Poštnina plačana v gotovini.
Mar bor, četrtek 15. ©ktofora 1956
rsssirrrjrr- ” :
Štev. 25«. leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cefta 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uh 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
   Nemčija ojačuje vojaške
Politiki in ministri potujejo. Anto-nescu, romunski zunanji minister pojde v Prago, Varšavo, London in tudi v j\itn. Poljski zunanji minister Josip “eck se pojavlja v Parizu. Za njim Lit-v)nov. Ruždi Aras, turški zunanji minister, je bi! na Dunaju in ga ob vrnitvi Pričakujejo tudi v Beogradu. Italijanski ?Unanii minister grof Ciano odpotuje po-Mtrišnjem v Berlin. Kadar potujemo, so v ozadju zabaveželjnost ali resne stvari. Menda ni nikogar v Evropi, ki bi hotel tfditi, da potujejo ti zunanji ministri sem-fertje iz zabaveželinosti. Prav je imel ki je dejal, da so takšna-le potovala kakor seizmograf za bližajoče se Dclitičnp resnosti.
*
Te dni je izšla knjiga »Priprave in pr-Ve operacije abesinske vojne«, ki jo je 'zdal prvi poveljnik italijanskih čet v abesinski vojni m a r š a 1 D e Bon o. De ^ono je napishl te svoje spomine s pristankom Mussolinija, ki je knjigi napisal celo predgovor, kjer bereš med vrbicami, da irna maršal De Bono glavne zasluge za zavzetje Abesinije. Za vsem tem vidijo dobro poučeni ljudje krepko kopito. Kopito udarja v osebo — maršala “adoglia. Znano je, da se je Mussolini hote! z '.lebitj sposobnega maršala, s katerim si nista nikdar bila dobra, ko naj *5i Badoglio kot abesinski podkralj ostal daleč od Rima v Addis Abebi. Toda ni. žttagal Mussolini, marveč oni, ki so spre Pedali nakano. Maršal Badoglio se je kot Zmagovalec vračal v Italijo. Sedaj pa mu )e Mussolinijev eksponent in zaupnik J^aršal De Beno napravil prisrčen po-K'on: izšla je knjiga, v kateri stoji črno na belem, da je De Bono dejanski osvo-!^elj Abesinije. Ali bo sedaj maršal Ba-^Oglio izdal" tudi svoje spomine.,.? Za-^eva je tem zanimivejša, ker prihajajo tlfdi druge, sila interesantne informacije 0 aretacijah delavstva ter intelektualcev, 0 združevanju vseh opozicijskih struj pod •^sloni borbe proti »dvesto vladajočim r°dbinam« in končno o silnem naraščanju cen življenskim potrebščinam, tako Jja so v Trstu te dni prodajali kruh po 2 |'r'i in 60 centesiniov, (8 in pol dinarjev), ^°Veje meso po 8 do 12 lir (25 do 37 Din), petino po 14 do 18 lir (43 do 56 Din), najslabše vrste po 8 lir (25 Din) naj-CeHejšo kavo pa po 24 lir (73 Din)...
*
.Po Evropi in vsem svetu gre vpraša-nie: Zakaj? Zakaj devalvacija? Nizo-vHiska in Švica in vse druge države, ki 'j0 sledile devalvacijskemu valu, izjavlja-
Kaj hočemo. Radi Francije in Anglije > morali devalvirati. Zakaj? Saj je Jetldar Francija ona država, ki razpolagi'1 2 ogromnimi količinami zlata. Odgo-k°r Pa postaja jasen, če se ugotovi, da ‘e bilo Blumovi vladi do tega, da pride ^ gotovine. Francoski vladi prinaša de-0a‘Vacija 15 do 20 miljard frankov. Za ta ,Sro111nj znesek je zrasla vrednost na-,°0ičenega zlata v kleteh Francoske ban e v Parizu. Notranji dolg Francije se
5,r'bližuje polovici državnega proračuna. Ji
- ajSano. Obenem se olajšuje položaj
vplačevanje, obresti je po devalvaciji
Jel> dolžnikov, katerih ima Francija pre >io’ ^enej?i Trank pa ua^ Privabi v zem-r .Večje število turistov in tujcev. Dobri Un>, dobre kupčije ...
•le
U
°Hri
H, j Da še nešteto drugih z a ti i-v * h zadev. V Poljski drobijo in
Ceiirajo veleposestva v izmeri 125.000
posadke v Porenju
PARIZ, 15. oktobra. Belgijski poslanik je posetii francoskega zunanjega ministra Delbosa, da razpravlja z njim o situaciji, ki je nastala z govorom komunističnega voditelja Thorreza v Strassbourgu. V diplomatskih krogih se čuje, da je Nemčija v zvezi s to afero ojačila svoje vojaške posadke v Porenju.
BERLIN, 15. oktobra. »Deutsche AHgemeine Zeitung«, organ ministrstva zunanjih zadev, pravi, da je Thorrez v svojem govoru popačil izjave, ki jih je bil dal Hitler ob priliki otvoritve zimske pomoči, češ, da je za nemškega delavca zdravo, ako nekoliko gladuje. Nadalje je Thorrez trdil, da Nemčija hoče vojno, ker lahko samo na ta način rt o pravi svoj položaj v svetu.
BERLIN, 15. oktobra. Že več dni se vršijo pri Hitlerju razgovori, pri katerih sodelujejo nemški gospodarski in strokovni zastopniki. Nemški industrij-ci zah.tevajo devalvacijo marke, ker preti sicer nemškemu izvozu pogibelj. Od devalvacije odvisi obstoj nemške industrije. Industriici so izročili Hitlerju spomenico, v kateri pravijo, da mora slediti zlom nemškega gospodarstva, ako bi nemški izvoz padel pod sedanjo stopnjo. Gospodarski eksperti narodno socialistične stranke pa stojijo na stališču, da Nemčija lahko vzdrži brez devalvacije in da si bo pridobila silen ugled v svetu, če vzdrži brez devalvacije. Industriici pa naglašajo naprani temu, da so izčrpane zaloge življenjskih potrebščin, in da ni dovolj sirovin, da bi lahko Nemčija tirala naprej avtarkifski program. Sredi med obema strujama se nahaja dr. Schacht, ki se je razgovarjal v Baselu glede devalvacijskegs vprašanja z guvernerjem Angleške banke Normanom Montagu, ki pa je stavil koi pogoj sprejetja Nemčije v stabilizacijski pakt, da se sklene novi locarnski dogovor, ki naj bi veljal tudi za vzhod in da se razen tega Nemčija vrne v Društvo narodov. Dr. Schacht je včeraj odpotoval v Berlin in ni nič znanega o rezultatih njegovega razgovora s Hitlerjem,
BERLIN, 15. oktobra. V diplomatskih krogih izjavljajo, da Nemčija ni zadovoljna s francoskim odgovorom na nemško protestno noto radi Thorre-zovega govora v Strassbourgu. S francoske strani pcvdarjajo, da ne more vlada ničesar napraviti radi nspadov na šefa kakšne tuje držve, dokler vlada v Franciji svoboda govora. Tudi šef prijateljske države Stalin je stalen objekt karikatur v francoskem tisku pa ni radi tega nikjer nikakšnega razburjenja. V nemških nacionalističnih krogih obstoja namera, da se vzdolž zapad-ne meje priredi cela vrsta protestnih manifestacij proti Franciji. V drugih krogih pa mislijo, da bo nemško časopisje smelo prinašati propagando v svojem tisku proti Blumu kot Židu.
