(Zetosuja zima je zadovoljila
tudi
smučarje
VSEBINA:
K. Marinc — Jarše danes in . . . jutri
F. dr. Jerovcc — V letu 1%1 nova razdelitev dohodka M. dr. Siska, dr. Šircelj — Kaj smo delali v ambulanti .. .
J. Klcšnik — S pravilno izbiro artiklov .
C. Koncilja — Poslovanje »Tovariške pomoči«
J. Mavko — Nabava in prodaja
F. Rebernik — Kako smo delali J. Strojan — Zakaj smo se ponesrečili?
M. Surk — Strelci so tekmovali
V. Habjan — Personalne izprc-membe
0.	Lipovšek — Kino spored
1.	Sešek — Fotoreporter
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »Induplati«. Odgovorni urednik Jože Klcšnik. Tiskala in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani


danes in . . . jutri
V zadnjem času krožijo v našem podjetju, še bolj pa izven podjetja, »senzacionalne« govorice o stanju našega podjetja, o ukinitvi naše proizvodnje, o prehodu na proizvodnjo plastičnih mas itd. Zato je treba da spregovorimo o teh govoricah nekaj več, predvsem pa, da analiziramo stanje kakršno pri nas je in na podlagi tega razmišljamo o tem, kakšna bo naša bodočnost.
Dolžnost vsakega člana kolektiva je, da premišlja o svojem dohodku, o možnostih, ki obstojajo v podjetju za povečanje doliodka, in o svojih pravicah in dolžnostih, o položaju, v kakršnega ga je postavila naša družbena ureditev. V poslednjih letih, posebno pa v letošnjem letu, se je spremenila vsebina in vloga dela vsakega proizvajalca. Oglejmo si odvisnost osebnega dohodka od prizadevanja vsakega proizvajalca v preteklosti in kakšna bo ta odvisnost v prihodnosti. Naše podjetje je približno z 2 milijardama in 500 milijoni bruto dohodka (brez predilnice) ustvarjalo okroglo 750 milijonov dohodka. Od tega je ostalo podjetju približno 400 milijonov čistega dohodka, ki ga je podjetje smelo uporabiti za plače in sklade. Delitev dohodka med družbo in podjetjem je bila pogojena z vloženim delom, to pa pomfcni, da "ni bila stimulirana večja proizvodnost in ekonomičnejše poslovanje v taki meri, kot bi to bilo potrebno, da bi sleherni član kolektiva imel pobudo za ukrepanje v svojem delokrogu (čim več nekvalificirane delovne sile je bilo v podjetju, tem več je ostalo čistega dohodka podjetju). Proizvajalec oziroma njegov predstavni organ DS je imel pravico določati, Koliko bo podjetje porabilo za osebne dohodke (v našem primeru 400 milijonov) in koliko za sklade. Tako je bilo do sedaj. Napovedi o bodočih instrumentih pa kažejo, da se bo princip delitve dohodka v temeljih spremenil in bo dan poseben poudarek na ekonomiko poslovanja. Tisto podjetje, ki bo imelo pogoje za dviganje proizvodnosti, bo imelo tudi direktne koristi od delitve, ker se bodo osebni dohodki močno dvigali, če bo podjetje zviševalo dohodek. Družba je po starih instrumentih dobila od podjetja približno 70% njegovega dohodka, sedaj pa so napovedane take izpre-membe, da bo v bodoče dobila le 15 %. Jasno je, da bo naše podjetje, kakor tudi vsa tista podjetja, ki so do sedaj poslovala rentabilno, imela v bodoče večji čisti dohodek, ki bo dajal tudi večji osebni dohodek in tudi povečanje investicijskih skladov. Izračunali smo, da se bo našemu podjetju čisti dohodek povečal, če ostane proizvodnja in proizvodnost taka, kakršna je bila v letu 1960. Iz navedenega lahko vidimo, da v našem podjetju ni razloga za kakršno koli paniko
Faza dela, katero so v modernih predilnicah že izločili
o ukinitvi proizvodnje, kajti podjetje ustvarja nad 20% dohodka od bruto dohodka, kar je nad povprečjem za tekstilno in ostalo industrijo v FLRJ. Ce bo torej v bodoče delitev dohodka za podjetje ugodnejša, bomo imeli možnost stimulirati člane kolektiva z večjimi osebnimi dohodki. Podjetja, ki jih poznamo kot dobro idoča podjetja, na primer: MTT Maribor, ima čistega osebnega dohodka na enega zaposlenega letno 424 000 din, »Tiskanina«, Kranj — 447 000 din, »Inteks« Kranj — 517 000 din, naše podjetje pa 392 000 din. V podjetju, na primer »Makedonki«, Štip, ustvarja en delavec letno 385 000 din, »Radko Pavlovič«, Niš — 314 000 din, Tekstilna industrija Beograd, Beograd — 302 000 din.
Iz navedenega je jasno vidno, da je naše podjetje v pogledu poslovanja in doseganja dohodka med tekstilnimi podjetji v zgornji polovici. To smo morali pojasniti, ker so finančni rezultati poslovanja osnova in bistvo vsake gospodaske organizacije.
Ce pa pogledamo drugo plat medalje, vidimo, da smo iz podjetja, ki je v svojih ključnih točkah staro in zastarelo, iztisnili vse, kar se je le dalo, zato pa si moramo ogledati tudi stanje naše strojne opreme, ki nam omogoča take finančne uspehe. Predilnica kot celota je v podjetju najmlajši oddelek. Kljub temu pa je v primerjavi z rekonstruiranimi predilnicami lanu v inozemstvu v celoti zastarela. Moderni principi so spremenili smer tehnološkega procesa, tako do potuje preja iz previjalnega stroja direktno v sušilnico, nato pa se previja na križne cevke, bodisi za beljenje ali pa za direktno uporabo. Taka je odpadla ena izmed dragih in nepotrebnih faz dela proizvodnje v predena in nato zopet iz preden nazaj na križne cevke.
O perspektivi predilnice nismo še izrekli zadnje besede. Trenutno se ukvarjamo s poizkusi, da bi v naši predilnici začeli uporabljati sintetična vlakna, na podlagi česar bi na eni strani izdelovali visoko-kvalitetne tkanine za ženske in moške obleke, na drugi strani pa bi v temeljih izboljšali pogoje dela delavcev, ker je delo s sintetičnimi vlakni čistejše in zdravju neškodljivo. Razen tega pa bi na ta način dvignili celotni dohodek podjetja in tudi čisti dohodek. To pa pomeni večje plače in večje fonde. Ople-menitilnica. posebno pa tkalnica, je zastarel oddelek, ki je zares potrebna rekonstrukcije. V tkalnici moramo stare in nerentabilne stroje čimprej nadomestiti z modernimi avtomati, ki nam bodo omogočili večjo proizvodnost in ugodnejši sortiment tkanin. Tu imamo pred očmi predvsem zamenjavo ozkih, lahkih strojev, kjer danes izdelujemo kanafas in slične artikle, ki jih težko plasiramo na tržišču. V oplemeni-tilnici bomo morali čimprej montirati stroje, ki nam bodo omogočili uporabo raznih impregnacijskih sredstev, ki zahtevajo obdelavo pri višjih temperaturah Kaj več o stanju strojnega parka nimamo povedati, predvsem zato, ker ga vsi dobro poznamo, saj smo dnevno priče pri reševanju problemov v naših obratih.
