352
Našim notarjem.
V 40. lista sem spregovoril besedico našem ljudem, ki imajo opravila z notarji; mislim, da ne bode napak, če danes  besedico spregovorim do notarjev.
Častiti gospodje! važne opravila je vlada vašim rokam izročila. Znano je marsikomu, koliko zmot, prepirov in sovraživa med ljudstvom, koliko pravd in koliko opravila gosposka«! se je vzrokovalo, ker je pisma, pri kterih je večkrat celo takim, ki so za nje učeni in imajo vsaki dan ž njimi opraviti, natančne pazljivosti treba, vsak šušmar, da je količkaj čečkati znal, svojevoljno opravljal. — Prišli ste, da bi tem napakam konce storili. Pot vam od začetka ni bila dokaj ravna; marsiktero zapreko vam je bilo treba iz nje spraviti. Pokotni pisači so se silno težko od svojih zaslužkov odtergovali; celo gosposke so morebiti nekterim premalo na roke šle; mogli ste si zaupanje ljudstva na vse mogočne viže pridobivati. In zares, veliko zaupanje je ljudstvo v vas stavilo; veliko se je posebno med priprostimi o vaši veljavi govorilo. Al žali Bog! to zaupanje je začelo sem ter tje hirati. Priča tega vam je Kromerjev predlog, podpiran od več drugih deržavnih poslancov, in prošnje nekterih sosesk, s kterimi so poslanca prosile, naj bi se za to nadalje potegoval. Da je marsikake prenaredbe v notarstvu treba, tudi vas nobeden ne bo tajil, kdor ve, da vsaka stvar na novo vpeljana še le po večletnih skušnjah kaže, kje ji je kakošnega popravka treba. Tako je tudi pri notarstvu, ki ni j.naše gore list", ampak nam je prinesen od zunaj. Al notarstvo ima zdravo korenino, ki v ljudstvu tiči; saj je i.otarstvo naprava v prid ljudstva, zato ga ne bo noben vihar poderl, ampak obderžalo se bo in ostalo bo — se ve da pomlajeno po potrebah, ki so jih skušnje jasno razodele.
Ker pa ste notarji možje ljudstva, je treba, da mu ravnate pisma tudi tako, da uatanko ve, kako ste mu pismo naredili,  to je, da  pišete   v jeziku  ujegovem.
Al žalibog! le malo se dosihmal notarjev nahaja, kteri se zavedajo pravic, ki jih je po dolgi dolgi sužnosti našega jezika Cesarjeva beseda zdaj tudi slovenskemu ljudstvu podelila, in notarji, ki ne pišejo našemu narodu nerazumljivih hieroglifov, so še bele vrane, to je, kakor iz „\ovic" vemo, so ne k ter i, al celo malo jih je še.
Ako hočete torej častiti gospodje! da se zaupanje ljudstva do vas uterdi in pomnoži , bodite mu pomočniki in podpiratelji tudi na tem polji, in nikar mu ne kratite njegovih svetih pravic. Bodite spodbudajoč izgled izneverjenim domačinom, kteri se, namesto da bi se učenja našega jezika lotili, le posmehujejo med seboj in za rovarje take može imajo, kterim je sreča in blagostan naroda našega pri sercu.
Častiti gospodje! primite se našega milega jezika; kdor ima jutro začeti, naj začne že danes! Saj je čas že pred durmi , kakor nas naš premnogo čislani deržavni poslanec gosp. Cerne v svojem dragem dopisu zagotovlja, da se bo tudi naš jezik ponosno v versto svojih narodnih bratov vstopil. Zato ne odlašajte dalje se posluževati pravic, ki so že leto in dan stare; saj menda niste cesarskega diploma od 20. oktobra 1860 vergli „ad aeta". Pokažite, da narod, od kterega lepe dohodke dobivate, tudi djansko ljubite! Vredi(e, da narod, kteri je dolgo spal, se je zbudil in kaže, da živi; zato uterjujte mu njegov živelj!
Iz Tominskega.                                               Domoljub.