Bedt kd	PMkka	fmmji
PARIZ, 15. oktobra. Prihodu poljskega zunanjega ministra Josipa Becka v Park se pripisuje velika važnost. Oči-vidno je, da gre tukaj za finansiranje poljskega oboroževanja in pa isa ustvarjanje večjega prijateljstva med Francijo i» Poljsko. Beck je očividno dobil nalog, da Poljsko zopet približa Franciji, ker se s svojimi tesnimi zv-szami z Nemčijo Poljska vsebolj izpostavlja nevarnosti napada s strani so^etske Rusije in njenih zaveznikov v vzhodnem delu Evro-
pe
PARIZ, 15. oktobra. »Figaro« poroča v zvezi s prihodom Litvinova v Pariz, da je namen tega potovanja, da izvrši Litvinov na Francijo pritisk, da pripozna posebno sovjetsko katalonsko republiko, ki se ustvarja, in da ne prizna vstaške vlade. Litvinov je tajno prispel v Pariz, kjer se je dva dni skrival. Vesti o memi-losti Litvinova v Moskvi, se smatrajo samo kot spreten manever, ki naj omogoči Litvinovu. da izziva v zapadni Evropi konflikte, ki gredo v korist sovjetske Rusije.
y Bauatski mesto katehetov turni uetmuieiji
BERLIN, 15. oktobra. Havas poroča: V Bavarski se bo v najkrajšem času razglasila naredba, v smislu katere se bodo ori verskem pouku v ljudskih šolah na Bavarskem zamenjali katehetje z lajični-
mi učitelji. Nemško politični krogi zanikajo, da bi takšni ukrepi bili v nasprotju s konkordatom, sklenjenim med nemško državo in Vatikanom.
RUŽDI ARAS V BEOGRADU.
Včeraj zjutraj je prispe! v Beograd vračajoč se iz Ženeve turški zunanji minister Ruždi Aras. ki je bil v avdienci
pri knezu namestniku Pavlu, nakar je imel daljše razgovore s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem.
NOVA SENATORJA.
Za senatorja sta imenovana odvetnik v Čupriji Miloš Cukalac ter bivši narodni poslanec Fran Smodej.
KLUB SENATORJEV JNS.
Predsednik kluba senatorjev JNS Ko-sta Timotijevič je sklical za soboto, dne 25. t. nar. ob 10. uri sejo kluba senatorjev ■INS, na kateri se bo obravnavala volitev novega senatnega predsedstva.
Danes četrtek humoristični sugestivni večer gospoda S v ei: ga lija v Veliki kavarni.
VOJA LAZIČ SE VRAČA K JOČI JOVANOVIČU.
Kakor znano je Voja Lazič, znani zem-ljoradniški prvak, kandidiral pri 6. majskih volitvah na Jevtičevi listi in se s tem ločil od zemljoradniškega voditelja Joče Jovanoviča. Sedaj pa je Voja Lazič zopet šel nazaj k zemljoradnikom in je v nedeljo prvič nastopil na javnem shodu svoje skupine v Ubu pri Valjevu.
RAS NAŠIBU NA SMRTNI POSTELJI.
Znani abesinski vojskovodja Ras Na-šibu z južne abesinske fronte leži na smrtni postelji v nekem sanatoriju v Davosu. Ras Našibu je eden izmed onih vojskovodij, ki so ostali zvesti negušu in odšli ž njim v inozemstvo ter je že dolgo časa bolehal na tuberkulozi. Njegovo stanje se je v poslednjih dneh tako poslabšalo, da je bil primoran iskati si pomoči v sanatoriju. Negušev zvesti vojskovodja leži v agoniji in je le malo upanja, da bi okreval.
*
UREDBA O SANACIJI VINOGRADNIŠTVA.
V kmetijskem ministrstvu v Beoaradu j sestavljajo razne uredbe in • pravilnike. 'Med drugim ■ se sestttvlja tudi uredba > sanaciji vinogradništva. Namen uredbe je, da čimbolj pospešuje Vinogradništvo v vinorodnih krajih in da obenem prepreči razširjenje vinogradništva v krajih, ki zanj niso primerni. V smislu nove naredbe se bo začelo postopno 'omejevanje vinogradov v ravnicah.
OBČINSKE VOLITVE V VRBASKI BANOVINI.
Po službenih podatkih je ori nedeljskih občinskih volitvah v vrbaski banovini glasovalo 167.216 volilcev. dočim rtj glasovalo 105.550 volilcev. Udeležba je torej bila 61.30%. Opozicija ima večino v srezili Prnjavor, Derventa, Dvor, Teslič in Sanski most.
OBČINSKE VOLITVE V DUNAVSKI BANOVINI.
Datum občinskih volitev v dunavski banovini še ni znan. Ve se le toliko, da bodo tamkaj občinske volitve potem, ko bodo izvedene v drugih banovinah. Domneva se, da bodo občinske volifve v dunavski banovim razpisane za 20. decembra ali najpozneje do sredine januarja leta 1937.
ODLOŽENE VOLITVE.
Na poznejši čas so odložene volitve v občinah Breg, Grajena, Rogoznica in Slo-venjavas v ptujskem srezu. V slednji vasi so volitve odložene že drugič,
ZADNJI DAN
za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve, ki so razpisane za 25. t. m., je jutri v petek.
oralov. Na sestavljenih seznamih veleposestniškega plemstva, ki bo radi prisilne parcelacije veleposestev prizadeto, blestijo vsa tista slavna imena poljskega pleinenitaštva od Radzivilov in Potocki-jev pa do Zalevskih in Razynskih. Nova agrarna politika sovjetske Rusije pa prinaša likvidacijo onih dr-
žavnih farm, ki so znale pod označbo Sovhozov, ki menda niso bile rentabilne. Na Daljnem vzhodu utrjuje Velika Britanija »levie mesto« Sinfcapoore, kjer bo odslej več eskadril hidroplanov in torpednih bombarderjev. Japonska ... V Sredozemlju se utrjuje Ciper. Italija ... Eden najbogatejših mož v Veliki Brita-
niji. znani aktivni cionist Lord Melchett, pa ima druge skrbi. Izdal je te dni v Londonu knjigo o reševanju židovskega vprašanja, ki je po njem edino rešljivo na osnovi posebne neodvisne židovske države, ki naj bi bila v Palestini in ki bi naj obsegala tudi Transjordanijo. In Arabci . . .?,
Stran 2. r.~. i Itliir	i	HllilHil	ll
Mariborski »Ve čer n ik« Jutra
V Mariboru, dne 15. X. 1936.
SSESnRBBSS
ikŠimd
MADAME BUTTERFLY v mariborskem gledališču
Kakor ob koncu prošle sezije, tako smo Mariborčani tudi tokrat z veselim navdušenjem pozdravili gostovanje ljubljanske opere, ki nas bo po vsem videzu še večkrat obiskala.
Ljubljančani so nam v torek 13. oktobra prinesli tridejansko opero »Madame Br.tterfly«. Skladatelj Giacomo Puccini (1858—1924) je gotovo najznamenitejši talent italijanskega verizma, kojega predhodnik je bil Francoz Bizet. V tej zvezi naj omenimo še Verista Mascagnija (Ca-valleria rusticana) in Leoncavalla (Glumači). Puccmi je posebno znan šc radi tega, ker je kot prvak veristične struje razne njene glasbene trdote obrusil, poplemenitil, da ie tovrstno glasbo ugladil. \ Je eleganten, fin, »v rokavicah«. Zelo je vplival nanj tudi Massenet. — Opera »Madame Buttorfly« pri prvi uprizoritvi L 1900 ni uspela, pač pa je prodrla v novi obdelavi štiri leta pozneje. Glasba je marsikje grajena na eksotičnih japonskih tcnovih lestvicah in očituje v splošnem. široko in mehko lirsko inastrojenje. Saj1 pa tudi po vsebini, po besedilu in po okolju, v katerem se godi, ne more biti drugačna. Dežela otokov, krizanteme, čreš-nje, vdana, požrtvovalna, za vsako žrtev pripravljena ljubezen japonske gejše, usodna lahkomiselnost ameriškega mornariškega častnika, ki požene »metuljčka« v smrt. To je kratka vsebina.
