ter o zagotovitvi treh petin sredstev INDOK CENTER ¦ PREDLOG DOGOVORA 0 USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 198.1 predvideva v primerjavi z dogovorom iz leta 1980 tri spremembe in eno dopolnitev: osnovne stopnje davka iz kmetijstva ne bodo zvišane, pač pa se predlaga zvišanje kompenzacijske stopnje davka iz kmetijstva, po katerih se odmerja davek zavezancem, ki niso zdravstveno zavarovani (stopnja "najmanj 10%"!); druga sprememba je valorizacija razponov davčnih osnov in lestvice obdavčevanja zavezancev iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, ki se jia odmerja davek po dejanskem de hodku; prehod na obdavčitev doloceniii panog kmetijstva po dejanskem dohodku naj bi se začel izvajati šele od 1. 1. 1982, ko bo tudi sprejet novi zakon o davkih občanov; pri davku na promet z. alkoholnimi pijačami bo zvišan prometni davek za naravna vina, vins tipa "biser" in vinsko sadnih pijač. v celotnem naslednjem srednjeročnem obdobju namesto v letih 1986 in 1987. Črtan je člen, ki govori o "dinamiki sredstev podrobno po letih izgradnje. NAŠ GLAS 10 10 INDOK CENTER ¦ POROČILO TEMELJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU O DELU V LETU 1980 Temeljno sodišče v Novem mestu z enotami v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem je v letu 1980 izboljšalo kadrovsko stanje, saj je nastopilo na novo 5 sodnikov. V notranji organizaciji so izvedli premike in organizirali pomoč enotama v Krškem in Novem mestu, dodelili so jima sodnike iz enot, kjer stanje ni bilo tako pereče. Na predlog SO Brežice je sodišče uvedlo uradni dan za nudenje pravne pomoči na Bi-zeljskem, na predlog SO Sevnica pa v Krmelju. Prostorski pogoji so v nekaterih enotah zelo slabi, vendar se je kljub temu povečala poprečna uspešnost sodnikov. V primerjavi z letom 1979 so nekatere zadeve v letu 198C bile v porastu (gospodarski prestopki za 26%, gospodarski spori za 27%, kazenske zadeve za 22%), pri tem pa velja omeniti, da gre za povečanje u-cinkovitosti dela, ne pa za povečanje dejanj. Povečanje pravdnih zadev v novomeški e-noti za 88% je pripisati tožbam zoper IMV zaradi vrnitve kupnine oz. izročitve vozila; takih tožb je enota lani prejela 501, so pa še v porastu. Enota Krško; V letu 1981 je enota rešila kadrovski problem, saj je zasedeno vseh pet delovnih mest sodnikov; prostorske težave pa ostajajo še naprej nerešene, zlasti je čutiti pomanj- kanje razpravnib dvoran.Delno rešitev bi predstavljala uporaba skupščinskih sejnih dvoran B in C, ki pa niso ustrezno opremljene za pravosodno delo. V poročilu je poudarjeno, da poseben problem predstavljajo kazniva dejanja zoper družba-no in zasebno premoženje. Pri evidenci družbenega premoženja je prešibka kontrola, zato si posamezniki prilaščajo marsikaj z izgovorom, da gre za "odpadni" material. Veliko storilcev je tudi iz vrst Romov, ki še niso enakopravno vključeni v družbeno skupnost. Na območju enote deluje v KS 13 poravnalnih svetov, potrebno pa bi jih bilo ustanoviti tudi v OZD, kjer bi lahko uspešno posredovali v konflikt-nih situacijah med sodelavci. Glede pravne pomoči poročilo navaja, da je bila zadovoljiva, bo pa o njej napravljena posebna analiza, o čemer bo potem razpravljala skupščina. ¦ POROČILO 0 DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V NOVEM MESTU