Še nekaj besedi o »senzacionalnih« plastičnih masah. Tisti kolektiv, ki mirno nadaljuje tradicijo svojih pradedov, je nujno obsojen na mirovanje in stagnacijo, kajti pravilo poslovanja je, da mora vsaka gospodarska organizacija misliti o svoji bodočnosti na daljšo dobo, na 10 do 20 let, to je, imeti mora dolgoročno politiko podjetja. Tako tudi v našem podjetju razmišljamo ,o perspektivah podjetja na daljši rok, zaradi česar je bila iznešena tudi ideja na DS, da bi bilo dobro ustvarjati zarodke kake moderne industrije, kar pa ne pomeni niti likvidacije niti omejitve sedanje proizvodnje v Jaršah, temveč dodatni dohodek in večje zaposlovanje delovne sile. Misel, da bi v Jaršah pričeli izdelovati plastične mase, toda ne polivinil, temveč modernejše in uporabnejše predmete, je izhajala iz dejstva, da smo zgradili nove, moderne. velike delavnice, ki so sicer podjetju potrebne,
vendar se dohodek podjetja od tega bistveno ne bi povečal. Iznešena misel na DS pa še ne pomeni izvršenega dejstva, kajti taki ukrepi zahtevajo daljše priprave, o teh pa mora biti DS obveščen in mora ? razpravljati ne glede na to, ali bodo ti predlogi k<'aj izvršeni ali ne.
da so naše perspektive v okviru poslovanju 01 nogo boljše kot so bile do sedaj, pa če v podjetju , J spremenimo ali nič. Ker na moramo dnevno skr-
S tem člankom smo hoteli našemu kolektivu po-
jasniti, J- *	'"	' •	’
igo
"“j spremenimo ali nič. Ker pa moramo dnevno skr-' 6 nZa- *°’ d® si povečamo naše plače in naš dohodek, j® dolžnost slehernega v podjetju, da premišljuje o :eni’ kako bi razvili dejavnost v našem podjetju, saj Je končno nam vsem skupaj vseeno kaj delamo. Važno J° le to, da je naš obstoj zasiguran, da je naša pri-jodnost zasigurana in da se naš materialni položaj iz 1 neva v dan izboljšuje. Cc sc ozremo na nekaj let Jiazaj, bomo ugotovili, da smo iz togega administrativnega poslovanja počasi šli v pravo poslovno živ-Jenje. S sistemom, ki ga uvajamo s prehodno dobo 1%1 in v bodoče bomo dosegli to, da bodo prizade-vanja vsakega posameznika v kolektivu poplačana z Djegovim boljšim materialnim položajem.
Impregnacijski stroj — ne ustreza novejHm postopkom impregnacije
Me*,, mor linij;, Jelitev dohodka
, , Način delitve dohodka med družbo in gospodar-^timi organizacijami se je za leto 1961 bistveno spre-Osnova za delitev dohodka v zadnjih letih, ključno z letom 1960. je bila delovna sila, odnosno toženo živo delo, obračunano po posebej določenih Postavkah minimalnih osebnih dohodkov (MOD). Vita a čistega dohodka, ki je ostala gospodarski orga-aizaciji odnosno podjetju, je bila odvisna od višine attnimalnih osebnih dohodkov. Od dohodka, ki je Presegal minimalne osebne dohodke, je skupnost prejemala 70 %>, podjetje pa 30 °/o v svoj čisti dohodek.
la način delitve dohodka se v letu 1961 ukinja m se uvaja nov način, ki sloni pretežno na prispevku skupnosti po vloženih sredstvih, to je po vrednosti °snovih in obratnih sredstev. V letošnjem letu sc Predvideva za tekstilno industrijo odvajanje naslcd-ttJth prispevkov skupnosti:
,Y k prispevek na sredstva (osnovna in obratna) v
Vlsini 6 %>;
2. prispevek iz dohodku v višini 15 °/o dohodka, medtem ko bo 85 %> dohodka ostalo gospodarski organizaciji;
,	5- prispevki na osebne dohodke v skupni višini
°A> na neto osebne dohodke;
4. prispevek iz čistega dohodka v višini 20 %> ti-te£a dela čistega dohodka, ki je namenjen za sklade.
Po predvidenem načinu delitve dohodka bodo gobarski organizaciji ostala večja sredstva kot dc vecJaj. Ta sredstva bo treba uporabiti deloma za po-eeane cene iz uvoza, ker se vrednost dolarja in t, pirh valut povečava za ca 20% in s tem v zvezi . 1 za razliko cen doma proizvedenega reprodukcijskega materiala, kateremu se bodo cene dvignile. a mdustrijske potrebe sc bodo predvidoma povišale ®ne transportnih uslug (železniška tarifa), cene pre-1(,ga itd. Vse povečane poslovne stroške podjetja bo Teba kriti iz sredstev, ki bi sicer ostala podjetju.
®r podrobnosti še niso znane in bodo tozadevni Predpisi izšli šele meseca februarja letos, je zaenkrat £? nas osnovnega pomena načelna sprememba v na-j *V* delitve dohodka. Glede na to, kako bo novi sistem itak * rloliodka funkcioniral, bodo v teku leta 1961 °dnos iz*laja^ Predpisi, ki bodo vsklajevali nastale
sto ^ uvedbo prispevka skupnosti od vloženih sred-pQ P se seveda prične uveljavljati rentabilnost naložb ujetij v sredstva, s tem pa postane ekonomično po-
slovanje vedno bolj potrebno in nujno. S tem, da je delovna sila prenehala biti faktor, ki podjetju prinaša čisti dohodek in je postala samo koristnik čistega dohodku, se pred kolektive ostro postavlja povišanje delovne storilnosti, to je proizvodnosti dela. Prispevek iz dohodka, ki je, kot je bilo navedeno, predviden še v višini 15% od dohodka, naj bi bil samo prehodna oblika obdavčenja dohodka, dokler se ne urede odnosi med obstoječimi vrednostmi vloženih sredstev v podjetjih. Tu je mišljena predvsem vrednost osnovnih sredstev, ki je danes bistveno različna med starimi in novimi podjetji.
Navedene spremembe v delitvi dohodka pa bodo imele za posledico tudi spremembe v drugih obstoječih predpisih. Spremenili se bodo predpisi glede amortizacije, katere funkcija bo postala vse bolj ekonomska, spremenili se bodo predpisi glede formiranja obratnih sredstev, kreditiranja in predpisi o delitvi čistega dohodka. Razpolaganje s čistim dohodkom bo v celoti prešlo na delovne kolektive odnosno organe samoupravljanja. Tarifne pravilnike bodo zamenjali pravilniki o delitvi čistega dohodka, ki bodo vsebovali tudi predpise o nagrajevanju in ki jih bodo morali kolektivi izdelati do konca leta 1961.
