Leto LXV
Л>Лп1п» ptafana ? gotovini
V Ljublianl, v nedeljo, dni 21. marca Ш
Stev. Свi Cena t- Din, i Ilustrirano prilogo 3.- DM
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din

Uredniitvo je v Kopitarjevi nl.6/111
Telefoni nredniStra In oprave: »-92, 29-95, 29-94, 29-95. 29-96
VENEC
Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Pra^a-Dunaj 24.797
U pra va: Kopitarjeva ntica štev. 6.
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
f
Ногапа!
Veličastno dramatičen je svetopisemski dogodek cvetne nedelje, posebno če ga primerjamo z onim na veliki petek. Ista množica Jeruzalemčanov, ki je Mesiji priredila slovesen sprejem kot svojemu ljudskemu kralju, obože-vanemu voditelju in velikemu čudodelinku, je nekaj dmi pozneje nahujskana od gosposke in podkupljena od oblastnikov burno zahtevala zanj sramotno smrt na križu. Res klasičen primer za psihologijo ljudskih množic, ki se bržčas ne v prvem ne v drugem primeru ni zavedala zgodovinske vloge, ki ji je od višje volje bila namenjena v največji drami svetovne zgodovine, ampak se je prepustila kot vedno svojim masnim nagonom, s katerimi dviga svoje mi-ljence enkrat do nebee in jih venca z lovorom in palmo, tn jih jutri osramočene in opljuvane tepta v blato ter pribija na križ. Množici je v enem in drugem primeru komaj šlo za kaj drugega kakor za predstavo, za igro, ki naj bi godila njenim čutom in razpoloženju, ne da bi se
žanje
računljivim valovom morja, ki dvigajo svoj >len visoko pod nebo in ga naslednji hip po-»pijejo
pri tem mnogo brigala, ali je njeno zadr-aje pravično ali krivično. Podobna je nepre-
Ple
kopljeio v brezdanje globine
Takšna je bila ljudska množica od nekdanjih dni, ko so premeteni oblastniki njene

instinkte umeli krotiti z veselicami in zabavami ne da bi se zavedala, da jih sama plačuje —, a do današnjih dni, ko jo je tako zvana demo-racija ustoličila kot najvišje božanstvo, nad čigar suvereno voljo ni več nobenega zakonika. Notranja vrednost človeške mase se od dni prve cvetne nedelje in prvega velikega petka do danee niti najmanj ni spremenila, spremenil se je le način laskanja njenim nagonom. Kakor tedaj ni vladala masa, tudi danes ne vlada, ker bi to čisto naravno dovedlo v popoln kaos in anarhijo. Toda množica hoče imeti videz, kakor da le ona vlada, kakor da so oblastniki le izvršitelji njene »suverene« volje. To prevaro je znala posebno spretno vprizoriti demokracija; toda v vseh časih so se našli spretni oblastniki, ki so se vsled strahopetnosti ali zvijačnosti znali skriti za »voljo nuroda«, zlasti tedaj, ko so hoteli biti posebno krivični in so odgovornost za svoja dela hoteli naprtiti volji množice. Danes, v dobi napredka in civilizacije morajo seveda biti metode, ki naj v masah ustvarijo fikcijo absolutne suverenosti mnogo bolj rafini-rane. Že demokracija je iznašla slovar, kakor: v imenu suverenega naroda, vse za ljudstvo in nič brez ljudstva. Toda tudi diktature, ki nastajajo v povojnem času, hočejo brez izjeme vse biti »ljudske«, pa nnj bodo komunistične ali fašistične. V laskanju množici gredo novodobne diktature še neprimerno dalje kakor je šla demokracija: nobena noče veljati za proti-ljudsko, saj. je ravno masa, kolektiv bil mtro-niziran na najvišji prestol kot narodno ali kot razredno božanstvo.	Stalin,	ki
se skrivajo za voljo ljudstva, ozir. razreda, vsi mu dopovedujejo, da so le vršilci volje kolektiva. Samo da je ta »suvereni« kolektiv v diktaturah precej pogosteje kot v drugih oblikah vladavine pozvan na svojim oblastnikom priredi hozana sprevode in da njihove nasprotnike pošilja po svoji »suvereni volji« v smrt Diktature razumejo spretnejše skrbeti za to, da_ se circenses, javne predstave vedno znova bučno ponavljajo, pri katerih more masa čim večkrat igrati njej lastno in njej pripadajočo vlogo-masovnega oboževalca ali masovnega morilca!
Ah, kako je neizmerno beden ta ljudski kolektiv, ki v svoji nepreračunljivi suverenosti nekomu danes kliče hozana in ga jutri pribija na križ; ki je zmožen svoje najboljše može voditi v smrt, ničvrednežem pa peti slavo; ki tako redko prenese resnično sodbo odkritega prijatelja ,drvi pa slepo za lizuni, ki se laskajo njegovim nižjim gonom; ki nosi svetle navdihe neba in temne globine pekla v svoji duši. ln kako je še neprimerno bednejši tisti, ki vse svoje upe in nade stavi na milostno priznanje »javnosti«, ki se z nemirnim srcem pehajo v ospredje, da bi jih javnost videla, in da bi bili vsaj enkrat deležni njenega hozana slavospeva! Veliko je takih nesrečnikov z nikdar utešenim srcem, ki so si za cilj svojega življenja postavili ugajati publiki, njenim muham in njenemu samoljubju in so usodo svoje sreče strnili z vrtoglavo spremenljivostjo ljudske naklonjenosti. Nikdar ne bodo našli ne miru. ne sreče. Na nje ee nanašajo besede sv. pisma: »Poglejte, kako se vam godi: veliko sejete in malo ža-njete; hranite se. a se nikdar ne nasitite: pijete, pa ne najdete polnega zadovoljstva: lepo se oblačite, pa vam ni toplo in kdor med vami denar služi, ga polaga v raztrgano mošnjo.«
Še večjega pomilovanja pa je vreden tisti, ki' dela iz strahu pred božanstvom mase. ki mu njena naklonjenost ali nenaklonjenost postane merilo za vrednost njegovega lastnega jaza. lastnega življenja. Prav je. da smo na sodbo ljudi pozorni, ne bi pa radi nje nikdar smeli postati pesimistični ali obupani, kajti tako površen in spremenljiv kriterij, kakor je javno mnenje, ne more biti merodajno merilo človekove vrednosti. Strah pred ljudmi vodi vedno nn stran pota. do malenkostnih, nenlemenitih dejanj Strah je greh. ali pa je posledica g/e-lia. Zato sv pismo tolikrat. zlasti pred važnimi odločbami pravi: ne bojte se' Načelno je gotovo v vsakem slučaju pogreseno ako kdo prepusti ljudem vse preveč vpliv* na svojo lastno srečo Težko, da jo bo kdaj po tej poti doseuel. Seveda pa ne bo mogel tudi najvišji in najmočnejši ostati trajno brez strahu pred liudmi. ako ne pozno nobenega nevidneea C.ospocla nad seboj, čigar varstvu se more brezpogojno zaupati. dokler pravično ravna. Vera in trdno upanje v Boga je najzanesljivejše sredstvo
zoper strah pred ljudmi
Ko te stvari navajamo, pa nikakor nočemo učiti stojičnega prenra ljudi, ki so tako spremenljivi in tako nekritični v presoji resnice. Prezirati človeško množico zaničevati jo z viška bi ne bilo ne plemenito, ne krščansko. Ako 'je kdo poznal vrednost človeške mase. potem jo je gotovo poznal Mesirtt. Videl jo je tedni, ko mu je klicala hozana m nekaj dni pozneje, ko je hrumela: križaj ga! Toda to
Papeževa okrožnica proti komunističnemu brezbošivu
Sv. oče papež Pij XI. je izdal novo obsežno okrožnico »Divini Redemptoris«, ki jo je objavilo službeno glasilo Vatikana na praznik sv. Jožefa, 19. t. m. Okrožnica poživlja vse ljudi, ki so dobre volje, da se postavijo složoo v bran proti brezbožnemu komunizmu in se prizadevajo za vpo-stavitev pravičnega družabnega reda.
Uvodoma pravi papež, da se je pod varljivim geslom raja na zemlji dvignili v naših srcih brezbožni komunizem ali boljševizem, ki ima namen, da strmoglavi ne samo socialni red, ampak da poruši osnove krščanske omike same. Že Pij IX. je zato I. 1846 obsodil komunizem, ki se protivi pri-rodnemu pravu samemu in bi izveden do svojih zadnjih posledic, človeško družbo sâmo uničil. Sloveči socialni papež Leon XIII. ga je imenoval kugo Sedanji papež pa ga je opetovano obsodil in mu v okrožnici »Quadragesimo Anno« postavil nasproti socialni red na podlagi krščanstva. Dejstva so pokazala, da so imeli poglavarji Cerkve prav, kajti Rusija, Mehika in v zadnjem času Španija dokazujejo, kako je vsak poskus, da se komunizem uresniči, združen z brezboštvom, preganjanjem Cerkve in rušenjem krščanske civilizacije. Spričo bridkih sadov te prevratne ideje, kakor jih vidimo sedaj pred nami, je potreba, da papež zopet povzdigne svoj glas in pokaže sredstva, kako je mogoče krščansko kulturo rešiti peklenskega biča, ki tepe danes človeštvo.
Nauk in sadovi
komunizma
Boljševizem z nekim laži-misticizmom navdušuje množice, ki so sprejemljive za ta nauk zaradi krivične porazdelitve gmotnih dobrin, ki je pri-
Îieljala velik del človeštva do nenavadne bede. V uči tega misticizma ljudje ne vidijo, da ta nauk taji Boga, da ne priznava duha in duše in da taji večnost. Učijo nek zgolj materialni razvoj, ki bi lahko privedel do brezrazredne družbe. To pa hočejo doseči s tem, da se poostri borba med raznimi stanovi človeške družbe, ki se mora stopnjevati do največjega sovraštva in medsebojnega uničevanja. Boljševizem taji svobodo človeka, večno veljavo nravstvenih zakonov in pravice osebnosti. Ne priznava avtoritete, ki bi bila od Boga, in je razrušil tudi družino, ker izvaja vso oblast izključno le iz občestva (kolektiva). Zato zameta tudi zasebno lastnino in lastnino produkcijskih sredstev ter vse prisvaja občestvu. Boljševizem je razdrl zakonske vezi, odtegnil ženo družini in jo vrgel v javno življenje in v občestveno produkcijo pa skrb za otroke in njihovo vzgojo zaupal občestvu. Občestvo postane tako malik, kateremu je vse zasužnjeno brez ozira na srečo in blagor osebe in, če treba, tudi proti njeni volji. Družba nima nobene druge naloge kakor produkcijo gmotnih dobrin po občestvenem delu.
Ker vsaka zmota vsebuje del resnice, se je boljševizmu jjosreiilo v to svojo zahtevo po pravični razdelitvi gmotnih dobrin, kar je vseskozi upravičeno, vtihotapiti tudi svoje brezboštvo, zlasti, ker ima na razpolago mogočno propagandno središče v Moskvi, ki razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi. Kar se tiče brezboštva in nravstvene anarhije, je pripravil boljševizmu pot že liberalni ekonomni red, deloma s svojo krivičnostjo, deloma s svojim bojem zoper katoliško vero in Cerkev. Komunizem pa ima tudi zato olajšano svoje delo, ker velik del svetovnega nekatoliškega tiska o boljševiški nevarnosti popolnoma molči, oziroma jo prezira, in nima niti besedice obsodbe zoper terorizem, ki ga razvija boljševizem, kjerkoli pride do oblasti ali do vpliva.
V Španiji niso komunisti napadli ali razrušili samo to ali drugo cerkev, ampak so jih razrušili vse Ln se niso omejili samo na to, da pomorijo škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, ampak so tudi pobili laike, in to v kupih, samo zato, ker so bili dobri kristjani in niso priznavali komunističnega brezboštva. To niso samo slučajni pojavi vojne razbesnelosti, kakor jih v slučaju vojske zmeraj ugotavljamo, ampak so naraven sad sistema, ki je osvobodil človeka vsakega ozira do Boga in do njegovega zakona, ki je zapisan v naših srcih. Boljševizem oznanja veri in Cerkvi boj
s hladno premišljenostjo in točno pripravljenostjo. Njegovo sredstvo ie terorizem, ki ga izrecno izpoveduje in vrši, kar zlasti vidimo v Rusiji.
Svitli nauk Cerkve
Katoliški nauk v človeški družbi pravi, da je družba naravno sredstvo, katerega se človek more in mora posluževati, da doseže svoj namen, ker je družba zaradi človeka, ne pa človek zaradi družbe. To se pa ne sme razumeti v liberalnem individualističnem smislu, ki družbo podreja sebičnim namenom posameznika, ampak le v tem smislu, da se gmotno blagostanje in sreča dosežeta po medsebojnem sodelovanju za skupni blagor. Kakor se človek ne more osvoboditi dolžnosti, ki jih ima po božjem zakonu napram družbi, radi česar sme oblast jx>sameznika prisiliti, da te dolžnosti izpolnjuje, tako družba ne sme človeka oropati njegovih osebnih pravic, med katerimi ie posebno lastninska pravica, politična svoboda, verska svoboda in pravica družinskega življenja, kakor so potrjene v božjem zakonu.
Socialna načela Cerkve je papež že obrazložil v svoji okrožnici »Quadragesimo anno«. Opre-
delil je pravico in dostojanstvo dela, soglasje, ki mora vladati med kapitalom in delastvom, pravično plačo za delavca in njegovo družino in zdravi korporativizem, ki druži vse korporacije v harmonično enoto. Po krščanskem nauku imata tako posameznik kakor družba vsak svoje pravice in dolžnosti in država ne sme človeka sebi popolnoma zasužnjiti, dočim boljševizem javno oblast strahovito zlorablja, da posameznika popolnoma terorizira čisto proti prirodni etiki in prirodnemu pravu ter proti božji volji. Katoliški nauk pa je enako oddaljen od liberalnega kakor od socialističnega ekstrema in pomeni edino pravo soglasje med avtoriteto in svobodo, med dostojanstvom osebnosti in pravicami občestva, med skrbjo za večnost in prizadevanjem za zemsko kulturo in blagostanje. Ni res, da bi Cerkev ne bila teh svojih socialnih načel tudi praktično zasledovala, ampak je res to, da ne bi bilo ne socializma ne komunizma, če bi liberalni državniki ne bili prezirali naukov in opominov Cerkve in če bi gradili državo na temeljih krščanstva, ne pa na liberalizmu, ki se je izkazal kot peščeno tlo.
(Nadaljevanje Okrožnice na 2. strani spodaj.)
Seja Narodne skupščine
Izjava dr. Korošca
Belgrad, 20. marca. m. Na današnji skupščinski seji je bilo sporočeno, da sta odbora za proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah ter zakonskega osnutka o sladkovodnem ribištvu dokončala svoje delo ter sta plenuniu poslala svoja poročila. Poslanec Delovnega kluba Kunjnšič je vložil interpelacijo na notranjega ministra. Ker je zahteval nujnost, je povzel besedo notranji minister dr. Korošec ter izjavil: »Poslanec Kunjnšič je vložil interpelacijo o postopanju policijskih oblasti v Dalmaciji in Črni gori proti komunistom. Proti tem komunistom je bila razprava v »plitii in Relgradu. V Splitu je bilo 12 obsojenih, 31 pa oproščenih, toda kasacijsko sodišče je razveljavilo to razsodbo ter je sedaj prišlo še drugič pred sodišče 12 obtožencev. (V besedo vpade jx>-slanec 1'aštrovič: »Oblasti jih aretirajo, toda sodišče jih oproščak) Slišali ste, da jili je bilo 12 obsojenih in da jih ho sedaj spet prišlo pred sodišče 12. Radi tega je ta stvar še negolova. Z druge strani je interpelacija nerodna radi tega, ker na čuden način brani komuniste in ne verujo
našim oblastem, temveč komunistom. Interpolant ni čital navodil »Zemhira« (Zemaljskega biroja jugoslovanske komunistične stranke). V teh navodilih stoji na prvem mestu: »Pred sodiščem pre-klifi vse, kar si priznal na policiji, ter stalno poudarjaj, da so te tam mučili. Skušaj izkoristiti vsako priliko ter poiskati ivezo s tovariši.« Kadi tega pravim, da je ta interjielacija čudna, ker veruje komunistom, ne pa našim oblastem. Radi tega. ker je ta stvar še sub judice in ker skupščina gotovo noče braniti komunistov, temveč bo branila naše oblasti, nujnosti ne sprejmem.«
Nujnost je bila odklonjena. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Predsednik je sporočil, da skupščina na današnji seji ne more razpravljati o |x>ročilih odliora za prošnje in pritožbe, ker to [>oročilo ni dospelo v skupščino 24 ur pred razpravo, kakor to določa pravilnik. Radi tega je bila seja zaključena. Prihodnja bo sklicana pismeno. Na prvi prihodnji seji bo skupščina razpravljala o poročilu odbora za prošnje in pritožbe.
Proračun pred senatom
Senator Smodej je sijajno obračunal z JNS
Belgrad, 20. marca. m. Na današnji senatni dopoldanski seji, ki je trajala od 9 zjutraj do 3 j>o-poidne, je bila končana načelna proračunska de-liata o proračunu za leto 1937-38. Po glasovanju je predsednik ugotovil, da je glasovali) 7f> senatorjev. od teh 47 za in 29 proti. Na dnnašnji seji sta v glavnem govorila samo dva govornika, in sicer senator Jovan Banjanin (JNS) ter poročevalec večine finančnega odbora, senator Fran Smodej.
Kaj vse srbi
g. Banjanina
Banjanin je tudi danes po svoji navadi ob-grizel in oblajal vse jiolitike, ki ne odobravajo političnih stremljenj JNS. Tako se je najprej spravil nad socialnega ministra Cvetkoviča radi njegovega zadnjega govora v skupščini. Nato je prešel na finančnega ministra, kateremu je zameril to, da je blagajnik pri JRZ. Kritiziral je tudi nje-
ga ni nagnilo, da bi na cvetno nedeljo poveličeval mn"o in se ji klanjal, kakor jo tudi na veliki petek ni /aničeval in preklinjal. Za ljudsko maso je imel samo eno besedo: množica se mi smili! Torej najvišje čustvo, ki ga je mogoče imeti do bližnjega, ljubezen, ki jo je še isti dan, ko ga je ljudstvo zavrglo in obsodilo v smrt. potrdil z največjo žrtvijo ko je darovi za njegovo odrešenje samega sebe.
Za vse, ki delajo za ljudstvo in meri ljudstvom raste iz božjega zgleda zapoved, ki kliče k posnemanju. Kljub spoznanju najtemnejših globin ljudske duše, ki se tako rada predaja nižjim nagonom, kljub temu, da niha iz skrajnosti v skrajnost in kliče danes hozana. jutri pa: križaj ga! kljub vsemu je treba to bedno človeško množico — ljubiti. Bog varuj, da bi tekali ra njeno naklonjenostjo, do bi iskali z nepoštenimi koncesijami cenene popularnosti... Ktlor se zaveda svoje odgovornosti, mora vedno imeti tudi dovolj poguma, narodu povedati polno resnico, čeprav bo masa kričala- križaj ga! Kajti ne laskanje, ne demagogija ne bo dvignila ljudstva na višjo stopnjo, temveč resnica. Za posredovanje resnice pn je treba ljubezni, katere bodo največ zmožni tisti, ki od naroda za sebe najmanj pričakujejo. Kdor od ljudi veliko za sebe pričakuje, bo zmeraj v nevarnosti, da se jim bo laskal iu se jih bal. Kdor pa hoče za ljudstvo prej kaj storiti kot pa od nieea sprejeti, si pa ohrani svobodo, da mu lahko pove brez strahu vso resnico, ker ga nesebično ljubi.	Drin.
Spomladanski plašči hosiimi m obleke
po najnovejših krofih v vehki izbiri in po zelo nizkih cenah
штесМ
Celje
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo.
Danajska vremenska napoved: večinoma oblačno, temperatura okoli iO siopinj, na gorah sneg, z zapada se bliža mrzli val z dežjem.
govo potovanje v I.iko. Nato je kritiziral kr. vlado ter se je bavil z lanskim procesom proti bivšim poslancem Arnautoviču in tovarišem. Napadel jo tudi »Slovenca«, ki je 9. aprila 1936 objavil neko okrožnico eksekutive nacionalne fronte, ki naj bi bila dokaz, kako je JNS pripravila zaroto in pozivala narod k revoluciji. S tem člankom, pravi Banjanin. je v zvezi tudi banket, ki je bil v Ljubljani na čast predsedniku vlade dr. Stojadi-noviču in na katerem je bil tudi glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin (kar je pa gladko izmišljeno, ker na tem banketu ni bilo gl. urednika dr. Ahči-na; op. ur.) Za »Slovenca« sploh pravi, da spada med |>rve klevetnike. Bavil se je tudi z dogodki v Kerestincu ter je rekel, da se je v procesu, ki se je vodil o tem dogodku, glasila sodba za devet mrtvih samo 20 mesecev zapora. Kritiziral je tudi zadnje občinske volilve. Obširno se je bavil z osebo predsednika vlade dr. Stojadinoviča, za katerega je rekel, da izvaja likvidacijo jugoslovanskega unitarizina. Senator Banjanin je tu spet citiral »Slovenca«, ki pravi, da jo jugoslovanski unitarizem nesreča za to državo. Bavil se je tudi z vprašanjem naših emigrantov ter se obregnil ob Avgusta Košutiča ter napadel dr. Mačka. Prešel je na svojo priljubljeno temo, ki je karakteristična za JNS. Uvodoma je rekel senator, da je klerika-lizem nekaj drugega kakor pa cerkev in vera. Izjavlja, da ne obstoja samo en klerikalizem. Po njegovem mnenju obstojata tudi pravoslavni in muslimanski klerikalizem. Po mnenju Banjanina b-stojata pravoslavni in muslimanski klerikali.,m v mejah naše nacije, dočim je katoliški klerikalizem razširjen tudi izven naše domovine ter ga dirigira tuja država. Banjanin napada razne brošure, ki jih je zadnje čase izdalo vodstvo srbske pravo^ slavne cerkve. Obširno se bavi tudi s Katoliško akcijo, ki jo naziva slovensko katoliško akcijo. Banjanin se boji, da ne bi dobili tudi nemške in madjarske katoliške akcije.
Banjanin pravi, da je zagrebški nadškof-koadjutor dr. Stepinac pričel izvajati katoliško akcijo na podlagi socialnih organizacij, ki sprejemajo pod svoje okrilje mladino že od štirih let na|>rej ter jo imajo pod svojim okriljem do visoke starosti. Sarajevski nadškof dr. Šarič pa naslanja svojo katoliško akcijo edino na borbeno organizacijo Križarjev, za katero pravi, da služi političnim ciljem. Prešel je na klerikalno politiko ter čital oceno knjižice nekega češkega »klerikalnega« književnika, ki je bila objavljena v lanski velikonočni številki »Slovenca«. Tu se je senator Banjanin spet moral obregniti ob slovenska ministra, za katera jo dejal, da sta v vladi eksponenta klerikalizma. Kritiziral je tudi politiko sedanje vlade. Svojega sovraštva proti voditelju Slovencev dr. Korošcu seveda tudi ob tej priliki ni mogel zakriti. Pravi, da nikdar ne bi smel priti pred sodišče dr. Maček
laradi znanih punktacij, temveč bd moral priti dr.
Korošec.
„Ker menda nikoli več ne bom govoril...
Ker je Banjanin govoril skoro polne tri ure, pa
je predsednik ponovno opozarjal, naj konča svoj govor. Banjanin je odvrnil: »Dopustite mi, da dovršim misli, ker menda nikdar velč ne bom govorile
D'ord'evič odgovarja
Po govoru Banjanina je predsednik dal besedo Dragoelavu Djordjeviču zaradi osebnega pojasnila. Dr. Djordjevič je med drugim odgovoril tudi pred-govorniku: »Ta stranka zahteva, da se slovenska mladina ne poučuje samo v slovenskem jeziku,
temveč tudi v slovenskem duhu. Senator nadaljuje,
da se vsi dobro spomnijo, da so mu tukaj vpadali v besedo ter ga vprašali: »Kaj slovenski duh ni naš?< Toda Djordjevič nadaljuje, da to ni važno, da je on edini to vprašal, važno je to, kaj ee bo ves slovenski narod o tem vprašal. Kaj smo mi Slovenci v tej državi: ali smo tujci ali smo nepriiatelji? AH nismo tudi narod za Srbe in Hrvate? Ali so naše slovenske posebnosti take in tolike, da nas docela razlikujejo od njih iu da jih je treba zadušiti,
Ker sta senatorju stalno vpadala v beuedo senatorja JNS Ivan Pucelj in dr. Andjelinovič, je senator Smodej ob tej priliki odvrnil: »V šestnajstih letih ste imeli vsako leto drugačno mišljenje!« Dr. Andjelinovič pa pravi: »Jaz imam vedno isto mišljenje, samo klerikalnega nel< Smodej mu odgovori: »Tudi tega ai enkrat imellt
ie midva tucfc ▼ vpraJanju politične naivnosti docela razhajava.
G. senator dr. Kramer bo morda uvidel, da ni oportuno z delno rešitvijo vprašanja širokih samouprav prejudicirati sporazum s Hrvati in na ta način sporazum onemogočiti. Vsi gospodje od strani JNS so nas prepričali, da se bodo razveselili, če bo vlada dr, Stojadinoviča spravila z dnevnega reda vprašanje sporazuma, ki ga svet tako težko pričakuje Tudi jaz jim verujem, da so iskreno mislili in da se bodo veselili, če se doseže sporazum, radi tega, ker mislim, da oni lahko verujejo, da se takoj ne morejo izdati neki zakoni, ki bi mogli sporazum prejudicirati in da bi tedaj Hrvati lahko rekli: »E, pa vi ste uredili državo brez nas, radi tega ne more biti sporazuma!«
Politični zakoni
Skoraj od vseh govornikov opozicije so se slišale kritike, da vlada ni držala svoje obljube z ozirom na tako zvane politične zakone. Smatram, da vlada ni prekršila svoje obljube, če do sedaj ni predložila narodnemu predstavništvu niti enega izmed napovedanih političnih zakonov {čuje se medklic: »Še vedno je čas!«). To se še vedno iahko stori in vlada nas zagotavlja, da bo to izvršila. Vi sami veste, da vlada v senatu ni imela večine in da se nobena vlada noče izpostavljati ter predložiti zakonske osnutke daljnosežnega pomena, katere bi večina, ki je tedaj bila, lahko bistveno spremenila, vlada pa bi pred javnostjo za te zakone nosila odgovornost. Mislim, da je odkritosrčnost prava pot v politiki, ne pa podvala, klevetanje in slične stvari. Zato pa da še niso bili izdani ti zakoni, je tudi še nekaj drugih razlogov. Tukaj navaja g. Smodej. da je za časa vlade gr. Srskiča, Uzunoviča in Jevtiča, v dobi preganjanja in popolne brezpravnosti in nasilja, ki je bilo do tedaj v Sloveniji še docela neznano, v dobi, v kateri je prenehala vsaka pravna zaščita, v času, ko se je v narodu pojavil velik gnjev, je nastalo v Sloveniji tako napeto stanje, da bi moralo priti do eksplozije, za katero pa se ne ve, kam bi privedla državo. Najhujše je bilo to stanje v Sloveniji, v onem delu države, kjer, če izrvzamemo Črno goro, narod najtežje prenaša krivice, na katere ni bil navajen, ker preje nikdar ni bilo po-tvorjenih volitev, kjer ni bilo presipavanja volilnih kroglic, kjer se nikdar popreje niso potvarjali volilni rezultati.
V Sloveniji, kjer je preje pri vsakih volitvah bila dana volilna svoboda, kjer se ni nikdar zgodilo, da bi bil za časa občinskih volitev, neposredno pred samimi volitvamiin na dan volitev kdo odveden v zaporu ali ko konfiniran povsem nedolžen. Vse to se je dogajalo v Sloveniji 1. 1933, G. Smodej tukaj navaja razsodbo upravnega sodišča v Celju, ki je ugotovila celo vrsto takih in sličnih prestopkov na voliščih ter je radi tega razveljavila v mnogih občinah volitve. Tukaj g. Smodej navaja volilne sleparije na volišču v občini Št. Jurij ob Taboru, kjer je predsednik volilne komisije odstranil predstavnika opozicijske kandidatne liste in njegovega namestnika. Štetju glasov ni smel nihče prisostvovati Rezultat glasovanja je bil dvakrat objavljen.
Pri prvem glasovanju je opozicijska lista dobila 377 glasov, vladna pa 339. Po drugi naknadni objavi pa je vladna lista dobila dva glasova več kakor opozicija, torej 379 glasov. Gosp. Smodej je dejal, da je bil tako prvi, kakor tudi drugi rezultat potvorjen in da je opozicijska lista dobila 429 glasov, vladna lista pa 247. Pravi, da bi lahko navedel 40 takih slučajev in vprašuje senatorje: »Gotovo boste vprašali, kaj je tedaj delala upravna oblast.« Na to vprašanje je odgovoril g. Smodej, da ie za občinske volitve v dravski banovini, ki so bile 15. oktobra 1933, bila postavljena poleg liste JNS tudi izvenstrankarska lista. Predstavniki izvenstrankarske liste so bili prepričani, da jim bo dovoljena popolna svoboda deiovanja, ker so upali, da se bodo spoštovali zakoni. Toda izvenstrankarske liste niso šle v račun ministru dr. Kra-inerju, ki je vedel, da bi v slučaju, če bi bila pri teb volitvah zajamčena svoboda, ostala vladna stranka v manjšini. Pokazalo bi se, da je dravska banovina vsa proti dr. Kramerju, kar potrjujejo tudi izjave njegovega najboljšega prijatelja in so-trudnika, ki je tedaj predvideval, da na občinskih, volitvah v Sloveniji dr. Kramer ne bo dobil niti 5 občin. Toda pri volitvah se je pokazalo, da je vlada sijajno zmagala in Kramer je smatral za svojo dolžnost, da je dal v Belgradu lepo izjavo časnikarjem, kako vse v Sloveniji stoji za JNS. Vi se pa danes pritožujete radi zadnjih občinskih volitev?
Odkrito vam povem, če so kdaj v tej državi bile volitve svobodne, jxitein so bile te volitve. Mi nismo nobeni farizeji, da ne bi povedali, da se niso zgodile tuintam kakšne malenkosti in mi tudi vemo, da je notranji minister izdal nalog vsem oblastnim organom, da morajo biti volitve absolutno objektivne in nepristranske. Takšna navodila.
kakor jih je dajal blvii notranji minister Yelja Popovič, niso bila nikjer izdana. Dr. Andjelinovič sprašuje g. Smodeja, če velja to za vso Slovenijo ali za vso državo, nakar mu g. Smodej pojasni, da velja to za veo državo. Sedaj se vi pritožujete, zlasti g. Dunjič v svojem govoru, kakor da se je nekaj strašnega zgodilo in da takih volitev v tej državi še ni bilo, kakor so bile zadnje občinske volitve. Govornik odreka tem ljudem vsako legitimnost za kritiko ter pravi, da »Slovenec« tedaj ni smel niti prinesti ime dr. Korošca.
Nato je g. Smodej obširno govoril o postopanju okrajnih načelnikov in omenjal zlasti postopanje okrajnega načelnika v Kamniku g. Vovška. Omenil je slučaj z Nandetom Novakom, ki je bil pred volitvami odveden v policijski zapor v Mariboru.
V nadaljnjih izvajanjih je dr. Kramer vpadel govorniku v besedo: »Pojasnite nam raje, kaj so punktaši?«
Q. Smodej odgovarja: »Pojasnite nam. g. dr. Kramer najprej vi, kakšne eo bile vaše punktacije v Zagrebu leta 1928, in potem šele zahtevajte od nas, aa vam mi pojasnimo.« Gospod senator Smodej je odgovoril dr. Kramerju tudi na njegova izvajanja v finančnem odboru, kjer je ie-ta govoril o nekih kaznovanjih gasilcev. Dejal je. da vsega tega še ni preiskal, toda prepričan je, da so bile te kazni, če so bile izrečene, izrečene po zakonu. Nato ie obširno govoril o postopanju oblasti ob času JNS režima v Sloveniji ter navedel, kako so upravne oblasti izrekale kazni v posameznih okrajih. Teh kazni je bilo največ v konjiškem okraju.
Slovenske zadruge
Nato je Smodej odgovoril tudi na kritiko dr. Kramerja glede slovenskega zadružništva ter dejal, da sta dr. Kramer in Pucelj dejala, da je dr. Korošec prodal slovensko zadružništvo. (Jan. Pucelj: »Upropastil jih jel«) Smodej: »Toda čudno je, da se te izjave točno strinjajo z nekimi pamlleti, za katere nismo mogli in ne moremo dokazati, da so ravno vaši, in ki so v Sloveniji obstojali, v katerih pa so bile uporabljene iste besede, kakor n. pr., da je dr. Korošec slovensko zadružništvo v tej vladi prodal.«
Smodej nadaljuje: Zakon o likvidaciji kmečkih dolgov je bilo veliko delo sedanje vlade. Gospodje, ki so prej predlagali zakon o razdolžitvi kmeta, o likvidaciji kmečkih dolgov, si z ozirom na to, da je to vprašanje bilo zelo težko, niso upali prevzeti nase odgovornost. Šele naša vlada je prevzela odgovornost za to važno vprašanje, čeprav se čuje s te strani kritika, da sedanja v«lada beži pred odgovornostjo. Toda s tem zakonom je v neposredni zvezi tudi vprašanje našega zadružništva.