V zvezi s tem poročilom je vsekakor treba omeniti pohvalno dejstvo, da je poročilu priložen POVZETEK POROČILA, kar se sicer zelo redko zgodi pri delegatskin gradivihI Iz povzetka povzemamo: Kljub nepopolni kadrovski zasedenosti in prostorski utesnjenosti je temeljno javno to- NAŠ GLAS 10 11 INDOK CENTER žilstvo povečalo obseg dela, ki ga opravlja za območje dolenjskih in posavskih občin. Na ravni prejšnjega leta so bile mladoletniške zadeve, prometna kriminaliteta in obseg političnega kriminala, povečalo pa se je število obravnav gospodarskih prestopkov in postopkov zaradi kaznivih dejanj. Tožilstvo je v skladu s splošno družbeno usmeritvijo dalo precej poudarka preventivnim dejavnostim. POROČILO JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA CELJE ZA LETO 1980 navaja, da so se povečale pristoj organa, a da so kadri še uspeli opraviti naloge, la se je nanašal vanje pogodb, s družbenopravne o od občanov stavb Ča ali pa jim te prodajale. v letu 1980 nosti tega z obstoječimi zadovoljivo Večji del de- na obravna-katerimi so sebe kupovale e in zemljiš- nepremičnine Za območje občine Krško je javno pravobranilstvo sprejelo skupno 111 pogodb, od tega 43 o nakupu zemljišč in 9 o nakupu hiš od občanov. Nepravilnosti so bile na intervencijo odpravljene in ni bilo potrebno vlagati tožb za razveljavitev pogodb. Poročilo opozarja, da ustvarja upravičeno negodovanje dej stvo, da so cene kmetijskih zemljišč enake za kmete, ki se izključno ukvarjajo s kmetijstvom, kot za ostale prodajalce. Poročilo navaja kot neupravičene tudi višje cene za zemljišča v območjih zazidalnih načrtov, če lastnik ni ničesar prispeval k urbanizaciji takega zemljišča. V letu 1980 je začel veljati nov zakon o razlastitvi, s čimer je dobilo javno pravobranilstvo nove pristojnosti kot zastopnik občine. Za območje občine Krško je sodelovalo le v nekaj postopkih, ker so se nepremičnine pridobivale v družbeno last skoraj v vseh primerih s pogodbami. ¦ POROČILO 0 DELU Ijm PROBLEMATIKI POSTAJE MILICE KRŠKO ZA LETO 1980 poudarja, da so delavci postaje milice uspešno ocenjevali in spremljali varnostne razmere v občini Krško. S preventivno in represivno dejavnostjo ter s sprotnim reagiranjem na negativne pojave so preprečevali njihovo razraščanje in tako prispevali k štabi liiim varuostnim razmeram v letu 19b~ ra uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Telesno-kulturne skupnosti Krško. Napovedani dnevni red je dokaj obsežen. Po izvolitvi organov seje in potrditvi zapisnika 10. seje bodo delegati razpravljali o zaključnem računu Telesnokul-turne skupnosti Krško ze leto 1980 in ga predvidona tudi sprejeli. Iz pripravljenega predloga sklepa o ZAKLJUČNEM RAČUNU TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI KRŠKO ZA Llv TO 1980 je razvidno, da so ,:': hodki te SIS znašali 9-779.22; din, odhodki pa 7.675-920 din. Presežek 2.103.303 din naj bi razporedili za poračun OZD. v poslovni sklad in za odplačal anuitet v letu 1981. Na seji bodo razpravljali tudi o poročilu o opravljt nih nalogah Telesaotultu :e skupnosti Krško in Zveze t« lesnokulturnih organizacij Krško. Iz poročila REALIZACIJ PR0G.R4-MA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI KRŠKO ZA LETO 1980 lahko razberemo, da so bila sredstva te SIS namenjena za množični in tekmovalni