Izvedba je bila vseskozi sijajna in prvovrstna. Zlata Gjungjenac je izborna Madam Butterfly (Čo-čo-san). Njena naravna igra jc psihološko do globine utemeljena, neprisiljena m doživljena. V vlogi, ki zahteva mnogo miline in prisrčne skromnosti, je podala lepo sliko igrivega, naivnega metuljčka, ki ga njegova prevelika zaupljivost potegne v propast. Kot pevka je Zlata Gjungjenac znana Mariborčanom po svojih gostovanjih v našem gledališču in na koncertnih odrih. Njen sopran ima lirsko-dramatski 'značaj. Odlikuje' jo visoka pevska kultura, sijajna tehnika in izredna umetniška nadarjenost, ki se izraža v njenem neverjetno dovršenem igralskem in pevskem podajanju, ubranem v prijetno in
skladno enoto. — Jože Gostič se v tej svoji vlogi menda dobro počuti. Poročnika Pinkertona je pel izborno. Tenor mu je že po naravi prijetno barvan, njegov talent in temeljita pevska šola pa tvorita v družbi z njegovimi naravnimi glasovnicami sredstvi izdelan in silno prikupen pevski lik. Glas mu zlasti v širše zasnovanih arijoznih delih lepo, polno in toplo zveni. — V. Janko je naš dobri, stari znanec, ki ga imamo vsi radi. Kot ameriški konzul Sharpless je nastopal dosledno umerjeno, fino, obenem pa s pravo srčno plemenitostjo. Kljub temu, da njegova pevska partija v tej operi ni ravno	velika,	je	njegov bariton	vendarle
prišel	do veljave. Človek ga	kar rad
posluša, saj poje tako prirodno in neprisiljeno, a vendar umetniško tako neoporečno, da je kaj. — Altistka M. Kogojeva je bila igralsko vedno na mestu, glasovno pa	se	je izkazala posebno v
nižjih	legah,	ki	ji donijo zelo	polno in
lepo. — Uslužnega, priliznjenega klepetavega in zvitega mešetarja je nazorno igraj m pel. M. Simončič, ki je prav dober Goro. — N. Španova nam je znana kot dobra pevka, tokrat pa radi neznatne vloge (Kate Pinkerton) ni mogla priti do veljave. — V kratkem epizodnem prizoru je ugajal s svojim mefistovskim nastopom in izdatnim, dramatsko barvanim glasom A. Petrovčič kot »metuljčkov« stric Bonzo. V isti sapi pa moramo s pohvalo omeniti tudi A. Kolacia kot princa-snubača Yamadorija, M. Škabarja kot
registraturnega uradnika, M. Škrjančevo kot Čo-čo-sanino mater, K.. Strniševo kot sestrično, komisarja A. Sekulo, Z. Bekša kot Yakusida, končno pa še srčkanega sinčka nesrečne gejše Butterfly. I — Operni zbor je bil sestavljen iz ljub-: ljanskih in naših gledaliških pevcev, ki | so svojo vlogo v vsakem pogledu zadovoljivo rešili. Omenimo naj slikovito in ' lepo ubrane ekupino Čo-čo-saninih pri-1 jateljic, igralsko in pevsko dobro podane sorodnike iz Nagasakija in sentimentalno sanjavo brenčeče petje za odrom. — Dirigent Niko Štritof, ki je obenem režiser te opere, je vodil vso glasbeno celoto z zanesljivo, široko gesto in učinkovito prepričevalnostjo. Izborni orkester je pod 1 njegovim vodstvom igral polno in sklad-jno. Orkester je lepo "igran; posamezna ; glasbila oziroma skupine glasbil se celoti 1 disciplinirano podrejajo in prihajajo do 1 povdarjenega izraza le tam, kjer morajo ' izvesti kaj posebnega, kakšno vodilno ali nagiašeno glasbeno misel. Zveza med orkestrom in pevci je vedno organska in neprekinjena. — če omenimo še lepo odersko opremo in zelo okusne obleke, smo povedali vse, kar je z izvedbo v zvezi. Predstava je bila tako dostojna, vsestransko dobro pripravljena in na taki umetniški višini, da bi nam tudi na kakšnem večjem odru delala samo čast. Dobro in potrebno pa bi bilo, če nam dragi gostje ob priliki postrežejo s kakšno slovansko opero.	—n—v—
'šemm
Oivoritev nove šole v Topolšici
ve šole. Njegovo stalno spodbujanje i® našlo pri krajevnem šolskem odboru zgl® dno razumevanje. Upraviteljevo mnenje, da stara šola ne odgovarja več svojemu namenu, so vzeli uvidevni možje resno v pretres in so se pred osmimi leti odločili za zidavo novega šolskega poslopja. Naslednje leto 4. aprila so sklepali na seji o prodaji starega in nakupu novega zemljišča. Na dan 1. decembra 1. 1929 je bilo kupljeno zemljišče od Marije in Ant. Stropnik. Ko se je leto nato vršil komisijski ogled, sta takoj zapela kramp *** lopata. In tako je po idejnih osnutkih g-arhitekta Fekonje Frica iz Radgone ter pod gradbenikom g. Golobom Martinom iz Ljubnega, s pomočjo državne, banovinske in občinske podpore zrasla v kras in ponos kraju in dobrobit nadebudni mla dini lična nova šola. Vzpenja se na gričku ob nekako drugi tretjini ceste med Šoštanjem in sanatorijem. Prostorov, svetle in zračne, v pritličju se nahajajoče učilnice so na jugozahodni strani, tako da obračajo cesti hrbet. Z obeh teras ob strani, ki odvzameta zgradbi običajno lice nesimpatičnih šol »kasarn«, je krasen pogled: proti zahodu in severozahodu, razen na Mozirske gore na levi strani, na Sv. Križ pri Belih vodah in Lom ter znani Smrekovec v ozadju; bolj na desno se dviga cerkvica sv. Jakoba, proti jugovzhodu pa se dolina širi proti Šoštanju, Razen treh učilnic ima šola tudi vse potrebne administracijske prostore, stanovanja za učiteljstvo in šol. upravitelja. Montirana je elektrika ter je instaliran vodovod.
če upoštevamo, da se je gradilo v najtežjih časih, kar pa je imelo spet dobro stran v pocenitvi materiala in omiljenju nezaposlenosti domačega delavstva, bomo znali še bolj ceniti prizadevanje merodajnih činiteljev za dobro stvar.