Storili smo vee, da ee to vprašanje tudi reši, toda ne samo eno vprašanje, temveč tudi vprašanje likvidnosti naših zadrug. Vemo, da sedaj, ko vlada rešuje toliko važnih drugih vprašanj, da ne more veako vprašanje rešiti takoj. Toda prepričani smo in mi imamo za to tudi zagotovilo, da bi sedanja vlada dr. Stojadinoviča storila vse, in tudi to vprašanje, ki je vprašanje našega zadružništva, ugodno rešila. (Na desnici: »Tako jel«) Zato apeliram na našo vlado, naj tega vprašanje ne zavlačuje in naj ga čimprej reši. (Pucelj: »Tukaj ee strinjam!«)
Toda ob isti priliki, ko vi mislite, da boste mogli demagoško izrabiti in zlorabiti to stanje našega zadružništva v svoje strankarske namene, vam lahko rečem tole: Če se lahko reče, da je kdo kriv za te razmere glede likvidacije našega zadružništva, tedaj je zanjo kriv oni režim, ki je bil v začetku, ko se je to vprašanje pojavilo, ko ga je bilo mogoče z majhnimi denarnimi sredstvi defi-nitivno rešili, pa ga ni hotel rešiti, ker ni hotel v tej smeri ničesar storiti. Jasno je, zakajl Ker je tedaj tudi vaš minister, ki mislim, da sedaj ni več
v	vaši stranki, tedaj pa je bil, da pojasnilo za tako važno zadržanje napram temu vprašanju, ko je približno takole izjavil: »Slovenska ljudska stranka je tako ustvarjena, da je nihče ne more uničiti in razrušiti. Edino, če uničimo zadružništvo, tedaj bomo uničili tudi njo!« In tako je prišlo do nelikvidnosti teh zadrug, ker vi niste hoteli tega vprašanja spraviti z dnevnega reda, čeprav je to bilo mogoče tedaj z majhnimi denarnimi sredstvi, s par stotisoč dinarji-
Toda sedaj, ko je čas ušel, ko vsak mesec zavlačevanja zahteva tudi večje kredite in ko si
vi	mislite, da boste zaradi tega nelikvidnega stanja naših zadrug lahko v banovini agitirali in napadali šefa naše bivše SLS, dr. Korošca, prihajale na dan s svojimi predlogi.
Izvajanja senatorja Smodeja so žela dolgotrajno odobravanje v senatu.
Pri glasovanju je vsega skupaj glasovalo 76 eenatorjev, od teh za 47 in proti pa samo 29. Za proračun je glasoval tudi senator dr. Ploj. Proti proračunu pa je glasovala trojka: dr. Kramer in Pucelj in dr. Marušič. Izid gasovanja je na eena-torje JNS vplival porazno, ker se njihove vrste tudi v senatu vsak dan bolj rahljajo in redčijo.
Po kratki bolezni nam je umrla v Beogradu naša nad vse ljubljena soproga, hči, sestra in teta
Kati Štrban roj. Maček
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 4 popoldne s postaje na farno pokopališče v Dol. Logatcu. Dol. Logatec, dne 20. marca 1937.
Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo.
Sen. Smodej na naslov opozicije
„S pestjo in pendreki ste pokazali svoje jugoslovanstvo"
Sledil je deeetminutni odmor. Za senatorjem Dragovičem je govoril senator Smodej, ki je dejal, da se JNS-arji niso v svojih govorih prav nič ozirali na proračunsko debato, temveč eo govorili samo s svojega strankarsko-političnega stališča in pojasnjevali svoje stališče samo v toliko, kolikor so smatrali, da je potrebno za njihovo politično organizacijo in za rehabilitacijo njihove ideologije, ki je v narodu izgubila privlačno silo v onem času, ko so bili oni na položaju ter s pestjo in pendreki pokazali v praksi svoje jugoslovanstvo. Senator trdi, da niso ocenjevali proračuna s stvarnega, objektivnega stališča, temveč po sklepu glavnega odbora JNS, to je po diktalu, ki je jasno izražen v resoluci ji, sprejeti na seji glavnega odbora JNS dne 25. in 26. februarja 1937. To svojo trditev dokazuje senator Smodej e citati iz komunikeja seje, kjer se nahajajo vse one krilatice, ki so se jih jx>služevali govornikftJNS.
Pravi, da bi ti gospodje lahko s istim efektom prečitali celo resolucijo ter s tem prihranili ostalim eenatorjem dolgo debato, кет v svojih govorih niso nič novega povedali, česaT ni povedala njihova resolucija. Pravi, da so se nekateri govorniki vrgLi na svoje tovariše, ki so zapustili njihove vrste, ter meni, da zahteva poštenje in dostojanstvo vsakega resnega politika, ki pride do sklepa po svojem zrelem razmišljanju, da sklep tudi izvrši. Državni interesi eo potrebnejši in važnejši od osemnajetletnega teoriziranja o integralnem jugoslovcnstvu, ki je vso jugoslovansko politiko tako Srbov kakor Hrvatov in Slovencev raz-denilo.
„Boj Don Kišotov..."
Senator Smodej nato zavrača kritike posameznih govornikov in pravi, da opozicija predvsem zmerja sedanjo vlado, da ona baje desa-vuira državno edinstvo in da je zapustila jugoslovansko idejo. Dr. Kramer je apeliral na celokupno vlado: »Izdelajte nov sistem, če je jugosloven-ska ideja napačna!« Opozicionalni govorniki se bore proti nekim prividom, prav tako kot ee je boril don Kichot s kopjem proti mlinu na veter. Vprašuje, kdo v sedanji vladi ni Jugoslovan, (dr. Nemec: »Na papirju!«) »Dr. Spaho: »Mi na papirju, vi pa na vodi!«)
Ko se je v dvorani nemir polegel, je Smodej nadaljeval: Še preden je bila spočeta zamisel JNS, še preden je prišlo do zedinjenja, že davno prej, nego so sploh mnogi čuli besedo: Jugoslavija, Jugoslovani, je bila že med Hrvati živa jugoslovanska misel, še preden smo čuli o osvobojenju, eo se med narodom pojavili možje, kakor dr. Krek, ki je zapisal v »Slovencu« dne 20. maja 1899: »Zopet in zopet prihajam k ideji jugoslovanskega zedinjenja!« Dr. Korošec je izjavil v dunajskem parlamentu 12. junija 1917: »Mi hočemo svobodo! In ce je to, kar hočemo, veleizdaja, tedaj vam, gospodje, povem, da nimate dovolj vešal, da bi mogli pobesiti vse veleizdajalce, in nimate dovolj pušk, tla bi mogli pobiti vse Slovence, Hrvate in Srbe, ki hočejo skupno življenje v zajednici in hočejo skupno delati za svoje blagostanje!« To jugoslovansko misel, katere predpostavka je bila popolna enakopravnost kakor ohranitev posebnosti tako Srbov in Hrvatov kakor Slovencev, kateri državnemu edinstvu niso v škodo, temveč predstavljajo posebno odliko in nacionalno bogastvo, to misel ste vi, gospodje, hoteli vreči na Prokrustovo po-etelj in ignorirati.
„Kaj more šhodovati državi?"
Senator Smodej sprašuje, kaj more škoditi državi, če Slovenci slovensko govore, pišejo in molijo Boga v jeziku, za katerega so se borili od VIII. stoletja in si ga ohranili z velikimi napori in materialnimi žrtvami. Kako more razumen človek sploh trditi, da ima država škodo od tega, če Slovenci svoj jezik še nadalje negujejo, jezik, ki v ničemer ne zaostaja niti za srbohrvaškim niti za katerikolim drugim evropskim jezikom. (JNS-arji vpadajo, da to ni res.) Na to odgovarja Smodej: »Da, dal Dejali ste, da smo separatisti, ker je naš
(Nadaljevanje Okrožnice s 1. strani.)
Zdravila in sredstva
Nato govori papež v svoji obsežni okrožnici o zdravilu m sredstvih zoper brezbožno propagando boljševizma. Najprej je treba duhovne obnove človeka, da ne bomo samo katoličani po besedah, ampak tudi v dejanju. Jezus Kristus je hudo obsojal golo zunanjo pobožnost in zahteval, da Boga častimo v duhu in resnici. Kdor ne živi resnično in odkrito po veri, katero izpoveduje, samo škoduje katoliški stvari. Bogataši morajo svojo posest smatrati samo kot sredstvo, da doprinesejo k občnemu blagru. Potrebno je seveda tudi, da se okrepi in poglobi delo krščanske ljubezni za reveže, vendar pa je ta krščanska ljubezen prava le, če upošteva tudi zahteve pravice. Ali je to krščanska ljubezen, če kdo delavca prikrajša^ na plači, do katere ima absolutno pravico? Z majhnimi darovi usmiljenja se ne moremo osvoboditi velikih dolžnosti pravičnosti. Predvsem opominjamo delodajalce na njihovo veliko odgovornost v tem pogledu, zakaj rea ie, žalibog, da je tudi nesocialno ravnanje gotovih katoliških krogov pripomoglo k temu, da se je omajalo zaupanje delavcev v vero Jezusa Kristusa. Ali so to katoliški delodajalci, ki še danes nasprotujejo strokovnim zvezam delavstva in njihovim upravičenim zahtevam? Socialna pravičnost ie prekršena, če dclavci ne morejo dostojno preživljati sebe in svoje družine, če se jim ne da možnost, da bi si pridobili blagostanje, če se ne uvaja zavarovanje za starost, za bolezen in brezposelnost. Najboljše se bo pa ta socialna pravičnost organizirala in dosegla po korporacijah, ki združujejo vse činitelje proizvodnje v namen medsebojne skupne koristi, občega blagra in napredka 1er sodelovanja ob spoštovanju medsebojnih pravic in dolžnosti.
jezik posebnost našega naroda. Kaj škodi državi in državni edinosti, če Srbi spoštujejo to, kar jim je drago in sveto? Ali mislite, da govorimo zaradi tega srbski, ker nimamo dovolj dobrih izrazov? Ne, govorimo zaradi tega, ker nas večina ne bi razumela, če bi govorili elovensko. (Vpade Andjelinovič ter pravi, da bi razumeli.) Smodej odgovarja, da ima izkušnje, ko ga je v prejšnji skupščini Davidovič prosil naj govori srbsko, da bi ga poelanoi bolje razumeli.
Smodej se bavi z izvajanji senatorja JNS Daka Popoviča ter jih pobija, ker Popovič trdi, da sedanja vlada nima nobenega enotnega programa. Senator Smodej pravi nato, da mu je zelo drago, da lahko ugotovi т celi vrsti napadov na vlado dr. Stojadinoviča vendar nekako lucido intervala v vnsti kritikov. (Pucelj vpada.) Senator Smodej se živo spominja programa bivše SLS.
G. dr. Kramer je kritiziral administratični centralizem, gospodarski centralizem, lomil je kopja za resnične banovinske 6amouprave, a ne za sedanje banovinske samouprave, ki da so več ali manj samo fiktivne samouprave. Dr. Kramer odbija, da bi jugoslovanstvo pomenilo centralizem z besedami: »Kdor tako govori, ta falzificira, ali pa ne ve, kaj je jugoslovanstvo. Jugoslavija se ne da centralistčno vladati!« Dr. Kramer je sedaj absolutno za dragoceno samostojnost posameznih delov naroda. Tukaj pravi g. Smodej, da se mu zdi, da se ne vara, da je tako in slično glasbo elišal še pred 6. januarjem v vrstah bivše SLS, ki je na ta način izpovedovala svoje poglede na upravno ureditev države. Tedaj je dr. Kramer radi tega nas, pristaše SLS nazival separatiste. Torej oni imajo to navado: kdor se ne strinja z njihovim stališčem, v vsakem pogledu, ta je protidržaven element, ta je separatist, ta je celo klerikalec in ne vem kaj še vse, samo da ni še framason.
„Iz Savla — Pavel"
Če je sedaj dr. Kramer res postal iz Savla Pavel, če je napravil notranjo politično metantor-fozo, ki ni samo ad usum delphini, to je, da ni namenjena samo za čas, dokler je v opoziciji, tedaj mu moramo na tem napredku iskreno čestitati. Samo to mi ni jasno, zakaj seje tedaj njegov strankarski tovariš' senator Daka Popovič tako ze|o in Večkrat vznemiril radi enega' samega uvodnika v »Slovencu« z napisom »Prokletstvo Centralizma-?.
Na naslov g. Puclja
Upam, da to stališče g. senatorja Kramerja ni identično s stališčem eenatorja g. j. Puclja, ki je večkrat v teku debate prepričeval predsednika vlade: »Izdal vas bo, boste videli, izdal vas bo,« namreč g. dr. Korošec in njegovi tovariši. Jaz sem te besede razumel takole:
»Prosim vas, vzemite me v vlado, g. predsednik, že dolgo nisetn bil aktivni minister, jaz sem iz drugega kova, kot pa dr. Korošec.« (Pucelj vpada: »Kadarkoli je bilo potreba, vedno sem bil tu, vi pa nikdar ne boste.«)
G. Smodej nadaljuje, govoreč v imenu g. Jan. Puclja: »To sem dokazal tedaj, ko sem glasoval za vidovdansko ustavo, pa sem takoj nato posta! minister. (Pucelj: »Že pred tem sem postal minister.«) Bivši samostojni kmečki stranki 6em naročil, da so govorili [X) vsej Sloveniji, kako je SLS prodala slovensko avtonomijo. To sem dokazal tudi tedaj, ko sem prenehal biti minister, pa sem se ponujal Hrvaški kmečki stranki, eetn bil sprejet in sem na ta način zopet postal minister; po 6. januarju sem pa postal integralni Jugoslovan prvič in sem zaradi tega zopet postal minister. Jaz imam zelo rad pripovedke, pa se nikar na to ne ozirajte. G. predsednik, glavno je: jaz bi zopet hotel biti minister.« (Smeh v senatu.)
G. Smodej nadaljuje: Morda grešim, ko na tak način tolmačim besede senatorja Puclja, toda nisem jaz kriv, če jih nisem mogel drugače tolmačiti in če sem v politiki odkrit, kar senator in bivši minister Pucelj smatra za naivnost. Kakor vidite,
Nova taktika boljševizma
Komunizem se je početka pokazal v pravi luči svoje brezbožne perverznosti, toda v zadnjih časih je svojo taktiko nekoliko spremenil in svoje brezboštvo skriva pod dobrimi in privlačnimi gesli. Tako na primer se hoče postaviti na čelo mirovni akciji, obenem pa hujska k razrednemu boju, v katerem se prelivajo potoki krvi, in se sam oborožuje. Da, celo tako daleč je šel komunizem, da se dela kakor da bo v državah, kjer še vlada katoliška vera in kultura, spoštoval svobodo vesti in bogočastja. Vabi celo katoličane k skupnemu delu na socialnem in kulturnem polju, toda katoličani se ne smejo dati od tega prevarati. Kdorkoli hoče rešiti krščansko omiko sveta, ne sme sodelovati s komunizmom v nobenem pogledu. Komunizem oziroma boljševizem je v svojem bistvu brezbožen, in kjer bi zmagal, bi izbrisal vse sledi krščanstva in njegove nravstvene omike.
Pomočniki
socialnega dela Cerkve
Na koncu svoje okrožnice opozarja papež na važnost socialnega delovanja duhovniškega stanu, na pomen Katoliške akcije, na nujno potrebo, da so katoličani med seboj složni. Pa tudi država ima v boju zoper boljševiško brezbožnost velike dolžnosti, ne samo, da zatira brezbožno propagando, ampak da skrbi za pravičen socialni red, ki bo vsem nudil dela in pošten zaslužek ter bo krotil kopičenje bogastva v rokah maloštevilnih. Predvsem pa mora država pustiti katoliški Cerkvi svobodo. dn neovirano vrši svoje duhovno poslanstvo. Zlasti hudo greši država, ki izključuje vero iz šole ter tako sama sebi koplje grob.
+ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da je naša mama, stara mama, teta in prababica, gospa
Marija Kavčič roj. Hozjek
upokojenka tobačne tovarne
umrla danes, 19. III., v 78. letu starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 21. marca 1937 ob štirih lz hiše žalosti, Samova ulica št. 1, k Sv. Križu. Šiška, dne 21. marca 1937.
Žalujoča sinova Ivan In ostalo sorodstvo.
ln Avgust
t
Naša dobra draga mama in blnga
žena, gospa
Neža Planteu
soproga brzojavnega mojstra
je danes po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s sv. tolažili umrla.
Pogreb bo v ponedeljek ob pol 5 po-lioldne iz kapelice mestnega pokopališča.
Celje, dne 20. marca 1937.
, .
Žalujoči mož, otroci in sorodniki.
+
Potrti naznanjamo, da je naša ljuba mama, stara mama, tašča itd., gospa
Frančiška Marenčič
roj. Grum
v 89. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 22. marca ob 3 pop. iz hise žalosti Zaloška cesta 46 k Sv. križu. Ljubljana-Moste, dne 20. marca 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Pogrebni 'ïavod GalSck Ivan. Llubllana.
...............
Italija — Jugoslavija
400 italijanskih turistov v Sloveniji Jugoslavija hupi v Italiji za 150 milijonov blaga
Ljubljana, 20. marca. AA. Danes je prispelo it Trsta v Ljubljano s posebnim vlakom 400 italijanskih turistov. Potovanje jo organiziral italijanski državni potniški urad Cit. Po prihodu v Ljubljano so se udeleženci napotili v razne turističue kraje Slovenije. Italijanski potniški urad Cit pripravlja Be nadaljna izletniška potovanja v naše turistične kraje. — V nedeljo 29. t. m. prispejo posebni vlaki z madjarskimi turisti za Split in Sušak, ki jih je organiziral potniški urad madjarskih državnih železnic Ibus. Potovanja madjarskih turistov so v zvezi z nedavnim sporazumom med našimi in madjarskimi železnicami.
Trst, 20. marca. TG. »Popolo« objavlja vest. ki
jo je prva prinesla gospodarska revija »Ital-Jug«, ki je posvečena gospodarskim odnošajem med obema državama. Prečilo pravi, da so v polnem razmahu pogajanja med jugoslovansko in italijansko vlado za nakup v Italiji večje količine raznega blaga. Govori se. da je jugoslovanska vlada pripravljena kupiti blaga za 60 milijonov lir (okrog 130 milini nov dinarjev), da na ta način poravna plačilni promet, ki je ostal še neurejen iz dobe pred izvajanjem sankcij proti Italiji. Poročilo pravi, da so italijanske tvrdkc predložile jugoslovanski vladi mnogo bolj ugodne ponudbe, kot jih je sprejela od drugih držav.
Nadškol dr. Ujčič se je poslovil od Ljubljane
Schuschnigg se je vrnil na Dunaj
Kaj so opravili v Pesti
V Pragi govore o „razširitvi rimskih protokolov
Praga, 20. marca. TG. Poluradna »Prager Presse« poroča iz Dunaja, da se iz razlag, ki jih je o kanclerjevem potovanju prineslo dunajsko časopisje, da točno razbrati, kakšen je bil namen tega potovanja. Praški list pravi, da iz teh člankov jasno izhaja želja avstrijske vlade, da naj bi ee rimski protokol raztegnil tudi na sosedne podonavske države, in da je Schuschnigg tudi v pogledu madjarske politike napram Nemčiji dobil zadovoljive informacije. Praski ILst citira tudi pisanje »Reichposte«, ki pravi, da obstoja upravičena želja po »ožjem gospodarskem sodelovanju vseh ožjih nasledstvenih držav«, želja, ki je prišla do izraza tudi na gospodarski konferenci v Streesi. »Osnovno bistvo vsake zdrave politike je,« tako piše dunajski list, »da se temu cilju skušamo približati v dovoljenih in dosegljivih mejah. Rimski protokoli niso album, v katerega so zapisani razni lepi spomini, marveč živo sredstvo žive in zdrave politike. Oni niso sidro, na katerega se je treba trajno obesiti kot v stalnem pristanišču, marveč kompas za vožnjo na visokem morju žive politike. Avstrija ni samo košček enega samega osišča, ki skozi njo teče, marveč središče in križišče večjega števila političnih osišč, ki se na njenem ozemlju križajo.«
Uradna »Wiener Zeitung« priobčuje komentar o sestanku zveznega kanclerja dr. Schusch-nigga s predsednikom madjarske vlade Daranyjem in poudarja med drugim skupne interese, ki obstoje med Avstrijo in Madjarsko. Obe državi sta med velikimi zgodovinskimi preobrati vedno ko-raltali druga poleg druge. Po vsem svetu eo prepričani, da je usoda Avstrije tesno zvezana z usodo Madjarske. Še močnejše je to prepričanje v teh dveh deželah. Niti ločitev, e katero se je končala svetovna vojna, ni mogla razdvojiti obeh dežel. Zato morata obe državi eložno braniti svojo neodvisnost proti veakomur.
»Prager Presse« posveča tudi dolga poročila o novem tiskovnem boju, ki da je izbruhnil med Avstrijo in Nemčijo in ki je povzročil protestno demaršo nemškega poslanika von Papena pri dunajski vladi.
Madjarski tisk zelo toplo govori o obisku avstrijskega kanclerja in posebej razmotriva o vprašanju, če ela se avstrijski in madjarski ministrski predsednik lotila dela, da rimske protokole, ki se nanašajo samo na Italijo, Avstrijo in Madjarsko razširita še na kakšne druge države, kot je to bilo v Rimu tudi predvideno. Predvsem zanima madjarske liste, če je razširitev protokolov mogoča tako, da bi se vključila tudi Češkoslovaška, ker da bi se na ta način y srednji Evropi najlaže zgradil nepremagljiv blok proti pangermanskim težnjam proti evropskem vzhodu. Toda kaj določnega listi ne napovedujejo.
Namigovanja v Londonu
London, 20. marca. AA. Današnji »Times« piše, da so na Dunaju zmeraj bolj v skrbeh zaradi tesnega sodelovanja med Italijo in Nemčijo. Uradni krogi se vprašujejo, če italijanska obljuba o vojaškem poroštvu za avstrijsko neodvisnost danes še toliko velja kot v letu 1934. To pa zaradi tega, ker je Italija finančno in vojaško preveč zaposlena v Abesiniji in Španiji. Angleško in francosko pospešeno oboroževanje je nekoliko pomirilo male države v srednji in jugovzhodni Evropi. V srednji Evropi se zbirajo države, ki so proti nemški politiki nasilnosti in napadanja. Zato so izgledi za mir danes boljši kot pa so bili poprej.
Franco je ustavit napad pri Guadalajari
Salamanca, 20. marca. AA. (DNB) Po zadnjih podatkih jo sklenilo poveljstvo nacionalističnih čet, da ustavi nadaljnje prodiranje proti Guadalajari. Ta sklep je storilo zato, ker je teren pri Guadalajari čedalje slabši. Deževno vreme zadnjih tednov ovira vsak prevoz težkih in poltežkih topov v novo postojanke. Dokler se vreme ne zboljša in ceste ne posuše. bo naloga nacionalnih čet ta, da preprečijo vladnim četam utrjevanje njihovih postojank. Obenem bodo izboljšale svoje lastne postojanke in pregrupirale svoje bojne sile.
A vitla, 20. marca. b. Iz glavnega štaba nacionalistov uradno poročajo, da so nacionalisti ustavili svoje vojne operacije na skoraj vseh frontah. Trdijo. da so vladne čete v teku včerajšnjega dne pri Monte Maranco izvršile napad, ker so hotele zavzeti ta hrib. Nacionalisti ničesar ne povedo, zakaj so ustavili vojne operacije, sklicujejo pa se na elabo vreme. Nacionalistični glavni štab odklanja vse vesti o rdečih uspehih in tudi ničesar ne govori o zavzetju Brihuegc in o zaplembi velike množine vojnega materijala. Nacionalisti tudi ne omenjajo ničesar o pomenu Brihiiege za nadaljnje vojne operacije, poudarjajo le. dn bodo nacionalisti nadaljevali svoje vojne operacije tedaj, ko bodo smatrali za potrebno in se ne bodo pustili od nikogar vplivati. Nacionalisti imajo točno izdelan načrt, ki ga po programu izvajajo.
General Franco je sprejel denusijo generala Orgaza. poveljniku vseh oboroženih nacionalističnih sil v španskem Maroku. Vtrok ostavke generala Orgaza doslej ni znan.
Pariz. 20. marca. b. Po vesteh iz fašističnega vira se čuje, da je 11 sovjetskih ladij, natovorjenih z vojnim materijalom, na poti za rdečo Španijo.
ti
Budimpešta, 20. marca. AA. DNB: O razgovorih kanclerja Schuschnigga je bilo sinoči objavljeno naslednje uradno poročilo:
Včerajšnji in današnji razgovori med obema ministrskima predsednikoma v navzočnosti zunanjega ministra Kanye so pokazali, da vlada popolna soglasnost med obema stališčema kar se tiče mednarodnih problemov in njihove presoje т prijateljskem sodelovanju in v duhu rimskega protokola. Ugotovilo se je tudi, da se naj rimski protokoli izvajajo naprej, kar se je posebno poudarilo v pozdravni brzojavki italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju.
Štiri točke
Budimpešta, 20. marca. b. Ponoči je bila zadnja seja madjarske vlade pred velikonočnimi prazniki. Na njej je ministrski predsednik Darany poročal o rezultatu svojih pogajanj z dr. Schuschnig-gom. V glavnem gre za štiri sledeče točke:
1.	Čim ožje gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Madjarsko. V tej smeri se bodo že prihodnji teden sestali strokovnjaki obeh vlad, da izdelajo temelje za povečano izmenjavo blaga med obema državama.
2.	Proučila so se vprašanja, ki bodo predmet razgovorov med dr. Schuschniggom in Mussolini-jem v začetku meseca aprila, ko bo dr. Schuschnigg odpotoval v Rim.
3.	Izražena je bila želja, da se rimski protokoli še bolj zgradijo in da se zagotovi intenzivno politično sodelovanje med Rimom, Dunajem in pa Budimpešto.
4.	Avstrija in Madjarska sta se prepričali, da je potrebno čim ožje sodelovanje med temi državami, ker za to sodelovanje v Podonavju ni nobenih ovir, niti s strani Avstrije, niti s strani Madjarske.
Jutranji dunajski tislk pa ne prinaša nobenih komentarjev glede pogajanj, ki jih je imel g dr. Schuschnigg v Budimpešti ter se omejuje le na komunike.
Varujte se sovražnika perila šf
Takšenle je!
Nadškof dr. Ujčič blagoslavlja ljudi na poti iz stolnice v škofijo.
Na praznik sv. Jožefa se je dolgoletni profesor ljubljanske teološke fakultete in novi belgrajeki nadškof dr. J. Ujčič poslovil od Ljubljane. Mestu Ljubljani, v katerem je preživel toliko let, je izkazal čast s tem, da je daroval evojo prvo pontifikalno mašo v ljubljanski stolnici. Ob pol 10 je imel novi nadškof govor o sv. Jožefu, na koncu se je pa poslovil od Ljubljane. Sledila je pontifikalna sv. maša. Cerkveni slovesnosti so prisostvovali poleg izrednega številnega občinstva tudi predstavniki naših oblasti, tako zastopniki banske uprave, divizijonar general To nič, župan dr. Adlešič in drugi. Izredno mnogo je bilo bivših kolegov novega nadškofa, to je vseučiliških profesorjev, dalje drugih znanstvenikov ter skoraj vsa ljubljanska duhovščina. Nadškofu dr. U.jčiču so pri službi božji asistirali g. prost N a d r a h ter kanoniki gg. dr. K 1 i n a r. Vole, dr. Žerjav, Zupan in drugi. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom kanonika Kimovca ob spremljavi msgr. Premrla na orglah ter pomnožen z vojaškim orkestrom izvajal lepe melodije.
Napad na poslanca Maha rja
Metlika, 19. marca
V gostilni poslanca Makarja je te dni sedela večja družba, prisedla eta zraven še dva Zumber-čana, ki sta poslancu očitala, da v Belgradu nič ne dela. Eden izmed njiju je zgrabil stol in udaril poelanca po glavi. Poklicali so orožnike, ki eo goste pomirili, enega pa zaprli.
Njegova dela so črna kot noS. Prebiva v vsakem kosu perila, ki se pere se z mencalom in ščetko.
RADION
mu je napovedal boji
Prihodnjič zveste več: kako ki-sikovi mehurčki v Radionu odpravijo iz perila najtrdovratnejšo nesnagol
Domači odmevi
Pri boleznih v sklepih, protinu, išijasu
dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Učinek je nagel in siguren brez škodljivih shanskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika.
Dobivajo se v vseh lekarneh,
Ogl. registr. br. 143Г od 5/2/32.
Dalmatinova biblija
Umetniška propaganda hoče izdati Dalmatinovo biblijo v jeziku XX. stoletja. Morda založnico obvarujemo škode, če jo ob pravem času spomnimo na nekaj dejstev: Katoliška cerkev spoštuje sv. pismo kot božjo besedo in vprav zato ne dovoli, da bi ga za katoličane izdaja) kdorkoli; niti katoliški duiiovnik ga ne more izdati brez cerkvenega dovoljenja. Ponujeno Dalmatinovo izdajo bo katoličan smel imeti v svoji knjižnici samo, če bo posebej dobil dovoljenje. Res, škof ima pravico znanstvenikom tako dovoljenje dati, toda kateri katoličan ga bo prosil; kot čtivo za katoličana ni; za znanstvenika kot jezikovna posebnost zaradi spremenjenega teksta izgubi svoj pomen; glede vsebine pa bi veljala izdaja še manj kot nič, zakaj znanost ima danes neprimerno globlje vpoglede v pravi izvirni tekst sv. pisma. Dalmatin je prevajal iz Luthrovega prevoda, Luther pa iz tistega teksta, ki je v njegovem času v Evropi veljal za najboljšega. Danes pa katoliški in pro-testantovski znanstvenik vesta, da je to bila zmota, zlasti Novi zakon je bil v Carigradu zelo poslabšan, ker so korektorji tekst spreminjali po načelih, ki jih je znanost kot nekritična zavrgla.
V maju volitve v kmetijske zbornice!
Belgrad, 20. marca. m. Kmetijski minister je v smislu določil uredbe o kmetijskih zbornicah predložil predsedniku vlade, naj bi bile volitve v te zbornice maja letos.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v ćrevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in nar. zrtr. 8-br 15485. 35. V. JS.
Osebne vesti
Belgrad, 20. marca. A A. Napredovali so: V generalnem ravnateljstvu državnih železnic v V. skupino za višjega tajnika Miroslav Berloncelj in Zdravko Nemčič, v VI. skupino za višjega nadzornika Fridherik .Mencin. Vojislav Boljarič, Stanislav Trček, Ciril Zupan, Marta Rupar, Ludovik Prebil in Robert Dermouc, v VII. skupino za nadzornika Josip Debenjak, Josip Fišer, Stanislav Ocepek, Jelka Stipetič, Budimka Škorc in Savo Klemenčič. — V ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani v IV. skupino 1 stopnje za višjega svetnika dr. Anton Mauri in ing. Friderik Vajsberger, v IV. skupino 2 stopnje za svetnika ing. Frančišek Urbas, v VI. skupino za poverjenika Frančišek Hvastja in dr. Viktor Meliva, za višjega nadzornika Jožef Kartin, v VII. skupini za višjega pristava ing. Franc Jagodic, za nadzornika Anton Skuk, Jakob Pretnar, Stanislav Potočnik in Vasilij Ščeglovski. — Premeščena sta za višjega nadzornika VI. skupine na postajo v Mostarju Alojzij Perhavec, doslej v Karlovcu, za višjega nadzornika
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod
IVAN PRIJATELJ
posestnik in trgovec
dne 20. marca ob 10 dopoldne, previden s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 22. marca ob pol 11 na pokopališče v St. Janžu. Št. Janž-Ljubljana, dne 20. marca 1937.
DRAGA roj. BERLAN, soproga: FRANC, MINKA, JUL1. JOŠKO in MARJAN, otroci; MIRKO, SILVA, PETER in METKA, vnuka in vnukinji.
VI. skupine v prumetno-komercialni oddelek pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Viljem Ilenig. doslej v generalnem ravnateljstvu državnih železnic. — Odlikovana sta z redom sv. Save V. stopnje Štefan Ulčnik, oficial VIII. skupine, z zlato koiajno za vestno službo pa Josip Pelicon, oficial VIII. skupine.
Belgrad. 20. marca. m. Na predsnočnjem sestanku nacionalnega odbora za prireditev XVII. mednarodnega kmetijskega kongresa v Haagu je bil izvoljen za predsednika odbora notranji minister dr. Korošec, predsednik Glavne zadružne zveze. Od Slovencev sta v odboru še Alfonz Hribar, inšpektor kmetijskega ministrstva, ter Franc Trček iz Ljubljane.
Iz sodne službe
Belgrad. 20. marca. AA. Imenovani po potrebi službe: Za sodnika apelacijskega sodišča v 4. skupini 1. stopnje v Ljubljani Srečko Verbič, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; za namestnika starešine oddelka vrhovnega državnega tožilstva pri stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu v 3. skupini 1. stopnje dr. Anton Stuhec, upokojeni sodnik, apelacijskega sodišča v Ljubljani. — Za sodne pripravnike na okrožnem sodišču v Mariboru so imenovani Ivan Polovič, diplomirani pravnik iz Kočevja; Ivan Krunc, diplomirani pravnik iz Slovenske Bistrice in Anton Testen, diplomirani pravnik iz Mengša; ni upravno sodišče v Celju pa Nalaša Prehl, diplomirana pravnica iz Ljubljane. — Z upravnega sodišča v Celju je premeščen na okrožno sodišče v Celju sodni pripravnik Janez Velkavrh.
IHizarji pohištva!
Do avgusta potrebujem 3 sobe prvorazrednega pohištva: jedilnico, spalnico in sprejemnico. Za vrednost pohištva dajem stavbno parcelo na lepem kraju ob Bohinjskem jezeru, poleg hotela Zlatorog, v vrednosti okrog 40.000 Din. Eventuel-no razliko plačani v gotovini. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela Bohinj«.
Umrl nam je naš dobri stric in svak, gospod
Ivan Malenšek
železniški nadsprevodnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 22. marca ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. marca 1937.