šport, za zaključno fazo investiranja v telesnokui turne objekte (stadion "Matija Gubec", Dom XVT.divizije na Senovem, športnorekreacijski center v Brestanici, športna dvo- NAS GLAS 10 rana v Leskovcu), za delo skupnih strokovnih služb SIS in za delo samoupravnih organov, ki so dosti truda vložili v pripravo srednjeročnega plana, o katerem je potekala javna razprava, katere zaključek je, naj se ne vlagajo sredstva v nove investicije, temveč naj telesnokulturni objekti dobijo bogatejšo vsebino dela. Iz POROČILA 0 DEJAVNOSTI ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ KRŠKO V LETU 1980 lahko med drugim razberemo, da so bila v tem letu ustanovljena teles-novzgojna društva "Partizan" v Koprivnici, na Raki in na Senušah, po letih mrtvila pa oživljeno delo TVD "Partizan" Krško. V istem dokumentu so tudi objavljeni največji dosežki športnikov naše občine v preteklem letu: plavalk Vesne Jelen in Tončke Škafar (trener Tone Bizjak), karateistk Pranje Pavlin in Irene Koko-tec in nekaterih drugih. V slovenskem tekmovanju za najboljše šolsko športno društvo so Senovčani zasedli imenitno 6. mesto. Delegati bodo razpravljali še o finančnem planu za leto 1981, programu dela TKS Krško za leto 1981, o srednjeročnem načrtu razvoja telesne kulture v občini Krško za obdobje 1981 - 1985, sprejeli nekatere samoupravne sporazume, razrešili in izvolili funkcionarje skupščine in obravnavali vprašanja delegatov. iMa dnevnem redu je tudi točka "Slavnostna podelitev občinskih Bloudkovih priznanj za leto 1980 najboljšim športnim delavcem in športnikom v občini Krško". INDOK CENTER •Iz SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA TELESNE KULTURE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 povzemamo iz poglavja TELESNOKUL-TURNI OBJEKTI: V občini Krško so bili v obdobju 1976 - 1980 zgrajeni tele-snokulturni objekti, ki ust;.*< zajo normativom in standardom za različne oblike telesnoKUa. turnih dejavnosti. Športne dve rane pri osnovnih šolah omogočajo telesnokulturno dejavnost dopoldne (osnovnošolska mladina; in popoldne (TVD "Partizan športna društva, OZD). Vadba i.. organizirana po urnikih. V občini Krško bomo sprejeli dogovor o uporabi telesnokul-turnih objektov in o višinah najemnin. Organizirati je potrebno smotrno uporabo objektov in omogočiti, da bodo dostopni vsem kategorijam delev nih ljudi in občanov. V sodelovanju s krajevnimi siiv-pnostmi in TVD "Partizan" se načrtuje izgradnja oziroma posodobitev športnih igrišč (Zdole, Senuše, Gora, Veliki Trn, Dolenja vas, Kršk^ pol " Koprivnica, Mali Kamen in 0x\. hovec). Odprte rekreacijske površine imajo krajevne skupnosti Brestanica, Kostanjevica, Krško, Leskovec, Podbočje, Raka in Senovo, in sicer kot sestavni del šolskih površin; pokriti objekti so v sklopu OŠ v Kostanjevici, Krškem, Leskovcu in na Senovem. Za razmah športne rekreacije bo potrebno vložiti več sredstev v izobr-zevanje amaterskih delavcev v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. NAŠ GLAS 10 19 RAZPORED TEKMOVANJ SPOMLADANSKEGA DELA JUBILEJNIH - XX. DŠI DŠI '81 Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS Krško je pripravila razpored tekmovanj spomladanskega dela XX. delavskih športnih iger v občini Krško: STRELJANJE: Tekmovanje moških in ženskih ekip in posameznikov bo 15« maja ob 16. uri v