hduikovz Moviu
V	prijazni vasici Topolšica, ki je zlasti v zadnjem desetletju zaslovela zaradi sanatorija za bolne na pljučih, bodo v nedeljo 18. t. m. slovesno blagoslovili in otvorili novo šolo, ki je stala nad pol milijona Din. Zanimivo je, da so v staro šolo, ki se je po letih izkazala zaradi pomanjkanja in vlažnosti prostorov nerabna, hodili otroci ravno petdeset let. Pred
tem časom pa, to je do 1. 1886, pa v Topolšici sploh ni bilo šole in so do takrat hodili Topolšičani po učenost v 4 km oddaljeni Šoštanj. Leta 1927 je bila stara šola razširjena v dvorazrednico, a se je pouk ves ta čas vršil v edini vlažni | učni sobi. Dosedanji šolski upravitelj g. ! Menhart Alojz, ki je prišel v kraj 1. 1925, , je takoj uvidel nujno potrebo zidave no-
V	očigied lepemu vremenu, ki se nam
obeta, priredi PUTNIK dva izleta z av-
tokarom v Graz in sicer v soboto 17. iu
v nedeljo 18. t. m. Odhod iz Maribora od hotela »Orel« ob pol 8. uri zjutraj, odhod iz Graza ob 23. uri izpred hotela »Steierhof«. Vozna cena Din 100. Prijave in nabava šilingov pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
28
eSfsko pismo
f.^“FTVVT~ K..	mtr	...----------  - _-
Celje bi brez Savinje ne bilo Celje,! na spodnjem kraju Ce'ja,
-----	----- —op,UUivm maju «ja, a skozi Celje
kajti mesto je kakor repik Savinjske do- meta so Celjani še prav posebno občut-line. Radi tega pa deli mesto vso usodo (1 jivi radi Savinje. Če prinese že Voglajna te reke, se je veseli in tuguje ž njo. Od- j seboj tam iz Gaberij in Zavodne nesna-kar so pričele nastopati te neusmiljene go, naj ji bo odpuščeno, saj se izliva že povodnji, tudi trpi radi nje. Kar vse me-i
bi bilo bolje zadevo zamolčati, nekoliko potrpeti tudi na nevarnost za zdravje, samo da materialne koristi niso ogrožane. Glasen protest proti objavi glede preteče nevarnosti se je pojavil in ljudje so se vprašali, kdo ima prav: ali oni, ki javno in glasno zahteva, da se zadeva uredi in> popravi, ali oni, ki bi radi tekočih trgovskih poslov raje videl, da bi o-
pri
sto plava, le tam okolica pri kolodvoru gloda iz vode. Bolj boječi in imenitni ljudje so se preselili kakor kuščarji na hrib sv. Jožefa, da motrijo povodenj z viška in brez strahu. Seveda, ko bo čez leta reka regulirana, ko bo tekla prav čednostno v svoji strugi, takrat seveda bodo prišli tudi imenitni prebivalci zopet v ravnino in za ta čas se že snujejo kolonije vil ob Savinji in Ljubljanski cesti. Toda ta zemljišča so že sedaj, ko so še vedno dvakrat ina leto pod vodo, neznosno draga, gotovo pa še zrastejo v ceni, ko bo vodena nevarnost minila. Razume se, da so vsa ta zemljišča v trdnih, nemških rokah, da bodo tudi vile temu primerno afi drage ali pa inemške. Morda celo oboje, kolikor je videti iz dosedanjih začetkov.
Zadnje slabo vreme pa ni Savinje nič kaj dvignilo, kajti sneg, zgodnji sneg, ki je povzročil zlasti v Slovenskih goricah toliko škode, je imel za Celje to dobro, da ni voda tako inarasla, kajti sneg je zaostal v gornjih delih. Celo čudili so se Celjani, da tokrat ni bilo niti nevarnosti za povodenj. Pa če je odložena, izostala ne bo, dokler niso dela v Savinji dovr-
Kakor pa imajo Celjani pred Savinjo strah, tako imajo od nje pa tudi mnogo koristi. Sami se morejo do volje kopati v najidealnejši rečni kopelji in tudi tujci se pridejo kopat. Pravijo, da je bila letos v tem pogledu naravnost idealna sezona, saj so bili vsi hoteli kar celo poletje zasedeni.
Ravno radi kopelji in pa tujskega pro-
mora teči bistra reka. Pa ti pride iznajdljivo oko in ugotovi, da se včasih celo vino kali, ugotovi zvedavost, da se včasih steka v reko nesnaga tam iz to-varen nad Celjem . ■ ■ Pa kar je nahuje, nekdo napiše to pot glasen protest v časopisje ...
stalo vse tiho in bi nihče ne opozarjal na nevarnost. — Tako se odigrajo včasih
dealne proti materijelnim koristim — in rajni Ibsen bi imel nad vsem tem svoje veselje. Tudi on je v svojem sovražniku ljudstva nanizal isti problem, ko dr. Stok-‘man razkriva škodljivost vode v kopali-
| mcui 1U/.A1 tvcl 5IVUU1J1 VVJol vuuu v
Seveda, protest bi že naj bil, saj jetre-šeu, čigar kopališki zdravnik je sam in ba takoj odpomoči, da se Savinja ne bo; resnici in človekoljubju v čast zahteva,
kalila, marveč
IUIV7W», v*wi o^, oaviltja	w	■,	‘OOIIIVI Ul	v CiVUiJUUJU V ouui. ^CUilUVd,
5 tudi,še naprej bistra va- da se morajo vode razkužiti, čeprav so
in F ti w	t'	r f \, r\ 1/i o o	.,.-,111-:	,-,4 - a X L t m . \T, It .1^1
bila domačine in tujce v svojo kopelj, a vendar njene slabosti se ne sme povedati in priznati, ker bi o tem mogli zvedeti tudj tiiici in bi se ogibali savinjskih ko-
s tem zvezani veliki stroški. — Niti del ničarji kopališča niti ljudstvo nima za to smisla, razglasi zdravnike za sovražnike ljudstva iti policije. V življenju je pod'
p^.i v Celju... Po mnenju nekaternikov ilegel, a idejno je zmagal dr. Stokman,
' Ibsenov lik. Življenje je pač enako 1 nas kakor na norveški obali...
Ker pa sem že pri gledališču moram z žalostjo ugotoviti, da so za Celje spla-i vale tudi mariborske predstave — recimo — po Savinji. Kar bodi ugotovljeno,
' da se ni za to niti Maribor potegoval, niti niso v Celju mariborskih gostovanj i posebno želeli. Vse preveč je še v spo-j mirni ona sezona, ko so Mariborčani hodili v Celje kakor da gredo na deželo, lepo — po domače — gostovat. Čas bi bil, da se kaka posamezna nerodnost ali celo nerodnost pozabi; vsaj pa bi ne | smela biti v boljem in toplejšem sporni' nu, kakor vse ono, kar so Mariborčani vstvarili lepega in umetniškega. Čas bi bil, da bi po preteku par sezon le prišli pokazat, da še vedno umetn. ustvarjajoča pa so preko svoječasnih začetniških težav. To bi bilo tem potrebneje, ker je m® riborsko gledališče namenjeno vsemu o* zemlju nekdanje mariborske oblasti, pO' leg tega se mu pa nudi lepa subvencija v obliki gledališkega dinarja, ki bo v Celju znesel prav lepo vsoto. Celje, ki i6 navezano razven teh gostovanj le na ki-j no predstave, jih relativno tudi pridno P°
! seča. Letos pa se je otvoril poleg kina Uniona še kino Metropole, ki je skorai vedno popolnoma zaseden, tako da bo tudi gledališki dinar prilično narasel. 0& tega pa ne bo imelo mariborsko gledal*' šče nobene koristi, kajti za sedaj so P°' godbeno urejena le ljubljanska gostova' nja. Tudi prav, saj Maribor si lahko 'f čast šteje, da je med dogovorjeni pogo*1 tudi točka, da v tej sezon: ne sme gost0' vati v celjskem gledališču poleg ljubljanskega nobeno drugo gledališče. In neposredno po tem, ko je bilo mišljeno« da bi ljubljansko in mariborsko gledal*' šče izmenoma gostovali. Maribor je takimi pogoji tudi lahko zadovoljen, kaj*1 izgubil je materijalno; a pridobil idealno« kakor dr. Stokman v Ibsenovem Sovra*' niku ljudstva.
V Mariboru, dne 15. X. 1936.
»J3SmSS5S3E?2aS2ZB32I!3
Mariborski »V o. 5 e r n! K« 'Infra
Stran 3.
;_sosss?z$aa
Hladimkem. jM.umm
Uim
Kino Union. Do vključno petka radi montaže nove zvočne aparature We-stern Electric kino zaprt. V soboto »Pod srečno zvezdo«. Jan Kiepura!