МАКМЛ KimiLM Л roj. .4AL,K.>SKK., nečakinja, FRANC MALENŠEK, nečak
In ostalo sorodstvo.
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 21, marca. (Šesta postna nedelja.) Benedikt, opat, Serapiotv, škof.
Ponedeljek, 22. marca: Lea; Katarina G «lovska, devica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospa Marija Virant r j. Sle.kla.sa ▼ starosti 81 let. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz tuše žalosti Poljanski nasip 4S.
+ V Pod h rez ja h na Gorenjskem je na praznik sv. Jožefa umrla v 73. letu, trpljenja in skrbi polnega življenja Marija Kozjek, vzgledna in delavna krščanska mati. Pogreb preblage pokojnice bo v ponedeljek ob 0 dopokinc.
Naj jim sveti večna luči Ostalim naSe iskreno eožaljel
Osebne vesli
— O. Franc Rajčevič, bénéficiât r Vogflah r
fenčurski župniji pri Kranju je smrtno nevarno bolan v Leonišču v Ljubljani. Pred enim tednom eo mu zaradi gnitja odrezali levo nogo. Priporočamo ga vsem duhovnim tovarišem v iskreno molitev.
= Izpit za pooblaščenega inienjerja je pri ministrstvu za zgradbe opravil g. ml. Igor Lončar iz Kranja. Čeetitamol
Z a т e 1 i k o n o ë n • Številk« »Slovenca«, ki izide že r soboto, dne 27. mare» zjutraj, sprejema naša uprava oglasna naročila najkasneje do petka opoldne. Večje oglase pa naj eenjeni inserenti ▼ lastnem interesu pošljejo kar največ mogoče v prvih dneh prihodnjega tedna.
—	Gosp. ban dr. Marke Natlačen v torek ne
bo sprejemal strank, ker bo službeno odpotoval.
—	Na Poljsko na kongres Kristusa Kralja odpotuje skupina Slovencev koncem junija. Qb tej priliki se bo zbrala katoliška Evropa т zanimivem mestu Poznanj, kjer biva primas Poljske, kardinal Hlond. Glavne prireditve bodo 28. in 29. junija. Izletniki, ki potujejo, ee bodo med potoma ustavili tudi v Krakovu in obiskali eno največjih božjih poti Čenstohovo, ki se imenuje tudi poljski Jeruzalem. Poljski knez Vladislav je oenoval leta 1382 na Jasni gori samostan, ki hrani čudodelno podobo Matere božje. Skozi stoletja in stoletja prihajajo verniki na to znamenito božjo pot, katero eo obiskali tndi razni vladarji Evrope. Tudi mariai Pilsudski, predsednik poljske republike Moscickl, nuncij Ratti, sedanji papež Pij XI., general Foch ao bili obiskovalci te božje poti. Zastonj so se trudili Švedi in Ilueiti, da bi ee polastili največjega svetišča. Veličasten samostan, krasne cerkve, čudovite kapelice, pričajo o preteklosti te znamenite božje poti, kamor pri roma letno do milijon vernikov. Prvič se nudi Slovencem prilika, da v ▼ečjem števil« obiščejo Marijino svetišče na Jasni gori, ko potujejo na kongree Kristusa Kralja ▼ Poznanj. Ce se drugi narodi pripravljajo, da po-romajo tja s posebnimi vlaki, naj bi slovenska katoliška zavednost omogočila vsaj, da poroma 25 do 30 naših ljudi na ta kongree. Celokupni izdatki za vožnjo, hrano, stanovanje, vstopnice za celotno potovanje znašajo 2500 Din. Potrebne informacije se dobe v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva 7.
2tii (>ezhio m i to, z>e$ domače} àtovensfio tniîol
—	Velik nspeh slovenske knjige v inozemstvo. Nova knjiga profesorja dr. Fr. Grivca »Kristus v Cerkvi« je žo r prvem tednu, odkar je izšla, zbudila veliko pozornost v inozemstvu. V Olomucu so jo posebno željno pričakovali in so se takoj z veliko marljivostjo lotili češkega prevoda. Češki prevod knjige pod vodstvom profesorja dr. Fr. Cineka, dekana olomuške teološke fakultete bo v nekoliko tednih gotov. Knjiga se bo širila med češko duhovščino in med svetno inteligenco; na olomuški bogoslovni fakulteti pa jo bodo rabili kot pomožno učno knjigo.
—	Vpisi v letni semester na nnlveril. Do 10. t m. je trajalo na ljubljanski univerzi redno, od tega dne do 24. aprila pa traja izredno vpieovanje za letni semester 1937. Do včeraj je bilo vpisanih 1643 slušateljev, v zimskem pa 1788. Na posamezne fakultete se razdele: filozofska 194 moških in 184 žensk, skupaj 378 (v zimskem 432); juridična 547 moških in 60 žensk, skupaj 607 (v zimskem 654); medicinska 105 moških in 20 žensk, skupaj 125 (v zimskem 104); teološka 175 (179); tehniška 344 moških in 14 žensk, skupaj 358 (v zimskem 359). Vpisi eo bili zaenkrat izvršeni le začasno, ker še ni končno urejeno vprašanje šolnine in taks, glede katerih zahteva akademska mladina primerno znižanje. Prosvetnemu ministru je bila ze predložena posebna tabela o šolninah, ki ima biti v bistvu uvedena za šolnine in takse. Nekateri dijaki so kljub temu plačali že šolnino.
Vsi, ki trpite
na kurjih očesih
pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30 ob nedeljah od 7.30 do 12. ure, v kopališču hotela Slon — Frančiškanska ulica 3.
—	Vojaški molitvenik. Katoliška akcija je izdala molitvenik »Z Bogom za kralja in domovino«, ki ga je spisal bivši vojni župnik Jernej Hafner. Molitvenik ima 826 strani ter ima v svojem prvem delu nauke in svete, v drugem pa molitve. Naroča ■e v Misijonski tiskarni (p. Domžale) ter stane 12 dinarjev.
_ Čebelarski tečaj na Ormu. V ponedeljek in
torek, dne 22. in 23 marca se bo vršil na banovin ski kmetijski šoli na Grmu dvodnevni čebelarski tečaj. Na tečaju se bodo obravnavala spomladanska dela v čebelnjaku, vzreja plemenskih matic, čebelne bolezni, obravnavala pa se bo tudi uredba o čebelnlh pašiščih. Tečaj bo trajal vsak ilan od 8 do 5 popoldne, z dveuriiim odmorom opoldne. Oddaljenejši udeleženci dobijo lia zavodu brezplačno prebrano in prenočišče.
—	Akademski klnb montanlstor ▼ Ljubljani je izdal ▼ lastni režiji litogralirana skripta inž. Baturiča: Rudarska merjenja. Vezana ekripta «e dobe v klubu po 70 Din brez poštnine.
—	Hoteli so pomagati rdečim ▼ Španiji. Neki zaloSki levičarski marksist, ki «e baje tudi literarno udejstvuje, je 26. febr. organiziral šestnajst-člansko družbo somišljenikov, ki so se odločili, da gredo rdečim ▼ Španijo na pomoč. Skrivaj so jo popihali z doma in krenili proti Splita. Tu so skušali priti na neko transportno ladjo, da bi jih prepeljala ▼ Španijo. Tam pa so jih prijeli ln sedaj vrnili nazaj v Ljubljano odnosno v Zalog, kjer imajo svoje etnlno bivališče. Orožniki so pri hišni preiskavi na domu K. zaplenili razne zapiske lokalne in politične vsebine.
Večkrat berete y listih In knjigah
recept« za pripravo testenin. Spomnite s« tedaj na J a j n i n • - P e k a t et «. Izbran« in preizkušene recepte pa najdete tudi na belih ovojih Pedcutet
—	Velika tatvina. Iz Metlike poročajo: V noči na petek je bil izvršen velik vlom na Črešnjevcu. Orožniki so tatovom na sleda in bomo o rezultatu še poročali.
—	Opozarjamo na prilogo pooblaSči prodajalca srečk drl razr. loterije Marka S. S e r d a -r u š i č a ▼ Belgradu, ki jo prilagamo ▼ današnji izdaji našega lista.
—	Prav primera« darilo mladini ia velik« nož so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica i. dr. — Knjiga (ea 400 str.) se dobi v knjigarnah oziroma pri SKA starešinstvu т Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 Din (po poèti 45 Din).
—	Za romanje na Trsat in Iflet na prekrasni otok Bab o binkoètih, se odloči vsakdo, ko prečita pojasnila, ki jih pošlje vsakomur zastonj oprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova oliea 1.
—	Velikonočna darilal Zlate zapestnice, prstane, koljeje, vsakovrstne ure dobite po nizkih cenah pri 0. K i 11 m a n n , Ljubljana, Mestni trg 8.
— 0 rakn se lahko pončite, če si kupite knjigo »Beseda o raka«, ki eo jo poljudno napisali: gg. dr. R. Blumauer, dr. L Pintar in dr. A. Zalokar. Dobi se t vseh knjigarnah za eeno 10 Din.
—	Same še 1000 komadov Kari Majevih romanov! Celotna zbirka Kar Mayjevih romanov ima 20 knjig. Sedaj se dobijo vse knjige ▼ enotni zbirki, kakor tudi še posamezne knjige, na mesečne obroke. Je pa samo še 1000 komadov in zato jih naj knjigarne, knjižnice in privatniki čim prej naročijo. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Tridnevni avtolzlet čei Goric» ▼ Trst dne
27. marca zjutraj in zvečer: do Gorice 120, do Trsta 160 Din. Prijave: >Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1.
—	Vlom t brirnieo. V noči od 17. na 18. marca je bilo vlomljeno ▼ brivnico gosp. Hribarja Jerneja v Medvodah. Vlomilec je odnesel brivsko orodje, električni stroj za striženje, sušilni aparat in masažni aparat Ker bo vlomilec gotovo skušal spraviti ukradene stvari ▼ denar, svarimo občinstvo pred nakupom.
—	Cenejši bencin za člane Avtoklnha. Uprava Autokluba je izposlovala, da bodo prejemali člani Au tok luba popust po 90 par pri litru goriva (mešanica in čietibencin) na sledečih črpalkah tvrdke Shell: v Ljubljani na črpalki tvrdke Jelačin, v Kranju na črpalki tvrdke Ignac Andrašič, na Bledu pri tvrdki Ivan Rus, na Jesenicah pri črpalki tvrdke Cufer, т Novem meetu pri črpalki tvrdke Jos. Ogoreutz ter ▼ Celju na črpalki tvrdke Slavko Škafar. Poleg tega dobo ta popust ▼ Ljubljani še v skladišču tvrdke Pipan in drug nasproti carinarnice ter v skladišču tvrdke Standard-Vacuum v Jeenih skladiščih na TyrSevi eesti. Popust se dobi proti predložitvi posebnih bonov, slično kot т lanskem leto. Člani, ki so jim boni pošli, jih lahko prejmejo т tainištvo kluba in «icer do količine 1200 litrov.
—	Nove igre sa materinsko proslav«. »Zivt tn mrtvi materi«, »Cilka in njena punčka«, »Mladi uporniki«, »Za srečo«, »Prodajalka Metka«, so
igre, ki izidejo s početkom aprila ▼ zbirki pod naslovom »Slovenski materi«. Igre so. po svoji prisrčnosti in preprostosti pravi biseri r našem mladinskem odrskem slovstvu. Vse vloge so pisane za otroke. Pripravljena bo tudi glasbena priloga. Za uprizoritev posebne ugodnosti. Naroča se na naslov: »Mladi oder«, Ljubljana.
Za Veliko not od 1«. III. đo 11. III. t L Štiridnevni avtotzlet v Padovo In Benetke ln osemdnevno potovanje od 16. III. do t. IV. a brzovlakom v F'lrense, NeepelJ, Pompeje, Vesuv, Capri ln Rim. Cena vožnji tega Izleta Je ▼ II. razredu brzovlaka, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, Neaplju ln Pompejlh, z ttčno železnico na Vezuv ln * ladjo na Capri, prevo» lz kolodvora v hotel ln obratno, ter vse oskrbe ter Italijanskega vizuma samo 2.100 Din. — Prijave : Izletna pisarna M. Okorn, hotel Slon, Ljubljana, tel. 16-45
—	Velikonočne razglednice, raznovrstna lepa darila, izbrano galanterijsko blago dobite pri »Novi laloibi« v Ljubljani (Kongresni trg). Knjigarna »Nove založbe« ima vedno v zalogi najaktualnejša dela v vseh jezikih in jih na željo oskrbi v najkrajšem času; iz lastne založbe poeebej opozarja na Cankarjeve (20 zvezkov) in Finžgarjeve (8 zvezkov) zbrane spise.
—	Mladinska pesnica Marija Jesernikova piše: »Skrijmo brž pirhe za plot med koprive, pridnim otrokom med trave, na njive.« To je delček lepih stihov iz slikanice »Zajček Bežek — »ajiek Skok«, katero je narisala gdč. Stermecki Vera. Najlepše darilce bo za naše malčke, ako dobri starši posežejo po tej knjižici, ki bo т veselje otrokom, če jo najdejo za veliko noč med pisanimi pirhi. Slikanico je založila Ženska sekcija JS v Ljubljani. Cena le 12 Din. Oprema je lična in slikanica bo žela gotovo priznanje najstrožje kritike, to je dece same, ki jo bo rada prebirala.
OTVORITEV SEZONE
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
se otvorifo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezoneke pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča.
—	Voz povozil delnvea. Včeraj dopoldne Je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico 38 letni delavec Lovrenc Slovša, doma s Stare Vrhnike. Tega je blizu Vrhnike povozii neki voz in zlomil Siovši nogo in ga nevarno poškodoval po glavi, tako da je njegovo življenje v nevarnosti.
KORN
V »Službenem Hit«« kraljevske banske
uprave dravske banovine od 20. L m. je objavljena »uredba o proizvajanju umetnih in naravnih korigirani!) rudninskih voda« dalje »Uredba o iz-premembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah т državni eksploataeijl«, »Pravilnik o zaščiti delavcev pri ličenju in barvanju z brizganjem«, »Pravilnik stalne komisije za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovanske farmakopeje«, »Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita ▼ kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno izobrazbo«, »Odredba glede odkupa bombaža letine 1937«, »Odredba, da glavne bratovske sklad-niee nalagajo odslej denar pri državni hipotekar-ni banki«, »Odločba glede dovoljenja odsotstva osebju državnih pravobranilstev in vrhovnega državnega pravobranilstva«, »Uredba dopisnic s slikama bazilike na Duvanjskem polju in sliko svetih bratov Cirila in Metoda«, »Podaljšava roka za opremo vozil živalske vprege z reflektornlm steklo« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38 in sicer za občine Hum v ptujskem okraju, Sodražica in Sv. Križ v litijskem okraju«.
Barve, lihi
firneži, šelaki raznih vrst, najboljši od Din 33.— najboljše oljnate barv« in email laki ter vse ▼ to stroko «padajoče, dobit« najcenej« v stari trgovin1
Ivan Jančar, Ljubljana
Miklošičeva c 4 ln VldovđansKa 14
—	Avtobus na progi Ljubljana—Sušak vozi
redno, in sicer čez Žužemberk—Kočevje, ker je cesta pri Ribnici zaradi popravila zaprta. Odhod dnevno ob pol sedmih zjutraj pred Mikličem.
—	Vremenska napoved. Evropa: Pretežno oblačno, tu in tam viharno vreme. Dežuje v Nemčiji in v območju Alp. Toplota ee je zelo dvignila ▼ jugovzhodni Evropi. — Jugoslavija: Oblačno in toplo vreme vlada po vsej kraljevini. Veter, tu-intam močan, pretežno južne smeri. Na Primorju jak široko. — Napoved za danes: Oblačno in deževno vreme. Tuiutam bodo tudi nevihte. Pričakuje se znižanje toplote na večji severni polovici.
—	Prepovedan tisk.. Službene novine št. 61 objavljajo, da je državno pravdništvo ▼ Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 4867 dnevnika »Večer«, dalje letaka »Junaci Koreničani«, brošure »Kretanje i rad od izbora 5. maja do kraja 1936«, in št. 7 dnevnika »Mlada Hrvatska«. Vse izhaja, oziroma je bilo tiskano v Zagrebu.
»Kmečka žena«
mesečnik za gospodinjstvo in vsa dela, ki jih opravljajo žene in dekleta v kmetskih in delavskih hišah, je začel izhajati. Celoletna naročnina znaša samo 20 Din. Prvo številko pošljemu vsakomur na ogledi Če ngaja, jo obdržite, če ne ugaja, jo vrnite. Pišite dopisnico na naslov: Uprava lista »Kmečka žena« v Maribora, Koroška cesta 5.
—	Neiadovoljaa «i btla lansko Velik« noč, sakaj pa? Zato, ker nisem kupila prvovrstne Kle-fiševe šunke v delikatesni trgovini Fr. Kham, nasproti kina Union, telefon 29—69.
—	Berplačni večerni tečaj ia lotoamaterje. Predava prof. Bernik. Vpisovanje ▼ drogeriji »Hermes«, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana.
—	Da bosle stalno zdravi, je potrebno, da redno pijeie Radensko, ki deluje proti boleznim Icdvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislim in si Radenska vam ohrani zdravje m mladostno svežost.
Lepa stavnost v Hočah
V Hoče h se j« prednjo nedeljo vršile zelo prisrčna narodna svečanost. Prosvetno društvo je imelo obćni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan ter je ob teij priliki imenovalo svojega ustanovitelja tn priznanega narodnega delavca g. Josipa Gselmana ca častnega člana. Društvo je bilo ustanovljeno meseca februarja jeta 1897 in torej obhaja letos svojo 40 letnico. Ustanovila sta ga tedanji mladi ho&ki kaplan Darovin Roškar in gostilničar ter mizarski mojster Josip Gselman. Prvi društveni prostori so bili pri g. Gselmenu, gostilničarju tik hoč-kega kolodvora. G. Gselman je najstarejši narodni pionir slovenske misli in krščansko socialnega gibanja v ožji mariborski okolici. Skozi celo življenjsko dobo je bil Gselman mož dela, zvest in neustrašen, požrtovalen in ▼ vsakem ozira visoko spoštovan mož. K g. Gselnvanu so radi zahajali odlični naši voditelji in govorniki dr. Korošec, dr. Medved, Pišek, Vreže, dr. Lampe itd. G. Gselman je sodeloval pri mnogih gospodarskih ustanovah, osobito pri Kmečki hranilnici in posojilnici. Bil je tudi dolga leta načelnih okrajnega šolskega sveta. Njegova je tudi zasluga, da je pred vojno, v dobi najhujšega nemškutarstva, prišla lepa občina Sp. Hoče v slovenske roke.
G. Gselman j« bil vea čas od ustanoritre naše domače Vzajemne zavarovalnice njen marljiv in požrtvovalen zastopnik. Skoraj celo župnijo Hoče je dobil, da se ie zavarovala pri našem edinem slovenskem zavarovalnem zavodu. Z rajnima dr. Glaserjem in dr. Karlom Verstovškom j« bil prijatelj od mladih nog. Zanimivo je, kako so ti trije rodoljubi nekdaj že v moški dobi znali pridobivati mladino za slovensko stvar, Če so videli na pašniku večjo gručo pastirjev, ao šli med nje, jim delili knjige in časopise ter jim govorili, naj bodo zavedni Slovenci. Sejali so tako zavest pravega ro-doljubja v mariborsko okolico. G. Gselman je bil prežet celo svoje življenje s Slomškovim duhom, on ni bil samo vnet narodnjak, ampak tudi vrl kristjan, branitelj verskih in narodnih svetinj. Radi tega je imel tudi hude boje in marsikatero Škodo pri svojih podjetjih, Vsled grdega nemškutarskega demunciatstva je bil v začetku svetovne vojne z mnogimi drugimi rodoljubi aretiran in odgnan v Gradec v ječo. G. Gselmanu se sicer pozna njegovih 8 križev in teža let, toda njegovo srce je še vedno mladeniško vneto za vzore, katerim je služil in požrtvovalno deloval skozi celo življensko dobo. V tem smislu je opisal na občnem zboru življenje in delovanje jubilantovo slavnostni govornik, mariborski podžupan Franjo Zebot.
Pred govorom in po govoru ter izročitvi častne diplome so krasno zapeli pevci društvenega pevskega zbora pod vodstvom g Furlana več lepih narodnih pesmi. Slavnosti se je udeležil tudi gosp. okraini načelnik dr. Šiška, ki je g. Gselmanu iskreno čestital k njegovemu jubileju in častnemu članstvu. Čestitke so izrekli dičnemu možu tudi drugi udeleženci in odlični zastopniki na slavnosti.
Tudi naš list svojemu staremu in zvestemu naročniku in dopisniku izraža najiskrenejše čestitkel
in popolnejši j« sedaj Trilysin, ker ma f« dodana posebna substanca, ki varuj« tem« in las« pred drobnimi, glivicam stičnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo t« klic« srb«ž, prhljaj m izpadanj« las. To dejstvo j« našlo takoj praktičen primer pri Trilyslnu, ker TRILYSIN VEDNO VZROREJA SVOJ KORAK Z VEDO.
TrilT«in j« biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaš« las« zdrav«, odpravlja, prhljaj t«r preprečuje izpadanje Ia«,
Cerkveni vestnik
Živimo s Cerkvijo
zlasti v dneh velikega tedna
Da bi verniki preživeli ▼ duhu »vete Cerkve predvsem zadnje tri dni velikega tedna, navedemo tu izredne duhovne milosti, ki jih Cerkev dovoljuje:
1.	Vsi, ki se veliko sredo, četrtek in petek pobožno udeleže popoldanskih molitev (jutranjic in hvalnic, ki jih opravijo duhovniki skupno), tako da s pomočjo kake knjige spremljajo psalme in berila teh cerkvenih dnevnic, ali vsaj premišljujejo skrivnosti trpljenja Jezusovega, ali molijo tema primerne molitve, zadobe pod navadnimi pogoji popolni odpustek; odpustek 10 let pa dobi Vsak vernik, če je vsaj enkrat skesano navzoč.
2.	Vsi verniki, ki žrtvujejo veliki četrtek eno uro časa sami ali skupno i drugimi v pobožnosti pred sv. ReS. Telesom in priporočajo posebne namene svetega očeta, dobe popoldni odpustek.
3.	Prav tako morejo dobiti popolni odpustek oni verniki, kateri veliki petek sami ali skupno tri
ure prebijejo v premišljevanja smrtne stiske in trpljenja Gospodovega ali 7 besedi Jezusovih na križu, ali če namesto tega odmolijo psalme, slavospeve in druge molitve.
4.	Kdor t času od tretje popoldanske are velikega petka pa do vstajenja velike sobote vsaj pol ure daruje spominu Naše Ljube Gospe ▼ stiski, in sicer tako, da odmoli rožni vene« 7 žalosti ali kako drugo podobno versko vajo opravi, dobi popolni odpustek.
6. Popolni odpustek Je dovoljen vsem, Id veliki četrtek ali veliki petek po prejemu sv. obhajila obiščejo »lio.žji grob« in odmolijo tam petkrat Očenaš, Zdrava Marija in Čast... v zahvalo za postavitev sv. Reš. Telesa, enkrat pa po namenu svetega očeta.
6.	Za vsak obisk ▼ božjem groba izpostavljenega sv. ReS. Telesa dobe verniki 16 let odpustka, če obude kesanje.
7.	Vsem, ki veliki četrtek, ali petek ali soboto darujejo т spomin trpljenja in smrti našega Gospoda pol ure premišljevalne ali ustne molitve, je dovoljen odpustek 7 let.
Spoved In obhajilo, ki je določeno kot pogoj za navedene popolne odpustke, se more prejeti v času od evetne nedelje do vključno velikonočne osmine. (Po »Oss. Rom. 14. I1L)
Mladinski koncert v Konjicah
Zamisel mladinskih koncertov si ravno v zadnjih letih bolj in bolj utira pot In to ne z majhnim uspehom. Koristi od tega so vsestranske. Mladina si v svojih najvažnejših letih blaži svojo notranjost na najlepši način — z domačo pesmijo — učiteljstvo najde na tem poprišču toliko lepega in hvaležnega dela, ki ga pri ljudstvu najlepše priporoča, občinstvo razume razmere do učiteljstva, ki med njim deluje, prav in odkritosrčno ocenjevati in uspehi za celokupno ljudsko izobrazbo so tukaj najvidnejši
Tako lepo presenečenje so napravili mladinski zbori iz divne okolice Slovenskih Konjic preteklo nedeljo 14. marca. Šolski zbori iz Loč, Oplotnice, Prihove, Spitalič-a, Trepanj-a, Vitanj-a, Zreč, 2ič in Konjic so nastopili vsak posamič z dvema pesmicama, h koncu so pa vsi skupaj pod vodstvom učitelja Emil Ulage zapeli drl himno Hej Slovani in še 2 pesmi. Nastopali so v različnih zasedbah: ali sami dekliški, ali deški zbori ali pa skupno. Skladbe so bile večinoma narodne pesmi v obdelavi Brede SČekove, Deva, Cirila Preglja, Adamiča, Fleišmaua in tudi nekaj umetnih pesmi: Adamič: Uspavanka, Pirnik: Dve uganki, obe izvajal zbor iz Zič kar najlepše in najdostojneje. Solo-glas iz Uspavanke je prav močno spominjal na trboveljsko Reziko. Posamezni zbori so pokazali prav mnogotere vrline: oplot-niški zbor je pel ritmično točno harmonsko zelo ubrano, kjer so klarinetni glasovi dečkov prav lepo doneli; istotako je dobro donel zbor iz Te-panj-a (le precej preširoka e-izgovarjava je pri petju močno izstopala). Občno ritmično je pel tudi zbor iz Vitauja. Spitalski zbor je bil sicer maloštevilen a vendar dobro pripravljen; le »junak iz Like« v ta program ni sodil; tudi ostali zbori lz Loč, Prihove in Zreč so marsikatero zanimivost poudarili. Vodja konjiškega zbora g. Bra-tuž je pred koncertom pozdravil zastopnika g. pokrovitelja bana — g. srezkega načelnika Malešiča, hkrati je poudaril, da bodo tovrstni koncerti letno stalno na programu, da si bo slovenska pesem tudi ta del naše lepe Slovenije osvojila. Koncert je prenašala tudi ljublj. Radio-postaja. D.
Vavta vas
Zapustila nas je gospodična učiteljica Marija Smolik, ki je 22 let službovala med nami. Gospodična je bila pri vseh zelo priljubljena, kajti njeno delo se ni vršilo samo v šoli, temveč tudi izven šole, med širšim ljudstvom. Tukajšnje Prosvetno društvo je izgubilo z njo eno svojih naj-marljivejših in najbolj požrtvovalnih moči. Kot knjižničarka je zelo pomnožila knjižno zbirko in pod njeno režijo so se skozi dolga leta vprizarjale igre na tukajšnjem odru. Ves njen trud bi vedeli ceniti šele tedaj, če bi zbrali in sešteli vse one ure, ki jih je posvetila ljudski prosveti v našem kraju. Njeno življenje je bilo vzor drugim in tudt v času preganjanja ni odstopila niti za ped od svojega prepričanja. Vendar pa so se tudi med nami našli ljudje, ki niso hoteli priznati njenega dela in so ji z očitki in nerazumevanjem grenili življenje. In to je privedlo priljubljeno učiteljico tako daleč, da je na lastno prošnjo prosila za premestitev v Trebnje. Tako so se ob njenem odhodu zgrnili vsi farani okoli nje, da v prisrčnem slovesu pokažejo tistim par ljudem, ki so ji metali polena pod noge, kako ljudstvo resnično ljubi svojo narodno učiteljico. Gospodični učiteljici, ki jo sedaj zelo pogrešamo, izrekamo za vse iskreno zahvalo in ji želimo nn novem službenem mestu kar največ uspeha. '
V nedeljo, 14. t. m., se je vršil izredni občni «bor tukajšnjega Prosvetnega društva, na katerem je bil izvoljen z veliko večino nov odbor s predsednikom gospodom Jožetom Kulovcem na čelu.
Maribor, 20. marca.
V četrtek zvečer je bil ▼ Maribora protestni zbor mariborskih obrtnikov, ki je močno odmeval. Obrtniki so z vso odločnostjo nastopili proti konkurenci, ki jo vrši mariborska moška kaznilnica s svojimi, na tovarniški način opremljenimi delavnicami Zbor je rodil predsednik Slov. obrtnega društva in zbornični svetnik Ivan S o j č, poleg obrtnikov so se ga še udeležili podžupan Ž e b o t k obč. svetnikoma Slugo m Jemcem, tajnik
Zveze obrtniških združenj v Ljubljani 1g1 i č ter obrtnozadruini inšpektor Založnik. Solidarne izjave sta poslali obrtnikom Združenje trgovcev in
Kaznjenec ne sme konkurirati
nhrinihu Odločen protest mariborskega obrtništva Ul/rilllHU Način zaposlitve kaznjencev v mariborski kaznilnici docela zgrešen in napačen
odjemalce, v čevljarski delavnici je zaposlenih 30 do 40 čevljarjev, ki predelajo več usnja, kakor vsi mariborski čevljarji skupaj, v mizarski delavnici, ki >e največje mariborsko mizarsko tovarniško podjetje, je stalno zaposlenih 80 kaznjencev pri najmodernejših strojih ter se izdeluje pohištvo ne samo ta mariborske odjemalce, temveč se pošilja celo ▼ Dravograd, 2alec in drage oddaljene kraje. Ključavničarska m slikarska delavnica prevzema velika naročila za privatne odjemalce ter vrti instalacije po mestu, kaznjenci celo zidajo hiše, strežejo pri zgradbah, odjedajo kruh brezposelnim pri deliv vinogradnikih m na polju bogatih Mariborčanov. Umevno, da zaradi tega propada mariborska obrt, da nima dela, da si morajo žene obrtnikov iskati delo po tektstilnih tovarnah, ker mož sam ne more več preživljati družine, da morajo izučeni vajenci in brezposelni pomočniki med tekstilne delavce, ker v svoji obrti ne dobijo več kruha, in da se proletarizira s tem obrtniški stan, Ici se je še do nedavnih let štel med dobro fundirane srednje sloje ter je bil temlj mestnega življa. Dogajajo se potem tudi absurdnosti, da si na primer večina mariborskih odvetnikov naroča opremo za pisarne in pohištvo v kaznilnici, da si najbolje plačani uradniki dajo šivati obleke, slikati stanovanja, naročajo obutev v kaznilniških delavnicah, da si največja tn najboljša mariborska trgovina — Nabav-Ijalna zadruga drž. nameščencev daje opremljati svoje lokale s kaznilniškimi izdelki, da si industrijci naročajo smučarsko obleko v kaznilniški krojačnici ttd. Vse to so težki očitki, ki so jih navajali govorniki na protetstnem shodu. Obenem pa so opozarjali, da je dosedanji način zaposlitve k aznjencev v kaznilnici zgrešen. Protestirali so proti temu, da bi se kader našega obrtništva dopolnjeval z bivšimi kaznjenci, ki so se izučili v kaznilnicah ter bi »e na ta način uničeval ugled obrtniškega stanu. Naši zakoni glede zaposlitve kaznjencev naj se pri-lagode zakonom modernih držav, kaznjenci naj se zaposlujejo izključno pri delih za potrebe kaznilnice same. Ob zaključku zborovanja so sprejeli protestno resolucijo, ki bo odposlana na merodajna mesta. Prepričani smo, da ni bil odločen glas mariborskih obrtnikov zaman in da se bodo njihove opravičene zahteve v polni meri upoštevale.
gostilničarjev Govorili so na zborovanju poleg
Eredsednika Sojča še zastopniki posameznih strok, i so najbolj prizadete, in sicer za knjigoveško Vahtar, za krojaško Reicher, za čevljarsko Robin-»ak, za mizarsko Forstnerič, za ključavničarsko m slikarsko Kumerc, dalje še Kac, tajnik Ingolič, v imenu mestne občine pa je pozdravil zborovalce in jim zagotovil vso pomoč mariborskega mesta podžupan Žebot.
Predstavniki posameznih obrtniških strok so podali zanimivo sliko, kakšen obseg je zavzela že konkurenca delavnic moške kaznilnice, obenem pa so pokazali na žalosten položaj in propad mariborske obrti, ki ima svoj izvor predvsem v tej nelojalni konkurenci. Mariborska kaznilnica je organizirala zaposlitev kaznjencev na docela zgrešeni podlagi Njene delavnice so urejene na tovarniški način, opremljene z najmodernejšimi stroji za mnogo večji konzum, kakor ga predstavlja kaznilnica sama s svojim nameščenstvonn in uradniki, za katere privatne potrebe bi bila delavnica recimo opravičena izvrševati obrtniška dela. Kaznilnica zaradi tega išče konzum pri tršem krogu odjemalcev r Maribora ia okolici, pri tem pa i lahkoto konkurira legalni obrti, saj ji ni treba plačevati nobenih davkov ter ima na razpolago najcenejšo delovno moč — kaznjenca. Že napis na pisarni kaznilnice • tovarniška pisarna« pove vsakemo obiskovalcu dovolj, še bolj ga prepričajo potem delavnice same, ki po trditvi govornikov zaposlujejo več delavstvo, kakor mariborski obrtniki V krofa črnci se izdela tedensko do 100 oblek za privatne
1ШШНИ
PRIHODNJI TEDEN BO VSE, KI BODO OGLAŠEVALI V
»SCOVENCU«
PRIVEDEL DO VELIKE NOČI,
A OBENEM TUDI DO TRGOVSKIH USPEHOV!
Učiteljski pevski zbor na turneji
Slovenska pesem v Borovem
Borovo, 18. marca.
Pred dvema letoma Je Učiteljski pevski rbor ponesel slovensko pesem med brate Bolgare. S tem je doprineslo tudi slovensko učiteljstvo svoj delci k sklenitvi večnega prijateljstva med obema državama- Letos pa se je odločil da seznani e slovensko pesmijo Se vzhodni del Jugoslavije. Poleg kulturnega poslanstva pa hoče manifestirati idejo bratstva ob priliki proslav 25 letnice oevo-bojenja Južne Srbije katerih uvod bo sama turneja naše pesmi. Pokazati hoče tudi veličino na-Bega pokojnega predsednika Emila Adamiča. Pot bo naše pevce peljala do Skoplja.