Nagrajevanje delavcev naj bi bilo odvisno od dela posameznega delavca, njegovega delovnega učinka, od dela njegove delovne skupine, odnosno organizacijske enote v podjetju, in od uspeha celotnega podjetja. Sistem nagrajevanja v našem podjetju bo treba še bolj približati navedenim načelom.
Prepričani smo. da bo novi sistem delitve dohodka pobuda našemu kolektivu za čim boljše uspehe, kar bo, če jih bomo dosegli, tudi izboljšalo rezultat kolektiva kot celote in tudi osebne dohodke delavcev samih. Obdavčenje dohodka ni več progresivno, temveč linearno, s tem pa je dana osnova, da bo kolektiv, ki bo povečal svoj finančni rezultat, povečal sorazmerno tudi svoj čisti dohodek in si tako razširil svojo materialno osnovo.
Nova razdelitev dohodka nuj bi tudi povečala materialno osnovo komun (občin) kot organov, ki so tesno povezani z gospodarsko dejavnostjo na svojem področju.
Obračun našega dela za prvo polletje 1961 nam bo pokazal že nove rezultate, merjene po novih predpisih o delitvi dohodka in upajmo, da nas bodo rezultati razveselili.
»	-c -c
Kaj smo delali v zobni ambulanti v letu 1960
Eno leto je zopet za nami in je prav, da seznanimo kolektiv z dejavnostjo ambulante v preteklem letu.
Takoj v prvem tromesečju je nastopila epidemija gripe in obisk bolnikov v ambulanti je bil velik, število obolenj pa je bilo nad povprečjem. V naslednjih mesecih se je stanje normaliziralo in skoraj ni preseglo dovoljenega odstotka staleža bolnih, t. j. nad 3,5 %> vseh zaposlenih. Naslednje številke naj pojasnijo gornja izvajanja.
V	prvem tromesečju je bilo v ambulanti pregledanih 4411 ljudi, od teh 2695 iz »Induplati«.
V	drugem tromesečju je bilo pregledanih 3252, od teh 1910 iz »Induplati«.
V	tretjem tromesečju je bilo 2675 obiskov, od teh 1661 iz »Induplati«.
V	četrtem tromesečju je bilo pregledanih 3065, od teh 1836 iz »Induplati«.
Po oddelkih je bil obisk naslednji:
suha predilnica 1173, mokra predilnica 1123, tkalnica 3720, oplcmcnitilnica 518, tiskarna 162, zunanji obrati 87, nameščenci 478, vajenci 44.
V	staležu bolnih je bilo v prvem tromesečju v Induplati 710 obolenj, od teh do 7 dni 442, nad 7 dni 268 ljudi.
V	drugem tromesečju je bilo 403 obolenj, od teh do 7 dni 292, nad 7 dni 111.
V	tretjem tromesečju je bilo 346 obolenj, od teh 252 do 7 dni in 94 nad 7 dni.
V	četrtem tromesečju je bilo 383 obolenj, od teh 281 do 7 dni in 106 nad 7 dni.
Od obolenj izstopajo najbolj influenca in bolezni gornjih dihal, obolenja ženskih spolovil, vnetje želodčne in črevesne sluznice ter poškodbe. Kar se tiče influence, ki zahteva vsako leto dosti bolnikov, bi pripomnili, da ni najvažnejši vzrok v zbiranju ljudi v delovnih prostorih, temveč je pravi vzrok v oddaljenosti delavcev od tovarne. Mnenja smo, da bo preventivno delo prišlo v poštev takrat, ko bo oddaljenost delavca od tovarne največ 5 km.
Rentgenskih pregledov je bilo v ambulanti 1073, 834 je bilo inhaliranj, obsevanj je bilo 338, injekcij smo dali 1838, prevez je bilo 1367, odvzem krvi za preiskavo in pregled urina smo opravili pri 2812 bolnikih.
V	juniju mesecu smo v ambulanti prenehali pregledovati svojce zavarovancev. Vzrok za to smo navedli v posebnem članku v »Konoplanu«. S tem se je zmanjšalo število obiskov v ambulanti. Razen tega opažamo v naši ambulanti, da je število bolnikov, ki prihajajo v ambulanto po zdravila, in število tistih bolnikov, ki bol ujejo, padlo od takrat, ko je prišlo do plačevanja delavcev po učinku. Če je to zato, ker ne prihajajo v ambulanto tisti, ki bi potrebovali le recept, je to upravičeno, če pa gre to na škodo zdravja delavcev, pa bomo vsekakor videli posledice v naslednjih mesecih, morda v letih. Sedaj ne moremo trditi niti eno, niti drugo, temveč bomo to ugotovili pri sistematskih pregledih.
Kljub temu, da je bilo v začetku leta veliko število bolnikov in je delo v ambulanti zahtevalo za kurativo več kakor 6 ur, smo uspeli takrat pregledovati še sistematsko. V vsem letu smo pregledali v »Induplati« 661 delavcev in delavk. Imeli smo rentgenske preglede, preglede krvi (sedimentacija in ugotavljanje slabokrvnosti) in preglede urina; žene smo pregledali ginekološko, delavcem smo izmerili krvni pritisk. Karkoli smo našli pri tem bolezenskega, smo takoj zdravili in tudi ozdravili. V preventivno delo spada vse delo medicinske sestre. Bila je pri 210 delavcih na domovih, da je videla njihovo življenje
doma. Mnogo od teh je kroničnih bolnikov. Napisala je 33 socialnih izvidov za komisijo za dovoljeno odpravo plodu, prisostvovala je pri sistematskih pregledih in pri pregledih za nastop dela. Slednjih je bilo v vsem letu 129. Pri tem smo odklonili 37 delavcev in delavk. Nadalje je medicinska sestra bila na 17 sejah za sprejem delovne sile, predavala je 15-krat novo-zaposlenim, imela 4 predavanja za noseče žene o negi dojenčka, zbrala je ljudi za preventivno okrevanje, nadzorovala je kuhanje toplih malic, urejala je center za zdravila v tovarni, nadzorovala higieno v tovarni, izpolnila anketo za dietno hrano in posredovala v tovarni za razne socialne probleme.
Za preventivno okrevanje smo predlagali 22 oseb, komisija je 19 odobrila oddih. 3 je predlog zavrnila zaradi zdravstvenega stanja. Vseh 19 oseb je odšlo v Poreč ali v Sočo, vso oskrbo je plačal Zavod za socialno zavarovanje, izreden dopust je dalo podjetje. Izbrali smo tiste, ki so slabotni in slabokrvni ali bolnike z naduho in kožno boleznijo.
Po novem zakonu o invalidskem ocenjevanju Zavoda za socialno zavarovanje smo napravili predlog za 18 delavcev.