Carstanjenovo ljudsko žtetje. Poleg
službenih podatkov iz povojnih ljudskih štetij so Nemci izvedli leta 1927 privatno ljudsko štetje Nemcev na področju bivše Spodnje Štajerske. Rezultate je Potem obdelal v zvezi z volilnimi glasovi 12 1- 1928/29 H. Carstanjen. Po njegovi statistiki je v letu 1928/29 živelo v Mariboru 10.098 Nemcev ali 33% prebivalstva. Nadaljnje sorazmerne številke, s katerimi računa nemška iredenta, so:
Mariborska predmestja na desnem bre-£u Drave (Pobrežje, Radvanje in Studenci) 3563 ali 41% prebivalstva; mariborska predmestja na levem bregu Drave (Krčevina in Košaki) pa 1064 ali 28%
Prebivalstva; Sv. Lovrenc na Pohorju 200 in 20%; Slov. Bistrica 258 in 16%;
Gornja in Spodnja Polskava 190 in 10%;
Poljčane-Pekel 156 in 12%; Gortina-Perni „„ ,	,	,	.	„
ce 359 in 37%; Muta 516 in 53%; Maren- SCjrikJL berg 520 in 52%; Gornja Vižinga 170 in *7%; Vuzenica 170 in 20%; Slovenjgra-dec 220 in 20%; Šoštanj 243 in 18%;
Konjice 430 in 32%; Vitanje 107 in 24%;
■pelje 1300 in 21%; Vojnik 13D in 16%; baško 60 in 5%; Ljutomer 100 in 7%;
Gornja Radgona 150 in 12%. V celoti navajajo Carstanjenovo ljudsko štetje in njegove cenitve 32.578 Nemcev, kar znaša 6% vsega prebivalstva, tako, da bi po nemških iredentističnih ugotovitvah slo-venještajersko nemštvo v povojni dobi bilo za 41.000 manjše kakor v dobi pred !• 1914...
Smrtna kosa. Na Aleksandrovi 63 je Preminil v starosti 62 let ravnatelj g.
Erih Eisenmann. Žalujočim naše toplo sočutje!
, V Slovenskih goricah padajo mlada 2*vIjenja. Pri posestniku Majerju v Vose-bu so imeli trgatev. Pri prešanju pa je nastal med fanti pretep in je obležal z bodljajem v trebuh in mlaki krvi 301etni domači sin Anton Majer. Mariborski reševalci so odbrzeli v Slovenske gorice, da prepeljejo težko ranjenega v mariborsko splošno bolnišnico. Med potjo pa je Majer podlegel poškodbam in izdihnil.
Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so ka oddali v tamkajšnjo mrtvašnico.
Zdravnik dr. Weixl je ugotovil smrt.
Orožniki razčiščujejo zadevo in iščejo krivca.
Oddolžimo se Maistrovim junakom! V
^oboto 17. oktobra ob 20. uri priredijo Maistrovi borci družabni večer v veliki dvorani Narodnega doma. Ker je čisti dobiček namenjen vdovam in sirotam pad-'b, se vabijo vsi, da se tega humanega večera polnoštevilno udeleže. Dolžnost vsakogar je, da se ob tej nriliki spomni Pa leto 1918., ko so borci izmučeni in Plrujeni od štiriletnih vojnih štrapacov, jja poziv pokojnega generala Maistra prihiteli, da osvobodijo naš Maribor in našo ^verno mejo. Naša slovenska javnost nai se zaveda, kaj je dolžna borcem, ki f° storili v usodnih letih 1918. in 1919., ko se je ustvarjala naša svobodna drža-va. ki so stavili vse svoje imetje, svoje kravje in svoje življenje na kocko. Zapati se pa moramo tudi, kje bi potekle baše meje, ako bi teh borcev ne bilo, ki v svojem idealizmu in ljubezni do sionske zemlje sledili klicu svojega ge-berala in s svojo hrabrostjo ter požrtvovalnostjo pripomogli, da so bili postavam državni mejniki vsaj tam, kjer stoje anes. Prepričani smo, da bo znala slo-
, enska javnost ceniti zasluge Maistrovih bo
iadu§e šekfmim miš
Danes četrtek zadnji nastop gospoda Svengaliia v Veliki kavarni.
O koroških Slovencih predava jutri v petek ob osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi 6 tajnik kluba koroških Slovencev iz Ljubljane g. France Uršič. Skioptične slike!
Novice z Ljudske univerze. Baron- George Rosenberg-de la Marre iz Newyor-ka, lektor ameriške univerze, predava v petek 16. oktobra v Ljudski univerzi o temi: Novo lice Amerike in ujemo stali-
vori v francoskem in nemškem jeziku.
Pevski odsek društva »Nanos« priredi družabni večer dne 18. t. m. ob 16. uri pri g. Grmeku v Studencih.
Mariborski železničarji odkrijejo pok. dr. Draschu Vincencu nagrobni spomenik na mestnem pokopališču v nedeljo dne 25. t. m. ob 15. uri in ne kakor je bilo prvotno objavljeno.
Pes vzrok prometne nesreče. Ko se je Adolf Samarin iz Maribora peljal s svojim motornim kolesom skozi trg Vele--nje, se je zaletaval vanj neki pes. Samarin ie pri tem izgubil oblast nad vozilom ter padel. Pri padcu je zadobil manjše poškodbe na rokah in nogah, pač pa je njegovo motorno kolo precej poškodovano.
Drzni rokomavhi vlomili v usnjarno.
V usnjarno mariborskega usnjarja Franca Greifa v Zgornjem Dupleku št. 21 je bil izvršen drzen vlom in je padlo tatovom v roke za okoli 4000 dinarjev izgotovljenega usinja, s katerim so izginili brez sledu. Storilci so prišli v- usnjarno na ta način, da so s krampom ali cepinom s silo odtrgali na zunanjih vratih močno ključavnico, ki je vezala močan železni drog, nakar so še razbili vrata. Ker stoji usnjarna 10 m od glavne ceste, so lahko vlomilci nemoteno izvršili svoj posel. Domneva se, da gre za organizirano tolpo. Orožniki sedaj poizvedujejo za storilci.
Tajinstveni napad. Ko se je okoli polnoči vračal domov 241ctni mizarski pomočnik Pavel Blagovič, stanujoč v Jan Kolarjevi ulici 4, so ga v Dajn-kovi ulici napadli trije moški ter ga premikastili, tako da je zadobil precejšnje poškodbe na glavi. Imel je še toliko moči, da je sam odšel v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Zadevo razčiščuje policija.
Tatinska dekla. K zasebnici E. Pago-novi v Tvorniški ulici 15 je prišla dopoldne neka 161etna dekla ter prosila za službo. Vsedla se je v kuhinjo in ko je odšla, je gospodinja opazila, da ji je zmanjkala iz kuhinjske omare denarnica z 80 Din. Za deklo sedaj poizveduje policija.
Tihotapščine... Graničarji v Mežiški dolini s'o prijeli dva tihotapca, ki sta nameravala vtihotapiti iz Avstrije večjo ko ličino igralnih kart, vžigalnikov ter drugih monopolnih predmetov. Tihotapca, neki 28letni Ivan H. in 32letni Rudolf G. so icročib oblastem, vtihotapljene predmete pa zaplenili.
sm&m šM dšMžs shmmSm
himkdš	§m
LONDON, 15. oktobra. V včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister Eden o zunanjepolitičnem položaju. Eden je ob tej priliki izjavil, da ne sme oboroževanje služiti k temu, da bi podprlo grožnje diplomacije. Vojni minister Dmi-Cooper pa je izjavil, da se mora Anglija oborožiti tako, da bo močnejša nego kadarkoli preje. Anglija potrebuje v doglednem času 19.909 letalcev. Tudi se je izkazala nujna potreba spremembe vojaškega statuta.