DES - TOZD Elektro Krško. Prijavljenih je 21 moških in 7 ženskih ekip. ŠAH: Tekmovanje moških šahovskih ekip bo 19. maja ob 16. uri v SGP Pionir Krško. Prijavilo se je 16 ekip. KROS: Ekipno tekmovanje moških in žensk v krosu bo 22. maja ob 16 uri. Daljša tekmovalna ?roga za moške in krajša za enske bosta imeli start in cilj pred Delavskim domom "Edvard Kardelj" Krško. Prijavilo se je 13 moških in 2 ženski ekipi0 BALINANJE: Balinarsko tekmovanje moških ekip bo 29. maja ob 16. uri na balinišču na Senovem (pri zgradbi Društva upokojencev Senovo. Prijavljenih je 7 j ekip. INDOK CENTER MALI NOGOMET: Prijavljenih 24 moških ekip bo najprej opravilo predtek-movanji, in sicer 4. junija ob 16. uri na igrišču Šolskega centra Krško ter 5. junija ob 16. uri pri Domu XIV. divizije na Senovem. Finalno tekmovanje zmagovalnih ekip štirih predtekmovalnih skupin bo 12. junija na igrišču Šolskega centra Krško (ob 16. uri). ODBOJKA: Ženske in moške odbojkaške ekipe bodo tekmovale 9« in 10. junija ob 16. uri. Pri javi jei i h. je 11 moških in 3 ženske ekipe Jesenski del: V jesenskem delu DŠI »81 bodo še tekmovanja v plavanju, lahki atletiki, kegljanju, namiznem tenisu in vlečenju vrvi. Vsi udeleženci jubilejnih ~ C« DŠI bodo prejeli lično izdelsz^ jubilejne značke. "' ¦¦¦»¦¦ -H .- I. — , M 1——^m _¦ ¦¦¦¦¦¦¦ .j,^ RADIO BREŽICE SV: 1584 kHz UKV: 88,9 MHz oddaja v ponedeljek (16.--17.;, torek C16.-18.), sredo (I6.-I7.) - delegatska oddaja), četrtek (16. -18.), soboto (16.-18.) in v nedeljo (10.30-14.). NAŠ GLAS 20 20 ____ INDOK CENTER NEKATERI PREDHODNI NEURADNI PODATKI POPISA »81 ZA POSAMEZNE KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE KRŠKO : O <3 to « ts> < co td W^t)MW^WQ O J« tti >o w bdooo Cx ^ o en cnH gi H H3WbHO!z| !zi W C0 H M HO 1 hd O t-3 W O m g ¦ W Lfe r b^ WO WM M m se c-| =5 CO |>t> O o W ° g ro M -o 4* h H'i-j-<] ro M ^3 vD-^vO-ONJH-^OOO^OO ^VJl-O^OOOO prebivalci vX» -L-vL>\nvjiv>iN] oo-oMMOovjio^roooo^ vD -ooo>uio^v>ir\)-t=-roruro^DOoo\>io • ^J H H -o H vm h* rov>4 -p- ro ro o> L¦ o>v» -f=- ro ro\ji -^ oovD^o o^vji roM o oo oo->a rovnooH-1 zdomci - delavci 246 H M \J1 MHrOOiH H1 ovji-fi-vno^MCTiro ro h o>vji 0^ -^vjtoj zdomci - družinski člani 00 H ro 1 M roj-TorororoMui-^vji^NO^ro rovji oo V>4 V^l-^vjlOHO^VjJVNVjiHO^^DHvO-OOO o^NivMvjiroo^HO-fi-H-sav^ooOvr)^ gospodinjstva 00 vO o 00 V* v* V JI ro VN ro vji -O -P -o O \J1 ro )B 0> ro o h ro roH ro rorovNi-1 o^vjivjiv>i-o wh^o> •f?-sJO>>O>>VJiV>J-t-^-|-'VJl00O>^HJVJlt-J -o-orocrivOOo-l^-NasD-orooo-^-v] o\ji h ro roH ro rorov>ii-jn] ro roo^ ^!VJiOM\)HO-t-(Ti\nv>J\flHHvOCDO vovjjhovjiojo ro-v3 o roo^oo m roui h1 m <_n m h-1 ro vnoroMOo t-1 m rovnv>Jv>i -L-v>i-on3 o \j\ p i h-1 o ro vi rovnv>4v>jvx)roo ov>jLov>4Hrovji ooONioorovNVMNi rovooo^O^vn O h roooi-Tosi-^^j-^rovooo^vjivjJ^-Na vsa stanovanja stalna stanovanja i i H H" rOVJi H I VJ1VMO I VNVJJVJIVJiOVJJ I VJI IV) VirovjTojroooHOovD-li-v^o^roM rovji -FOvjiOO^vjT^vjiVnMO^v^Cb-f^v^O^ -OOVO^vOMV^ivnCOOO -frVJlvD ^>3-n3 03 \»HMHH^1 -fc-FrvjJ-L roro ^ooroNi voro-f^O^-^v^ivDOouiMroc -om-F-proHO>rov>j -fcvjiO^rovjJH ro H>HvDvOO(Ti>3H0D\JiHaiOvOH h h h h v*roHrovx h o^o^ ro oo v* ^o vji OvL(T>\Ji-ocr> -L ro*L »ojo^vjio -M\)v>jrooooov>jroHvjTv30 konji govedo ovce prašiči perutnina vodnjaki, cisterne v»l hi iMro-^roiroroMiroi kombajni