Tako smo na kratko opisali v besedi in številki naše delo. Želimo, da bi bili naši delavci zadovoljni in prepričani smo, da delamo vse kar moremo za njihovo zdravje, saj zato smo tudi postavljeni.
Sklepi upravnega odbora in delavskega sveta
•- Preverjena je bila višina kompleksnega učinka v decembru 1960. 25. januarja so torej prejeli posamezni obrati in skupine kompleksni učinek za zadnji mesec leta 1960 v sledeči višini:
predilnica............................23,7	%
tkalnica............................. 35,5	«/0
oplcmcnitilnica.......................29,6	°/o
tiskarna..............................27,3	°/o
pogonski oddelek......................24,9	%
uslužbenci............................26,1	°/o
vodilni uslužbenci....................34,0	°/o
—	II. osnovni šoli v Domžalah smo nakazali 34 750 din za poravnavo stroškov ob novoletni jelki. Nad to šolo imamo patronat.
—	Naši delavci, ki prihajajo v službo iz smeri Ihana, so naredili skupno prošnjo na organe samoupravljanja za prevoz na delo v zimskih mesecih. Od 25. januarja avtobus že vozi.
—	Sejem »Moda 1961« v Ljubljani je zelo dobro uspel. V »Jurčku« sta Lina in Pepca prodali za 2 713 000 din naših izdelkov — predvsem za gospodinjstvo. Ugotovili smo, da je Ljubljana — in Slovenija sploh — slabo poznala naše izdelke.
—	V zvezi z novo delitvijo dohodka je treba pričeti s pripravami za sestavo novega pravilnika o nagrajevanju.
—	Sprejet je bil sklep o otvoritvi sledečih novih delovnih mest:
preddelavec v konfekciji, šivilja,
pomočnica šivilje.
—	Potrjen je predlog »Konoplana«, da sta nova člana uredniškega odbora še tov. Lipovšek Otmar in
Šurk Miki.
Naš paviljon na GR
S pravilno izbiro artiklov si bomo zagotovili prodajo tudi v bodoče
Sejem mode na GR in »Parada mode 1961« v Unionski dvorani sta bili, po obisku in kritikah v časo-R1SJU sodeč, dve uspešni prireditvi v letošnjem letu. vrav zato, ker je bilo o tem že mnogo napisanega, se bom omejil samo na stvari, ki se tičejo našega
Podjetja.
Ker je bila razstava namenjena predvsem potrošnikom, se je tudi naše podjetje predstavilo samo z. artikli za široko potrošnjo. Okusno opremljen pa-ydjon, s komadi, vabljivimi predvsem za gospodinje, ■C P,r!teSnil slehernega mimoidočega. Lan je pa le lan, ln kljub temu, da smo v času, ko prihajajo na površje Umetna vlakna, so izdelki iz lanu še vedno sanje tfarsikatere gospodinje.
Novost na letošnjem sejmu so bili kot trgovina opremljeni spodnji prostori Jurčka. Tam so nekatera Podjetja prodajala svoje artikle tako, da so si obiskovalci stvari, ki so si jih pri ogledovanju sejma zaželeli, lahko tudi nabavili. Prostor za prodajno mizo, za katero so kupce posluževali nam znani obrazi, Je bil vedno poln ljudi. Zanimanje so vzbujale predvsem naše novosti kot so nadprtiči, novi vzorci ku-htujskih brisalk in brisač, barvane lanene rjuhe, tirtikli, za katere smo prejeli dve zlati, eno srebrno medaljo ter tri diplome »Priznanje potrošnikov«. To-rei; če bomo vedno pravočasno poskrbeli za nove artikle in vzorce, prav gotovo tudi z njih prodajo ne bomo imeli težav.
-e-k
Nabava in prodaja v mesecu decembru 1960
Su rovine:
LD l-K K D KK
Nabavljeno Porabljeno kg	kg
25 437	5 217
13 663
15 000	15 632
14 860	8 575
Preja:
bombažna — nabavljena •konopljena — domača proizv. ■anena — domača proizvodnja
Premog;
60 391,7	54	046,3
24 765	23	580,7
30 259	38	216
			+ — prodaja
Tkanine:	Proizvodnja in*	Prodaja m*	na december 1959
Bombažne	97 244	88 601	— 12,2 %
Lanene	54 739	33 882	+ 25,3%
Pollanene	173 230	130 624	+ 49,2%
Konopljene	34 494	41 605	—	7,3 %
Bombaž - konoplja	23 873	17 724	+ 67,8%
Lan - konoplja	—	95	— 948,0 %
Gasilske cevi — kg	6 525	6 393	+ 120,0%
Oprti — kg	148	632	+ 186,0 %
Meseca decembra 1960 smo imeli 4235 m2 maku-laturnih tkanin. V istem mesecu 1. 1959 pa samo 1816 m2.
Vsako leto je v decembru prodaja slaba, ker se vsa trgovska podjetja pripravljajo na inventure in letne zaključke. To je čisto naravno, saj se nihče noče v tem času zalagati z artikli, ki naj bi obtičali na zalogi ob koncu poslovnega leta. Čeprav je tako, smo lani v decembru prodali za 15,2 % več tkanin kot v decembru 1959, in za 126% več gasilskih cevi in oprti. Rezultat bi bil lahko pri nekaterih vrstah tkanin še boljši, če bi oplemenitilnica zmogla dodelati tkanino. To velja predvsem za bombažne izdelke.
Ob zaključku poslovnega leta se vsakdo rad vpraša, kako smo poslovali v preteklem letu, in če so rezultati kaj boljši od prejšnjega leta. Da bi imeli o tem kar najbolj jasno predstavo in da nam bo odgovor na to vprašanje razumljiv, bomo primerjali podatke, ki smo jih skozi leto 1960 objavljali v našem listu. Oglejmo si jih:
Nabavljeno kg	Porabljeno kg
Surovine:	1959	1960	1959	1960
LD	338 423	268 222	367 330	265 378
LK	162 382	188 157	188 318	181 650
KD	288 614	240 914	261 700	253 504
KK	115 482	110 765	114 772	111 213
gjM
360,9 tone
590,1 tone
Vse iz »Induplati+i
Nabavljeno ali proizvedeno	Porabljeno kg
Preja:	kg 1959	1960		1959	1960
Bombažna Konopljena Lanena	596 088 321 493 487 323	587 675 301 739 326 304	577 197 311 616 433 488	632 379 308 252 378 075
	Nabavljeno v tonah 1959	1%0		Porabljeno 1959	v tonah 1960
Premog:	5471,74	6520,77	5478,14	5920,21
Poslovanje blagajne
»Tovariške pomoči« v letu 1960
Dohodki:
Redni mesečni prispevki članov .	. .	610 700 din
Dohodki od kazni..................... 183 388 din
Vrnjena posojila................ 6827 532 din
Saldo iz leta 1959 .................. 625 261 din
Razno.................................. 14 000 din
Proizvedeno m*	Prodano m*
Tkanine:	1959	1960	1960	1959
Bombažne	1 086 782	1 211 224	1 081 260	1 228 393
Lanene	622 282	621 574	600 458	539 929
Pollancne	1 280 849	1 802 765	1 278 310	1 536 370
Konopljene	482 345	384 354	448 556	421 014
Bombaž -				
konoplja	140 077	182 047	148 272	180 850
Lan -				
konoplja	35 779	26 236	37 391	26 780
	3 648 114	4 228 200	3 594 247	3 933 336
Gasilske				
cevi — kg	45 485	35 708	46 201	43 017
Oprti — kg	1 962	1 150	1 202	2 188
Leta 1959 smo imeli 37 561 m3 makulaturnih tkanin, leta 1960 pa 39 192 m3.