M
LONDON, 15. oktobra. V zvezi z nastopom sovjetskega zastopnika Ka-gana v londonski nevmeševalni komisiji, so se sedaj izvedle nekatere podrobnosti. Sovjetska diplomacija je med jrugim zahtevala, da bi francosko in angleško bredovje takoj blokiralo portugalsko obrežje, da prepreči vsako nadaljnje tihotapstvo orožja in munlcije v Španijo. Ta zahteva se z angleške strani ni mogla upoštevati, ker je laški delegat Grandi v londonski komisiji za nevmešavanje trdil, da oskrbuje sovjetska Rusija iz svojih črnomorskih pristanišč katalonsko vlado z vojnim materialom. Tudi je Kagau zahteval takojšnje sklicanje nevmeševalne komisije, ki naj bi se bavila s sovjetskimi zahtevami. Angleški zastopnik je v imenu Anglije odklonil ruske zahtevo in opozori! sovjetskega zastopnika Kagana, da naj se glede tega obnie običajnim diplomatskim potom na vladi v Londonu in Parizu. Glede vsega tega se ugotavlja popolno soglasje Londona in Pariza.
; d&mmm	MMmm
! Pri žrebanju dne 14. oktobra, I. razreda, 33. j kola so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 200.000: 90100 Din 36.000: 67981 Din 30.000: 55588 Din 10.000: 7056 54921 Din 5.000: 22454 39978 50278 . 64592 73213
| Din	3000:	6466	9585	17900	20036	28024
41167 42547 52281 59842 72696 94940 I Din	1000:	5676	8361	9605	14224	31273
39774	41249	52160	55940	56057	58463	59369
: 69735	83709	87757	98932.	.
i
Bančna poslovalnica BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica 25.
St,
se v soboto 17. t. m. polno-
®vilno udeleži te humane prireditve. r jladimir Radič skozi Maribor. Z vče-v^njim popoldanskim dunajskim brzo-riakoni, ki prispe v Maribor ob 13.40, je pripotoval iz Dunaja v Maribor Vladimir /pdič s svojo ženo. V njuni družbi je pripotovala tudi gospa Mila Košutičeva. t«- kratkem postanku v Mariboru so vsi Je nadaljevali pot proti Zagrebu. Ljudsko vremensko prerokovanje. Sve-^ Gal (16. oktober) suhoten oznanjuje, ob letu suša pripotuje.
Kako je z vremenom. Dunajska vre-iofcnSka naP°ve'd prnvi za danes; Menja-
yini
Se oblačno, od časa do časa pada-
bod m**° vreme- Vreme v bližnjem času 0 zopet določali zapadni vetrovi. Pri
besi-1	uoiucan	zap
nem vremenskem
W"“uern vremenskem značaju pojde
eratura z'asti PreKo noči preko nor"jgjj.y
Hatedm
Četrtek, 15. oktobra ob 20. uri: »Prva legija«. Red C.
Petek, 16. oktobra; Zaprto.
Sobota, 17. oktobra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolin! šentflorjanski«. Red A. Nedelja, 18. oktobra ob 15. uri: »Zorka«. — Ob 20. uri: »Prva legija«.
Prva popoldanska predstava bo to nedeljo. Ponove prav zabavno in prisrčno veseloigro češkega dramatika O. Mima-rika »Zorka«. Začetek ob 15. uri.
dattiite za sPomenik blago-ommmmmm ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini■» telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov-
trg 1, soba št. 6 a
£§®ši$ms$® mmm
Nesrečna gospa Marta. Tragična smrt mlade učiteljice gospe Marte Mrakove je globoko pretresla ne samo Ljubljano, ampak vso Slovenijo. Na njen pogreb, ki je bil včeraj v Ljubljani, je prišlo kakor poroča današnje »Jutro«, ogromno ljudstva ter učiteljev in učiteljic, njenih zvestih stanovskih tovarišev. Tudi Sokoli in Sokolice so prišli, da ji izkažejo poslednjo čast, v mrtvaškem sprevodu pa so korakali med drugim senator Pucelj, biv« ši ban dr. Puc, poslevodeči podpredsednik banovinske organizacije JNS dr. Pirk majer ter več narodnih poslancev. V pretresljivih besedah so se poslovili od pokojnice zastopniki mengeškega Sokola, nadalje senator Pucelj in narodna poslanca Mravlje in Pleskovič. Pretresljiv je bil pogled na pokojničinega moža, ki je tesno objet z desetletnim sinkom korakal za rakvijo nesrečne gospe Marte, bridko preizkušen v težki tragediji.
Diplomiran je bi! na pravni fakulteti zagrebške univerze abs. inž. g. Bojan Ribnikar, sin predsednika konzorcija »Jutra«. Čestitamo!
h okrtjstgg in s¥€&a
Tekma najgrših žensk
Y nekem kanadskem mestu je priredil podjeten obrtnik pred nedavnim časom svojevrstno tekmo. V svoje-izložbeno o-kno, ki ga je opremil nad vse razkošno, je postavil v sredino lepo okrašeno mizo in položil nanjo 1000 komadov srebrnih dolarskih kovancev. Na vidnem mestu obešeni razglas je 'razjasnjeval vsem ki so šli mimo izložbe, da je to nagrada naj grši ženski izpod 30 let, ki bo v toku o-smih dni karkoli kupila v njegovi trgovini. Človek bi mislil, da bo po današnji ženski prevzetnosti sodeč ostal navedeni lo-1 kal neobiskan. Zgodilo se e pa ravno na-j sprotno. V roku teh osmih dni je kupilo , v trgovini nič manj kakor 6000 »najgrših«
‘ žensk raznovrstnega blaga. V 5999 slučajih je bilo ugotovljeno, da so to še vedno . dovolj lepe ženske in da jim radi tega nagrada ne pripada. Baš v trenotku, ko
j se je ta edinstvena tekmovalna prireditev ženske grdote zaključevala, pa pride v trgovino še mlada, toda čudovito in neverjetno grda dama, ki se lia veliko zrcalo, ki so ga postavili pred njo, ni niti ozrla in s tem demonstrativno dokazala, kako malo važnosti polaga na zunanjost. S posebnim udanostnim smehljajem ji je lastnik trgovskega lokala predal poleg | nekega »priznalnega« pisma še vseh raz j stavljenih 1000 komadov dolarskih srebr nikov. Kako pa je bil prireditelj te tekme grdote razočaran, ko je izvedel, da je bila ta »grdota vseh grdot« v resnici neka mlada gledališka igralka, ki se je tako popolno maskirala, da je nihče ni spoznal. Tekma sama pa je pokazala, da svet nima nobenih prav grdih žensk in da je bilo treba za dosego tega »prvenstva« poslužiti se trika maske.
Serum prcSi Sainlvosti
Po poročilih, ki prihajajo onstran Oceana, posnemamo, da razmišlja vlada Združenih ameriških držav o možnosti vsesplošne uvedbe takozvanega »seruma resnice«, ki se je vporabljal dbsedaj v raznih državah Amerike. V tem slučaju gre za svojevrstno metodo, na katere osnovi naj bi odpornost posameznega človeka s posebnimi injekcijami v toliko ohromela, da bi človek ne bil več v stanju govoriti neresnice. Končna sodba pa dosedaj še ni jasna, ker so poskusi zadnjega časa pokazali, da je ves proces teh injekcij še zelo pomanjkljiv in kaže večkrat protislovja, s katerimi dosedaj niso računali.