Ljubljana je 18. t m. še spala, ko Je pohitela na pot četa 65 pevk in pevcev. Vodi jo predsednik g. Supančič Drago, umetniško vodstvo pa je poverjeno dirigentu g. Milanu Pertotu. Čeprav niso dobili četrtinske vožnje, eo bili požrtvovalni pevci prav dobro razpoloženi.
Prva postaja na njihovem potu Je bik) Borovo — Jugoslovanski Zlin, kjer ima svoje tovarne Bafa. Že v Vinkoveih so jih pozdravili zastopniki borovskih organizacij. V Borovu je bil sprejem zaradi delavnika sicer skromen, a prisrčen. Po kosilu so si učitelji ogledali podjetja Bat'e in delavska stanovanja. V tovarni se zde ljudje kakor stroji ob strojih, čudovito, za nas nepojmljivo. Podjetje je postavilo v kratkem času nad sto udobnih delavskih hiš š štirimi družinskimi stanovanji. Hiše stoje v vrstah, barvane pa so rdeče ter imajo ravne strehe. Vse nalikuje ogromni brezbrežni Panonski ravnini. Delavci >saradniki< (sodelavci) so iz vseh krajev države. Živijo, kakor izgleda, solidno, prav dobro in zadovoljno.
Narodna šola v koloniji, ki eo jo udeležene! seveda tudi ogledali ter se pozanimali za nje delo, je edinstvena v državi. Tako bogata stavba s prav tako bogato celokupno opremo, kakor metoda vzgoje in pouka. Upravitelj šole g. Tlačik Ferdo, ki je Slovak iz St. Pazove, je imel dalje predavanje, v katerem je navzočim orisal glavne smernice dela v šoli. Vse je osredotočeno v zoblikova-nju bodočega popolnega »earadnika«. Ves pouk ee vrši na osnovi živega dogajanja po principih delovne šole — seveda t označeno tendenco. Učitelji so si ogledali tudi zvezke ter ročne izdelke otrok, ki jih bo šola poslala na svetovno razstavo R. K. v Pariz. Podjetje ima svoj stadion, prekrasno stavbo »Društveni dom« in še polno drugih zanimivosti.
Koncert je bil ob 20 v Društvenem domu, katerega je UPZ prav za prav otvoril, ob razprodanih vstopnicah. Udeležil se ga je med drugimi ravnatelj g. Maksi movič Tomo, ki je tudi predsednik pevskega društva »Radiša« in župan. Poleg njega je bilo videti tudi podpredsednika »Radišec g Paranosa. proto Dejanoviča, slov. skladatelja g. Gerbca Ivana, g. prof. Gorinška Ivana i. dr. Zbor je izvajl svoj slovenski program točno in dovršeno, kar so poslušalci, povečini »saradmki», sprejeli s toplo občutenim odobravanjem in navdušenjem.	„	, , . .
Za uvod so zapeli >V snegu«, katero si je pokojni E. Adamič zaželel kot svojo nagrobnico, nakar je g. predsednik Supančič v izklesanem govoru orisal E. Adamiča kol pevca Slovenca, Jugoslovana in Slovana. Po pesmi »Otroci molijo« je občinstvo navdušeno pozdravljalo navzočega avtorja g. Gerbca Ivana, ki je tu nameščen za učitelja glasbe. Na sporedu so bile pesmi E. Adamiča, La-jovca, Gerbca, Premrla, Hubada in Zganca. Adamičev »Potrkan ples« Je tako vžgal, da so ga od-
hajajoči pevci morali ponoviti.
Po koncertu je bila v istem domu večerja, h kateri je prišel tudi g. ravnatelj, ki je po pozdravu izrekel: »Bratje in sestre! Kot predsednik »Radiše« in ravnatelj podjetij se vam iskreno zahvalim, da ste prišli v naše Borovo, vi, nosilci prosvete po naših vaseh ln mestih. Z vašo pesmijo ste otvorili naš novi dom, ki naj bo žarišče prosvete pri nas. Prihajate iz krajev, kjer so bile kulturne in gospodarske prilike neprimerno boljše kot tu, pa upam, da bomo tudi mi uspeli s svojim delom. V Borovu je zajednica ljudi — Slovenci, Hrvatje in Srbi — zajednica ljudi, ki so dobre volje, ki grade novo mesto. To naj bi služilo za primer, kaj se dâ in more doseči e skupnim delom.«
Predsednik UPZ se je zahvalit za lep sprejem ln gostoljubje, nakar so se pevci po polurnem kramljanju s »saradniki« poslovili in o polnoči nadaljevali pot proti Belgradu.	še.
Spomenike, grobnice, kapel«, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju
Franjo Kunovar
pokopalUie S*. Kril - LJUBLJANA
Najmodernejši in največji avtobus v državi
Včeraj je zapustil Perglerjevo karoserijsko delavnico v Maribora ter ee je podal na poskusno vožnjo. Je to Man-Diesel avtokar mariborskih Meetnih podjetij, katerega so nabavila predvsem zaradi dogovora e »Putnikom«, za katerega bo novo vozilo opravljalo izletne vožnje v inozemstvo. Avtokar je pravi orjak po zunanjosti, opremljen pa je tako moderno in udobno, da gotovo tozadevno nima para v državi. Karoserija je izvedena v strogo erodinamični obliki z blindiranimi kolesi, v karoserijo vgrajenimi svetilkami. Zunanja barva je enotna modro-srebrna. Voz ima 30 zeio udobnih eedežev, posebne prostore za prtljago, vsak sedež ima še posebej mrežico za prtljago, svoj pepelnik itd. Vsi eedeži so prevlečeni z modrim safijan usnjem, specialno so operescni. Vsa notranjost voza je spodaj prevlečena z usnjem, zgoraj pa s suknom, vse v modri barvi, tla pa eo pokrita z debelim linolejem. V odprtini 1.80 krat 8 m ee da streha odpreti, ob straneh je opremljena z vpognjenim plexis-steklom, da je omogočen vsestranski razgled. Vsa držala in okvirji v vozu niso več iz pokrcrniirane kovine, ampak iz palo-pas tvarine v slonokoščeni barvi, Notranjost voza je razkošno razsvetljena ter je bilo potreba samo za električno napeljavo pol kilometra kabla. Pogon ee vrši na plinsko olje, motor ima 110 ks ter znaša povprečna brzina 70 km. Kurjen je voz s toplim zrakom, ima lastno etiekaljko za polnjenje zračnic. Porabi na 100 km samo 30 litrov nafte. Opremljen je nadalje z gonilom na aphon-prestavo in ima Boschove zavore na stisnjen zrak. Strokovnjaki, ki so ei ogledali letos veliko berlinsko avtomobilsko razstavo, so izjavili, da bi ta avtokar mirno lahko konkuriral s tam razstavljenimi najmodernejšimi tovrstnimi vozili.
51 m"*0**""
prehodi dneono približno J Mû stopnjic.Zo ogromno delo more samo z elastičnimi
kPALMA-OKMA GUMI PODPLATI
PALMA
(SrUMI-PODPETNIKI
JUGOSL. IZDELEK . ''Ц
Dobe »• pri vsakem tsvljankam mojstiul
Strašna nesreča v kamnolomu
Ljubljana, 20. marca.
Avtobus iz Žužemberka je danes pripeljal v ljubljansko bolnišnico dva grozno razmrcvarjena ponesrečenca. Bila sta to Franc Macarol in njegova mlajša sestra, 31 letna Angela, oba iz Poga-mja vasi pri Žužemberku. Oba sta delala v tamkajšnjem kamnolomu ter sta razstreljevala skale. — Franc Macarol je napeljel vžigalno vrv do skal, toda do eksplozije ni hotelo priti, zato je stopil bližje, da bi pogledal, zakaj vžigalna vrv ne gori. V tistem trenutku je strašno eksplodiralo. Franc m Angela eta obležala pod kopo kamenja, vsa
krvava in razbita. Franc, ki je bil bližje eksploziji, je bil takoj nezavesten, Angela pa' je omedlela tudi zaradi silnih bolečin. Drugi delavci so izvlekli oba ponesrečenca izpod kamenja in ju naložili na avtobus, ki ju je davi prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe obeh so strašne. Oba sta dobila pretrea možgan, oba bosta najbrže izgubila trajno vid in eta tudi gluha. V bolnišnici jo bil Franc do večera še vedno nezavesten, Angela pa je pokazala sicer nekaj znakov zavesti, zaradi slepote in gluhote pa ne more izpovedati nič podrobnega o nesreči.
Posledica nesrečne šmarni ce:
Eden v grob, drugi na zatožno klop
Maribor, dne 20. marca.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danee razprava proti 22 letnemu Antonu Fekonji «z Župetincev in 50 letnemu Janezu Senčarju iz Stanetincev. Oba sta obtožena uboja, kateremu je podlegel stari posestnik in živinski trgovec Franc Pavlič iz Žic. Oba obtoženca sta dne 2. decembra lanskega leta popivala pri raznih ljudeh v Cerkvenjaku in v Co-getincih. Pila sta šmarnico ter se močno opila. Ko sta se vračala iz Cogetincev v Čagono, eta okrog 14 dohitela trgovca z živino Franca Pavliča, ki ae je vTačal e sejma. Pokojni Pavlič je bil že star človek ter je šel mirno mimo pijancev, ko je stopil Feikonrja k njemu in ga začel peovati ter mu groziti. Pavlič je imel v roki palico ter je dejal, da si ne da groziti, obenem pa je prosil razgrajača, naj ga pustita mirno iti naprej, ker jima nič ni storil. Ko je prišel Pavlič že do Kramber-gerjevs hiše v Cogetincih, ie pritekel Fekonja ne-
nadoma za njim ter navalil nanj. Pavlič je zagrabil za ročico, ki je ležala na tleh, da bi ee branil, Fekonja pa je zavpil: »Kaj, ti ee boš meni gor stavil,« pa je z nožem v roki planil naprej. Senčar je stal od zadaj ter vzpodbujal Fekonjo: »Le ubij ga hudiča«. Fekonja je udaril Pavliča z nožem v glavo ter mu izvil ročico, nakar je hotel Pavlič zbežati v Krambergerjevo hišo. Na pragu pa je padel in tam ga je ubijalec dohitel ter mu zadal pet hudih udarcev po glavi. Pavliču je počila lobanja ter je obležal nezavesten.
Fekonja bi bil nesrečneža še mlatil naprej, če ga ne bi bil posestnik s samokresom prisilil, da je odnehal. Fekonja priznava pred sodniki dejanje, vali pa krivdo na Senčarja, češ, da ga je hujskal. Današnji razpravi je prisostvoval tudi predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia iz Ljubljane.
Anton Fekonja je bil obsojen na 4 leta in tri mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 4 let. — Janez Senčar pa je bil oproščen.
Plašč, površnik
Vaa elegantno obleče, ako si ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge
tvrdke Lukič« Stritarjeva ulica
Za pet tihîh minut
(Berilo: Fil 2, 5—11.)
Slovesni prihod o Jeruzalem, ko to otroci In odrasli spremljali Jezusa z Oljske gore do templja in ga pozdravljali kot mesi jonskega kralja, se o mašnih molitvah, spevih in berilih cvetne nedelje niti ne omenja; ose, kar se pri maši moli, poje in bere, se obrača k Zoeličarju o nje-gooem ponižanju in trpljenju. Osnovna misel oseh spremenljivih delov so. maše, molitev, spevov in beril, je povzeta v molitvi (kolekti): »Vsemogočni,, večni Rog, ki si dal nam za zgled, da se je naš Zoeličar včlovečil in da je trpel na križu, milostljivo podeli, da bomo vredni zgleda njegovega trpljenja in deleža njegovega vstajenja!<
Vte troje, kar molitev spominja. Je so. Pavel povedal o listu Filipi janom. Opominja nas o njem k ljubezni med seboj in slogi in nesebičnosti ter stavi za zgled Kristusa Jezusa. Dasi je bil božji Sin, Očetu enak, in je bilo božje oeli-častvo njegov naravni delež, t je samega sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal sličen ljudem in bil po vnanjosti kakor človek. Ponižal se je in je bil pokoren do smrti, smrti na križu. Aato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno teh, ki so o nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik prizna, da je Jezus Kristus Gospod, o slavo Boga Očeta.<
Cerkev prosi, da bi bili vredni tako vzvišenega zgleda ponižnosti in trpljenja in s tem postali vredni, da bo pooeličanje naš delež.
Jubileji naših prijateljev
V zadnjem kotičku Mežiške doline v gorati župniji Kopriv-ni obhaja danes 60 letnico rojstva žnpnik in duhovni svetnik gosp. Ivan Hojnik. Rojen je bil 21. marca 1. 1877. na Levkovi domačiji na Rudi pri Grebinju. Gimnazijo je študiral v št. Pavlu v Lavantin-ski dolini, bogoslovje pa v Celovcu, kjer je je bil 20. julija 1902
Rosvečen v mašnika. ato je kaplanoval v Globasnici v Podjunski dolini, v Železni Kapli, v Črni in 20. aprila 1. 1906. ga je božja Previdnost pripeljala v Koprivno, kjer že nad 30 let duše pase.
Ogromno je delo, ki ga je g svetnik izvršil v prosvetnem, kulturnem in gospodarskem oziru za
napredek svoje župnije. Prezidal in olepšal je cerkev, pokopališče in župnišče, ustanovil je šolo, v kateri je dolga leta poučevval sam, ne da bi našel
vsaj malo razumevanja na merodajnih mestih; ustanovil je samostojno občino za svoje župljane, ki jo je vodil mnogo let in kočno za plačilo žel le nehva-iežnost. Vsa svoja že tako skromna sredstva je
žrtvoval za gradnjo ceet in gorskih poti ter s tem poživil tujski promet v teh goratih krajih, ki hranijo toliko skritih lepot. Postavil je samostojno elektrarno ca Koprivno, da »e tujec začudi, ko ga v večernem mraku ali temni »oči že od daleč pozdravi svetla luč na cerkvenem stolpu.
Pri »vojem delu in neprestanem trudu »e pa ni niti za las oddalji! od ivoiih poklicnih dolžnosti, ni zanemarjal svoje dušnopastirske službe, saj je znan kot dober dušni zdravnik, o čemer priča ljubezen ne samo domačih, ampak tudi sosednjih župljanov.
Vsem, ki g. svetnika poznajo, zlasti pa še njegovim župljanom, prekipevajo danes čustva vdanosti, hvaležnosti, ljubezni m rvestobe do dobrega pastirja, ki pozna svoje ovce in one poznajo njega. Naj g. svetniku Nebo podeli še mnogo let tihe in skrite sreče v dušni in telesni blagor koprivske župnije.
Te dni obhaja
80 letnico svojega življenja splošno spoštovana Marija An-derluh roj. Cak iz Šmarja pri Jelšah. Kot mlado dekle je nekaj časa gospodinjila pri svojem bratu na Koroškem, o čemer še danes rada pripoveduje. Ko se je poročila, se je za stalno naselila v Lešiu. Njeno življenje je bilo polno dela, trpljenja in skrbi, kot je pač življenje slovenske kmečke matere. Moči za težko življenje je dobivala v cerkvi, kamor je rada zahajala. V tem duhu je tudi vzgojila svojih šest otrok. Od teh najmlajša občepoznana Nežka je duša prosvetnega življenja v Šmarju, Po moževi smrti je eama prevzela gospodarstvo, katero še danes vodi s pomočjo svojih dveh hčera. Naša jubilantka je kljub visoki starosti duševno čila, z zanimanjem sledi vsem dogodkom in šc prav rada čita »Slovenca«. Ob njeni 80 letnici ji iskreno čestitamo in želimo, da bi jo Bog še dolgo ohranil.
7
ïïapukoû je opomogel!
,Moj otrok je bil zelo slaboten in ie hvala - Biomilzu — mnoge težke otroške bolezni dobro prestol, si raoidno opomogel in se hitro zredil. Z Biomalzem sem ga rešila in nanovo poživila, danes je zdrav in krenakl" A E., Wien. Starši! Karkoli morete dati svoiim otrokom na živlien-sko pol, — zdrave je vendar naidragoceneiše. Gleite da bodo Vaši otroci zdravi, krepki v iiv-Ijenski borbi : Dajte jim Biomalzal
ĐIOMALZ
1'onkunnn doza llln Г-ГЈн v lekarnab.
Na sploino željo se film
■ hmm x	... » J » predvaja samo Se danes
LUS3D v žaru svojih čudežev 0b 15. m 17. ur.
« Zvečer ob 19. ari premije» film«
! V vrtincu enega večera
Velika nagradna križanica za Veliko noč
V	velikonočni številki »Slovenca« bomo objavili veliko nagradno križaniro in za reševalce razpisali posebne nagrade. Na to križanico svoje bralce in naročnike že sedaj opozarjamo.
Ljubljana
V nedeljo, 21. marca
Gledališče
Drama. Nedelja 21. marca ob 15: »Dež m vihar«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Zadnji signal«. Izven. Cene od 20 din navzdoL — Ponedeljek, 22 marca: Zaprto.
Opera. Nedelja, 21. marca ob 15: »Navihanka«. Izvem. Cene od 30 din navsdoL Ob 20: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje g. Križaja. Cen» od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 22. marca: Zaprto.
Predavanja
Narodna galerija. Dane« ob 11 dopoldne bo
vodstvo v glavni dvorana Narodne galerije: Slovenski slikarji baročne dobe. Vodi raons. Viktor Steska,
Francoski institut opozarja, da bo predaval v
ponedeliek 22. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu g. prof Jean Lacroix, in «iocr o nekaterih bistvenih potezah francoskega duha.
V	torek 23. t. m. bo v mali filharmonični dvorani predavanje Fran. Marolta, vodje Folklornega instituta Glasbene Matice. Predavanje o »delu za našo folkloro« bodo pojasnjevale skioptične slike in plošče.
Ženski odsek Šentpcterske prosvete vabi na
skioptično predavanje o Kristusovem trpljenju, ki ga bo imel r ponedeljek 22. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani g. župnik Alojzij Košmerlj.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek, 22. t. m. ob 18 v mineraloški predavalnici univerze javno predavanje. Predava! bo odlični pedagog-strokovnjak in dolgoletni delavec na polju vzgoje gluhoneme mladine, ravnatelj g. Franc Grm o temi: »1'ercepcija in notranje grajenje govora (psihofiziologija govora) — nemote.« Po njegovem teoretskem predavanju bo strokovni učitelj gluhonemnice g. Kari Puher pokazal na praktičnih primerih, kako se poučujejo gluhonemci v glasovnem govoru.
Prosvetno društvo Ljubljana-Dravlje priredi danes prosvetni večer s skioptičnim predavanjem g. Miroslava Bartola »Rdeči pas okrog Pariza«.
Prireditve in zabave
Frančiškov! križarji. Svečana krstna predstava verske legende »Pilat« bo danes ob pol 6 v frančiškanski dvorani. Vstopnice se dobe danes na frančiškanski porti. od 4 dalje pa pri blagajni. — Občinstvo naprošamo, da zaradi resne vsebine ne ploska.
Frančiškanska dvorana. Frančiškanska prosveta vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje na »Pa-sijonsko prireditev« s krasnimi slikami, glasbo in svečanim besedilom, ki b« v torek 23. t. m. ob 20. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže v pisarni »Рах et bonum« po 2 din.
Prosvetni dom Trnovo. Drevi ob 20 ponovi Prosvetno društvo Trnovo dramo v treh dejanjih »Učiteljica«. Predprodaja vstopnic od 10—12 dop.
Oratorijski koncert v veliki filharmonični dvorani. Splitski moški zbor »Zvonimir« izvaja ora-torij Trpljenje Jezusovo, ki ga je napisal skladatelj Boris Papandopulo. Prva izvedba tega dela je bila lani o velikonočnem času in kritik v splitski Novi dobi piše o izvedbi sledeče: Naš Boris Papandopulo je napisal delo, ki predstavlja po svoji umetniški koncepciji in strukturi prav gotovo najmočnejše delo v naši oratorijski glasbi. Je delo velikih glasbenih form in dimenzij in redke umetniške vrednosti. Veliki moški zbor Zvonimira je na izvedbi pokazal, da je popolnoma kos stavljenim nalogam teT dorastel za izvedbo umetniških del velikega formata. Čeprav je to za njega zelo težka naloga, jo je obvladal v vsakem pogledu, predvsem kar se tiče sigurnosti intonacije, nevarnih prehodov v nove modulacije ter čistote glasov in ritma. Vse je bilo na višini in Zvonimir je žel največji uspeh. Delo samo pa je zapustilo naj-jačji vtis med občinstvom. Izvedba Jezusovega trpljenja bo v Liubljani v sredo, dne 24. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Opozarjamo na produkcijo drž. konservatorija, ki bo jutri v ponedeljek dne 22. t. m. ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci solopevskega, klavirskega, violinskega in instrumentalnega oddelka. V sklepni točki nastopi prvič zbor zborovske šole pod vodstvom dr. Danila Svare. Ob začetku produkcije pa bo imel kratko predavanje prol. Marijan Lipovšek o temi »absolventi naših glasbenih zavodov, njihovi življenjski poklici in možnosti zaposlitve«. Spored stane 3 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Spored velja obenem kot vstopnica v dvorano.
Sestanki
Vsem pevcem » Sloge« na znanjel V ponedeljek
22. t. m. ob 20 v glasbeni dvorani Sloge nujna vaja mešanega zbora radi predsto;ečega nastopa.
Slov. kat. akad. starešinstvo ima redni mesečni setanek v ponedeljek, 22. marca 1937 ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5. Predava g. univ. docent dr. A Odar o kon-kordatu — Vsi člani vabl'eni.
Društvo industrijcev in veletrgovcev т Ljubljani bo imelo svoj prihodnji članski sestanek v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 8. zvečer v društveni dvorani v Ljubljani, TyrSeva c. 10, II. nadstropje v palači ljubljanske kreditne banke (vhod poleg trgovine Goreč), in sicer v obliki diskusijskega večera.
Kino
Kino Vič predvaja danes film »Amfitrion«. V glavni vlogi nastopa Willy Fritsch. Predstave ob 4, 6 in 8 zvečer. Predigra: trije zvočni tedniki.
Kino Kodeljevo: Danes ob 3. matineja »Čudoviti otrok« (Shilrley Temple), ob 5. in 8. in jutri ob 8. dvojni spored: »Nataša« (Ilarry Baur) in »Čudoviti otrok«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Ba-karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr, Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Gartus, Moste. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Zahtevajte povsod naš list !
I Nadškof dr. Josip Ujčit odhaja т Belgrad z
brzovlakom drevi ob 8.
1 »Pilat« bo dane prvič izvajan na odrti. Veliki Frančiškovi križarji, ki eo delo naštudirali, bodo danes stopili pred občinstvo, kot še niso. Sodelovalo jih bo okrog 100. Močan pevski zbor l>o gledalcem dajal pravega občutja s petjem Gol-lerjeve skladbe: Vexilla Régis prodeunt in Jules Brasilove: Agnus Dei. Kostumi so za to dramo nalašč izdelani. — Cenjeno občinstvo, ki se bo svečane krstne predstave gotovo udeležilo ▼ velikem številu, naprošamo, da zaradi reene vsebine ne ploska.
1 Trgovine v četrtek, dne 25. L m. na praznik Mar. Oznanjenja smejo biti odprte. - Združenje trgovcev.
1 Gostilniške koncesije. Pri poročilu o zadnji občinski seji smo zaradi pomanjkanja prostora izpustili podrobno navajanje novih gostilniških koncesij. V glavnem je šlo izključno le za prenose posameznih koncesij. Tako je občinski evet dovolil Frančiškovi Rusovi prenos ljudske kuhinje iz Voš-njakove ulice 4 v Kolodvorsko ulico 8, Marjanu čičmerju prenos gostilne s Sv. Petra ceste 7 na Miklošičevo cesto 4. Antoniji Komidarjevi prenos gostilne iz Most « Pokopališče ulice 35 na Vodnikovo cesto 4, Mariji Meserko prenos bufeta iz Ale-ševčeve ulice 30 v Stožice 178 in Mariji Ojsterškovi prenos ljudske kuhinje s Sv. Petra ceste 26 na Sv. Petra cesto 30.
za velihonoc
gftiat in štajersko perutnino nudi naj&oliSe
Slamič
Na žello se sma! brezplačno shuha
1 Blaten dež nad Ljubljano. V južnih vrtnarskih okrajih mesta Ljubljane so prebivalci v noči na včeraj doživeli redek naravni pojav. Med dežjem je namreč padalo tudi sivo blato. Bil je to južni veter ki je prinesel saharski pesek. V vlagi se je ta pesek spremenil v sivo blato, ki je pokrilo gredice in je marsikomu ponesnažilo tudi obleko.
1 Razstava bolgarskega slikarja P. Francell-skega uživa splošne simpatije obiskovalcev in je prav, da si jo ogledajo v čim večjem številu tako ljubitelji akvarolske umetnosti kakor oboževalci planin. Mogočno Rilsko pogorje z vrhom Musalo je našlo v Franceliskem najvornejšega interpreta. Razstava je odprla tudi v večernih urah in je tako obisk vsakomur omogočen.
1 Prosvetno društvo Trnovo je prav lepo praznovalo praznik sv. Jožefa. Zjutraj so bile v farni cerkvi — s skupnim obhajilom fantov in mož — zaključene tridnevne duhovne vaje, katerih se je udeleževalo lepo število fantov. Zvečer ob 20 pa je društvo [»svetilo družinski praznik materam, katerim na čast je bil prirejen »Materinski veČ*?P<. Z uvodno doklamacijo se je pričel ta večer, ki je-bil resnično lep in prisrčen ter jx>ln materinske ljubezni. Globok in jioriiemben govor je imel dr. Jožo Pogačnik. S skrbno pripravljeno dramo v treh dejanjih »Učiteljicam, igra o materi, ki zgubi svoje dete, pa ga po dolgih letih iskanja zopet najde med svojimi učenkami, se jo ta proslava zaključila. Igra je bila j>odana tako lepo in igralsko dovršeno, kakor malo katera. Zasluga gre skrbnemu režiserju g. Fr. Bošljančiču kakor tudi vsem gg. igralcem, ki so svojo nalogo uspešno izvršili. Se prav posebno pa gdč. Boštjančičeva in Kavčičeva, ter gg. Križnar I. in 1'ovše. Igra se drevi ob 20 jxrnovi.
Modni salon
ANKA PUČNIK
Še'enburgova ulica 1
izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
1 Arhitektura in urbanizem Zagrebčana arh. Juraja Neidhardta bo prihodnja razstava v Jakopičevem paviljonu začetkom aprila.
1 Prijateljem vsakdo jx>šlje velikonočni jx>-zdrav. Ne bo ga stalo mnogo, ako kupi z znamko še mestni socialni kolek in ga nalepi na razglednico. Kolek je umetniško delo akademskega slikarja Mihe Maleša. Prodajajo ga vse trafike.
1 Prve lastavice. Splošen rek je, da jxunladan-ska Marija (praznik Marijinega oznanjenja) pripelje v deželo lastavice z juga. Na Barju in tudi po drugih krajih so se že pojavile prve znanilke j>omladi — lastavice. So le nekaka prednja straža, ki naj pogleda, kakšno vreme je v naših krajih. Po Barju se jxide tudi velike jate škorcev.
1 Starši! Skrbi vas matura vaših otrok. Teh skrbi se boste znebili, če prijavite 6vojega sina ali hčerko v tečaj, ki ga prireja društvo brezposelnih profesorskih kandidatov na II. drž. realni gimnaziji. Začetek 1. aprila. Informacije in vpisovanje v ponedeljkih, sredah in petkih od jx>l 3 do pol 4 na II. drž. realni gimnaziji. — Odbor DBPK.
1 Redna letna skupščina zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 21. marca ob pol 9 dopoldne v eni izmed kletnih dvoran hotela Miklič. Vabljeni vsi gg. zdravniki. — Odbor. (4337)
1 Spreten akrobat na Kongresnem trgu. V petek je pred univerzo nastopil v Ljubljani zelo zanimiv akrobat, ki je izvajal na visokih drogovih v pri-
......lanske univerze vsemogoče zračne
krobacije so res dovršene in je
bližni višini ljubljanske univerze vsemogoče zračne akrobacije. Te akrobacije so res dovršene in je akrobat v resnici dokazal, da to svojo stroko obvlada v vsej možni popolnosti. Akrobat je mladi svetovni mojster letalske akrobacije Robert Kellner, po rodu Cehoslovak. Rober Kellner obljublja nagrado 50.000 Din vsakomur, kdor bi se upal ponoviti njegova izvajanja. Pri njegovih izvajanjih igra godba. Njegove točke so pestre in vsekakor zaslužijo, da si naše občinstvo njegova izvajanja ogleda — in da se seveda primerno oddolži za njegovo delol
1 Srednješolci! Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskcga cesti št. 8.
f Buffet »Rioi toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo. Vrček Din 4.50.
I Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37.
I Dva ponesrečencu, Vferai je ljubljanska reševalna postaja intervenirala v dveh primerih hudih nc6reč. Po Poljanski cesti je okoli ene popoldne pe-
ljal 17 letni Vatovčev vrtnarski vajenec Franc Košir voziček po tramvajskem tiru. Tramvaj mu je pri-vozil nasproti, toda Košir se ni mogel o pravem času umakniti, tako da je tramvaj butnil v njegov voziček, Koširja pa je vrglo ob zid bližnje hiše. Košir ie obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnica — Pri nekem mojstru na Malem vrhu pri Šmarju je bil uslužben 19 letni mizarski jiomoonik Ivan Janežič. Mojster je odšel v Ljubljano po opravkih in je Janežič delal sam brez mojstrovega nadzorstva. Se ne izkušen pomočnik je delal na rezilnem strugalu, ki ga pa je zgrabilo zi levo roko ter mu jo v dlani jjopolnoma raztrgalo. Fant ie ob vse prste. Tudi njega je reševalni avto prebijal v bolnišnico.
Športnih čepic lepo izbero Vam nudi Bogata! čez mero, Klobukov lovskih ali modnih pri njem dobite po cenah ugodnih.
11. Bogata), Ljubljana
Stari trg 14
1 Ponovna racija. Pod novim upravnikom policija zelo vneto skrbi za čiščenje mesta Ljubljane raznih sumljivih elementov V teku enega tedna je policija sedaj priredila že dve veliki raciji, ki sta bili potrebni, da bo Ljubljana imela vsaj za praznike mir jn-ed sumljivimi elementi in pa zločinci, ki so se v veliki množini natepli v mesto v upanju, da bodo mogli med prazniki, ko bodo Ljubljančani deloma odšli ven na deželo, nemoteno krasti. Aretiranih je bilo mnogo potepuhov, ki bodo ali izgnani, ali pa so izročeni 6odišču.
Maribor
m Mariborski obrtniki eo proslavili god svojega zavetnika sv. Jožefa na tradicijonalno lep način. Zjutraj ob osmih se je zbralo obrtništvo e svojimi jxmiočniki in vajenci pred realko ter v sprevodu odšlo na Kalvarijo, kjer je imel urednik »Slov. goejKxlarja« g. Januš Goleč sv. mašo in pridigo.
m Mariborsko olepševalno društvo je imelo svoj občni zbor v petek. Društvo upravlja poleg mestnega parka tudi vse druge javne nasade v mestu, v kolikor jih v magdalenskem predmestju ne oskrbuje tamošnje olepševalno društvo. Mariborsko olepševalno društvo ima svojo drevesnico, v kateri goji koristno in drevoredno drevje ter je bilo v zadnjih letih zaeajenih iz nje j>o mestnih ulicah 1435 dreves. V Ljudskem vrtu ima svojo vrtnarijo, kjer goji cvetje in lepotno grmičevje za park in za nasade jm> mestu. Upravlja tudi ribnik v Ribniškem selu s čolnarno in pozimi z drsališčem. V poletnem času prireja koncerte v mestnem parku. V preteklem jioslovnem letu je izdalo društvo 316.000 Din, od tega so znašali lastni dohodki 108.000, subvencija mestne občine 117.000 Din, pri-manjkljal v znesku 91.000 Din pa 9e je kril iz društvene rezerve, ki je bila prav za prav namenjena za zgradbo modernega cvetličnjaka v mestni vrtnariji. Društvo je prisiljeno, da bo prosilo mestno občino za izdatnejšo jxmioč, ker drugače ne bo moglo več biti kos svoji nalogi. Društvo šteje sedaj 865 članov. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se prilagode društvena pravila tozadevnim vzornim pravilom, ki jih je izdal turistični odsek ministrstva za trgovino. Vodstvo društva se ni izpre-menilo.
DAME, m» Vam nudimo za pomlad in poletje najnovejše modele, plašče, kostime, obleke. Zmerne cene! TRGOVSKI DOM, MARIBOR
m Drevi krstna predstava v gledališču. Opozarjamo na krstno predstavo Rasbergerjeve operete »Rdeči nageljni«, ki bo drevi v mariborskem gledališču. S to predstavo je zvezana interna proslava avtorjevega 35 letnega oderskega delovanja.
m Smrt kosi. V bolnišnici sta umrla 54 letni jxwestnik Jožef Trajbarič in 27 letni mizarski pomočnik Miroslav Prah, na Frankopanski 27 pa je pokosila smrt 68 letno soprogo mizarja drž. žel. Marijo Kren. Naj piočivata v miru.
m Mariborčani so zmagali na Peci. Na Jožefovo se je vršila na Peci tradicijonalna tekma v smuku e Kordeževe glave do Uletove koče in v slalomu. Tekmovalo je 26 smučarjev, vsa prva mesta pa so zasedli izvrstni Mariborčani, in sicer je prvak v alj>eki kombinaciji Cizelj, ki je dosegel v 6muku čas 1 min., v slalomu pa 30 sekund. V smuku je bil drugi Podkubovšek v 1:6, tretji Fanedl 1:10, v slalomu pa drugi Muco v 37 in tretji Podkubovšek v 30 sekundah.