Skupno je bilo izdelanih v letu 1959 3 648 114 m3 tkanin, leta 1960 4 228 200 m3, ali 15,9 %> več kot leta 1959. Prodanih je bilo leta 1959 skupno 3 594 247 m3 tkanin, leta 1960 pa 3 933 336 m3, kar predstavlja 9,45 % več kot leta 1959.
Konec leta 1959 je znašala vrednost zalog gotovega blaga 132 milijonov din, a konec leta 1960 260 milijonov din. Zaloge gotovega blaga so se dvignile v lanenih in pollanenih tkaninah, medtem ko sc v drugih grupah niso.
Vzrokov za zastoj prodaje v omenjenih grupah je več, in sicer so ti naslednji:
Trgovska mreža je v 1. tromesečju uvedla nagrajevanje osebja po učinku. Ta učinek je bil vezan na izvršen promet in hkrati vezan na zaloge. Zaradi tega so se prodajalci omejevali v nakupih, da bi jih zaloge ne obremenjevale. Drug vzrok je nastopil v mesecu juniju, ko je stopil v veljavo bančni ukrep vsklaje-vanja zalog blaga z dodeljenimi krediti. Posledica tega je bila ta, da so trgovska podjetja omejevala nakupe in si le v manjših količinah izpopolnjevala zaloge in sortiinent. Nadaljnji vzrok rczultira iz tega, da so si naša uvozna podjetja nabavila v tujini artikle, podobne našim, t. j. krojaški kanafas, posteljno perilo in brisače in jih po nižjih cenah plasirala na trg. Ker se je trgovska mreža s temi oskrbela, so te vrste artikli pri nas ostali neprodani.
Umestno bi bilo, da bi take nakupe v bodoče prepovedali, odnosno s carino močno obremenili, da bi zaščitili domačo proizvodnjo.
Skoro skozi vse leto so bile motnje pri nabavah surovin in pomožnih izdelavnih sredstev. V drugem polletju pa so se celo stopnjevale, posebno pri nabavi bombažne preje. Na to sta vplivala dva momenta, in sicer:
1.	z naše strani smo forsirali porabo domače lanene preje in s tem v zvezi smo naročali manj bombažne preje. To je privedlo do znižnanja zalog pod potrebno normalo. Pozneje se to stanje ni moglo popraviti,
2.	bančni ukrepi so v drugem polletju 1960 privedli do zmanjševanja kreditov nekaterim trgovskim podjetjem. Posledica je bila ta, da podjetja niso mogla svojih obveznosti napram nam pravočasno kriti. Zaradi tega tudi mi našim dobaviteljem nismo pravočasno plačevali računov, oni pa so nam omejevali dobavo bombažne preje.
Upajmo, da se bo tržišče skoro uredilo in težave zmanjšale.
Skupaj . . . 8 300 881 din
Izdatki :
Posojila...............................
Vrnjen prispevek članom ob izstopu iz
podjetja.............................
Honorar .............................
Razno ...............................
7 281 500 din
141 890 din 48 000 din 17 500 din
Skupaj ... 7 488 890 din
Konec decembra je znašala glavnica 3 130 059 din.
V preteklem letu ie dobilo posojilo 589 članov v znesku 7 281 500 din ali povprečno 12 360 din na posojilojemalca. Na dan 31. XII. 1960 je imela »Tovariška pomoč« 997 članov.
Odbor »Tovariške pomoči« ima mesečne seje. Na teh rešuje prošnje članov za odobritev posojila.
Med letom smo napravili tudi korekturo pravilnika. Člen 7 pravi, da se v primeru smrti posojilojemalca najeto posojilo izknjiži kot neizterljivo. Sprejeli smo tudi sklep, da mora biti vsak prosilec zaposlen najmanj 6 mesecev v našem podjetju. V nasprotnem primeru do posojila ni upravičen.
Ob tej priliki opozarjamo vse člane na čl. 6 pravilnika, ki se glasi: vsak posojilojemalec, ki zapušča naše podjetje, je obvezan, da pred svojim odhodom, če ni bilo drugega dogovora, vrne posojilo, kolikor ga še ni, naenkrat nazaj. Isto se mu lahko odtegne pri zadnjem izplačilu osebnih dohodkov.
Vsak član naj si ta člen dobro zapomni, da mi ne bo treba prizadete nanj posebej opozarjati.
KC
Kako smo delali v mesecu decembru 1960
Mesečna
Izpolnitev količinskega plana:	izpolnitev
Predilnica...................................84,5	"/o
Tkalnica....................................100,6	°/o
Gasilske cevi...............................159,0	°/o
Zatkani votki ..............................  92,2	%>
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	115,1 °/o	v	normi	je	delalo	246	delavcev
Tkalnica	114,8°/o	v	normi	je	delalo	489	delavcev
Oplemenitil.	120,2 %>	v	normi	je	delalo	89	delavcev
Tiskarna	130,0 °/o	v	normi	je	delalo	22	delavcev
Povprečno preseganje norm za celo podjetje je znašalo 116,7%>. V normi je delalo 846 delavcev.
Konec decembra smo imeli 1100 delavcev in 8 vajencev v delovnem razmerju.
Zastojev zaradi prekinitve električne energije ni bilo. Zaradi pomanjkanja nekaterih številk bombažne preje smo imeli precej izpada produkcije v tkalnici.
Naslednja razpredelnica nam kaže izpolnitev plana po posameznih grupah in primerjavo z letom 1959.
Grupa proizvoda
Predilnica
I D - preja LK - preja
Lanena preja — skupaj KD-preja KK - preja
Konopljena preja — skupaj * kalnica
Bombažne tkanine Panene tkanine — čiste Pollanene tkanine Lanene tkanine — skupaj Konopljene tkanine — čiste Bomb. in konoplj. tkanine Lancno-konoplj. tkanine Konopljene tkanine — skupaj gasilske cevi Oprti
Zatkani votki
Iz gornje razpredelnice vidimo, da je predilnica v 'otu 1960 proizvedla za celili 15% preje manj kakor J letu 1959. Vzroki znižanja produkcije so nam že nanL saj smo vsak mesec jionavljali, da je bil izpad a mer nega zaviranja proizvodnje zaradi prekomernih ■alog v laneni preji. Številke nam kažejo, da smo v aneni preji res zniževali proizvodnjo, v konopljeni I)reji pa smo naredili za 2,5 %> več kakor leta 1959. ■ V tkalnici je bila situacija popolnoma drugačna, zdelali smo za 16 %> več tkanin kakor leta 1959. Pro-Uukcija se je zvišala predvsem zaradi novih tkalnih strojev, ki smo jih nabavili leta 1958 in so lani že yse leto obratovali. Še več pa bi tkalnica proizvedla,-S® n? hi bilo proti koncu leta več zastojev zaradi pomanjkanja nekaterih številk bombažne preje. V celem otu je bilo 10 987 zastoj n ih ur zaradi pomanjkanja Preje. Tako smo izgubili okroglo 44 400 in2 tkanin, upajmo, da nas bo naš nabavni oddelek v letu 1961 edno oskrboval z vsemi surovinami za predilnico in tkalnico.