Poskusi so se vršili na ta način, da so »poskusnemu kandidatu« naročili, da napiše nekaj intimnih zadevščin v poseben za to pripravljen in zaprt pisemski ovitek. Stavili so mu na to različna vprašanja k posameznim točkam, na katere je »medij« tudi odgovoril. Nato so mu vbrizgali posebno injekcijo, ki je imela po izjavi majorja Calvina Goddarda po-polen in zaželjen uspeh. Goddard spada k znani »šestorici« polslužbene in tajne organizacije, ki je v glavnem zmanjšala in znatno onemogočila delovanje či-kaških podzemnih -razbojnikov. Njegovi poskusi so pakazali tedaj presenetljive uspehe. Medtem ko so nekateri »poskus ni kandidati« izblebetali vse skrivnosti, kar so jih imeli na srcu in vse zaupne stvari iz prejšnjega življenja, so drugi kljub injekciji lagali kar na debelo. Serum resnice odpove namreč pri vseh posameznikih, ki imajo močno voljo. Takšen kandidat ali zaspi, če je prejel preveliko dozo, ali pa iznaša največje laži, če >e bila injekcija prešibka. Goddard izjavlja, da so bili doseženi dosedaj največji uspehi pri ženskah. Žena nekega ameriškega zločinca je prejela, ne da bi vedela kedaj, takšno injekcijo in je nato izdala neverjetne stvari, ki jih sicer prav gotovo ni nikoli izustila. Kakor se zdi, delujejo te injekcije z izdatno močnejšim učinkom na ljudi slabotne telesne konstitucije.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r ti i k« Jutra
manHOBEii i
V Mariboru, dne 15. X. 1936.
fesf&edatske Mežke
DEVALVACIJSKI OBSEG.
Od 34 deviz, ki notirajo na berlinski borzi, je ostalo le še pet deviz, ki notirajo po stari pariteti. K temu pa je treba pripomniti, da je tudi pri teh petih devizah stabilnost le še na papirju. To zlasti velja za nemško marko, ki le še formalno drži pariteto, za bolgarski lev, za romunski lej in za madžarski pengo. Edino poljski zlot se več ali manj drži na pariteti. Na podlagi zadnjih deviznih tečajev je poučen naslednji vrstni red devalviranih valut (odstotek označuje obseg devalvacije nasproti prejšnji zlati pariteti): Turčija 89.2%, Brazilija 70.9%, Urugvaj 68.8%, Španija 66.7%, Japonska 65.9%, Argentina 61.0%, Grčija 56.7%, Danska 51.5%, Island 51.3%, Finska 49.1%, Norveška 45.5%, Švedska 44.1%, Gdansk 42.4%, Kanada 41.4%, Italija 40.7%, USA 40.7%, Egipt 40.4%, Anglija 40.3%, Portugalska 40.3%, Letonska 40.2%, Estonska 39.5%, Češkoslovaška 30.0%, Francija 29.2%, Švica 29.1%, Belgija 28.2%, Perzija 25.7%, Jugoslavija 23.4%, Nizozemska 21.6%, Avstrija 17.0%. Gornji vrstni red nam kaže, da spada naša država med one, ki so valuto doslej še najmanj devalvirale, kajti razen Avstrije je devalvacija v vseh drugih državah dosegla večji obseg.
Vpliv devalvacije na cene. Ne more se računati, da se bo devalvacija v državah zlatega bloka v kratkem času odražala v povišanju cen. Ker ni Francija prilagodila delavskih mezd devalvaciji franka, bo večji vpliv na nivo cen nastopil šele tedaj, ko bodo stare zaloge potrošene in ko bo potrebno večje kupovanje sirovin in večji uvoz. To se lahko posebno dobro vidi v švicarskem primeru ter v vseli ostalih državah, ki so devalvirale svoje valute. V francoskih krogih računajo, da bodo cene v splošnem iiia-rasle za 10 do 15%, tako da bo 29% devalvacija v Franciji doprinesla znatno ojačenje konkurenčne sposobnosti. V Nizozemski računajo, da se bodo cene povišale za 8 do 10%.
Zakaj Madjarska ne devalvira. Uradni madjarski krogi izjavljajo, da Madjarska ne bo devalvirala, ker je dosegla z uvedbo sistema valutnih dodatkov isti učinek, ki ga bodo druge države dosegle z devalvacijo. Neupravičen je tudi strah, da bi mogel trpeti madjarski izvoz, če ostane' madjarska valuta nedevalvirana. Kajti madjarski agrarni proizvodi imajo ceno, ki je v skladu s svetovno pariteto. Zato se bo moralo v devalvirani valuti plačati za to blago toliko več, za kolikor je bila dotična valuta razvrednotena. Nekaj spornih vprašanj je sicer, toda ta se bodo mogla rešiti s trgovinskimi pogajanji. Gibčnost, valutnih dodatkov dovoljuje Madjarski, da ohrani valuto na sedanji višini.
Sfmiua #dm$e
Kaj bo s planiško skakalnico? Udru-
ženje smučarjev Planica, ki je, kakor znano, lastnik smučarskih skakalnic v Planici, je pred dnevi poslalo JZSS-u dopis, v katerem ga prosi, naj pri FIS službeno odjavi veliko skakalnico s kritično točko 106 m, ker je ne namerava več uporabiti za smučarske skoke. Savez naj obenem zahteva pismeno potrdilo, da je odjavo vzel na znanje.
Demisionirajo... V novi upravi JLAS, ki je bila po tolikem hrupu izvoljena preteklo nedeljo, se je že začelo podirati. V teku zadnjih dini so podali ostavko že 4 odborniki, med njimi tudi drugi podpredsednik dr. Manojlovič in VI. Venuti, član SK Železničarja iz Maribora. Sledili bodo še drugi. Po vsem tem bo imela nova opozicija na ponovni izredni skupščini precej lahko delo.
I. kongres zimskošportnih delavcev kr. Jugoslavije bo dne 25. oktobra t. 1. v Ljubljani. Namen kongresa je poiskati in določiti smernice, po katerih naj se spo-polmi delo za razvoj in povzdigo našega športa, izboljša organizacija v našem športu in prilagodi za nove naloge, spo-polni tehnični ustroj, pritegne mladina v večji meri, kakor sedaj, zbudi za delo zanimanje širših mas v narodu, uredi športno udejstvovanje, da bo v dobrobit in korist naroda ter da končno preustroji delo v naši vrhovni organizaciji JZSS.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se nadaljuje v nedeljo 18. t. m.,
in sicer igrata v Beogradu Jugoslavija: Hajduk, v Ljubljani BSK:SK Ljubljana, v Sarajevu Hašk:Slavija, v Zagrebu Gradjanski:Bask in v Osijeku Slavija: Concordia.
Službeno iz Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. Spored nedeljskih prvenstvenih tekem:	v	Mariboru ob 10. uri
dopoldne juniorska tekma Maribor : Železničar. Službujoči odbornik g, Amon
Stross, sin trgovca v Ptuju, z osebnim ..vtom proti Mariboru. V avtomobilu so bile še tri druge osebe. Pri Hajdini nul privozi naproti tovorni avto, last Fride Jereb iz Maribora. Oba. avtomobila sta treščila skupaj s tako silo, da je osebni avto popolnoma razbit. Šoferju Francu Strossu kakor ostalim osebam se nijt sreči nič zgodilo in so odnesli le manjše praske. Tovorni avto je istotako precej
Avgust. Ob 13.30 rezervna tekma IŠSK poškodovan in je šofer odnesel zdravp Maribor ; SK Železničar, ob 15. uri pa kožo. Škoda je velika na obeli avtomo-tekma I. moštev ISSK Maribor : SK Že- bilih, ni še pa ugotovljena, lezničar. Službujoči odbornik g. Franki i Krvava trgatev. Pri Sv. Barbari v Ha* Ernest. Vsak klub ima postaviti po 5 re- • ložah je nastalo ob priliki vinske trgatve diteljev, ki se morajo javiti pol ure pred med nekaterimi fanti, ki so pomagali no-pričetkom tekme službujočemu odborni-1 siti grozdje v prešo, prerekanje in pre-ku. Vse imenovane tekme se vrše najtep. Pri tem pretepu je posredovala 21-igrišču SK Rapida. V Čakovcu ob 10. uri i letna Marija Štumberger, hči posestnika dopoldne: Gradjanski : Lendava. Služ-1 istotam, z namenom, da pretepajoče fan-bujoči odbornik g. Reiching Milan. Redi- te pomiri. V splošnem metežu pa je do-
bila nevarne poškodbe po vsem telesu, ima pa tudi zlomljeno levo roko. Težko poškodovano dekle so morali spraviti v ptujsko bolnišnico.
tmm
teljstvo Gradjanski. Ob 15. uri ČSK :
Atletiki iz Celja. Službujoči odbornik g.