Oiomane, madroce, žične vložhe, zeleine postelje, dobile najceneje pri
Novaku
Maribor — Koroška cesta St. S
m Karitativna zveza ima v torek 23. marca reden letni občni zbor v sejni sobi stolnega žuj>-nišča ob 20. Vsi vljudno vabljeni. Odbor.
m Odsek brezposelnih učiteljskih ahiturijentov ima v torek 23. t. m. ob 4. sestanek. Predava M. Ledinek o življenjski šoli v praksi.
m Verske konfercnce za gosjxxle iz krogov razumništva eo v kaj>e!i presv. Srva pri oo. jezuitih v magdal. predmestju dne 22., 23. in 24. marca ob jk>1 8. zvečer. Govori p. Ludvik Dostal S. J.
m V Ljudski univerzi predava Jutri zvečer univ. prof. dr. V. Burian iz Ljubljane o temi: Ob stoletnici Kollarjeve slovanske vzajemnosti.
m Rekrutni spisek v Maribor pristojnih vojnih obveznikov roj. 1. 1917 je za tekoče leto izgotovljen ter interesentom na vjiogled v pisarni mestnega vojaškega urada. Poglavarji družin naj se prepričajo glede točnosti vpisa rodbinskega stanja.
in 0 motociklistični nesreči v Rušah, o kateri smo jx>ročali v petkovem »Slovencu«, nam javljajo iz Ruš, da je šofiral motorno kolo na usodni vožnji Alfonz Fric in ne njegov brat Albert. Motorno kolo je last lesnega trgovca Ervina Jurše iz Ruš.
m Obdravska cesta se bo gradila. Te dni je bil komisijski ogled za traso obdravske ceste, ki se bo začela na koncu Melja ter bo izpeljana ob Dravi mimo meljskih tekstilnih tovaren pod klavnico in skozi Pristan do zapadnega konca mesta. Zaradi zgradbe ceste bo treba nabrežje v Melju nasuti in utrditi, čemur pa zopet nasprotujejo Pobrežanl, ki pravijo, da jim zaradi zasipanja struge na meljski strani razdira Drava njihovo nabrežje.
ni Tekme na Pohorju so odpovedano. Danes bi mornle biti nn Pohorju smuške tekmo za prvenstvo MZSP v teku na 18 km. Zaradi premalega Števila
prijavljenih tekmovalcev so bile tekme odpovedane.
m Opozorilo mariborskim društvom. 9. aprila zvečer je v veliki dvorani Uniona Gregorčičev večer. Proeimo vsa narodna društva, da ta datum upoštevajo, da bo Maribor mogel dostojno proslaviti svojega pesnika.
m Holandski kmečki kruh — pekarna Rakuša, Koroška costa.
m Kruh »Turist« od Feiertaga je najboljši k prekajenemu meeu. Dobite ga na Betnavski e. 43 v rotovžu — trgovina Skasa, Ulica X. oktobra.
m Ze veliko noé priporoča vsake vrste Špecerijsko blago po najnižjih cenah znana trgovina Weie Josip, Maribor, Aleksandrova cesta 29. — Ima v zalogi tudi raznovrstna * e m e n a.
V snežnem me teža zmrznil
Maribor, 20. marca.
Poseetnikn Antonu Mavtnertu pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je umrla njegova žena in mož •• je podal k sorodnikom, da jih obveeti o tragičnem dogodku. Na poti pa ga je zajel snežni vihar. Zašel je v globok gozd, omagal in smrzniL Njegovo truplo ao našli poleg Ja.gov* bajte.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes veličasten film »Križarska vojska« iz 12. stoletja. Režija Cecil B. De Mille. Predstave ob 17.30 in 20. Popoldanska predstava radi športne akademije odpade.
Vinarsko zadružništvo
Vinarništvo je v Sloveniji gotovo tista kmetijska panoga, ki jo je splošna gospodarska stiska najbolj prizadela. Spričo tega se je kmetijsko ministrstvo odločilo z denarnimi subvencijami podpreti naše vinarsko zadružništvo, da na ta način ublaži stisko ter reši vinogradništvo profmeli. Umevno je, da morajo biti teh subvencij deležne le zadruge, katerih dosedanje delovanje iz lastne inicijative daje zadostno poroštvo, da ne bo denar iz sredstev ostal brez koristi za naše vinogradnike. Zanimivo je, da se sedaj naenkrat pojavljajo zadruge, ki obstojajo na papirju žo dolga leta, pa javnost o njih ni vedela doslej ničesar, ter naglašajo, da so one edino prave zadruge in da pripadajo subvencije edino ali vsaj v pretežni meri njim.
Ena takih zadrug je tudi »Jeruzalemčan« ▼ Ivanjkovcih. Načelnik »Jeruzalemčana« g. Petovar Lovro razlaga v »Jutru« z dne 14. t. m. svoje poglede na vinarsko zadružništvo. 2al pri tem r«> ostane pri stvari, ampak izzveni vee njegov člant v napad na »Kletareko društvo r. z. z o. s. v 0* možu«. — Kakor g. Petovar v članku sam razkrije, je porojen ta napad iz jeze, ker je podporo, katero je imel on oziroma njegova zadruga tako rekoč že v žepu, sedaj naenkrat dobilo Kletarsko društvo. To pa se ni zgodilo na podlagi kakšne vprizorjene »hajke«, kakor se je blagovolil izraziti g. Petovar, ampak na podlagi nezaupanja vinogradnikov, ki imajo o »zadružnih sposobnostih« g. Pe-tovarja že svojo sodbo in jaz vem iz lastne izkušnje, da je to nezaupanje naših vinogradnikov napram njemu upravičeno. Mislim, da ee tega tudi sam zaveda in sem prepričan, da ne bo zahteval v tej stvari nadaljnjih pojasnil.
Neresnica je, kar trdi g. Petovar, da sem jat odklanjal produktivne zadruge. Kdor je bral moje tozadevne članke in razprave, vé, da sem naglašal, da zgolj produktivne zadruge brez vpeljane prodaje, torej brej urejene trgovske plati poslovanja, nimajo pogojev za obstanek in pa da produktivna stran na razmere, kot vladajo vsaj v ljutomersko-ormoških goricah, zdaleč ni tako važna, kot ee to od strani nekih namišljenih strokovnjakov-teoreti-kov rado naglaša. To je le dober izgovor za razne papirnate zadruge, e katerim njih voditelji opravičujejo svojo nedelavnost, češ, da še niso dobili dovolj podjK>r, da bi mogli začeti e poslovanjem. Ti ljudje niti ne vedo, da so za obrat take zadruge potrebna še večja sredstva kot za investici je, subvencije pa se dobe le v investicijske svrhe. Producirati dobro vino je danes mnogo lažje, kot pa ga prodati po ceni, ki odgovarja produkcijskim stroškom. Go-sfiodu Petovarju je menda znano, da celo člani na-čelstva njegovo »produkcijske« zadruge vnovčujejo svoj vinski pridelek potom toliko obrekovane »trgovske« zadruge Kletarskega društva. Naj pa bo g. Petovar brez skrbi, da bo Kletarsko društvo kot zadruga, ki obstoja in dela že 39 let, ki razjjolaga z bogatimi izkušnjami in uživa zaupanje vinogradnikov, tudi produktivno stran zadruge izvedlo bržkone mnogo bolje in uspešneje, kot bi to mogel on spričo pomanjkanja najvažnejših predpogojev. Mislim, da mi ni potrebno še jjosebej zavračati laži, da je Kletareko društvo navadna vinska trgovina, kajti ono vnovčuje izključno le vina svojih Članov, ki so redoma le iz ožjega jx>dročja zadruge ter tudi sicer izjiolnjuje vse zadružne predpise. Če se bo g. Petovar kdaj v vinarskem zadružništvu ludi praktično jjoskusil, bo pa razumel tudi stvari, o katerih bi danes bilo brezplodno debatirati z njim.
Da bi bil Ormož za produktivno zadrugo manj primeren kot Ivanjkovci, tega menda g. Petovar sam ne verjame. Saj je v ivanjkovski občini sami mnogo vinogradnikov, od katerih je prevoz v Ormož iažji in cenejši kot v Ivanjkovce, da o ostalih krajih niti ne govorim, ko ee vse ceste etekajo v Ormožu. Ivanjkovska občina ima vinogradov približno 50 ha, zadruga po njegovi zamisli pa bi naj bila oslonjena vsaj na 100 ha. V resnici pa bi zadruge, če naj ustrezajo svojemu namenu, morale biti mnogo večje kot pa z letno kapaciteto približno 3000 hI, ker pri takih obratih še ni misliti ua pre-potrebno tipiziranje vin, kar bo moral biti glavni namen zadružnih kleti. Kdor pozna krajevne in cestne razmere ormoškega okrraja, vé, da ima Ormož kot prometni center tukajšnjih goric velikanske prednosti pred Ivanjkovci. Primera naših razmer v tem pogledu z Brežicami in Bizeljskim je neumna, o čemer se lahko prepriča vsakdo, Če se rau ljubi vzeti zemljevid v roke.
Zelo pretirano je, da bi produktivna vinarska zadruga kapacitete pribl. 3000 hI rabila za izgradnjo in opremo 900.000 do 1,000.000 din. To bi bilo mogoče le v primeru, če bi zadružniki sami z delom in vožnjami nič ne prispevali. Pri taki mentali-teti zadruge oziroma njenih voditeljev pa bi bilo vsake najmanjše jx>dpore škoda.
Naj omenim Se, da je Kletarsko društvo vnov-čilo za svojega obstoja že stotine in stotine vagonov domačih vin, da je odbilo kartelne ponudbe nekega trgovca, ki stoji precej blizu »zadružniku« g. Petovarju, ter da je radi intervencije Kletarskega društva pri prodaji vina ostalo v žepih vinogradnikov že precej milijonov, ki bi sirer ostali v žepih špekulantov in izkoriščevalcev. To delo je vršilo 38 let brez vsake najmanjše podjiore iz javnih sredstev. Kadar se bo g. Petovar, ki svoje zadruge v 10 letih niti v življenje ni znal epraviti, lahko skliceval na take uspehe in opiral na svoje dolgoletno praktično In uspešno delo v zadrugah, ne le na jalovo teoretiziranje, takrat bom drugače eovoril z nJim in bom njegovo zadrugo za jKvIporo eam priporočal.	Martin Munda.
700 šolarjev ubitih
v
So ta s šolarji zletela v zrak
Strašna nesreča v Ameriki
Iz Združenih držav severne Amerike poročajo o strašni nesreči, ki se je zgodila v mestu New London v državi Teksas. Okoli in okoli tega mesta so velika najdišča petroleja, kjer dela na tisoče delavcev in kjer so nastanjene tudi njihove družine. Sredi teh petrolejekih poij stoji, ali bolje — je stala velikanska šola, katera je bila najmoderneje urejena, čeprav eo ameriške šole vse zelo moderne. V to šolo je hodilo nad 1500 učencev in učenk v starosti od 8. do 15. leta. Predmestje, kjer je etala ta šola, se je imenovalo Taylers. Okoli in oko'1 poslopja stoje velikanski stolpi za pridobivanje zemeljskega olja ali petroleja. In sedaj so 19. t. m. prišle v Evropo brezžične novice, da te ponoene šole ni več, da jo je razdejala silna eksplozija, katera jo je vrgla v zrak z vsemi, ki so takrat bili v njej.
K sreči, moramo reči, je šola prav takrat prirejala veliko slovesnost z akademi jo v šoli in telovadbo na prostem. Med tem ko se je v šoli razvijal del programa, je bil del učencev z učitelji in učiteljicami zunaj šole na športnem igrišču, kjer so pripravljali za nastop šolske mladine. Ti torej, ki so bili zunaj poslopja, so večji del ostali živi, med tem ko o drugih ni ostalo nič drugega, kakor nekaj kupov razmesarjenega mesa in kosti. Takoj, ko se je zgodila nesreča, so mislili, da je v šolski kleti eksplodiral kotel za parno kurjavo ter raznesel vso hišo. Ravnatelj šole je takoj po nesreči telefoniral ravnatelju podjetja, da je nastala eksplozija, ki je zahtevala več sto človeških žrtev. Pri eksploziji je bila najbolj razdejana dvorana, kjer je takrat bilo mnogo sto otrok. S tako silo je razneslo vse ekupaj-da je opeko odnašalo nad 400 metrov daleč vstran.
Takoj po nesreči eo začeli prihajati reševalci, gasilci, zdravniki in bolničarji, ki so v kratkem izvlekli iz razvalin kakih 300 mrličev. Toda tudi ljudstva, zlasti staršev se je polastilo velikansko razburjenje ter so matere hitele na lice mesta kakor blazne od strahu. Ko so začeli reševalci vlačiti najdene mrliče izpod razvalin, so se matere skoraj steple med seboj, ker je vsaka hotela v mrličku spoznati evojega otroka, čeprav eo bila trupelca tako skažena, da bi jih nihče ne mogel spoznati. Večina trupel je kar zogljenela, ker je takoj po eksploziji nastal požar, katerega pa so kmalu zadušili. Prav zaradi požara je bilo število žrtev toliko večje, ker so plameni zaprli otrokom, ki jih eksplozija ni ubila, vsak beg iz goreče hiše.
Žalosten je pogled na kraj nesreče. Cele železne konstrukcije, pohištvo in opeko je razneslo daleč na okoli, tako da je vsa bližnja okolica šole kar zasuta z razvalinami. Vse ceste eo kar zadelane z avtomobili, ki so takoj pričeli vreli tja iz raznih krajev Amerike na pomoč. Guverner države Teksas je najprej poslal na pomoč močne oddelke narodne milice, da se vzdrži red, ker krajevna policija ni bila več kos navalu razburjenega ljudstva. Poleg tega je poslal 37 zdravnikov, 35 specijalistov za balzamiranje ter strokovnjake za prstne odtiske, da bi tako spoznali žrtve. Blizu in daleč je oblast zasegla vse avtomobile in avtobuse, kateri morajo prevažati na eni strani ranjence in mrliče, da drugi strani pa zdravnike in reševalce. Toda takoj je v mestu začelo primanjkovati zdravil.
Avtomobili, ki vozijo po cestah, pa ne morejo lahko naprej, ker starši ustavljajo vsako vozilo ter hočejo v njem najti truplo svojega otroka. Nekateri starši sploh ne gredo s kraja nesreče ter čakajo in iščejo upajoč, da bodo našli evojega otroka. Nekateri starši so pri tej nesreči izgubili po tri ali celo po štiri otroke. Kakor naglašajo novejša poročila, je ob času nesreče bilo v poslopju nekako 1300 otrok, ki so po veliki večini mrtvi. Izmed 40 učiteljev te šole so doslej potegnili izpod razvalin 10 mrtvih učiteljev in učiteljic.
Predsednik Roosevelt je takoj, ko je zvedel za nesrečo, mobiliziral ves ameriški Rdeči križ in vse državne ustanove. Začela se je takoj preiskava, ki naj dožene, kaj je nesrečo povzročilo. Toda vzroka ni bilo lahko najti. Ugotovili eo pač, da je 50 kg težke predmete odneslo 400 m daleč, da je večina otrok bila ubita od kamenja in da je zelo mnogo otrok bilo oparjenih in ožganih od vrele pare, katera je bruhnila iz kotla, zaradi česar 60 mislili, da je počil kotel. Takoj nato pa je izbruhnil velikanski požar, ki bi bil povzročil še večjo nesrečo, ko bi ga ne bila zadušila stena, katera se je podrla nanj. Ranjencem, katere so rešili, dajo takoj injekcije zoper tetanus, ker so zdravniki ugotovili, da so zastrupljeni e tem bacilom.
Kriv je zemeljski plin
Pri vsej nesreči jc edina sreča le to, da eksplozija ni razdejala petrolejskih naprav tam okoli, ker bi bila sicer nastala taka katastrofa, kakršne svet še ni videl. V tem primeru bi začelo goreti vse mesto. Pač pa je preiskava dognala, da je ekeplozijo povzročil zemeljski plin, ne pa parna kurjava. Zemeljskega plina je v krajih, kjer vrtajo petrolej, povsod dovolj. Ker je ta plin hudo nevaren, imajo pod zemljo napeljane cevi, v katere love plin ter ga vodijo na prosto. Tukaj ga potem e posebnimi napravami zažigajo, da se prepreči vsaka nesreča. Tako je bilo narejeno tudi na petrolejskem polju
okoli New Londona. Zdi pa se, da del tega plina vendar le niso mogli vjeti v cevi. Tako se je ta plin širil pod zemljo ter nazadnje bušil na dan v kleti šole, kjer je bila centralna kurjava. Kdo bi mogel vedeti, kako se je potem zgodila nesreča. Prav tako je še nedognano, zakaj nadzorniki niso mogli poprej ugotoviti tega plina. Tako je plin, ki je zašel v kleti, povzročil nesrečo.
Kakor smo že navedli, je bila v šoli pravkar prirejena šolska slovesnost, katere se je udeležilo tudi nekaj mater, da bi videle, kako ee njihovi otroci umejo postaviti. Sodijo, da je v šolski zgradbi bilo ubitih najmanj 40 mater, med tem ko je nekaj sto mater na igrišču moralo gledati, kako eksplozija nosi trupla njihovih otrok po zraku ter jih trga. Ta strašni pogled je povzročil, da je mnogo mater omedlelo, nekatere pa so kar tam zblaznele, nekatere so pobegnile z igrišča ter planile na razvaline iskat svojih otrok. Vendar izmed tistih, ki so bili v šoli, nihče ni bil rešen — vsi so mrtvi. Kakor vele najnovejša poročila, so iz razvalin doslej izvlekli 399 trupel otrok, mater in učiteljic.
Rešenih je samo nekaj učiteljic, ki so tedaj slučajno bile na igrišču, kjer so pripravljale. Vee druge so mrtve, to je 34 učiteljic in učiteljev. Nekatere izmed tistih, ki so bile na igrišču, so tudi mrtve, ker so takoj po nesreči hitele na razvaline pomagat svojim učencem, pa jih je tamkaj ubilo.
Nad vsem peirolejskim ozemljem je razglašeno obsedno etanje in veliki oddelki vojaštva stražijo razvaline. Povsod je ustavljeno vse delo. Ljudje od vseh strani hodijo na kraj nesreče pomagat, toda sedaj nihče več pomoči ni potreben ...
To je največja šolska nesreča, ki je kdaj zadela Združene države severne Amerike. Komaj bi se dala s to nesrečo primerjati podobna šolska nesreča. ki se je leta 1908 zgodila v državi Ohio, kjer je v goreči šoli zgorelo 164 otrok. Toda ta nesreča je mnogo etrašnejša.
Strokovnjaki hodijo sedaj po razvalinah ter preiskujejo vzroke. Toda povsod je sama razvalina i in vse ozemlje je tako razrito ter na globoko raz-kopano, kakor bi bila tja treščila granata največjega kalibra.
:,:;.. <■Si 'ПУ:	«i »	" '
■MÉilIBi

Angleško grofijo Fenland je kar čez noč zalila povodenj. ki je nedavno prihrula. Olavna cesta v kraju Velney je sedaj rečna struga, po kateri teče 2 metra globoka voda.
Z raketo na luno
Že dolgo so se nekateri ukvarjali z mislijo, ali bi ne bilo mogoče narediti na zemlji kak tak top, s katerim bi lahko izstrelili velikansko kroglo naravnost na luno. Dœlej je vee to bila gola, brezplodna fantazija. Sedaj pa se je v Ameriki našel profesor Goddard, ki se je že celih 15 let pečal s tem, kako bi izumil tako snov, s katero bi bilo iz zemlje poslati na luno veliko raketo. Kakor rečeno, se je mož 15 let trudil, nazadnje pa je baje tako snov vendar le odkril oziroma naredil. S to novo snovjo bo mogel raketo izstreliti s tako eilo, da bo priletela naravnost na luno. Poleg tega pa je iznašel način, to se pravi posebno konstrukcijo svojega stroja, ki bo tako narejen, da raketa ne bo izgubila prav nič svoje hitrosti, ko bo priletela od zemlje v brezzračni prostor. Za ta strel je že vse toliko pripravljeno, da ga bodo že letošnje poletje baje že lahko sprožili.
Največ preglavic je temu profesorju delal tisti stolp, s katerega se bo raketa sprožila. To je bila nenavadno draga zadeva, katero pa so zmogli s pomočjo Carnegiejevega zavoda, ki je veo stvar močno denarno podprl. Vsa dela pa, katera je izvršil profesor, jih je naredil ob sodelovanju polkovnika Lindbergha, ki je v vso stvar docela posvečen.
V kraju Boswell v državi New Mexiko se sedaj dvigata dva velika stopla. Eden izmed teh stolpov je 18 m visok. S tega «tolpa bo izstreljena tista raketa. Drugi stolp, ki je samo 6 m visok, pa bo za opazovalnico, s katere bodo opazovali let izstreljene rakete.
Ta raketa, ki naj poleti na luno, bo napolnjena s stisnjenim plinom, kateri bo pod pritiskom 150 atmosfer. V tistem hipu, ko bo raketa izstreljena, bo ta plin udaril iz rakete s hitrostjo 1500 m v sekundi. Ta sunek bo torej pognal raketo naprej v vsemirje ter zato ne bo potrebna nobena eksplozija. Iz česa pa je tista snov narejena, tega seveda nihče ne ve, razen polkovniga Lindbergha. Raketa bo letela z naglico 880 km na uro. Kakor hitro se bo polkovnik Lindbergh vrnil v Ameriko k svojega popotovanja, bodo ta poskus takoj naredili.
Ali se bo ta poskus posrečil ali ne, tega ne
Pri zadnjih nemirih v Parizu so komunisti napravili na cesti barikado z miz in stolov, ko so so borili s policijo. Ubiti so bili 4, ranjenih pa nad 300 ljudi.
more nihče prerokovati. Vsekakor pa je ta poskus prvi stvarni j>oskus potem ko so razni fantasti o potovanju na luno napisali že toliko knjig. Kdo vć, ali ne bo ta poskus dokazal, da je vse skupaj gola fantazija, ki se nikdar ne more uresničiti I
„Pošten" delravdant
Iz Budimpešte poročajo, da je te dni v neki tamkajšnji igralnici igralo več kvatropircev, med njimi mlad mož. ki je vedno izgubljal. Ko je zadnjikrat igral, je zopet izgubil, in tako je bil ob vse, kar je imel pri sebi. Ko je oskrbnik igralnice pravkar hotel pobasati velik kup denarja in je že štel debele svežnje bankovcev, ki so ležali pred njim, takrat je mladi mož planil Ii kupu ter pograbil blagajniku pred očmi šop bankovcev ter zbežal na ceelo. Začel se je za njim velik lov. Tudi na cesti eo ga lovili. Toda mož je imel srečo ter je ušel.
Čez nekaj ur pa je postre*ček prinesel vodstvu igralnega kluba pismo, v katerem je bilo bankovcev za 60 pengov. V pismu pa je »ropar«, ki je malo poprej pobasal kup denarja, pisal, da je denar vzel, ker mu ni nič drugega kazalo. Denar, katerega je zaigral, namreč ni bil njegov, ampak last tvrdke. pri kateri je uslužben. Ker hi bil drugi dan moral napraviti obračun, bi ga bili obdolžili, da je defravdant. Tega pa ni hotel, zato si je pomagal tako, da je denar pobasal z igralne mizo. Pri tej priliki pa je pobral v naglici 60 pengov preveč, zato ta denar sedaj vrača, ker ni njegov in ga ne potrebuje. Ko so gospodje, ki se pečajo s takimi temnimi posli, brali to pismo, so se premislili ter ga niso naznanili policiji.
Avtomobilska razstava
Mednarodna avtomobilska razstava v Ženevi bo od 12. do 21. marca 1937. Priglašena je udeležba nemških, ameriških, angleških, francoskih, i tali jan- j skih, češkoslovaških itd. avtomobilskih tvrdk.
»Ali vas smem vprašati, gospodična, koga čakate?«
»Nekoga drugega!«
Kip sv. Frančiška Asiškega je dalo napraviti mesto San Francisko. Kip bo jeklen 1er bo 60 m visok.
Z nogo poganjajo letalo
Dva Italijana, Enej Bossj in Vittorio Bonomi, sta izumila letalo, katero se da poganjati z nogami. Ker sta oba Italijana Milančana, so 18. t. m. njuno iznajdbo poskušali na letališču v Milanu. Poskusi so dognali, da iznajdba ni brez praktične vrednosti. Letalo je široko 16 m ter tehta le '.10 kg. Pri poskusili so napravili tri polete. Prvi je trajal 57 minut, drugi 71 minut, tretji pa le 47 minut. Pri prvem poletu je letalo preletelo 750 m, pri drugem 900, pri tretjem pa 500 m. Kakor je videti, preveč urna ta zadeva zaenkrat še ni. Morda pa kdaj iz nje nastane kaj boljšega.
Notar mesto lekarnarja
V mestu Rennes na Francoskem sta umrla dva človeka iz družine nekega učitelja, štirje pa so močno zastrupljeni, ker so uživali zdravila iz ondotne lekarne, katere je pripravil lekarnarjev pomočnik, ki očividno zdravniških receptov ni ziial brati ali pa se je tako hudo zmotil. Stvar je bila v kratkem takale: Učitelj Gabillard je dobil hudo hripo. Izmed svojih štirih otrok je enega poslal zdravniškim receptom v lekarno |>o zdravila. Ker pa je bil lekarnar z doma, ga je v lekarni nadomeščal njegov pomočnik, ki je otroku dal zaprašena zdravila. Olrok je nesel zdravila domov. Doma pa jih jf vzel oče in mati in vsi štirje otroci, katere je že napadala h ripa.
Zdravila pa niso bila prava ter so se vsi, ki so jh jemali, hudo zastrupili. Dva izmed učiteljevih sta kmalu umrla, druge pa so zadnji hip šo rešili. Preiskava je dognala, da je lekarnarja zastopal pomočnik, ki pa ni bil noben pomočnik, ampak notarjev pisar.
Mussolini v Afriki, kjer je v Bengaziju e traktorja nagovoril italijanske koloniste. Na levi guverner Libije maršal Balbo.
— Prt in prt jn motnjah » prebavi vzemite zjntrai na prazen želodec kozarec naravne »Fruns-Josef grenčire«.
Za bolnike s srčno boleznijo.
Kuhana kuretina.
Piščanca (ali kokoš) oskubeš, izmiješ, in daš v kožico. Za 1 piščanca (kokoš) vzameš pol litra vode. 1 kozarec belega vina, nekaj soli, rumeno kolerabo in nekaj peteršilja in lupino limone. Kuhaš skupaj 30 minut. . Potem daš v drugo kožico 30 do 100 g presnega masla, da se raztaja. popršii s 50 do 100 g moke, doliješ I do 2 litra kurje juhe (od prej), pustiš, da omaka |>ol ure vre (počasi!) in dodaš 3 do 5 rumeniakov in 50 g sladke smetane ali presnega masla. — Na mizo daš obloženo z rižem in polito z omako.
Kolcrabice.
Nastrgaš jih, poliješ nanje olja in limonovega soka in dodaš maJo majarona. Zraven je lahko tudi rdeča pesa.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Za Slomškov dom na Ponikvi
Naše »Katoliško društvo« lepo napreduje. Osnovalo je fantovski odsek in dekliški krožek. V fantovski odsek se je vpisalo 63 fantov, v dekliški krožek 77 deklet. Nov društveni odbor je izredno agilen. Vodijo ga učiteljski abiturijent Ludovik Pevec kot predsednik, absolvent kmetijske šole Slavko Žličar kot tajnik, mladenič Ivan Kolar kot načelnik telovadcev, mladenka Slavica Sitar kot na-čelnica dekliškega krožka, posojilniška tajnica Marica fllastec kot blagajnicarka, posestnik Karol Urlep kot knjižničar.
Verna ponikovska mladina gorf za načela slov. katoliške prosvete. Nima pa, žal/ primernega prostora za društvene priredjtve. V mladostnem navdušenju je sklenila, delati z vsemi močmi za »Slomškov dom«, ki bi naj bil zgrajen v spomin 75 letnice <mrti velikega škofa, vzgojitelja in buditelja slov. naroda.
Ideja zgraditi »Slomškov dom« v njegovem rojstnem kraju je vzklila že leta 1931, ko je ponikovska posojilnica sezidala svojo stavbo, h kateri ie nameravala prizidati veliko prosvetno dvorano, /al, da so nastale neugodne gospodarske in kreditne razmere, ki so to namero preprečile.
Da pa je lasten hram kat. prosvete v Slomškovem kraju živa potreba, se je ponovno pred vso javnostjo očitno pokazalo. Vsak začetek pa je težak. Zato pa se verna ponikovska mladina z velikim jx>gumotn in zaupanjem obrača na vso slov. katoliško javnost, da ji pomore pozidati »Slomškov dom« v njegovem rojstnem kraju. Pomozi Bog in sreča junaška! Darovi naj se blagoslovijo noslati na »Katoliško prosvetno društvo na Ponikvi ob juž. žel.« ali na Župni urad Ponikva ob juž. žel.
Celje
c Obredi velikega tedna. Na veliki petek se začne v opatijski cerkvi sv. opravilo ob 7; na veliko soboto ob 6 blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode. Sv. maša se bo pričela okrog 7 zjutraj. Blagoslovljenje jedi bo ob 14 v Marijini in ob pol 15 v opatijski cerkvi. Velikonočna procesija v farni cerkvi bo ob pol 6 in se bo razvila skozi Gosposko ulico, po Dečkovem trgu, Prešernovi ulici in Glavnem trgu. Pri oo. kapucinih bo Vstajenje ob 16, pri Sv. Jožefu nad Celjem pa na velikonočno nedeljo ob 5 zjutraj.
c Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti v Celju ima danes t>b četrt na 4 popoldne v opatijski obednici redni letni občni zbor.
c i" Franjo Kalan. Včeraj ponoči je umrl g. Franjo Kalan v starosti 79 let. Rojen je bil v Go-dešiču pri Skofji Loki, šolal pa se je v Ljubljani. Služboval je najprej pri Petru Majdifiu v Kranju, nato v Li.pnici pri tvrdki Franz. leta 1888 pa je prišel v Celje in je služboval do leta 1919 kot vodilni uradnik pri tvrdki Peter Majdič. Takrat je prevzel na povabilo takratnega komisarja mestne občine vodstvo mestnega računovodstva in bil imenovan za računskega svetnika. L. 1932 pa je stopil v pokoj. Zapušča vdovo gospo Ernestino, hčerko gdč. Vilmo in sinove odvetnika g. dr. Er-nesta, trgovca g. Franjota in g. Vladimirja, ki je zdravnik na kliniki v Pragi. PogTeli bo danes ob 16 iz hiše žalosti Miklošičeva cesta 6 na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
c + Neža Plantcu. Včeraj je umrla т starosti 50 let, soproga brzojavnega mojstra iz Celja, stanujoča na Trgu kiralja Aleksandra. Pogreb bo danes ob pol 5 iz kapelice mestnega pokopališča. Pokojnici naj sveti večna luč, žalujočemu soprogu in otrokom naše sožalje.
c Poročila sta se na praznik sv. Jožefa v stolni cerkvi v Ljubljani g. Kunič Jože, sodni pripravnik, in gdč. Jančič Anita, profesorica na celjski državni realni gimnaziji. Iskreno čestitamo!
c Praznik Marijinega Oznanjenja se slovesno obhaja na veliki četrtek in ne na ponedeljek po beli nedelji, kakor je pomotoma objavljeno v nekaterih koledarjih. Zato bo ta dan služba božja v farni cerkvi kakor ob praznikih, slovesno opravilo, pri katerem se zavežejo zvonovi, bo ob 10.
c Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine na veliki četrtek, na praznik Marijinega Oznanjenja, v območju mestne občine celjske odprte od pol 8 do pol 13.
c Vsem ljubiteljem gledaliških predstav »poročamo, da vprizori danes JSZ v dvorani Narodnega doma lepo socialno igro: »Boštjan iz predmestja*.
c Današnji nogomet. Danes se bo odigrala ob
15.30 na igrišču pri Skalni kleti in ne na Glaztji, kakor je bilo javljeno v petkovemu »Slovencu«, podzvezna prvenstvena tekma med SK Atletiki in ČSK.
c Zborovanje meščansko-šolskih učiteljev. —
Včeraj ee je vršila na meščanski šoli v Celju redna letna ekupš6ina Društva učiteljev meščanskih šol, sekcija Ljubljana. Proevetno upravo je zastopal prosvetni inšpektor g. Dolenc.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »SILHUETE«. Ob 10 matineja »ŠKRJANČEK POJE ŽVRGOLI« — ob 14 »UPOR NA LADJI BOUNTY«. — Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 pa »SILHUETE«.
Ljutomer
Trije stebri 77 let so se zrušili že v tem letu v naši fari, bili so to Puconja Matija iz Stročje vasi, posestnik Zmauc in 6edaj pa ugleden mož gosp. Alto Huber. Njegovo življenje gre v vrsto onih mož, ki so v svoji živlienski dobi poznali delo in pravo očetovsko skrb za svoje otroke. Bil je vsesplošno praktičen in izobražen. Z njim je lahko govoril vsak, bodisi da je bil najpriprostejši ali pa tudi inteligenten. Zraven svoje fotografske stroke se je mnogo bavil z glasbo in imel pred leti svoj orkester in ga je zelo 6tretno vodil. Mnogo je sodeloval tudi pri olepševalnem društvu mesta Ljutomer. Ponosen je bil zlasti na svoj rod, ki že stoletja biva v Ljutomeru. Imel je silno izvrsten epomin iz davnih let, za to se vsak radovednež, ki je želel zgodovino iz preteklih dni, zatekel k njemu in rajni je rade-volmo popolnoma natančno orisal dobo tako, kakor da bi bila pred njim. Radi njegove simpatične osebnosti in značaja je bil pri vseh priljubljen. To naklonjenost je pokazalo ljudstvo prav posebno na dan jMgreba. ko so ga položili v grob. Ž njim lega v grob naimarkantnejša oseba mesta Ljutomera. Bodi mu žemljica lahka! Domačim pa naše sožalje!