Izvršitev 1%QU	Prinicrjuva z letom 1959 Leto 1959 vzeto kot indeks 100
86,0 %	85,0 %
50,6 %	55,3 o/o
93,9 %	93,0 %
70,3 %	73,3 o/o
122,5%	103,5 »U
106,8 %	101,0 o/o
114,2%	102,3 %
97,8 %	116,0%
92,2 %	105,3%
82,7 o/o	102,0 »U
109,8 o/o	147,5 o/o
101,2 %	132,0%
91,2 %	82,0 %
105,0%	115,7%
76,0 %	55,5%
92,0 %	87,4 %
124,0%	78,5 o/o
49,7 %	49,0 o/o
97,3 %	107,5 o/o
zakaj
smo se ponesrečili
:	Vsako leto polagamo raznovrstne obračune in da-
ij o statistične podatke. Ena od statistik, ki jih vosi*1!? v našem podjetju, je tudi statistika varnostne /lzhc- ah natančnejše, higiensko tehnične zaščite, ki uravnava nastale nezgode v podjetju.
1 Bes je, da statistični številčni prikaz izgleda su-Paren. Če pa si številke skrbneje ogledamo in jih j. pHusemo v zvezo z našim zdravjem, preboljenimi oiecinami in posledicami, potem ne bodo več sulio-j drn° naštevanje, temveč bodo odražale skrb za dednega človeka, zanimanje delavcev samih za svoje ura v j e. Niso redki primeri, ko opozorila nalete na sPU • ušesa. »Meni se to ne more zgoditi«, »toliko let v .m.1 še ni ničesar zgodilo« itd., so izgovori, ki za-“Jajo ljudi v brezbrižnost, iz katere pa dostikrat na-a,|e neljuba posledica — nezgoda.
sn i } *etu 1960 se je pri delu ponesrečilo 47 naših stal , ‘lVCSy: Z?radi tega so bili 535 dni v bolniškem on •U' ti dve števili primerjamo z letom 1959, v ^m°. da se je število nezgod povečalo za 4, a šte-«a 13oSi jenih delovnih dni zaradi nezgod zmanjšalo zaH i ■ a.hko rečemo, da je to že uspeh, vendar prav Šknnu° j*}i n® moremo biti. Iz leta v leto je več po-o rok, ki so nam pri delu najbolj potrebne. Od
vseh 535 dni bolniškega staleža odpade na poškodbe rok 264 dni, od teh na poškodbe prstov in dlani 241 dni. Žalostno je, če ne znamo paziti na svoje roke, s katerimi režemo vsak dan kruh svojim otrokom in sebi. Do sedaj so bile poškodbe takega značaja, da po ozdravljenju nismo imeli primerov manjše sposobnosti za delo. Če pa bi se to zgodilo, bi bilo za vsakogar takšno stanje žalostno.
Drugi pokazatelj, nad katerim se večkrat zamislimo, je grafikon, ki nam prikazuje, katerega dne se je nezgoda pripetila. Že več let ugotavljamo, da se največ nezgod pripeti ob ponedeljkih. Lani smo zabeležili ob ponedeljkih 10 nezgod, v letu 1959 pa 8. Ali nedelja res ni več dan počitka, da so v ponedeljkih nesreče tako pogoste? Ne mislim kritizirati raznih zabav, ki jemljejo mladini noč pred delovnim dnem, temveč zbranost pri delu, ki je potrebna vsakemu proizvajalcu. Res je, da imamo ob ponedeljkih dosti tovariških pogovorov, spominov in še kup težav in razočaranj, vendar skušajmo sami sebe obvladati in se posvetiti delu. Razumljivo je, da ne bomo nikdar dosegli tega, da bi skrbi, tegobe in podobno pustili pri vratarju in se popolnoma posvetili delu, toda skušajmo to doseči v čim večji meri.
Iz vsega gradiva o nezgodah vidimo, da se zelo veliko nesreč pripeti pri transportih in pri fizičnih opravilih. Lahko trdimo, da je transport rakova rana v našem podjetju. Vendar pa se nezgode dogajajo tam, kjer je dovolj prostora za manipulacijo z bremeni. Iz tega lahko samo ugotovimo, da je premalo pazljivosti, prevelika vnema in pomanjkanje znanja, kako je treba bremena prestavljati ali dvigati. Za prevažanje in prestavljanje bremen imamo napravo, teh se pa marsikdaj ne poslužujemo. Rajši uporabljamo svojo fizično moč, to se pravi, da nimamo vedno sebe najrajši. Organizacija posameznih transportnih del je važna, ker le s pravilno organiziranim delom povečujemo varnost.
Neljubo vam je, če imate doma okrog umivalnika mokro, ker to potem raznašate po vsem stanovanju. Tudi v tovarni mokrota ne pride najbolj prav, razen pri tehnoloških postopkih. Najbolj nerodno pa je, če kdo vozi ali prenaša kako breme, pa zaradi mokrega poda in gumijastih čevljev pade s tovorom vred. Nihče ne bi bil rad v koži tistega, ki se mu to primeri, zato pazite, kako ravnate z vodo. Uporabljajte take rešetke in take deske, ki ne bodo mokre. Hoja bo na ta način bolj varna.
Marsikatera nesreča se primeri, če imamo pri kakem delu v roki predmet ali orodje, ki ga takrat ne potrebujemo. Na žalost je tisto orodje največkrat nož. Zato si zapomnimo; v roki imejmo samo tisto, kur trenutno potrebujemo, vse ostalo pa naj bo na za to odrejenem mestu.
Prodaja v Jurčku je dobro uspela
Pripetile so se nezgode, ko se je ponesrečila delavka, ki je opravljala delo mojstra ali njegovega pomočnika. Nič kaj dobro spričevalo za tistega mojstra, ki take stvari dopušča. Morda prav takrat ni imel časa, vendar naj velja pravilo, da vsakdo lahko opravlja samo tisto delo, ki spada v njegov delokrog.
Ker se na svetu dogajajo stvari, ki jih nihče ne more predvideti, je tudi varnostna služba evidentirala nezgodo, ki jo nihče ne bi predvidel. Zgodilo se je namreč, da se je poškodovala delavka, ker se je od lakote onesvestila. Vzrok lakote pa je bila skrb za »linijo«. Mislim, da je vsak komentar odveč.