Jošti Evstahij. Rediteljstvo čSK. V Celju ob 15. uri: SK Celje : SK Rapid. V Murski Soboti ob 15. uri: SK Mura : SK Drava. Službujoči odbornik g. Peterka Raoul. j Rediteljstvo Mura. V Ptuju ob 15. uri:
SIaAVi]a'	-'t'	i	Sv.	Lenart	v Slov. gor. Preteklo ne-
Schnellei Ante. Rediteljstvo I tuj. ajmk.; ^e|j0 zveger so lenarški Sokoli po večmesečnem odmoru uprizorili kot otvoritveno predstavo v novi sezoni Ilunke-lovo kmečko burko, trodejanko »Vaško Venero«. Igralci so rešili svoje vloge prav zadovoljivo. Izreden talent sta zopet pokazala br. Cjuha in Banič. K iz* biri snovi bi bilo morda pripomniti, da bi kazalo uprizoriti na lenarških deskah kakšno večje, pomembnejše delo.
Muiske Atoviee
Avtomobilska nesreča v bližini Ptuja.
V sredo 14. t. m. se je pripetila na državni cesti pri Hajdini avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Okrog 13. ure je vozil Franc
Mali oglasi
Razno
uouk&
Volilna borba bo v naši občini razgibala vse naše stanove. Imamo dve listi, JRZ in Nemci na eni strani ter združena lista obrtnikov, kmetov in delavcev na drugi strani.
IŠČEM DRUŽABNIKA(CO)
s kapitalom Din 30.000.— v svrho izdelave brfczkonkurenč nega predmeta, večkratna garancija. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Namešče-nje«.___________________£171
Prima novi
MUŠKATELEC.
Gostilna Mjsto Ptuj«, Tria-škil cesta 7, pod vodstvom M. Seifried. •_____________5170
MADRACE
otomane, kauče, izdeluje solidno in poceni. M. Šterba!, Meljska cesta 2.______či0.jS
KRZNENE PLAŠČE.
pabtoje. iopice ter kepe ore-krojmi oo najnoveiših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo iamči P. Semko. krznar. M a ribor. Gosposka 37	4370
Posest
DRUŽINSKA HIŠA
dve sobi, kuhinja, z vrtom in studencem v Limbušu 97 pri postaji. Potreben kapital Din 20.000.—.	5169
Prima
kupite najceneje v veletrgovini
Andrašič
Maribor, Vodnikov trg 4
S Umoka
Spomnite se CMDI
Kupim
Kupim rabljeni
PIANINO
ali klavir. Ponudbe pod ^Gotovina« na upravo lista. 5173
Stanovanie
GOSPODA
sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov v upravi »Večernika«.	5168
- . ■
SANTA CRUZ DE RETAMAR
pred prihodom vstaških čet generala Franca.
Divje svinje. Kakor nam poročajo so se pri Sv. Križu nad Mariborom v lovišču g. Šosterja in Gustinčiča ponovno pojavile divje svinje in sicer več repov, ki jih je očividno zgodnja zima prignala iz tujih krajev. Kozjaškim lovcem čestitamo že vnaprej, ker se jim bo sigurno posrečilo dobiti to nevarno divjačino pred puškino cev. Po izjavi lovcev, ki so imeli s tem že posla, je strel s šibranij popolnoma brezuspešen. Ako ravno ti* | za to potrebna granata ali bomba, gotovo pa krogla večjega kalibra.
HUPANJE V MONTREALU ZELO DRAGA STVAR.
Policijske oblasti v Montrealu, glavnem mestu Kanade, so izdale uredbo, v smislu katere mora vsak šofer, ki »brez potrebe« hupa med polnočjo in 4. uro zft traj, plačati 40 dolarjev kazni. Slavni Voltaire je nekoč pripovedoval o nekem nemuzikaličnem posestniku, ki je imel 0 glasbi zelo slabo mišljenje, in ki se je iZ' razil, da je glasba najdražja »zabava«. -Zdi se pa, da je sedaj najdražja »zabava« hupanje po nočnih ulicah Montreala.
Čuvajte Jugoslavijo!
32
Končno prispe kočija. V svoji razburjenosti pa misli Šanlota samo na svojega moža, ki je ostal tam daleč v Mehiki sam, samo radi tega, ker mu je v trenot-ku spora očitala, da je strahopetnež in ga pri tem živo zadela v njegovo slavo-lilepje in častiljublje.
Bleda, utrujena se je sklonila v kočijo. Le s težko muko je Šarlota na tej vožnji od St. Clouda do pariškega Grand Hotela zadrževala solze. Prenaglo je prišel ta siloviti padec z vrhunca vseh upov in nad.
»Požvižgam se na vašo dvorsko etiketo!«
Naslednjega dne ima Šarlota zopet dolg razgovor z Napoleonom in Evge nijo.
Šarlota veruje, da je še majhna iskrica nade. Najpreje si prizadeva, da bi uve ljavila svojo zahtevo, da se vsaj šc za mesec dni pošljejo v Mehiko denarna sredstva za francosko vojsko. Dne 16. avgusta odhaja poslednji parobrod. Tedaj se posluži Šarlota najostrejšega sredstva:
»Evo, sedaj vidite, Veličanstvo. Tu je vaše lastno pismo iz marca leta 1864. Prečitajte še enkrat svoj lastni rokopis in prepričevanja obljub, ki ste jih dali, ko ste se še bali, da bo moj mož odbil mehiško krono, Mi smo vaše besede vedno jemali in tehtali kakor čisto zlato: »Prosim vas, da vedno,računate na moje prijateljstvo... Moja podpora ne bo nikdar zmanjkala... Kaj bi stvarno mislili o meni. če bi se vaše cesarsko veličan-
stvo že nahajalo v Mehiki in bi jaz nenadoma dejal, da ne morem izpolnjevati pogojev, ki sem jih podpisal!« Tako ste pisali, Veličanstvo!
Napoleon je ves iz sebe. Nima nobenih besed. Zelo mu je neprijetno, ker mu je Šarlota predložila njegovo lastno pismo. Nato pa sc zopet izgovarja:
»Prosim, vaše Veličanstvo, da še malce potrpite. Moram počakati na odločitev ministrskega sveta, ki se sestane jutri pod predsedstvom cesarice Evgenije.«
Napoleon pa v tem trenotku že dobro ve, da je že padla odločitev, neugodna in neprijetna za Maksimiljana in Šarloto.
In zopet mora cesarica Evgenija intervenirati, da osvobodi svojega moža od Šarlote.
Evgenija opaža, da je nesrečna Šarlota že vsa iz sebe. Boji se kakšne nove razburljive in neprijetne scene. S težkim naporom in prigovarjanjem se Evgeniji posreči, da odpremi Šarloto v privatne sobane, kjer čakata na cesarico Evgenijo minister vojne jn minister financ.
V	tem trenotku se Šarlota ne mor« več obvladati. Iz nje bruhne silovito dan vse ono, kar je ležalo na dnu nje*1® užaljene duše:
»Kaj je z razliko med mehiškim posO' jilom in neznatnimi vsotami, ki so se plačevale mesečno? Vaši bankirji in narniki so varali in kradli. Hočem ved©™ čigavi so žepi, ki so se napolnjevali z tom na račun Mehike! Maršal Bazarje nalagal vas hi nas .ter nas prevar'1' Njegove odredbe so povzročile sedanj katastrofalno stanje. In to naj bi bil va, najboljši general? Kje so goljufi, tato^, in lopovi, ki so obogateli na naš raču*1' Sedaj, ko ste nas pahnili v propast, P; nimate za nas niti vinarja in niti vo)3 ka.«
(Dalje sledi-)
Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
¥