Preval je
Ali je to mogoče? Pred dnevi jc dobilo delavstvo, 17 po številu, 18. skupine na Lešah pod-[x>ro, vsak jx> 100 din. Le eden je ni dobil, ki se nahaja na dopustu vsled bolezni. Mislimo, da je ta še bolj potreben kot pa drugi!
Na cvetno nedeljo vprizore naši člani Prosvetnega društva ob 3 na Fari štiridejansko dramo »Podrti križ«. Prijatelji uašega odra vljudno vabljeni I
Litija
Olepšava župne cerkve. Odkar deluje v naši župniji marljivi in za vse dobro in lepo vneti župnik g. Vinko Lovšin, se je naša cerkev v mnogočem polepšala ter na umetninah pridobila. Poleg novega modernega krstnega kamna, ki krasi levo stran glavnega oltarja, smo dobili nov prizidek k cerkvi, tako da je odslej direkten vhod na cerkveni kor, v cerkvi pa je pridobljen velik prostor. 1'ri vhodu pa so postavili lepo novo hrastovo spoved nico. Nadvse ljubeznivo in požrtvovalno pa skrbi za litijsko cerkev naša akademična elikarica gdčna. Mira Pregelj. Vea skromna, ponižna in tiha, ljubeča svoj krasen vrtiček z lepimi umetno vzgojenimi cvetlicami, marljivo elika lepe zamisli na platno in steklo. S svojimi umetninami je že zelo obogatila in okrasila našo skromno cerkev, da zdaj pri oltarju, zdaj na koru zaživi z novo idejo v večjo slavo božjo do zadnjega kotička. Tako je dobila cerkev od gdčne. Mire dva krasna antipendija za oltar, veliko sliko Jezusovega krsta pri krstnem kamnu (na steklo), na koru pa sv. Družino na platno, ev. Cecilijo, Ecce homo in Marijo z Jezusom. Vse slike eo ree prava umetnina. Hvaležni smo umetnici za njeno nesebično naklonjenost, kakor tudi za vse cvetlice, ki jih leto in dan pošilja v hišo božjo za okrasitev oltarjev. Bog ji plačaj za vso dobroto!
Okrajna županska ne« je bila ustanovljena ▼ Litiji z županom Lebingerjem na čelu. I. podnačel-nik je šentviški žu|>an Nace Pevc, II. podnačelnik pa zagorski podžupan Viktor Flisek. Blagajnik je župan trške občine Vače Jaka Kimovec, tajnik pa občinski uradnik litijske občine Franc Zapušek. V odbor pa pride kot zastopnik vsake občine župan.
V litijski prcdilnici zaradi dobre kupčije e prejo obratujejo še s 3 posadi, ravnateljstvo pa je zadnje dni odpovedalo okrog 50 predicam, ker pričakujejo, da bo odjem preje, ki gre povečani v noše južne kraje, padel. Kakor se čuje, bo 8. (nočna) po-sada delala še kakih 14 dni po Veliki noči, nakar 6e bo kakor vsako loto za par mesecev ukinila.
f Jernej Vombergar
Cerklje na Gorenjskem.
V nedeljo zjutraj nam je cerkljanski zvon oznanil, da je spet odšel od nas v kraje, odkoder se nikdo več ne vrne, mož izrednega značaja'in kreposti. Zvon nam je oznanil, da so ta mož Jernejev oča. Zastal nam je korak ob tej novici, saj pač nikdo ni pričakoval, da se bo to zgodilo tako nenadoma.
Ranjki Jernej je bil trdna gorenjska korenina, mož izredne žilavosti in pridnosti. Se do zadnjega smo ga videli delati na polju in na vrtu, da bi mu bil še mlad delavec težko kos. Vsako pomlad je imel opravka po sadovnjakih, nele po domačem, tudi po sosednjih in marsikak lepo vzgojen sadovnjak v vasi se ima zahvaliti njegovi oskrbi. Bil je vešč sadjar. Tudi letos so ga naprošali, da bi jim cepil mlado drevje in uredil staro. A to pomlad ga je sredi dela poklical k sebi Bog v nebeški vrt, v svoj raj...
Pokojni je bil zgleden krščanski mož kreineni-tega značaja. Doto in molitev je bil njegov življenjski program. Vsako jutro si ga ob zgodnji uri lahko videl, ko jo počasi korakal v cerkev in iz cerkve na delo. Brez dela ga nisi videl, razen ob nedeljah in praznikih, tedaj pa vedno le ob nabožnem čtivu. Katoliški tisk je vedno našel fx»1 v njegovo hišo. Liil je vsa leta član Mohorjevo družbe in prav lako naročnik »Domoljuba«:, odkar izhaja. Istotako je zahajal v njegovo hišo nedeljski »Slovenec«. Ko ee je v Cerkljah po inicijativi dr.'J. Kreka ustanovilo Katoliško izobraževalno društvo, je bil med prvimi člani društva iu to tudi ostal. Bil je vedno odločen pristaš katoliške stranke in ko je zadela njegovega sina usoda šenčurekih dogodkov, je s ponosom prenašal udarec in bodril njegovo družino. Zanimivo je da ga pri predzadnjih občinskih volitvah niso pustili na volišče. So pač poznali njegovo zavednost in odločnost.
Bil je sin stare in ugledne rodbine, ki Je za časa jiodložništva uživala prednost redkih svobod-
nih kmetij (ki nieo plačevale in delale tlake, temveč so plačevale davek). Rodbina je dala v preteklosti že več odličnih sinov in hčera, zlasti duhovnikov. Toda Jernej ni prevzel grunta po očetu, ker je bil najmlajši, temveč je sam ustanovil svojo domačijo. Bil je tudi obrtnik; vendar pa se ni mogel odtujiti zemlji in jo je vedno sam obdeloval. Veliko veselje je imel poleg sadjarstva e čebelarstvom.
Dasi molčeč in tih, je bil v družbi zelo dovti-pen, pri бетет ga je odlikoval njegov pristen in naraven humor. V fari je bil visoko čislan in spoštovan in celo ranjki g. dekan, ki ni rad mnogo občeval z ljudmi, Je tu često napravil izjemo in če ga je pot nanesla mimo Jernejeve hiše, je rad stopil k Jerneju na kratek pomenek. Jernej ee je rad zanimal za vse, kar se je dogajalo doma in po svetu. Vodil je posebno statistiko o vseh, tudi najmanjših dogodkih v domačem kraju petdeset let nazaj, kot dober poznavalec vremena ee je redko zmotil v svoji najx>vedi, na katero ei se lahko bolje zanesel kot na napovedi v časopisih.
Vzgojil je šest sinov in hčera po svojem zgledu in značaju. Kakor je rajni živel, tako je tudi umrl. Se zadnjo noč je kleče premolil rožni venec vpričo družine in ji molil naprej. Ugasnil je med molitvijo, kakor luč, ki dogori ...
O njegovi priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je užival, je pričal lepi pogreb. Med drugimi smo opazili tudi dr. R. Moleta in St Mihelčiča, ki sta se pogreba udeležila kot odposlanca ljubljanskega župana dr. J. Adlešlča. (Sin pokojnega Je uslužben pri mestnem poglavarstvu v LJubljani.) Najbolj gnnljivo pa je bilo videti dolgo vrsto mladih vnukov in vnukinj, ki so nosili majhne venčke, spletene iz zvončkov in trobentic. Te cvetlice je ranjki izredno ljubil; zalo pa je bil tudi na odru dobesedno pomit z njimi.
Odšel jc od na« mož-korenina, izredno lepega značaja, ki ga bomo težko pogrešnli. Naj uživa večni mir pri Njem, ki mu je vdnno služil vee | življenje!
St. Vid nad Ljubljano
Sijajna akademija, ki jo je priredil fantovski odsek in dekliški krožek Blaž Potočnikove Čitalnice na praznik sv. Jožefa, nam bo ostala v neizbrisnem spominu. Kar strmeli smo pri vajah na orodju. Najodličnejši slovenski prvaki so nas za-divilt a svojim nastoj>ora. Uvodna deklamacija »Kdo smo« nas je kar užgala za naše delo. Lepo izvajanje gimnastičnih vaj članov ni kazalo nika-kega bivšega neprostovoljnega odmora v polpretekli dobi. Ljubke so bile simbolične vaje po ven-čku narodnih pesmi. Simpatične vaje mladenk v izvajanju nikakor niso zaostajale. Živahni mladci so izvajali svojo nalogo izvrstno. Ganljivi nastop članic ob pomenljivi pesmici: Oor čez jezero je zelo ugajaL Zborna pokionitev mladine Kraljici Slovencev in nastop Gospodovih borcev je poudaril idejno smer našega dela. Večja skupina mladcev je dovršeno pokazala svojo spretnost. Zelo posrečeno so nastopili ljubki mornarčki. In muli petelinčekl Kako odločno je pozval mladino na pravo poti Zelo nam je ugajala skupina članov t svojim nastopom. Kar nismo se mogli dovolj na-gledati srčkanega nastopa »Konjičkov«. Precizno so izvajali vaje na orodju domači člani. Zabaven je bil nastop članic ob zvokih harmonike. Nad vse pričakovanje uspelo akademijo je zaključila pomenljiva živa slika ob zvokih fantovske himne. Nabito polna dvorana je pričala o zanimanju ljudstva za naš pokret. Danes popoldan ob pol 4 pa priredi Blaž Potočnikova čitalnica pretresljivo dramo iz svetovne vojne »Konec poti«, ki bo prikazala del strahot in trpljenja iz nedavnih časov.
Trbovlje
Pošto bodo zopet s konji vozili, tako se zaenkrat še neuradno poroča. Avtobusni podjetniki, da sploh k licitaciji za poštne vožnje niso bili [»vabljeni. — Malo težko res verjamemo, ker bi to pomenilo nazadovanje in zaviranje v poštnem prometu. Zal da smo že tudi to doživeli, da se nam ljudje, ki bi jim moral dvig jiošte biti najbolj pri srcu, storili vse, da bi ga poslabšali. Kar se enkrat ni posrečilo, upamo, da se tudi v drugo ne bo.
Ni poslabšan. Znan je boj rudarjev za, ugodnosti § 219. obrtnega zakona. Socijalisti so si izmislili pred zadnjimi volitvami v 11. rud. skupino, da je skupščina sprejela nov poračunski dostovek h § 219 in ga še poslabšala. To laž so tudi debelo natisnili v Delavski politiki. Resnica pa je, da skupščina ni sklepala in zato tudi nič spremenila § 219 in ga zato tudi ni mogla poslabšati. Žal da ga tudi ni zboljšala, kakor je bilo g. ministru dr. Kreku obljubljeno. Jasno pa je zopet na kak način se dela pri nas in v Belgradu.
Občinski proračun za prihodnje proračunsko leto je na vpogled v občinski pisarni. Je precej povišan, po odstotkih sodeč kar za 30%, če je točno, da je banovina prevzela 35% za šolske izdatke. Davkoplačevalci novih bremen gotovo ne bodo veseli.
Oddasta se po ceni dve lepi stanovanji v novi hiši g. Strovsa, Gabersko.
Radeče pri Zid. mostu
Danes popoldne ob navadni uri bo »Kmetska knjižnica« ponovila lepo igro »Crnošolec«. Zadnjič mnogi igre niso mogli videti zaradi slabega vremena; na mnogo prošenj se je pa društvo odločilo za ponavljanje, posebno še, ker v Radečah že dolgo niso tako lepo igrali.
Bolezen pri nas še vedno gospodari. Mnogo učnih moči je bolnih, da le z največjo težavo izvršujejo svoje delo.
Sava, ki je pri nas narasla za tri metre, počasi upada. Škode in bilo nobene, dasi so se je vsi upravičeno bali.
Videm ob Savi
Prosvetno društvo na Vidmu ob Savi je vpri-zorilo na tiho nedeljo v svoji društveni dvorani dramatsko igro »Podrti križ«. Dvorana je bila jx)lna prijateljev društva in lepe igre, ki so pazljivo sledili prizorom drame, katere vsebina je vzeta iz današnjih dni. Vsi igralci so podali svoje vloge tako resnično, prirodno, da je marsikatero oko postalo rosno.
Kakor redno do sedaj, se je tudi pri zadnji igri videlo, kako težko je delati, igrati brez — električne luči. Društvo samo ne zmore plačati vseh stroškov napeljave, zato prosimo vse prijatelje Prosvetnega društva, da mu priskočijo na jH>moč in mu z denarnimi prispevki omogočijo neobhodno napeljavo električne luči.
Ponikva ob juž. žet.
Pred tednom je obhajal celjski odvetnik g. dr. Josip Karlovšek svojo 70 letnico. S posebno hvaležnostjo se oziramo nazaj v ono dobo, ko je podjetni jubilant odkupil veleposestvo Hom, rojstni dom našega velikega Slomška, ki mu je že grozila nevarnost, da pride v posest nemške po-tujčevalne politike. Z globoko ljubeznijo in z vso mladeniško energijo je vodil v dobrih in slabih gospodarskih časih — nad 30 let — gospodarstvo Slomu. Pod njegovim vodstvom se je Slom uredil in povzdignil, kar je z ozirom na njegovo pomembnost in veličino pozdravila vsa naša javnost. S spoštovanjem se spominjajo jubilanta njegovi prijatelji, bivši delavci in dninarji, zlasti pa revna šolska mladina, ki je imela v njem velikodušnega dobrotnika. Se danes rad prihaja kot navdušen lovec med nas. Bog daj blagemu jubilantu še mnogo zadovoljnih let
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Novosti:
Caussade: Die Hingabe an die Gôttliche vor-sehung. 124 str., vez. 30 Din; Cšaba: Was eine junge Frau wissen mues. 168 str., nevez. 28 Din; Gerely: Gib mir dein Herzl 235 str„ nevez. 35 Din; Goodier: Jésus Chrietus Opferlamm unter den Men-schen. 525 str., vez. 140 Din; Mosshamer: Werk-buch der ReligiSsen Mâdchenfiihrung. 326 str., vez. 64 Din; Mûller: Kompass fflr Leidenetunden. M str., nevez 9 Din; Noppel: Aedificatio corporis Christi. Aufriss der Pastoral. 210 str., nevez. 32 Din, vez. 46 Din; Pfliegler: Vor der entscheidung. Uberlegungen zur seelischen Bedrohtheit des heu-tigen Menschen. 147 str., vez. 49 Din. Robi: Ent-tausehte Erzieher. 133 str., nevez. 40 Din; Schnii-rer: Katholische Kirche und Kultur in der Barock-zeit. 803 str., vez. 150 Din: Schoepfer: Bibel und Wissenschaft. 201 str., vez. 120 Dirf.
MntlbraskD Qlsitoliiti
Nedelja, 11 marca ob 15: Čevljar Anton Hit. Znlžotie
oene. Ob 2fl. Rdeči nagotjnl. Krstna predstava. Izven.
l'onedolj^k, 22. marca: Zaprto. Torok, 23. raaroa ob 20: Rdeči nageljni. Rod A.
Obrtno sodišče
Nadure. Tožnik je bil od 3. IX. 1936 do 31. X. 1936 v službi pri toženi gostilničarki kot točilec. Govorilo se je. da bo delal od 7. do 24. ure z 1 urnim odmorom na dan in da bo zato prejemal hrano in stanovanje v naravi, ki se ceni na 300 Din mesečno, ter 400 Din mesečno v gotovini. V 58 dneh je opravil tožnik vsak dan po 6, skupaj 348 nadur po 3.50 Din. kar znese 1.218 Din, 1 oženka je zatrjevala, da tožnik nima pravice zahtevati plačila za nadure, ker je bilo dogovorjeno delo od 7. do 24. ure, razen tega je tožnik zaslužil mesečno najmanj 1000 Din, ker je s toženkinim privoljenjem prodajal gostom */io 1 ali '/jo 1 vina dražje, kakor mu ga je toženka zaračunavala. Tožnik je priznal, da je na ta način zaslužil poprečno po 5 Din na dan, torej mesečno 150 Din Obrtno sodišče je tožniku priznalo vtoževano vsoto in utemeljevalo, da je pogodba, s katero se je tožnik obvezal, da bo za mesečnih 400 Din s hrano in stanovanjem delal neprestano od 7. ure zjutraj pa do polnoči, proti dobrim šegam in zato v smislu § 879 odz. nična ter da je tožnikov zaslužek bil primeren samo za 10 urno delo, zato je sodišče prisodilo tožniku odškodnino za nadure, pri čemer je izreklo, da morebitni zaslužek pri točenju vina predstavlja običajno napitnino.
Zaradi toženkinega priziva je prizivno sodišče tožbeni zahtevek popolnoma zavrnilo in izreklo, da mora tožnik povrniti toženki 377.75 Din stroškov prizivnega postopanja. K dejanskemu stanu prvega sodišča je le še ugotovilo, da je imel tožnik lastno sobo za stanovanje in petkrat na dan hrano. Razlogi se pa glase: Tožniku je bilo že ob sklepu službene pogodbe znano, da bo zaposlen od 7. do 24. ure dnevno. Ker tožnik do izstopa iz službe ni nikdar zahteval posebnega plačila za prekourno delo, je s tem ugotovljeno, da je med strankama obstojalo popolno soglasje glede plačila za vsa opravljena dela in da so bila vsa tož-nikova dela popolnoma honorirana z dogovorjeno plačo. Prizivno sodišče se ne more pridružiti na-ziranju obrtnega sodišča, da bi ta pogodba nasprotovala dobrim šegam. Služba točilca ni tako naporna, obstoja v tem, da je navzoč pri točilni mizi in v slučaju potrebe natoči pijačo, sicer pa lahko tam sedi in nima posebnega truda. Stanovanje v lastni sobi in petkratna hrana na dan se mora oceniti mesečno 450 Din; če se k temu prišteje še plača 400 Din in zaslužek pri točenju vina, katerega se glede točilca nikakor ne more smatrati kot običajno napitnino, so redni mesečni pre-iemki presegali 1000 Din. Mora se reči, da je ta plača za trajanja zaposlenja r tej stroki docela običajna. Ker je bilo plačilo nadur po tem slučaju vkalkulirano v dogovorjeno plačo, ne more tožnik posebej zahtevati odškodnine za prekourno delo,
Peter pri Nov. mestu
Nemara niso naši ljudje že lep čas zapuščali »Katoliškega doma« s tolikšnim zadovoljstvom, kakor se je to dogajalo minulo nedeljo. Tokrat so se na okusno ozaljšanem odru odgrinjali pred njimi prizori, kakršnih že davno niso gledali. Dekliški krožek nam je priredil akademijo, ki je bila za nas svojevrsten gimnastičen dogodek. Njen spored je bil j>ester in bogat, saj je obsegal nič manj ko 13 točk. Nastopale so tri skupine: članice, mladenke in deca. Nepristranskemu gledalcu bi se bilo težko izjaviti, kateri teh skupin gre prvenstvo v izvajanju. Oimnastične in simbolične vaje so bile izvedene tako skladno in enotno, mnogovrstno rajanje je bilo tako prijetno, da je treba reči: s telesnimi vajami je akademija uspela na celi črti. Ob koncu programa izvajani dekliški sestanek je številno občinstvo seznanil, kako je v dekliških krožkih poskrbljeno tudi za etično stran članstva. Za dobro posrečeno akademijo se moramo zahvaliti tukajšni agilni učiteljici gospodični Medvedovi. Mnogo truda in skrbi ie položila ona v to prireditev. Tolaži nas misel, da je bila gospodična, ti je predsednica dekliškega krožka in voditeljica gimnastičnih vaj, že ob akademiji za svoje prizadevanje vsaj deloma nagrajena z obilnim priznanjem udeležencev. Smemo pa upati, da ji bodo naši ljudje kot vneti prosvetni delavki ohranili trajen hvaležen spomin. Večkrat se sicer Čuje. da je nehvaležnoet plačilo sveta... A zakaj ne bi rajši dali prav tistemu razsodnemu slovenskemu možu, ki je zapel:
»Spomin si večen v narodu osnuje, ki Bogu, bratu, domu se žrtvuje.«?
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Nedelja, il. marca: 8 Vesel pomladni pozdrav (plošče) — 8.30 Telovadba: a) za dame, b) ta gospode (g. prof. M. Dobovšek) — 9 Cas, poročila, spored — 9.16 Prenos postnih posml iz ïavodov sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano: zbor vodi g prof. Matija Toinao — 9.45 Veliki govor: Smrt tn sodba (u. Fr. S. l''inžgar) — 10 Prenos corkveue glaebe 1» ljubljanske stolnice — 11.15 1г daljnih detel (plošče) — И.ЗЏ Otroška ura: Jnrček in Jerica na potovanju (tvočna slika) 1*2 Vse mogoče, kor kdo hoče (plošče po ieljah) — IS Cas, spored, obvestila — L3.16 Koncert komornega tria (gg. Fr. Vlachy — klarinet I. J. Umek — klarinet II., 0. Lopamlk —fagot) — 16 Pregled jugoslov. zavarovalstva (g. Ivan Martelanc) — 16.20 Našim deiolanom (Radijski orkester) — 17 Kmet .ura: Pomnoftevanje rastlin s podtaknjenoi (g. Strekelj Josip) — 17 20 Na-ilim deželanom (Radijski orkester) — 18 Koncert kvarteta rogov (gg. Hafner, Dolinar, USnk, Moraveo) vmes ploSče — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1(1.30 Nac. ura: Muzej kneza Pavla (dr. Milan Kašalin) iS.S«l Slovenska ara: a) Koroške narodne na ploščah (poje St. .lakobski oktet) b) Ii narodnega ilvljenja Roianov (g. dr. Josip Sašelj) — 20.90 Koncert malih harmonikarjev pod vodstvom g. prof. Pnvla Ranči-gaja — 21.15 Orkester mandolin (plošče) — 21.10 Operna glasba (Radijski orkester) — 22 Cas, vreme, poročila, •porod — 22.15 Operna glasba (Radijski orkester).
Ponedeljek, 41. marca: 12 Baletna glasba (plofičo) II.« Vreme, poročila — 18 Cas, spored, obvestila — 18.15 Pisan drobiž (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Zdrav niška ura: Higijena obleke (g. dr. Anton Breeel.1) — 18.20 Stare češke narodno pesmi (plošče) — 18.30 Slovenska narodna posom (g. Fr. Marott) — lâ Cas, vreme, poročita, spored, obvestila — 19.30 Nae. nra: Filozofija Boiidarja Knoievlča — ob obletnici njegovega rojstva (dr. Ksenija Atanasijevlč) — 19 50 Znnimivostl 20 Rezervirano za prenos — 21.15 I. lira moderne frnn-cosko klavirsko glasbo. Prodava in Izvnln nn klavirja 32 f*ftR, vreme, poroiillft, npored —- 22.1Г» IV1"'"'1 *»м кгл-tek čas (Ježek in Jolek),
DrugI programit
Nedelja, ?/. marca: liclarad: 19.50 Poster v in — Zagreb: 20 Tamlmrloo — 21 Pihala — Dunaj: :o Slovnl pevol — 20.20 Domovinska lira — Î1.10 Igrn — 22..10 Klavir - Trst- Milan: 21 Pester koncert — П1т-ПаП. 17 Simfonični koncert — 21 Opera — Ргаца: 19.35 Zbor 21.05 ljudski konoert — t'orlnva: 19 T dejanje V'ag-nerjova .Pnrsirnta« — 21.45 Flnvta — Rcrliv Frani:fiirt: 50 VnjaSka godba — Kliln: 2П Pomtadnnskl knneort —
rnnedrljek. marca: Tlclprad: 20 Oporn — 7,a-prcl): 20 Celo 2П.ЗО Orkestralni konoert — 21.30 Tam-niirlce - Dunaj: 20 Konoert po JelJah - 21.10 Slmrfc-ničnl koncert - 21.50 Olcrll pojo - 22.20 Štora dimniška glnsba - Trst- MIlan: 17.15 Plesna elasbn - 21 Onerefa Шт-Паг<: 21 Plnninskl In vokalni knneort - Ггаца: 19.25 Vojnška goitba - 21.30 Simfonične variaelte — 22.'n Planino — Variava: 20.15 Nahoino notlo — 21 Fil harmonični konoert — КШцМегц: 2П .v, \1?а5кл nn rodna ulnshn — Frankfurt: 2010 Pomlad jo tn _ Vn-nakavn: - 20.2(1 Sodobna nemška glasba — lirruntun-itrr: ai.io Komorni koncert —
Razpotja, poti, vprašanja
Capri, raj, ki ga je ustvaril cesar Tiberij, kjer je živel Maksim Gorkij, in kjer je prizorišče Munthejevega dela o San Michelu. (Fot. Javornik.)
Med pogovori z našimi mladimi književniki Kocbekom, Magajno in Vo-duškom je primanjkovalo ime Mirka Javornika. A v tistem času ga ni bilo v Ljubljani. Se je mudil nekje v Italiji, na Capriju in drugod. S Caprijem pa je danes v ter-ni zvezi misel na znamenitega Axela Muntheja, avtorja čudovite knjige »San Michele«. Ko 6e je Mirko Javornik vrnil, se je rad odzval vabilu in povedal nekaj o svojem delu, o svojih pogledih na današnjo slovensko književnost in na slovenskega literata. Predvsem pa je gotovo zanimivo, da nam pove kakšne prav zanimive podrobnosti o zvezah med njegovim pisateljskim delovanjem in popotovanji, eaj se docela razlikuje od svojih tovarišev po tein in pa po slogu, ki ga njegovemu delu narekujejo njegova romanja po svetu.
Mirko Javormk pripoveduje
Zdi se mi prav in dobro, da si nekaterim tovarišem in meni omogočil te razgovore. Ni napak, če V6aki dve leti slišijo ljudje tudi, kaj vedo o literaturi in o sebi povedati literati sami. V presledkih med temi razgovori tako govore in čvekajo o književnosti in o nas vsi mogoči ljudje smiselne in nesmiselne stvari.
Ne ustraši se po teh besedah, da sem morda kaka literarna stara devica, ki iz zagrenjenosti sovraži kritiko. Nimam razloga: jaz sem bil z majhno izjemo pri njej v veliki miloeti. Vse do tedaj, ko se je za trdno odločilo, da bom pisal v to in to revijo in nikamor drugam. Potem so začeli tam, kjer imajo kritiko v zakupu, o mojih stvareh molčati. »Pomlad v Palestini«, ki je vsaj kot poto-
Çis pri nas novost, čaka že skoraj dve leti ocene, ako vestne in nagle kritike, ki 6vojo dolžnost do slovenske knjige izpolnjujejo z dveletno zamudo, se ni bati in od nje ne pričakovati veliko pobud. Navsezadnje živi kritika od prežvekovanja tistega, kar ji ustvarjajo in nudijo umetniki. Brez njihovega dela nima pravice do obstanka.
Toda v naši literaturi je tako kakor v politiki, socialnem življenju in drugod. Razcepljenost, stranke, načelna pristranost, ki je zagreše največ tisti, ki prisegajo na objektivnost, čisto umetništvo, svobodo, progrès in kar je še takih literarno-političnih kulis. Te razcepljenosti niso krivi literati; zaradi njih bi bila naša književnost mnogostranska, a v svoji kulturni širokosti in svobodi enotna, to je slovenska. Krivi so je tisti, ki od književnosti kulturno in materielno žive, zato da jo pomagajo ubijati. Z uredniško in založniško politiko, s povzdigovanjem vsega tujega, s prevodi, ki jemljejo originalnemu delu možnosti in ceno. Naše književnosti žal ne obvladujejo književniki, marveč tako zvani kritiki in prevajalci. Tiste knjižne ustanove, ki bi po svojem pomenu in sredstvih lahko vzdrževale v naši književni tvorbi nekak osrednji kulturni red in res lužile slovenski literaturi, so odpovedale. Strinjam se z vsem, kar so o tem perečem vprašanju povedali Kocbek, Magajna in Vodušek. Lahko bi govoril o kapitalizmu na našem knjižnem trgu, ki se z malimi izjemami kaže povsod. Povsod prevladuje načelo: služiti s tistim, kar »gre«. Vemo, kaj danes »gre«: vse, razen izvirne 6lovenske knjige.
Se eno bi dejal: danes mora biti literat v neprestani samoobrambi. Navsezadnje bi bilo treba literarno delo razumeti tako, kakor ga razumejo vsi narodi na svetu: delo za resnico in lepoto, delo za duhovni in estetski napredek, delo za utrjevanje slovenstva in za dvig vere vanj. Zaradi tega poslanstva bi smel o književnosti soditi samo tisti, ki ima za to kulturno legitimacijo. V resnici pa zaradi razcepljenosti na tabore vsi mogoči neodgovorni ljudje književnost izrabljajo v svoje namene, kadar jim kaže. Kadar pa ne. pa lahko spet poljuben kdorkoli iz tega ali onega tabora, z diplomo ali brez nje, udari čez naše književno delo. O pristnosti ali nepristnosti književnosti in književnikov o njihovi pravi ali krivi usmerjenosti, o njihovi pogubnosti ali zveličavnosti lahko suvereno razsoja vsak kulturni analfabet, bodisi napol patološki ljubitelj sobnega akvarija, ki mu ovitki in naslovi revij vznemirjajo ribice, bodisi tak ali tak 'avni ali privatni »delovatelj«, ki že deset let m oral razen svojega žurnala za telesno potrebo ničesar ali nazadnje kak smučarski Pavliha. ki je priredil dve ponesrečeni predavanji. To je žalostno; a vendar taki neodgovorni ljudje dobe skoraj v slehernem listu in pri sleherni skupini prostora za svoje iztreske. Naša kritika pa namesto da bi se borila proti tem nevarnostim, se pogosto rajši bori
[iroti umetnikom Namesto, da bi skušala poudor-ati, da je danes sleherna 6lovenska vrsta, napisana
li
t
Beli oboki na strmi skali: San Michele, čudež Axela Muntheja. (Fot. J.)
Morda so te misli ostre, toda danes so časi, da ljudje slišijo edino ostre besede, drugo je dolgočasno in gre mimo njih. Če govorim še nekam bolj nataknjeno, je razlog še v tem, da se precej bavitn s knjigo pamtletov, ki bo stvarno prikazala naše kulturno »razmere«; v njej bodo vsi kulturni preroki, veličine in manjšino in me-diokritete, iskrenost, neiskrenost in konkurenco, nepoštenosti in šarlatanstvo in bedastoče dobilo svoje stvarno zrcalo s podatki, imeni in tajnostmi iz ozadij. Ne bom prizanesel nikomur, tudi sebi ne. Žc od nekdaj me je oblika pamfleta mikala; v sedmih lotili sem med založniki, literarnimi prijatelji in sovražniki, v prenašanju neumnosti in umazanosti dobil snovi dovolj, da bom knjigi dal naslov >Gnoj na Pnrnasus. Morda je taka knjiga potrebna.
Ni čudno, če človek iz takih razmer rad plane ven, kam drugam, kjer je ozračje vsaj za tujca kulturno, kjer umetnost in kultura vsaj malce prescvatn življenje in vsnkdanjost. Glede tega so mi nepozabni dnevi maja in junija v Barceloni 1935. Življenje med Katalonci, niirodoin, ki nam je ix) razvoju, trpljenju in stremljenjih tako podoben. Spoznal sem tam nešteto najboljših ljudi, ki jih je vse prevevala ena ideja v delu in življenju: katnlonstvo in njegova svoboda. Tedaj sem čutil, kaj se pravi biti umetnik pri kultur-
nem, zavednem narodu. Zdaj, ko včasih zasledim med barcelonskimi mrtveci to ali ono ime, ki mi vzbuja cele dneve spominov in sončnega sožitja v tem velikem evropskem ognjišču, sem prišel do sklepa, da se moram njim in tistemu svobodnemu ljudstvu oddolžiti s prikazom njegovega življenja in boja, ki jo za nas poučen. Ce no prej, pa tedaj, ko bo Katalonija svobodna, nc rdeča, ne španska, marveč katalonska.
Saj veš: pot v drugo obzorje, v drug svet, svetlobo, v srečanja z nepoznanimi je še nekaj več kakor zgolj beg, je pot v svobodo, kjer živiš po drugih nagibih kakor po sili vsakdanjosti. Odkrivaš svoje ure, drugačno kakor v vezanosti — — Sternstunden des Ich, bi dejal kak Zweig. Pota v daljavo so vračanje k sebi, so stvarna lirika barv, nepoznanih čustev, prijemljivih nevarnosti in čudnih obrazov. Veliko tega imam spravljenega za ure, ko sem sam. Ni moči pozabiti pol-dnevov v objordanskih pustinjah in ljudi v kolek-tivističnih kolonijah ob Genezaretu. samot na Oljski gori in derviškili plesov v puščavskih ino-šejah. 1'rav tako ne tednov morja, Oceana, kanarskih ognjenikov, noči v barcelonskem Barrio Chino, ostrmele gotike kje v Saragossi ali Cliar-tresu in losfatnih arabskih sužnjev v maroških rudnikih.
Pot ali izlet v Italijo, kakor jc bil zadnji, je srečanje s kulturo po eni strani in z dinamizmom ene ideje, ki je zvezala tako južen narod, kakor so Italijani ter ustvarila nov življenjski, politični in umetnostni slog,' kakor ga ni nikjer drugje. Nemški fašizem je premalo življenjski in originalen, premalo stvaren in nemogoče mitološki. Italijanski jo realističen in obožava življenje. Kad bi zaradi nasprotja videl Rusijo, če je tudi nasprotna zamisel sposobna takega osredotočanja v življenju kakega ljudstva.