Zanimivo je tudi, kdaj se vse nezgode dogajajo. Lansko leto smo po podatkih ugotovili, da je bila to tretja ura po pričetku dela. Letošnja analiza pa kaže, da se je največ nezgod pripetilo sedmo in prvo uro.
Večkrat pa nastane nezgoda zaradi opustitve varnostnih mer s strani delavca. Predpisi in varnostne naprave imamo, vendar jih ljudje ne upoštevajo ali ne uporabljajo. To je vse obsodbe vredno in po toči zvoniti je prepozno.
Nezgode, ki so evidentirane, pa niso vse, ki so se primerile, ker ponesrečenci dostikrat ne prijavijo nezgod pravočasno, to je takrat, ko so nastale. Zgodi sc namreč, da kdo naknadno uveljavlja pravico socialnega zavarovanja v zvezi z nezgodo, vendar se mu ta ne prizna, ker nezgode ni prijavil takoj. V pravilniku HTZ je točno predpisano, da se priznajo samo tiste obratne poškodbe, katere so bile takoj prijavljene. Vsi zaposleni naj uporabljajo omarice za prvo pomoč, ki jih imamo v obratu. Marsikatera neprespana noč je že bila prihranjena tistemu, ki se je te poslužil. Želimo, da bi vsi, ki se ponesrečijo (zbodejo, urežejo itd), znali ceniti pomen omaric prve pomoči po obratih.
-n -z
Strelci so tekmovali
Kakor vsako leto je tudi letos januarja bilo tekmovanje za posameznike, za prvaka naše strelske družine. Tekmovanje je bilo v naši kino dvorani, ki služi v zimskem času našim strelcem za redne treninge, ker zaenkrat nimajo nobenega svojega prostora.
Sicer pa je delo naše družine zelo živahno in tudi uspešno, posebno v toplejših dneh, ko potreba po zaprtem tekmovalnem prostoru ni tako velika.
Mnogo tekmovanj in dvobojev imajo naši strelci za seboj in tako se je tudi kvaliteta posameznih tek-
Zmagovalci za 17. september 1960
movalcev izboljšala. O tem pričajo tudi uspehi, ki pa gredo po večini mimo širšega kroga ljudi. Zanje vedo največkrat samo tekmovalci in ozek krog ljudi, ki se za ta šport zanimajo.
Ako na kratko pregledamo tekmovanja, ki so jih imeli naši strelci v drugi polovici preteklega leta, potem vidimo, da so tekmovali na vseh važnejših tekmovanjih doma in v okolici. Tekmovali so na okrajnem prvenstvu v Ljubljani in dosegli dvajseto mesto med 60 nastopajočimi ekipami, v llmnu v počastitev 1. maja so zasedli prvo mesto, v dvoboju s SD Domžale so vse tri postavljene ekipe zmagale, na sindikalnem tekmovanju v Kamniku so zasedli prvo mesto in osvojili prehodni pokal (ki ga do sedaj še niso prejeli), v Rudniku so zasedli prvo mesto in osvojili pokal v trajno last. S tem so premagali vse SD kamniškega okraja, kar štejejo naši strelci za svoj največji uspeh. Razen tega so na turnirju »Papirnice Količevo« osvojili prvo mesto in pokal v trajno last, na turnirju, ki sč ga sami organizirali za dan JLA, pa so zasedli tretje mesto z odličnim rezultatom 842 krogov.
To so samo najvažnejša tekmovanja naših strelcev, saj so imeli v preteklem letu vsega skupaj kar 24 tekmovanj.
Razen teli gostovanj so imeli tudi več tekmovanj na domačih tleh, ki so bila v počastitev raznih praznikov. Taka tekmovanja so bila posebno dobro obiskana in so bili zato doseženi tudi primerni rezultati.
Zadnje tekmovanje pa se s tako bilanco ne more ohvaliti, saj se je prvenstva za leto 1961 udeležila omaj ena petina članov družine. Zato so tudi rezultati slabši kot smo jih bili vajeni, če izvzamemo tekmovalce, ki nastopajo na meddruštvenih tekmovanjih in imajo zato stalno formo.
Tekmovanje je trajalo dva dni in se ga je udeležilo 21 tekmovalcev. Streljali so z zračno puško na 10 m z dvajsetimi streli.
Rezultati:
1.	Rihtar Franc.................175	krogov
2.	Šimic Drago..................174	krogov
3.	Pirc Franc ........	166	krogov
4.	Ferlič Ivo...................164	krogov
5.	Lamberšek Viktor.............163	krogov
6.	Andrejka Roman...............162	krogov itd.
Po tekmovanju smo se zanimali, s kakšnimi težavami se srečuje naša SD in zakaj je število tekmovalcev. na tem tekmovanju, v primerjavi s prejšnjimi, padlo.
Tovariš Rihtar, zmagovalec turnirja in propagandist SD, je takole odgovoril:
»Strelsko družino smo osnovali zaradi velikega zanimanja za ta šport, vendar pa pri družbenih organizacijah podjetja nismo naleteli na dovolj razumevanja, kljub rezultatom, ki smo jih dosegli. Borimo se s finančnimi težavami, saj je obstoj družine precej odvisen od finančnih sredstev. Razen tega pa jc problem tudi stalna obremenitev nekaterih članov, na katerih sloni organizacija vsega dela. Nekateri, nekdaj zelo aktivni člani, so postali popolnoma pasivni in jih ni več niti na tako tekmovanje, kakor je bilo letošnje prvenstvo.
Glede na udeležbo nisem posebno zadovoljen, vendar upam, da nam bo na kasnejša tekmovanja uspelo privabiti k sodelovanju več strelcev. S tem bo SD dosegla svoj namen in služila za razvedrilo čim večjemu številu članov našega kolektiva.«
Ob koncu želimo SD v letu 1961 čim več uspehov, člane pa v imenu družine vabimo, da se v čim večjem številu udeležujejo tekmovanj in treningov, saj jc to lep in prijeten šport za staro in mlado.
Miki
Personalne izpremembe
Vstopi:
L Narobe Francka, tkalka v tkalnici, vstopila 4. 1. 1961,
2. Kolenc Marija, šivilja v šivalnici, vstopila 16. 1. 1961, 3- Narobe Janez, električar, vstopil 16. 1. 1961,
“k Rusjan Marija, delavka v oplemenitilnici, vstopila 16. 1. 1961,
Tranič Angela, previjalka v pripravljalnici, vstopila 20. 1. 1961.
Izstopi :
1-	Cajhen Angela, čistilka blaga v prejemarni, izstopila 31. 12. 1960 zaradi upokojitve,
2-	Jankovič Štefan, tkalski mojster, izstopil 31. 12. 1960 zaradi upokojitve,
3-	Lukman Marija, tkalka v tkalnici, izstopila 4. 1. 1961 sporazumno z upravo podjetja,
4-	Klančar Alojz, tiskar v tiskarni, izstopil 9. 1. 1961 na podlagi lastne odpovedi.