Toda glavna doživetja so literarna, to je, bolj
z voljo in vero. za našo kulturo v tej stiski in ute- j snjenosti pomembno dejanje, se rajši ukvarja s skrbmi, kaj, če ni šel kdo k spovedi ali kam drugam in s tem ogrozil slovenske »visoke«, »gosposke« literature. V esejih raz|>letamo privatne čenče, in sicer z velikim ideološkim, načitanim aparatom, namesto, da bi videli, kako naša književnost vsebinsko, stilno in po obsegu — razen neznatnih izjem — degenerira.
Od umetnika vsi zahtevajo, naj živi po svojem notranjem imperativu, svobodno, ne da bi se kam udinjal in uslužil, celo tisti, ki v svoji ideologiji priznavajo samo jxivelje tvarnih razmer. Nihče pa ne misli, da je danes književnik ali umetnik obsojen na stradanje in družabno manjvrednost, če hoče vztrajati v svojem. Manjvrednost rodi manjvredno delo; tisti, ki tarnajo o zagrenjenosti v naši književnosti, o žalosti, o mrkosti in podobno, naj se spomnijo na to. Umetnik, ki živi po svojem nagibu, je meščanski družbi neprijeten, ker jo spominja njenih kompromisov. Zato dobi v njej ceno in stališče šele po smrti. Francoske in nemške in italijanske kulture niso ustvarjali stradajoči ljudje. Pri nas so pa geniji vzplame-neli v eni drobni knjigi in umrli od jetike in lakote. Skrbimo za vse, se mi zdi, samo za literate ne. Imamo nagrade za najlepše bike in za najboljše naloge v prvem razredu osnovne šole, imamo fonde za štipendije tistim, ki proučujejo spravljanje smeti v inozemstvu in podpore za razna-rodovalce slovenskega človeka. Vse to je nedvomno potrebno, toda zdi se mi, da nam je slovenska književnost tudi potrebna. A zato ni moči dobiti tisoč dinarjev za kako literarno nagrado, ki bi nedvomno dvignila voljo za delo in kvaliteto dela. Naša književnost je nagelj, ki si ga vsakdo rad zatika za klobuk, njeni tvorci so pa gnoj, iz katerega nagelj raste.
(Prevod A. Munthejeve knjige: San Michelo jo založila in izdala Jugoslovanska knjigarna.)
ali manj človeška. Capri in San Michele, vila Aksela Muntheja. Videl si slike, ki sem jih prinesel: dvesto metrov nad morjem čepo vrli stene beli oboki: pod njimi gleda Neronova sfinga čez morje, čez zemljo, čez ljudi in stoletja. San Michele jc sanja, ki je postala knjiga, stvarnost in življenje. Ali narobe. Zame so bile Munthejeve izo-vedi najjiofiolnejša sodobna knjiga. V njej jo vse: resničnost, fantastika, ki je vsak hip lahko res, ljudje v celoti svojega nehanja, revščine, nebogljenosti in nesmislov. To je življenje veličine in obupa, sanj in razočaranj — skratka, nekaj ne-poisnega. Knjiga bi bila samo knjiga, kakor sto drugih genijalnih del, da nima potrjenja na Capriju. To je San Michele s svojimi stebri, loggia-ini, pergolami, z morjem na dnu vseh obokov, z drevoredi cipres, pinijami, oljkami, Irto, s stebri, marmorji, mozaiki, skratka z vsem, čemur pravi Munthe »roba di Timberio«. Sobe so polno vseh vekov: od egipčanskih novcev, renesančnih tkanin do rokokojskih sedežev in sodobnih medicinskih enciklopedij ne dobiš tam.
Občutje, ko stopaš j>o sedemsto stopnicah proti belemu gradu vrh skal, ko trgaš drobno sinje cvetje v barvi ukradenega morja, ko gledaš v kapeli orgle in sovastega egipčanskega llora, ko se izgubljaš v sencah limonovega listja, je no|x>-pisno. To je literatura, ki se je uresničila njenemu tvorcu in vsem, ki so je bili deležni.
Ko sem stal za jiorfirno sfingo v loggii San Michela in gledal za sfinginim obrazom na morje, sem videl, kaj more dati resnična, lepa, svetla knjiga ljudem. Stotisoči se hodijo z vsega sveta sem prepričevat, če je San Michele res. Kdor stoji ob Sfingi in |K)Ioži roko na njena ledja, zre na morje ter si kaj dobrega želi, se 11111 izpolni.
V teh letih, kar je |x>lslepi Munthe napisal knjigo o San Michelu, so roke hrpenečih ljudi ledja Neronove sfinge, ki jo je Munthe videl v sanjah in jo našel po njih, docela zgladile...
To jiove o smislu umetnosti več kakor vso naše in tuje besede.
Stebrišče nad morjem v vili San Michele, na koncu leži Neroiiova sfinga. (Fot. J.)
Obisk pri Axeîu Munthešu
Mary Pos je imela srečo, ki jo zanjo zavidajo mnogi bravci knjige »San Michele«, videla je Axela Muntheja in govorila ž njim. Njeni prvi poskusi eo bili seveda brezuspešni, kajti Munthe ne sprejema nikogar in noče videti nikogar. Tudi potem, ko si je pridobila naklonjenost župana na Capriju, ni bilo boljše. Munthe mu je namreč po telefonu jezno odgovarjal: »Čemu naj mi odslej služijo oči? Zdaj je pač prepozno, odkril sem človeško grdobo.« Zupan pa se ni dal ugnati, marveč je dejal č.asnika-rici: »Trdnjave sicer ne moreva zavzeti, toda zato bova nekaj drugega poskusila, poveljnika bova izvabila ven. Eno eamo sredstvo imava ... Moram mu govoriti v ptičkih, o njegovih ptičkih.t Zupan je znova govoril po telefonu in resnično, Munthe mu je obljubil sestanek. Vaba se je posrečila.
Ko je naslednjega dne malo pred poldnevom Časnikarica stopila v prijeten občinski urad, jo v njej meril korake velik starec s kratko belo brado, z očali na modrih očeh ter rentačil. To je bil osem-desetletni Munthe. Ko ji je starec dajal svojo ozko in majhno roko in jo z očmi ostro presojal, je hudomušni župan porabil priliko in jo popihal z besedami: »O, oprostite, zdi se mi, da me kličejo.*
Ostala sta sama. Časnikarica eo je razživela pred njim, on pa je naenkrat spremenil svoj način in postal nenavadno udvorljiv. »Pojdiva malo po vasi,< je dejal, o svoji trdnjavi pa niti besede.
Solnce je neznansko pripekalo, njegova svetloba in toplota sta zasipala otok sveta, kamenje je odsevalo in jemalo vid. Munthe je vso pot rentačil, ni mogel prenesti turistov in njihovih aparatov, ki so se naperjali vanj. Potem je klel in zabavljal nad avtobusi, pomiril 9e je šele takrat, ko sta zavila po etezi med oljčne gaje.
V	pravem trenutku, že na koncu sprehoda, se je znova pojavil župan. Njega in njo je prijel za roko in jo prebrisano vprašal: »No, kdaj pa si boste San Michele pogledali? <
>Niti danes, niti jutri, niti kdaj pozneje,« je odgovoril Munthe čemerno. Cez nekaj časa pa je dodal: »Puč pa bi lahko malo v vrt pogledala popoldne.« V njegovih očeh je pri tem zatrepetala majhna zloba. Na nebu so se začeli zbirati črni oblaki, morje je bučalo pod skalami.
Popoldne je bilo v resnici nenavadno vreme. San Michele se je belil vrh griča med temnimi cipro sami in oblaki. Ko je časnikarica potegnila za zvonec, ji je odgovorilo lajanje psov po hodnikih in vrtovih. Mlad sluga ji je odprl. Munthe jn bil za neko ograjo na prostem, okrog njega psi, opiral se je na palico in čemerno gledal vreme. Nato jo je odpeljal v svoj znameniti šeststoletni stolp.
»Šla sva iz sobe v sobo,« pripoveduje Mary Pos v »Nouvelles litćrairee«. »Povsod je mehko, zmedeno razpoloženje. Mrak naju zngrinja in zasenčuje ko-tove, toda povsod vznikajo iz temine sladki ženski obrazi, Grkinje, Egipčanke, iz bledega marmorja, iz . žgano zemlje, staro tisoč, dvatisoč, tritisoč let. Podobe, predmeti iz gladke in svetle kovine, cigaretne doze, biseri, vaze, vrči, maske, kipi, staro pohištvo. In povsod cvetje, majhen šopek kalužnic, potem nekaj glacinij, velikih marjetic, ročaj poljskega cvetja.
V	spalnici, ki ie najviše v stolpu, je velika, sivo pokrita postelja; divan je posejan z ličnimi punčkami. Oblečene so v svilo in čipke.
»Ne spim več tu,« je dejal Munthe, »neprestano «e selim iz sobe v sobo. No morem več spati, moral bom oditi v Rini, tam imam hišo, morda mi bo tam laže.« '
Nato sva šla v spodnje sohe. »Tu so bile krave nekdaj,« jo dejal. »Vse sem dal popraviti in spremeniti, da bi živel tu, ko eem oslepel.«
»Ali se nič ne veselite, ker zopet vidite?«
»Saj sem vam že df.jal, da je prišlo prepozno. Zdaj sem prestar, petsto let mi je, dn, zdi ee mi, da jih imam petsto. Ah, ne, še več, da sem že mrtev, da ne živim več. Ali jo to životarjenje mar življenje?«
Na polici stoji šestindvajset prevodov njegove knjige.
»To je nesrečna knjiga, ki mi je pokvarila življenje. Slava je najhujše, kar se vam more pripetiti. Ze dolgo je tega, kar sem dokončal nndaljevanjo knjige »San Michele«, toda tako nisem hotel dopustiti, da bi ga izdali, dokler mi založnik ne bi jamčil, da ne bi pomenil novega uepehn. Tega mi seveda ni mogel jamčiti, in zato knjiga nikdar ne bo izšla. Potem pa je bilo zopet toliko hrupa radi filma »San Michele«! Trdovratno sem se branil, oni pa niso hoteli popustiti. Ponujali so mi ogromno vsoto denarja. Takrat ini je govori! prijatelj: »Poslušajte, kaj ne, da bi zelo radi pomagali evojim dragim I.afioncem? Zakaj ste torej tako nespametni? S tem denarjem bi lahi<o uresničili vse svoje želje! Odgovoril sem: »Dobro, naj bo, toda pod pogojem, da v filmu sam ne nastopim.« Rekli so mi: »Nemogoče!« Tedaj 6om dejal, da bi še nekam šlo, če bi napravili iz mene vsaj bedaka mesto junaka, oni pa seveda niti slišati niso hoteli o tem, jaz pa sem ravnotako trdovratno vztrajal. Kajti na vso srečo mi je ostal vsaj še čut za smešnost...«
»Kako živite in s čim so pečate?« sem ga vprašala.
»Mislim na smrt. Vem, da je že zelo blizu. Vse, kar imam, bi dal, da bi lahko veroval v neumrlji-vost duše. In vendar vem, da Bog je. Treba mi jo samo pogledati v zvezdno nebo in nič več ne dvomim, toda dalje 6i ne upam. To Se verujem, da Bog ljubi lepo in dobro, toda kako bi mogel verjeti, du ljubi tako žalosten stvor, kakor sein jaz! Veo bi dal, če bi našel mir!«
Njegov obraz se je izredno zresnil. »Zdaj pa pojdiva na vrt,« je dejal naenkrat smejoč se, prišla je prava ura.«
Veter je tulil v vrhovih cipres, bile so temno in otožno kakor na pokopališču. Munthe mi je pokazal grobove svojih psov, vsak ima skromen kamen. V burji je padal dež. Veter jo stokal kakor ranjena doga. Bližnji Monto Solaro so zakrile rjavo megleno gmote. Govorila sva o pticah, ki zdaj najdejo mirno pribežališče na tem kraju.
»Da,« je dejal, »zelo malo dobrega sem storil v svojem življenju, toda vsaj tem živalicam sem izboljšal žalostno usodo. Ko so se nekdaj v svojem poletu proti jugu ustavljale tukaj, dn bi se odpočile, so jih na veliko ubijali. Zdaj imajo svoj mir, no lovijo jih v mreže in niti en strel »e ne sliši. Preveč so trudne, da bi pele, toda že dejstvo, da lahko uživajo svoj počitek, mi dajo občutek izredne lahkosti!«
Mračilo se je že, peljal me je do svoje ograje, ki omejuje posestvo.
»Da, tu sem na varnem.« je dejal s temnim glasom, ïta zid sem dal sezidati, da bi me nobeno radovedno oko ne motilo. Nikogar ne sprejemam in nikogar nočem «poznati in to, vidite, je najhujša žalitev, ki jo ljudem lahko prizadenete. Na vsako neprijetnost se konec koncev navadijo, le preziranja vam ne bodo nikdar odpustili.«
»No, brez dvoma se bova v Rimu še videla,« jo spregovoril naenkrat z navadnim, veselim glasom. Upam, da bom v nekaj tednih žc tam in da bom spet lahko spal. Vse dneve samo mislili in misliti, to presega človekovo moč!«
Nalo eo se vrata za čuenikarico zaprla. £. K,
MLADI SLOVENEC
Cvetna nedelja
Mačice rmene	Krog še trakovi
z vrbe zelene,	svetu in novi
danes po vas sem prišel,	kakor cvetovi poljan.
Sib bom narezal.	Vriskal in pel bi —
butaro zvezal,	o, da prišel bi
nesel domov jo vesel.	skoraj že jutrišnji dan!
Trdo bodičje,	Cvetna nedelja!
drobno grmičje	Sreče, veselja
bodetn privezal na les.	zvrhano mero mi daj!
V vrhu bo brinje,	V cerkvico belo
spodaj bršlinje —	nesel bom smelo
jabolka rdeča pa vmes.	butaro tja in nazaj.
Brinje in leske, lepe obeske
dal bom pod streho na hram —
hleve in pode
varoval bode
ognja nas sveti Florijan.
M. Brenčič.
Materna ljubezen
Na Siciliji, ki leži na jugu Italije, se skoraj vsako leto ponavljajo zdaj večji zdaj manjši potresi, ki jih povzroča ognjenik Etna. Najstrašnejši potres je bil leta 1783, ki je porušil cvetoča mesta in vasi, med njimi tudi največje sicilijansko mesto Messino. Prebivalstvo je bežalo v blaznem strahu na vse strani. Na tisoče ljudi so pokopale pod seboj razvaline hiš. Kdo bi jiopisal vso grozo tistih dni! Otroci nieo vedeli za starše, starši se niso menili za svoje otroke, možje so odrivali slabotne žene, da so si rešili golo življenje, mladeniči so podirali starčke in drveli čez nje — vsak je krbel samo zase!
Vsak — samo matere ne! Naj vam povem zgodbo iz tistih žalostnih dni:
Grofica Spapara, po rodu Francozinja, je omedlela, ko se je pričela zemlja tresti. Njen mož jo je dvignil v naročje in jo z velikim trudom prenesel v pristanišče. Položil jo je na tla in odhitel iskat čoln, da bi spravil na varno sebe in najdražje, kar je mogel rešiti — svojo ženo. Pripravljen je bil v svojem obupu ponuditi za čoln celo premoženje. Toda za čolne se je že trgala velikanska množica ljudi in ni ga bilo lahko dobiti. Grof je kakor blazen drvel okoli in ponujal bajne vsote za en sam čoln. Dolgo, dolgo ga je iskal, dokler ga nazadnje le ni naše! na zapuščeni obali zunai mesta ...
Medtem se je grofica prebudila iz svoje ome-dlevice. Njena prva misel je bila: kje je otrok? V hipu se ji je [»vrnila moč in pogum se je J50-dvojil. Stekla je nazaj v mesto. Prerivala se je skozi bežeče ljudi, ki so ji, z najrazličnejšimi obloženi. drveli nasproti. Nič se ni bala rušečih se hiš. ki so se podirale na levi in desni.
Hitela je naprej in naprej. Njene oči so bile že vse nestrpne od pričakovanja, kdaj bo zagledala domačo hišo. V duši ji je divjal smrten strah, da ne bo več videla 6vojega otroka. Hvala Bogu. ulica je že tu! In tudi hiša še stoji!
Zdrvela je po stopnicah v spalnico. Otrok je mirno spal v zibelki Vzela ga je v naročje in ga stisnila k sebi s tako močjo, da je otrok zavekal Zdaj pa nazaj! Moj Bog — tla so se vdrla pred njenimi nogami. Pol nazaj ji je zaprta. Begala je iz sobe v sobo. In vsakokrat so se vdirala za njo tla. ko jo je zapustila. Napol blazna je pridrvela na balkon, njeno zadnje zatočišče. Z raz-mršenimi lasmi, moleč otroka v zrak. je kričala in prosila mimoleteče, naj ji pomagajo. Zaman! Nihče ni imel časa, da bi se brigal za tujo bolečino. saj je imel s samim seboj opravka dovolj. Mati pa ni odnehala: »Vsaj otroka rešite!«
Njene prošnje so udarjale ob gluha ušesa. Vsak se je bal samo zase in je hitel v pristanišče, zadnje pribežališče meščanov.
Mati se je onemogla naslonila na ograjo Tedaij je nekaj zahreščalo. plameni so bušknili skozi vrata na balkon in balkon ee je zrušil na cesto.
Mati je z otrokom izginila v ruševinah v hipu, ko je po cesti pritekel njen mož. Prepozno jo je pogrešil in tako je bil samo priča žalostne smrti junaške matere.
M K Pomlad
Od daleč, s planin, skrivnostno zveni, od blizu, s poljan, božajoče diši, nebo lesketa se kot velik dragulj in prvi metulj kot praznični 6vat
prigugal se je odnekod ...Pomlad?
»Ne, ne«, dvomi oče, »še daleč je maj; april nagajivec nam včasih, holaj, vse pratike modre in prerokovanja na glavo postavi in zimi 6e klanja do črnih tal.
Bogve, kaj bo letos nam še zaoral?«
»Kuku,« črnogledež, »kuku, kuku, vse nič ne pomaga — pomlad je tu!« iz gozda mu zvonko odmeva. Gotovo to škratec prepeva ...
Če komu Se vseh je teh znakov premalo naj čuje sosedovo Reziko malo: »Hej, zdaj pa verjamem, da res je pomlad, da kmalu zeleno bo sredi livad: pokukal skoz okno je davi naš ded — in šel kot martinček na sonce se gret!«

Joj, kako srčkan zajček!
Revščina in poštenje
V majhni vasi na Gorenjskem je pred vojno «ivel kmečki fant Janez, ki ni Imel ne staršev ne sorodnikov. Bil je velik revež in so je preživljal kot dninar. Hodil je na delo k bogatini kmetom.
Nekega večera ee je vračal s svojim prijateljem Tomažem, majhnim gruntarjem, s polja domov. Bližala sta se že vasi, ko je Janez opazil na cesti zavoj. Pobral ga je, ga nekaj časa opazoval in potežkal na roki:
»Danes se nama je najbrž nasmejala sreča!« Je rekel prijatelju Tomažu.
Hitro ga je odprl in našel v njem — kup zlatnikom in srebrnikov. Lahko si mislite, kako vesela sta bila prijatelja te najdbe! Kako bi tudi ne bila, saj kot revna kmeta še nikoli v življenju nista videla toliko denarja skupaj. Kovala sla načrte, kako ga bosta uporabila in zidala gradove v oblake. Nenadoma pa se je Janez zamislil in postal žalosten.
»Poslušaj!« se je obrni! k prijatelju. »Ali sme-va delati z denarjem, kakor da bi bil najina lastnina? Danes je tržni dan v bližnjem trgu in skoro gotovo ga je izgubil kakšen trgovec.«
»Prav imaš! mu je pritrdil Tomaž. »Če obdr-živa denar, je to tatvina. Najbolje bo, če stopiva k župniku, naj on odloči, čigav je denar.«
Župnik je poslušal zgodbo obeh prijateljev in ju pohvalil, dn sta bila tako poštena.
»Poiskati moramo lastnika«, jima je rekel, »in ko ga l>omo našli, bo vajina poštenost gotovo bogato nagrajena. Ce pa lastnika ne bomo našli, pripada ves znesek revežem. In ta reveža sta vidva!«
Župnik je dal s prižnic razglasiti po bližnjih in daljnih cerkvah, da sta dva kmečka fanta našla vsoto petnajst tisoč goldinarjev. Lastnik naj se oglasi in dobil bo povrnjen ves donar.
Pretekli sta dve leti, toda oglasil se ni nihče. Župnik je poklical Janeza in Tomaža k sebi ter jima rekel:
»Uživajta dar, ki vama ga je naklonil Bog, toda ne izrabljajta ga! Vsota leži v hranilnici, vidva se je ne smeta dotakniti. Uživati smeta samo obresti. Lahko se še oglasi laslnik in tedaj mu bo treba povrniti vso vsoto.«
Prijatelja sta ubogala župnika. Ker sta bila varčna gospodarja, sta kmalu dosegla precejšnje blagostanje. Pri župniku pa eta založila listino, ki sta jo z najuglednejšimi vaškimi možmi podpisala. V njej sta ee obvezala, da bosta ob vsakem času povrnila najdeni denar, če «e oglasi njegov lastnik.
Preteklo Je dvanajst let. Nekega deževnega dne je gledal Janez skozi okno svoje hiše. Mimo je pri-vozila kočija, ki se ji je pa prav pred njegovim oknom snelo kolo, tako da se je prevrnila v cestno blato. Janez je e Tomažem in hlapci pohitel potnikom na pomoč. Iz kočije ee je dvignil dobro oblečen gospod, ki se mu ni zgodilo nič hudega, samo malo razburjen je bil. Rekej je Janezu:
»Ta kraj je v resnici zame nesrečen kraj. Že drugič ee mi je pripetila na tem mestu nezgoda. Pred dvanajstimi leti sem tukaj izgubil dvanajst tisoč goldinarjev, danes pa je bilo v nevarnosti moje življenje.«
»Zakaj pa ni6te poizvedovali za svojim denarjem?« je vprašal Janez.
»Nisem mogel!« je odgovoril tujec. »Moral sem odpotovati v Ameriko po kupčijskih opravkih. Če ne hi bil odpotoval, bi imel še večjo izgubo. Tako pa sem si v novem svetu ustvaril svoj dom in sem danes svoj gosj)od.«
Oba prijatelja sta čutila notranje zadovoljstvo, ko sta to slišala. Razkazala sta tujcu svoje imetje, hišo, vrt, živino, polja, travnike, gospodarsko orodje. Peljala sta ga k župniku, kjer sta mu pokazala listino, ki sla jo podpisala pred desetimi leti. V svoji skromnosti sta mu ponudila vse svoje premoženje, ki sta si ga pridobila s tem, da sta uživala obresti njegovega denarja. Prosila sta ga satno, da bi ga smela obdelovali kol oskrbnika.
Tujec pa je ganjen zavrnil njuno prošnjo:
»Takšna poštenost zasluži drugačno plačilo! Kupčije so mi prinesle veliko bogastvo in ne potrebujem vajinega imetja. Imejta, kar sla si trdo priborila z žulji evojih rok in s svojo poštenostjo. Uživajta, kar imata 1 Podarim vama vse skupaj!«
Raztrgal je listino, jima izročil petnajst tisoč goldinarjev in se odpeljal, spremljan od hvaležno-eti obeh srečnih prijateljev.
Slikarska umetnost Kadunčeve Majde
Kadunčeva Majda je sicer še prav majhna deklica, tako mujhna, da še niti v šolo ne hodi, ampak risati in slikati vam pa že zna tako, da bi ee marsikateri umetnostni slikar moral skriti pred njo. Doslej je poslala Kotičkovemu stričku že takšno zbirko evojih slik, da bi jih bilo kar dovolj za majhno razstavo v Jakopičevem paviljonu — to je v tistem prostoru, kjer razstavljajo slike eami slavni in znameniti umetniki. Slikarska umetnost Kadunčeve Majde bi prav gotovo zbudila velikansko pozornost po vesoljni Ljubljani in bi se ljubitelji umetnin za njene umotvore kar trgali.
Oglejmo si slikarsko umetnost Kadunčeve Majde nekolikanj pobliže!
Na prvi sliki vidite tri pajace, ki z velikanskimi koraki hitijo nekaj na levo. Prvi pajac ima v rokah nekakšne grablje, na glavi pa čepico, kot jo navadno nosi jo cirkuški klovni. S temi grabljaini in cirkuško čepico je hotela mlada umetnica izraziti nekaj prav posebnega — kaj, to ve najbolje ona sama. Saj ni treba, da bi moral vedeti ves svet! Drugi pajac ima na glavi prekrasen klobuk s kriv-Г--------
ci, ki kričijo pod nebo: »Hura!« S tem »hurat-kli-cem je povedano vee! Tretjega pajaca, oziroma pa-jacljo je mlada umetnica naslikala posebno skrbno in ji radodarno stisnila v roko veliko klobaso, da ne bo lačna na potovanju v širni svet. Kar pa je najlepše na tej sliki: obrazi pa.jacev so čudovito podobni piščancem. Se koj vidi, da ima Kadunčeva Majda ocvrte piSke zelo rada, tako rada, da celo pri slikanju venomer misli nanje. Kdo bi ji to zameril? Jaz, Kotičkov striček, že ne!
Na drugi sliki pa vidite toliko zanimivih stvari, da se človeku kar v glavi zvrti. Ta slika predvsem dokazuje, da je Kadunčeva Majda od sile dobrega srca. Zasmililo se ji je zlato solnce, ki mora venomer kukati na ta božji svet, pa mu je natek-nilo na nos velike naočnike, da ga ne bi bolele oči. Kar poglejte, kako imenitno in gosposko je
takole sonce z naočniki na nosu! Potem vidite na sliki dečka, ki hrabro stoji sredi strmega pogorja iu žuga s palico. Komu pa žuga? boste radovedno vprašali. To pa nikogar nič ne briga! Deček lahko
L'WWW-1
\ ■■.-'.-• V	: / \л	/ V
• \4. m / )
V V/	- - . V- /
',.	тик« ЛшЈШШЈ
žuga komur hoče. Če pa komu ni vSeč, da žuga, naj se povzpne do njega in ga prime za ušesa! Nekolikanj težko se mu bo to posrečilo, kajti dečko ušes sploh nima, kakor vidite... Polem vidimo na 6liki še nekakšno pošast, ki leti po zraku. Ta pošast jo erčkan metuljček, ki ga je Majda najbrž samo zaradi tega naslikala tako velikega, (ia bi ga tudi kratkovidno solnce opazilo in ga pozdravilo, kakor ee spodobi... Pa še tete Mete 6 prečudnim klobukom na glavi ne sinemo pozabiti. Z razprostrtimi rokami hiti nasproti Francku, ki sedi na vrtu pred hišo in čaka, da mu pade ocvrta piška z neba ...
Pa kaj bi naštevali I Oglejte si prekrasni sliki sami in povejte, ali je sploh mogoče, da bi znal kdo še kaj lepšega naslikati na tem božjem svetu? Ni mogoče in ni! Kaj takšnega zna naslikati samo — Kadunčeva Majda.
Pa še prihodnjič kaj t
Varčevanje
Družina je bila pri večerji. Cez nekaj čaea je mama rekla:
»Francek, klobaso si pojedel, kruha ee pa nisi niti dotaknil. Ali ti nisem rekla, da moraš varčevali?«	»
»■Mama, saj varčujem s kruhom — za drugo klobaso, ki mi jo boš dala!« 6e je odrezal pre-vejani Francek.
MLADA NJIVA
.......lllllllllllllllltHMHIIIIIIIBIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIHIIIWIIi""
Naša Anica
Naša drobna Anica tole bi hotela: da bi širna zemlja vsa v srečo se odela.
Da zajele bi roke radosti srebrne, da minile bi solzé in vse misli črne.
Da izginile skrbi bi po širnem svetu. Vsepovsod na6tlala bi rož; kar cvet pri cvetu.
Vzela žarkov bi z višin, v srca jih nalila. Duše, polne bolečin bi potolažila.
Da imeli bi ljudje res veselja mnogo. Pa je njeno srčece majhno in ubogo.
Že objema ga bridkost, že s trpini čuti. Srečna njena je mladost, a trpljenje — sluti.
Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki.
Znamke pripovedujejo
Kaj je doživela jugoslovanska znamka
Kako sem se rodila, vam ne bom pravila. To ste že slišali zadnjič od moje Češkoslovaške se-strične. Tudi jaz sem prišla v roke Kotičkovemu stričku, ki me je v družbi s 6estrično dal Sršenovemu Janezku. Takrat, ko sem ležala z njo na polici, mi še na misel ni prišlo, kako dolgo pot bom še naredila.
Torej kakor že rečeno, je nekega dne prišel po,nas Janezek, vzel kupček znamk, se stričku lepo zahvalil in odšel proti domu. Doma je vzel skledo vode in nas vrgel vanjo. Tam smo se potapljale in klicale na pomoč. Sele čez čas nae je izvlekel, vsako posebej pogledal in nas odtrgal od pisemskega papirja.
Moje sestrične se je razveselil, mene pa je vrgel v škatljo, rekoč:
»Ta bo pa za misijone!«
Dolgo smo ostale v tej škatlji in se pomenkovale o tem in onem. Povprašala sein tovarišice, ali so kje videle mojo sestrično. Neka velika znamka, tudi iz Češkoslovaške, na kateri je bil nasiikan mož z brado (Masaryk) je rekla:
»Najbrž jo je dal v album. Tudi jaz sem bila že tja namenjena, pa v tistem hipu je dobil Janezek neko mojo sestro. Ker je imela lepšo štampiljko, je mene vrgel sem, njo pa je dal v album. Kar zavidam ji...
Ni mogla dokončati, kajti pokrov se je dvignil in v škatljo se je prikobacala moja sestra, ki je bila črno obrobljena. Hip nato naju je objela tema. Sestra je tožila:
»Dve sva bili, popolnoma enaki in ker imam en zobec odtrgan, me je vrgel v škatljo in mi zagrozil, da me bo zakuril. Takšno življenje!«
Koliko časa smo tako ležale, ne vem. Nekega dne se je jwkrov dvignil, velika roka nas je pograbila in nas stlačila v pismo. Janezek je nato pismo zaprl in nas vrgel v poštni predal. Kako je bilo potem, ne vem.
Zbudila sem se šele, ko nas je neki gospod, z naočniki na nosu, prijel in spravil v velik predal. Bili smo v misijonski pisarni v Grobljah.
Ko je drugo nedeljo izšla nova številka »Katoliških misijonov«, je bilo na platnicah napisano:
Znamke so darovali: Sršen Janez 200 znamk— Nato je še sledilo mnogo imen.
Cez par dni se je predal odprl in tuja roka nas je prijela in dala v zavoj, na katerem je bilo natisnjeno: JUGOSLAVIJA.
Takih zavojev je bilo mnogo in na vsakem je bilo drugo ime. Naš zavoj je bil največji. Na to smo bile zelo ponosne!
In potem smo odpotovale... Kam? Na Angleško! Dolgo je trajala pot; ne bom vam je opisovala. Čez teden dni smo prišle v neko veliko mesto. Pismonoša nas je peljal v neki zavod, kjer je bilo napisano v vseh jezikih Zamenjalnica znamk!
Jezilo nas je, da ni bilo napisano tudi slovensko. Dobro je, da sem bila v družbi z neko hrvatsko znamko skupaj in sem se naučila brati cirilico.
Gospod nas je spravil na razne police, nato vzel ček in nanj napisal: Misijonišče Groblje — Domžale.
In sedaj čakam tu, da me pride kdo zamenjat. Otroci! Če imate doma kaj znamk, prosim, lepo prosim, pošljite jih v Misijonišče, da jih pošljejo za menoj, da mi ne bo dolgočasno. Zbogom! Albin Belko, dijak III. razr. gittm., Maribor.

Rozjne z nogami
Tonček je hrustal rozinovo potico. Ko je pojedel prvi kos, je nenadoma vprašal:
»Mama, ali imajo tudi rozine noge?« Mama se je začudila in odgovorila: »Beži no! Kako bi imele rozine noge?« »Joj, mama,« je zakričal Tonček, »potem sem pa muho pojedel!«
Shoposl se maščuje
Bilo je pred davnimi leti, ko še nihče ni iznašel železnice. Stric Tom je moral odpotovati v oddaljeno mesto in si je kupil vozovnico za brzi jxiàtni voz.
Dolgo so se vozili, dokler se niso ustavili na kraju, kjer je imel gostilno in prenočišča krčmar, ki je bil znan kot velik skopuh. Sploh so ga sumničili, da je podkupil sprevodnika poštnega voza. Sprevodnik je namreč zmerom dajal znak za odhod prej, preden so popotniki snedli polovico svojih jedi.
Stric Tom je tudi slišal o krčmarjevi skopp-sti. Ker ni nobene stvari bolj na svetu sovražil kot stare stiskače — kako jih tudi ne bi, ko je bil sam dober jedec —, je sklenil, da jo krčmarju pošteno zagode.
Popotniki so z največjo naglico basali vase že itak borne porcije jedi. Našemu stricu pa se ni nikamor mudilo in je počasi in z užitkom srebal kurjo juho. Popotniki so komaj pojedli košček kruha in spili skodelico čaja, ko je zatrobil poštni rog in je sprevodnik zaklical skozi vrata:
»Odhod!«
Popotniki so se godrnjajoč dvignili, plačali in se zgnetli v poštni voz.
»Se kdo manjka?« je vprašal krčmar.
»Eno mesto je še prazno!« je bil odgovor.
Krčmar je odšel v gostilniško sobo in tam našel našega znanca, ki je pravkar z največjo hladnokrvnostjo rezal na drobne koščke teletino in jo nosil v usta.
»Če ne pohitite, boste zamudili, gospod!« mu je eladko prigovarjal krčmar. »Voz že odhaja!«
»Zaradi mene naj kar odhaja!« je malomarno «kotnizgtiil ? rameni stric Tom.