Poročili so se:
Stražar Marica, uslužbenka, poročena K r a j š e k.
uredništva
Zvedeli smo za željo naših bralcev, da bi tudi ^ našem glasilu uvedli kotiček, ki bi skrbel za razvedrilo. Zato je uredniški odbor na svoji zadnji seji sprejel sklep o uvedbi zabavnega kotička, ki bo imel naslov »Za smeh in razvedrilo«. Pod tem naslovom bomo objavljali razne šale in anekdote — za smeh in rebuse, križanke in razne druge uganke — za razvedrilo. Naša in verjetno tudi vaša ž.elja je, da bi bila snov za ta kotiček predvsem iz naše tovarne, zato vas kar takoj prosim za sodelovanje. Resnične do-Fodke z zabavno vsebino iz našega kolektiva lahko °ddaste v uredništvu (baraka za predilnico) ali pa 'ov. Sešku.
Upam pa na vaše sodelovanje, da bomo v prihodnji številki že brali kaj za smeh in kratek čas.
Urednik
V kinu Induplati bodo predvajali
J8. in 19. febr. 1961. »MEIGRET NASTAVLJA ZANKO« je naslov francosko-italijanske filmske koprodukcije po znanem romanu G. Simeona.
Nepoznani ubijalec strahuje v neki pariški četrti. Po kompliciranem naključju aretira komisar Mei-gret moža Ivonc Moren.
Pravo policijsko zasliševanje prekine novi uboj, ki ga je izvršil morilec in ne »osumljeni« Moren. Oglejte si film in videli boste, če in kako je uspelo komisarju Meigretu izslediti pravega morilca.
In kdo je pravi morilec?
Lepe žene, policija in Pariz. Oglejte si sodobno dinamično zgodbo na filmskem platnu v kinu Induplati.
~3. in 26. febr. bodo predvajali ameriški črno-bcli film »TETOVIRANA ROŽA«. Napeta zgodba pripoveduje in gledalec doživlja. — Kvaliteto jamči že ime Anne Magnano.
4‘ 'n 5- marca Ameriški barvni vista-vision film »ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL«. V Maroka je družina Ben priča umoru. Žrtev je tajni policist Luj,
ki izpove očividcu tragičnega dogodka, da ubijalci pripravljajo uboj znanega premiera evropske države. To je vse, potem žrtev izdihne. Ubijalci seveda ne stojijo križem rok, zato vzamejo Benovega sina Henka za talca, da bosta oče in mati molčala. Zato oba tudi molčita, vendar išče Ben na svojo pest morilce in jih najde na koncertu v londonskem Albert Holu.
Po dolgem iskanju in zamotanih dogodivščinah reši tudi svojega sina.
Glavne vloge so zasedene z Doris Day, Jamesom Stewartom, Danielom Celinom in Brendo de Banzic.
11. in 12. marca: Spencer Tracy, Robert Ryan, Anne Francis in drugi igrajo v ameriškem cinemascop filmu »SLAB DAN V BLACK ROCKU«. Prebivalci Black Rocka so med vojno ubili Japonca, svojega sovaščana. Vsi so pri uboju sodelovali — vsi so krivi.
Ko se po vojni ustavi v Black Rocku ekspres, izstopi tujec z amputirano roko. V strahu, da kot policaj išče ubijalca, se vaščani dogovorijo, da tudi njega likvidirajo.
V akciji sodeluje tudi Liza Worth, katere naloga je, da zmami tujca (Macredy) v past. Pri tem postane sama prva žrtev ubijalca1 Smitha. V silobranu ubije Macredy nasilneža ter vaščanom izpove, da jc prejel sin ubitega Japonca visoko ameriško odlikovanje.
S tem je zanj zadeva končana in za vedno zapušča neprijazni Black Rock.
Predstave so ob sobotah ob 19. uri in ob nedeljah ob 16. in 18. uri.
Za številen obisk se priporoča UPRAVA KINA INDUPLATI
Vesela hfiomka
V	pričakovanju, da mi bo dedek Mraz prinesel grelec za kombi, sem čisto pozabila, da je bolje, če kombi prodamo klavnici v Zalogu, ki ga lahko v hladnem zimskem času uporabi kot hladilni voz.
K temu naj še dodam, da se najceneje in najkoristneje silvestruje p.ri tovarišu direktorju. Pijača in jedača so zastonj in traja samo do 15. ure. Ostali čas se lahko koristno uporabi še za nadaljevanje začetega dela.
Pa sem se še spomnila, da se splača L. poslati na planino po smučke. Na nalog sem pa kar enega od vodilnih podpisala in tako je bilo komedije konec in smuči so bile v dolini, kjer sem jih hotela imeti.
Sneg se je v obilni meri prikazal pa tudi izginil je (v precejšnji meri) hitro. Ta sprememba je nekatere tako navdihnila, da so mislili, posnemajmo vreme in se selimo. Pomagala sem jim (vpiti); kufre gor, kufre dol. Vse je šlo in danes smo se celo že navadili kam iti, če koga želimo.
Če pa bi kdo vseeno zašel, naj nikar ne skrbi. Po najnovejših pravilih smo na tovarniškem dvorišču nastavili prometnika, čigar naloga je, da gor in dol hodi. Je brez uniforme, vendar je njegova drža brezhibna.
V	prihodnji številki vam bom pa še kaj pustnega povedala. Za zabave se v bodoče namreč nimamo bati, odkar so nekatere zadnje z dobrim finančnim rezultatom »skoz šle«. Če bo šlo to tako naprej, bo še v Jaršah lušno in ni, da bi samo godrnjali, da se nimamo kam dati.
Pa na svidenje
vaša Špela
PROIZVAJA:
Polirne plošče za fino poliranje v vseh dimenzijah.
Polirne plošče za grobo poliranje kovinskih predmetov.
Vse vrste tehničnega valjanega filca.
Sedlarski file v raznih barvah v debelini od 3 do 20 mm.
File za potrebe čevljarske industrije, apre-tirani.
File trakove za ovijanje cevi.
Podloge za sedeže in pisalne stroje.
Garderobne filce v raznih barvah in kvalitetah.
Blok file za potrebe ortopedske industrije v raznih dimenzijah in tapetniške filce.
Po naročilih proizvaja tudi druge vrste filcev.
Naši proizvodi so znani po svoji dobri kvaliteti in konkurenčnih cenah.
Zahtevajte ponudbe in vzorce.
Brzojav: »File« Mengeš, telefonska številka 740, žel. postaja Jarše, tek. rač. -~ZL pri Komunalni banki Domžale.
ZBRUliniA
KEMIČNA
INDUSTRIJA
DOMŽALE
nudi svoje kvalitetne proizvode:
tekstilni
usnjarski
kovinski
in lesnopredelovalni industriji
Železniška postaja Domžale — Telegrami »KEMILAK« Domžale številka 600-706/1-349
Telefoni 2-12, 2-15, 3-16 — Tekoči račun pri KB