»Toda voz ne čaka,« je razburjeno silil vanj vas.«
krčmar. »Požuriti se morate, sicer odpelje brez
»■Naj me vrag vzame,« je zarobantil stric, »če oddidem prej, dokler ne pokosim. Pol dolarja sem moral plačati in bom zato tudi evoj del snedel. Bridko se motite, če mislite, da bom pustil svoje kosilo zaradi voza. Se na misel mi ne pride!«
Poštni voz je odpeljal in pustil v krčmi lačnega strica. Krepko je zajemal in se ni dal prav nič motiti od kremarjevega jadikovanja. Krčmarju je bilo namreč grozno hudo, ko je videl, kakšen čvrst jedec je stric. Če bo šlo tako dalje, ei je mislil, mi bo nazadnje še vso mojo zalogo snedel.
Stric Tom pa je bil prebrisan tič in je venomer govoričil in hvalil krčmarjeve jedi, da bi ga premotil:
»Teletina je izvrstna, gospod krčmar. Prinesite mi jo še eno porcijo!«
»Natakar, še skodelico čaja!«
»Ali sami hranite evinje, gospod krčmar? Gnjat je nebeška!«
»Kako krasna, velika jajca imate! Ali ete jih sami znesli?«
Tako je trpinčil ubogega krčmarja z vprašanji, dokler se ni nasitil.
»Tako, gospod krčmar, zdaj bom pa plačal. Toda bodite tako dobri in prinesite mi Se skodelico mleka, da nekoliko poplaknein grlo. Nekaj mi sti6ka sapnik. Ne vem, morebiti se je zataknila kakšna koščica.«
Krčmar in natakar sta brž pohitela po zaže-tjeno, samo da bi se prej znebila ješčega gosta. Ko sta mu prinesla mleko, stric še ni dal miru:
»Se žlico prosim!«
Krčmar je segel na polico, toda žlic nikjer! Se prav dobro se je 6pominjaI, da je ob prihodu poštneca voza bila na polici cela kopica srebrnih žlic. Ves obupan se je zgrabil za glavo in si pulil lase, toda vse ni nič pomagalo — žlic ni bilol
Stric je nedolžno vprašal: »Mar v vaši krčmi nimate malih žličk?« Krčmar ga'je ves zmešan pogledal in je v svojem obupu izjecljal:
»Seveda jih imam, pa še lepe srebrne. Tukaj gori ležijo j>onavadi, na polici. Zdaj pa jih ni! Le kdo bi jih neki vzel?«
V stričevih očeh se je zabliskal prav majhen pramenček zlobe, ko je tjavendan bleknil:
»Mar mislite, da bodo popotniki kar tako plačali koeilo, ne da bi ga smeli do konca snesti?« Krčmarju se je na mah posvetilo v glavi: »Menda vendar nočete s tem reči, da so popotniki odnesli žlice s seboj?« Stric pa se je kratko odrezal: »Prav nič nisem hotel reči, toda misli niso obdavčene.«
Krčmar je na vrat na nos zdrvel iz krčme. Osedlal je najboljšega konja in poslal svojega hlapca za poštnim vozom. Poštni voz je medtem že prevozil tri milje. Hlapec na urnem konju pa ga je kmalu dohitel. Spregovoril je s sprevodnikom par besedi in kočijaž je voz obrnil in oddrdral nazaj. Ko je voz dospel do krčme, je stopil iz nje stric Tom, zasedel svoj prostor v njem in vljudno nagovoril sopotnike
»Kako ste 6e f vozili? Ree me veseli, da sem spet lahko v v i prijetni družbi!«
Krčmar je medtem ves nemiren stopical okoH voza in ni vedel, pri kom bi začel preiskavo. Obrnil se je k stricu:
»Ali mi lahko poveste, kdo je tisti gospod, ki ima moje žlice?«
Popotniki eo ogorčeni planili pokoncu, stric pa se je nasmehnil in dobrodušno odgovoril:
»Kdo naj bi bil, naj vam pokažem? Kajpak! To ste vi sami, gospod krčmat-! Svni* »lic» lahko nadete v pomivalniku!« Tako je tudi bilo.
Đ И V Ž I N A
JVa cvetno nedeljo
Z veakiin dnem se razcvitajo nove cvetice. Najprej so bele barve ko spomin na sneg, ki ga nič več ne bo. Podleski zaplešejo po gozdnih jasah, zvončki razvedrijo močvirnate loke, v hribovitem svetu pa se zablestijo srebrne čaše narcis. Nato se prikažejo glavice modrih barv. Vijolica odpre
otroci, ki trgajo rože; ptiček, ki dela gnezdo; klop v drevoredu polna ljudi, hrepenečih po soncu; na cesti izletniki, mimo okna frfota citronček; kraj gozda, roko v roki, zaljubljen parček...
Koliko radosti! Kako vse vleče človeka, da bi odšel ven na polja, na travnike, na tihe stezé, k
" * * Ц.......i*- -	, < ^Џ/ШШл*'
Ш ià	«1* 'S--* ' y	;
f	■:. .4 *'^r'^'/f	»,.
y-,
m
krotke oči, jetrnik se sonči na brdih v modri koče-majki. Ker je sonce bolj in bolj zlato in krepkejše, so kar na mah tudi kovinasto-rumene barve pred nami. Iz regrata in trobentice in zlatice se zable-stijo sredi sočnatega zelenja zlate barve.
Ptički so se vrnili. »škrjanček poje, žvrgoli«, kos utripa s peruti in žvižga na 6lemenih. Taščica nežno šepeče v srebrna jutra. Lastovka cvrči neprestano, ker je vesela, da je priletela spet domov.
Dečki se epomnijo piščalk in si jih narejajo iz leske; deklice se začno igrati z žogo; dekleta se spomnijo ljubezni in fantje jim prisrčno zro v oči. Vrtnar poprime za lopato; Stiha in seje in koplje; rahlja prst in se ves blažen zastrmi v prve roze na vrtu
V duhu zagledamo pomladne podobe. To 6o:
potočkom, v gozd med bukovje... Zakaj, vse, vse se pripravlja na veliko noč. Zmagovito življenje hiti nevzdržema preko zemlje in poljublja svoj večni obraz. Vse iznova vzcvete, ozeleni, se nasmehne in se zablesti.
Na bogatem sporedu velikonočnih praznikov bodo radostne igre pomladanskih dni; bo slavnostno sedenje za mizo, ki se šopiri z gnjatjo, s poticami, piruhi, hrenom... Ko vesela svatba duše pa bo procesija vstajenja ...
Kdor ima oči, naj gleda; kdor ima ušesa, zdaj naj posluša! Po vsej deželi se je odprl božji vrt.
Veselo, se zamaknemo v velikonočni čas! Povsod samo vstajenje in prebujenje! Blagoslov zemlje ве iznova razkošno razdaja. Pojdi, pridruži se in veselo čakaj velike noči!
„Koledar zdravja"
(Nasveti iz 16. stoletja.)
V januarju se je treba veliko kopati v vroči vodi, a izogibati se moraš alkohola. Krvi si ne smeš dati puščati (kar je bilo tedaj močno mo-dernol) in gorka jedila, začimbe in prav malo vina ne more škodovati. Л čeprav so noči dolge, se ne daj zavesti in ne spi predolgo. — Februarja ne jej divjačine in rib. Boj se mraza in pij čaj iz zelišč, da se očisti kri. Pij vino. da se obvaruješ »mrzlice« (nemara hripe?) in kašlja. — Marca meseca ee je treba spet dosti kopati, kri puščati in čistiti, da gresta »katar in pot« iz telesa. Tega meseca jej teletino »osladkano« — kar so imeli tedaj jako radi. — V aprilu je potrebno, da veliko hodiš, a si sicer v vsem zmeren. — Maj zahteva veselo družbo in petje. Dovoljeno je dosti začimb, vina in medu in mnogo bivanja na zraku. Tudi v tem meeecu si je treba dati kri puščati in se dosti kopati. — Za mesec junij, julij in avgust l>a ta koledar izrečno prejrove vsakršno kopanje in puščanje krvi. čemur se — zlasti glede kopanja — dandanes pač čudimo. — Junija ne smeš dosti de-
lati; jesti več mrzlih ko gorkih jedi in piti vino, ki je z vodo razredčeno. Varuj se v juniju vročine in 6pi čez dan po eno uro — »pa ostaneš mlad«. — Julija meseca ne smeš piti vina in ne jesti začimb. A dosti uživaj »solate, jajec, klobas, olja iti rib«. — V avgustu ne smeš uživati začimb in tudi ne spati podnevi ne si dati krvi puščati.
—	V septembru je dovoljeno piti le malo vina, pač pa si smeš dati puščati kri in se kopati. Uživaj divjačino, sadje in jierutnino. — Oktobra meseca jej predvsem govedino, gosi, divjačino, kuretino in golobčke in sveže sadje. A nevarno je piti mošt in jesti grozdje. Kopati se je treba v topli vodi in si kri puščati. — V novembru je dobro piti vino, a nevarno kopati se. — Decembra meseca jej veliko gorkih jedi in začimb, a varuj 6e slanine in novega vina. Posebno je ta mesec priporočati teletino in mnogo dobre volje. — »Vse ni za vse«
—	a nekaj jjametnega je že v tem koledarju. Seveda pa je vse to v zvezi s splošnimi navadami in razvadami 16. stoletja, ko so povsem drugače kuhali in jedli in živeli ko zdaj.
Kvačhan pas in ovratnik
Zdaj so jako moderni ovratniki in pasovi iz vrvic.
Vzameš četverno volno ali bombaž bele, modre, rdeče ali črne barve. Seveda imaš lahko tudi
4vV A ; „ ет

druge barve, vendar naj bo kvačkanec vedno če-tverne vrste, -iicer so vrvice pretenke Potrebuješ še debelo kvačko in klobčič grobega bombažastega kvačkanca in zaponko za pas.
Delaš takole: Pas in ovratnik sta vsak iz štirih vrvic: iz bele, modre, rdeče in črne. Te vrvice si nakvačkaš iz čet vernega materijala: Najprej skvač-kaš štiri zračne pentlje, iz katerih narediš obroček tako, da vtakneš kvačko v prvo pentljo in potegneš skozi njo zanko, ki je na kvački. Ta obroček je izhodišče za vrvico. Kvačko oviješ in vtakneš v prvo pentljo. Potem spet oviješ in potegneš kvačko skozi vse tri zanke naenkrat. Prav tako kvačkaš pri drugi, tretji in četrti j>entlji in tako naprej, dokler ni vrvica tako dolga, kot [o f>otrebuješ. Pri delu pazi vedno na to, da obdrži obroček vedno le štiri pentlje.
Pae: Skozi vsako vrvico, ki jo potrebuješ za pas, potegneš debelo bombažasto nit in ko pritrdiš vrvice na zaponko, pazi na to, da je lepo porazdeljeno na te štiri bombažaste niti, sicer bo pas kmalu predolg.
Ovratnik: Vrvice za ovratnik morajo biti različno dolge. Notranja vrvica mora biti najkrajša, druge tri so maio daljše. Ce jih tako kvačkaš, bodo zmeraj lepo druga pri drugi.
Nova obleka
Spomladi se oglasijo skrbi za obleke. Zimska oblačila se morajo umakniti spomladanskim in f>o-letnim. A koliko napak storimo z novimi oblekami! Treba je, da preudariš tele točke, preden se odločiš za kako novo obleko:
1.	Ali imam že tako obleko? Ali nimam že kake obleke, ki bi prav tako zalegla kakor nova?
2.	Ali imam priliko, da morem kdaj obleči tako obleko?
3.	Ali ni kroj in način šivanja in izdelave preveč težaven za mojo šiviljo? Ali ne bi bila kaka bolj preprosta obleka boljša zame?
4.	Ali si smem nabaviti tako obleko s takim krojem, da je potem ne bo moči prenarediti?
5 Ali sem jaz tpka oseba, da morem nositi tako obleko? Ali mi prsitoja ta kroj? Imam postavo za to linijo? Ali si pa le domišljam, da 6em prav taka kakor kaže ta model?
šele. ko vse to preudaritno in vse te točke držijo — šele potem si izberi novo obleko!
NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE
MANUhAKTUKA
Nežne čipke lejio polikaš, če položiš nanje mehak, svilen jiapir. Čipke obdržijo svoj lesket, papir pa nadomesti vlažno krpo in zabrani, da se čipke ne opalijo.
Za moške obleke
je bolj važno to, česa ne oblečeš, kakor, kaj ob-lečeš. Skupnost poedinih oblačil mora biti vedno primerna m ustrezajoča predpisom, ki jih je pač treba ufKDŠtevati prav tako, kakor da nimaš nog na mizi, ko sediš, da ne srkaš, cmokaš in podobno. Kdor bi imel podnevi frak, bi se prav tako osmešil kakor v sinokingu, ki sta oba le za večerne prireditve, ali za take, ki so pozno |>opo!dne. Na kako svatbo ne smeš iti v smokingu, ampak v tako zva-nern »čutu«. Za k fraku imaš bel telovnik, a tudi pri smokingu je na mestu. Kdor ima eut na promenadi, se osmeši. Prav tako pa ni na mestu barvasto perilo, mehak klobuk ali rjavi čevlji. K temnim oblekam spadajo le temni čevlji. Lakasti čevlji so primerni le za večere, če imaš smoking ali frak. Nihče nima za k »punparicam« suknjiča z dvema vrstama gumbov in prav tako ne navadnih čevljev, ampak ima športne. Le k dvovrstnemu smokingu spada mehka srajca 6 prišitim ovratnikom; če ima smoking eno vrsto gumbov je taka srajca kar huda napaka. — To je le nekaj primerov, ki jih človek vsak dan vidi. Bolj važno je, da se izogibaš napakam, kakor da natančno izpolnjuješ modne zapovedi!
Otrok ugovaria
Taka avbica, kot jo ima ta otrok, je škodljiva, ker silijo dlake v oči in usta in nos. Otroku je
/

S	\
y . fo* »> \	^
t t
ш «r Hi
jako sitno v taki avbici in vedno zniika z glavo, česar pa mi nočemo razumeti. Radi zdravja: proč s temi avbicami!
Moderne torbice
Mnogo današnjih torbic je naravnost grdih oblik: so tako široke kot dolge, a lej>e, pra/.nje barve jih morejo jako poživiti, na primer je usnje modro in okraski rdeči in rumeni.
Tako zvane večerne torbice so okrašene z majhnimi vezeninami iz biserov. Tako je na primer torbica iz zelenega žameta in ima obliko vrečice (pompadure) in različno — kakor vidiš na sliki.
tes;;. -, ni)	,
f: -
■ .'...'V-	..T^
Na sodišču.
dvakrat! Stari?«
»Poročeni — torej »Pet in dvajset.« »Dvakrat?«
Čipkasta obleka.
Čipkasta obleka se da lepo oprati, če jo zavi-ješ v kake tenko blago položiš v gosto gorko milnico, kjer naj malo leži in potem previdno ožemaa. Prav tako izpercè obleko v čisti vodu
Kako je bilo prej
Stare tradicije so naglo izginjale po Kranj-skem. Ze leta 1838 sporoča šneperska okrajna gosposka, da se mnogi kmetje ne oblačijo več v narodno nošo, marveč »moderno« kakor v ljubljanski okolici. O obleki novomeškega okrožja stoji, da jc bila L majhnimi razlikami povsod enaka 1er močno fiodobna moški in ženski noši ljubljanske in postojnske kresije. Izjemo je delal le belokranjski krupski okraj ter priseljeni nemški živelj okrog Kočevja in Poljan. Sicer pa so prebivalci revne Dolenjske, n. pr. Ribničani, ki so morali v svet za svojim kruhom, tudi mnogo prej zavrgli staro nošo in svoje stare navade ko drugod, kjer so ostajali doma. Saj je isto tudi še danes: ko nova prometna sredstva olajšajo dohod tujcev in pridejo domačini laže v svet, se tudi kaj hitro obrusijo stari običaji, ljudje se kmalu prilagodijo novim razmeram in v kratkem času pozabilo in opustijo stari način življenja. To je pa škodljivo narodu in še posebej družinam, saj je tradicija nekaj, ki najbolje vzgaja otroke, da so svoji človeki in ne ob sleherni priliki »podlaga tujčevi peti«!
?.ainet, ki je potlačen, ee spet osveži in ee ko nov sveti, če ga razjx>tegneš nad jxwodo z vrelo vodo in z drugim blagom in še s krtačo navzgor drgneš po njein.
Velikonočna
kuha in peha
Goriške in tržaške pince
Beseda »pinca« je tu v Ljubljani nekako šc tuja, prišla je sem iz juga, iz Italije, in pomeni toliko, kot fin, dober velikonočni kruh. — Pince lahko napravimo že na veliko sredo, do nedelje bodo še bolj okusne. — Tri kg bele presejane moke denemo v segreto skledo, nato si pripravimo kvas. V lonček zdrobimo šest dkg kvasa, dodamo nekoliko mlačnega mleka, 2 žlici sladkorne sipe, tri žlice moke, ter napravimo redek vzhajan kvas, ter ga denemo na mlačen (negorek!) prostor vzhajati. Medtem denemo v čist lonec 1 liter mleka, pol kg surovega raztopljenega maela, tri četrt kg sladkorne sipe, žlico soli, 1 limone ostrganih lupin, 12 rumenjakov, (beljake pustimo za drugo pecivo). Vse v loncu dobro stepemo, dodatno to vse k pre-eejani moki, ki je v skledi, denemo k temu še vzhajani kvas, m testo etepemo s kuhalnico pol ure, dokler se ne naredijo mehurčki. Testo mora biti bolj gosto, ako je preredko, pridenemo še toliko moke, da bo gosto, nakar ga pustimo tri ure počasi vzhajati poleg toplega štedilnika. (Na gor-Lem ne sme testo biti). — Cez tri ure vzamemo testo iz sklede, denemo ga na desko, in napravimo iz njega toliko delov, kolikor hočemo imeti ninc. Iz te količine pride 4 do 5 lepih pinc. Vsak del posebej še dobro zgnetemo, če je treba dodamo še nekoliko moke, pripravimo si nizko, z maslom po-mazano pločevino in denemo pince nanjo. Ce ao pince majhne, denemo lahko dve ,poleg sebe. — Pustimo jih najmanj tri četrt ure zojiet vzhajati, na kar jih pomažemo z raztepenim jajcem, in napravimo z ostrim nožem nanje križ, denemo jili v srednje vročo pečico eno uro in četrt peči. Pečene pince shranimo na zračnem, 6uheni prostoru, (ne v zaprti kredenci!) ter jih polresemo z vanili-jevim sladkorjem.
Češke pince
Te so še bolj okusne ko goriške in tržaške. Napravimo jih ravno tako, ko goriške in tržaške, samo dodamo v vsako pinco, ki tehta tri čerrt kg, še 20 dkg rozin in 10 dkg sesekljanih mandeljev. (Mandeljne najprej oparimo in olupimo).
Pečeni jančelt
1 do 2 kg (stegno ali hrbet) operemo. nasoli-mo, vsaj 5 ur v soli. Jančka fiečemo v pečici, pridenemo eno sesekljano čebulo, jiolijemo ga z mastjo, pridenemo nekoliko vode, in pečemo v vroči pečici eno uro in četrt. Med pečenjem ga večkrat polivamo s sokom. Pečenega razrežemo na lepe kose, oblijemo s sokom, garniramo ga z maslenim krompirjem in s pomladansko solato. (Lahko ponudimo tudi odličnim gostom).
Ocvrti janček
1 do 2 kg jančka, stegno ali hrbet, okretno, ter razrežemo na primerne kose, ter ga nasolimo in pustimo 2 do 3 ure v soli. Na ponev si pripravimo ma?t, preden je razbelejena, pripravimo najprej v moki, jxiteni v raztejienem jajcu in v presejanih drobtinah. Nato cvremo počasi te kose jančka jx> obeh straneh, da postanejo zlatorumeni. Servi ramo k temu špinačo ter maslen krom|>ir, in dodamo še 6kledo solate. (Prvovrstna jed za velikonočne praznike).
Piškoti za k čaiu
Imaš 125 g presnega masla, pol kilograma moke. 2 jajci, četrt litra vode, 25 g kvasa I žličko eoli, 2 žlici sladkorja.
Presno maslo daš v majhnih koščkih v moko; kvas zmešaš s soljo, dokler ni tekoče. In vse drugo mrzlo primešaj in pregneti. dokler ni les'o lej« prožno in ga pusti počivali 6—8 ur Ko je vzhajano, testo spet pregneteš in napraviš majhne hlebčke Daš jih na pekačo in pustiš na posodi Z gorko (ne vrelo!) vodo. da še hajajo Potem vse hlebčke po vrhu pomažeš s kavo, smetano ali jajcem in pečeš 20 minut v ne prevroči pečici. c;e j hočeš dodati rozin, jih dodaé, ko v drugič gnctci t testo.
Naš domači zdravnik
A. M. - S. Mučno bučanje v uiesu in napredujoče ogluSanje vas bega, zlasti še skrb, če se nadlega razširi še na drugo, doslej zdravo uho? Domačih zdravil zoper nadlego ne poznam, tudi lekarniška so. kar jaz vem, ne povsem zadovoljiva. Svetujem vam pa nujno, da se odpravite v bolnišnico, ki ima dobro urejen oddelek za ušesne bolezni in gotovo tudi priprave, da se vam poleže bučanje; glede sluha pa ne pričakujte preveč.
H. V. - Lj. Otrpevanje palca na desnici je bržkone v zvezi z vašim poklicnim delom, ki mi je neznano, morda je kakšna krajevna motnja, ki se je slučajno pojavila; če pa ni ne prvo, ne drugo, potem treba misliti na kateri splošni vzrok, kakor je protin ali druga bolezen. Kako naj vse to razpoznam na daljavo? Čudim se vam in vas grajam, da se v tako resni zadevi hočete norčevati s seboj ali z menoj.
F. G. - S. Mažo iz ribjega olja in čebeljega medu kako si napravite? Ne vem, kakšen med imate, ne vem tudi, kakšno mažo si želite napraviti, bolj redko ali bolj gosto, zdi se mi pa, da treba primešati še kakšen rastlinski (moko ali škrob) ali rudninski (smukec, kredo) prah, če hočete dobiti izdelek, ki naj bo maži podoben. Koliko te in koliko druge sestavine vzemite in kako si pripravite zmes, naj vam pove lekarnar, ki zna bolje mešati maže ko zdravnik. Ribje olje se koži vobče prilega, med velja ponekod kot dobro sredstvo, ki kožne rane čisti in celi. Spominjam se pa nekega primera, da se je koža močno vnela po medeni maži. Vsaka stvar ni za vsakega.
Isti. *?'.r na goleni je za bolnika dolgočasna in za zdravnika ne vselej hvaležna zadeva. Največkrat je čir v vzročni zvezi s krčnimi žilami, videl sem ga tudi po ozeblinah, ki niso pri današnji ženski noši tako redke. Kaj vam svetujem tako na daleč? Če je vaš bližnji zdravnik, ki vas je že zdravil radi čira, pri vaši bolezni s svojo »latinščino« na koncu, potem vam priporočam ali zdravilišče ali bolnišnico, kjer vam bržkone poskusijo spraviti v red krčne žile na ta ali oni način, potem se vam čir lažje zaceli. Ker se morda radi praznikov ne morete takoj odpraviti z doma in ker vas čir močno boli, devajte si zvečer debel obkladek s po-molženim mlekom obkladek, ki sega od gležnjev do kolena in je pokrit z volneno ruto Čez dve uri smete odkladek premeniti, če zaspite v njem, pustite ga do jutra na goleni. Zjutraj si čir ščistite s pomoiženim mlekom in posujte na debelo z drobnim prahom, ki sestoji iz lipovega oglja in sladkorja v enakih delih, dobro stolčenega v možnarju. Pa mi poročajte kaj čez tri mesece, sklicujoč se na ta odgovor.
P. A. - ? Srbeči mozolji na podplatih in dlaneh z razpokaiočo in neznosno bolečo kožo se vam ponavljajo že štiri leta? Dvakratno zdravljenje v bolnišnici ni traino pomagalo. Da bi vam mogel kaj svetovati, bi moral še marsikaj drugega vedeti o vas, poklicno opravilo, splošno zdravstveno stanje, zlasti glede prebave in čišče, prejšnje bolezni, način prehrane in dr. Za zdaj vam priporočam, da se ogibljite, kar le morete, slanih jedi — nesoljena hrana vas utegne ozdraviti sama —, uredite si prebavo in če treba, še druge nerednosti, nog in rok si ne močite v sami vodi, še manj v navadni milnici. Za čiščenje uporabljajte komilični čaj, otro-bovo zavrelico, pa včasih petrolej ali olje. Na bolne dele si napravljajte zvečer obkladke z mažo, ki je zmes lanenega olja in apnene vode po enakih delih.
J. P. - K. čišča ali perilo je zelo rahla stvar, ki je občutna glede reda in trajanja na vse mogoče zunanje in notranje vplive, vsaka sapica, podnebna ali duševna, fo spreminja, seveda ne pri vseh; zdravstveno trdne žene so manj podvržene takim spremembam. V vašem primeru treba urediti pred vsem živčno-duševno stanje, drugo se zravna samo po sebi.
Ista. Živčni napadi, ki se ponavljajo vsak drugi ali tretji večer z mučnimi krči, ohromenjem in
časih duševno zmedenostjo, to že dve leti navzlic zdravilnim poskusom štirih zdravnikov, so vendar tako važna in nujna zadeva, da ji treba temeljitega razčiščenja — točne razpoznave — in morda še uspešnega zdravljenja. To se da doseči na dobro urejenem oddelku za živčne bolezni v bolnišnici ali na kliniki. Škoda je vsakega tednal
M. K. - M. Omotica po večurnera in napornem delu ne pomeni še nikake bolezni. Za stvarne nasvete bi treba to še mnogo točnih podatkov. Omenjate sicer, da se vam to dogaja pri hoji, manj v mirovanju, kar mi vzbuja domnevo, da vam je oslabelo srce, ne pa živčevje. Zato ne iščite zdravja pri strokovnjakih za živčne boleznil Posvetujte se z izkušenim zdravnikom za splošno zdravstvo ali s strokovnjakom za notranje bolezni.
Isti. Revmatična bolečina v desnici in mrav-ljinje gomazenje ne pomeni še povapnevanja žil, tudi ne napoveduje možganske kapi, tem manj, ker je vaš krvni pritisk nizek ali celo prenizek. Enkratno merjenje ni odločilno.
Isti. Katero kopališče ali letovišče je za vas najbolj primerno, vam pove zdravnik, ki sem vam ga svetoval.
V. G. - D. Hropeče dihanje s kašljanjem pri malem, sicer zdravem in živahnem otroku, ki dobiva tudi nahod brez opaznega povoda, je znak dušičnega (astmatičnega) stanja. Tudi mali otroci dobivajo dušico, ki pomeni neko posebno razdraž-ljivost dihal ali sopil, od nosa do pljučnih mehurčkov. Dajte otroka pregledati strokovnjaku za nosne bolezni, mnogokrat je prav v nosu dražilo, ki sproža nahod in dušične napade. Varujte otroka škodljivosti v zraku (dišav, dima, prahu, posebno škodljiv je prah iz pernic itd.), skrbite, da bo imel otrok nožice vedno suhe in tople. Zdravljenje otrokove nadloge se prične proti poletju in sicer z načrtnim in zelo opreznim vtrjevanjem. Otrok, ki vam dela zdaj mnoge skrbi, vam pripravi kasneje mnogo veselja, zakaj dušičniki so v obče bistre glave in dobre čudi.
M. Z. - S. Lišaji se vam ponavljajo vsako pomlad in vas ovirajo pri britju? Morda je nadloga v zvezi z enolično zimsko prehrano brez zelenjav in sadja. Varujte se soli, vživajte vsaki dan kaj svežega v obliki zelenjav ali sadja, zjutraj na tešče pa vzemite za oreh debelo kepo krušnega kvasu, pomešanega z mlačnim mlekom. O »kožnem dopolnilu« je bilo pisano pred nedavnim časom.
Isti. Vsakonočno potenje je bržkone v zvezi s hripo ali podobno boleznijo. Otirajte se zjutraj in zvečer z razredčenim kisom ali žganjem, zvečer pijte hladen kaduliev (žajbljev) čaj.
F. F. - B. Slaba drža trinajstletne deklice se ne popravi samo z držalom. Poidite z deklico v posvete h kakšnemu strokovnjaku za telesne nakaze, da vam podrobno razloži, kako se odpravi slaba drža, če ni že skrivljenost, brez resnejših okvar, "
Š. M. - L. Neuspevanje otrok vas žalosti? Vi se po vsakem porodu zredite, otroka ostajata drobna in bolehna. Zdaj pričakujete že tretjega. 0 vseh teh stvareh, ki jih hočete zvedeti od mene, se dajo napisati knjige. Ker je nekaj teh knjig že napisanih in prav dobro uporabnih za mlade matere, ki ne poznajo vzreje in nege otrok, kupite si oz. naročite katero iz bližnje knjigarne, še bolje pa bi bilo, da si za pol leta najamete katero zaščitno sestro, ki je izvežbana za dojence in male otroke. To bo več veselja v hiši!
F. G. - Lj. Pazdušno potenje se vam je porazgubilo po mojih navodilih, pojavil pa se je srbeč spuščaj okoli pazduhe radi premočnega sredstva. Zdi se, da so vam dali zares prehudo sredstvo formolsan. Svetoval sem vam formolov cvet, ki naj bo 10% raztopina formola v vinskem cvetu, zred-čen formolov cvet v obče ne draži kože. Če se vam pazduhi ne potita več prekomerno, opustite vsako zdravljenje!
J. L. - Lj. in M. Z. - Lj. Brez izkazila in opravičila — nič.
Pravni nasveti
Čezurno delo. D. M. SI. K. Dolžino delovnika določa zakon o zaščiti delavcev za industrijske in rudniške obrate na S ur, za ostale obrate pa od 8 do 10 ur. Poleg tega pa velja za te obrate mini-sïrska uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. IV. 1929, poleg tega pa št za našo banovino banska naredba z dne 6. maja 1930. Delovnik se lahko podaljša samo pod pogoji, ki jih zakon izrecno določa. Za čezurno delo velja po § 10 zakona o zaščiti delavcev 50% povišek na plačo za normalno delo.
Nezaščiten dolg. D. A. P. Ce ste sosedu posodili denar po 20. aprilu 1932 potem je ta dolg nezaščiten in ga lahko takoj iztožite in ko prejmete izvršljivo sodbo se lahko vknjižite na sosedovo jjosestvo ali pa lahko zarubite živino.
Dvojne meje. R. K. Z. Lani ste kupili posestvo in ste 6edaj ugotovili, da dejanske meje v naravi ne odgovarjajo mejam, kot jih ima zarisane mapa, tako da vi plačujete davek od zemlje, ki jo drugi uživa. Vprašate, če lahko prestavite mejnike, kot jih mapa kaže. — Ne. Sjx>itovati morate dejanske meje. Da pa spravite te v sklad z mapnimi mejami, zaprosite pri občini, da vam ob priliki ura-dovanja v vaši občini uradni zemljemerec te dejanske meje vriše v mapo.
Izrabljena varovanka. M. E. D. Pri varuhu ste delali od 14. do 19. leta. Moral bi vas dati kaj izučiti, pa vas ni, amjiak vas je uporabil za vsa domača dela namesto dekle. Ko ste od njega odšli, je obljubil, da vam bo plačal za delo. ko boste polnoletni. Takrat ste ga res opomnili na plačilo, pa se je izgovarjal, da sedaj ne more, nima denarja. Sedaj pa trdi, da ni dolžan plačati, ker je preteklo že 5 let, odkar ste odšli. — Svetujemo vam, da si preskrbite ubožno spričevalo in da tožite bivšega varuha za vse, v kolikor je z vašim delom tekom 5 let obogatil in upamo, da boste uspeli s tožbo. Terjatve iz službenega razmerja zastarajo v 3 letih, vi pa niste imeli z varuhom službene pogodbe! Poleg tega je pa varuh tudi medtem priznal vaš zahtevek in je s tem zastaranje prekinjeno.
Zaničevana sestra. F. P. M. Če brat verjame svoji ženi, ki je vam sovražna, vas obrekuje in žali, tako, da še celo jx>maga svoji ženi v obrekovanju in raznašanju neresničnih trditev, potem boste bratu in svakinji le s pravomočno sodbo mogli dokazati, da nimata prav. Tožbo radi obrekovanja morate vložiti tekom 3 mesecev. Ce nimate sred-
.........................................i ODREŽITE tiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
мОДШШ 8ТИШШ*
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim je priložen tale odrezek. j
f „Slovenec", 21. marca 1937 |
luninimi ............................................................................................................
stev za koleke, lahko zaprosite z ubožnim spričevalom za pravico revnih.
Odprava poti. M. H. V. Če ste kupili parcele brez bremen in se je izrecno v pogodbi zapisalo, da prodajalec jamči za bremen prost prepis, jioteni vam prodajalec še tekom 3 let jamči za škodo, ki jo imate vsled morebitnega bremena priposestvo-vane služnostne poti v korist soseda. — Ce ste vi v zaupanju na javno zemljiško knjigo kupili parcele brez bremen, potem ne more sosed proti vam uveljaviti, čeprav že prijxisestvovano služnostno pravico poti preko vaše parcele, razven v primeru, če dokaže, da ste pred nakupom pri primerni pazljivosti morali vedeti, da ima sosed pot preko vaše parcele. — Pot, ki jo dopuščate sosedu, lahko z leso zaprete, tudi s ključem, vendar morate ključ izročiti tudi sosedu.
Mesarska obrt. M. P. 2. Obrnite se na okrajno načelstvo, ki je obrtno oblastvo prve stopnje. Isto velja glede gostilničarske obrti. Tam vam bodo dali vsa potrebna pojasnila. — Dobro je, da sin, ki se namerava posvetiti obrti, dovrši vsaj osnovno šolo. Ne bo mu pa škodilo, ako mu preskrbite večjo izobrazbo.
Dimnikarjev račun. A. J. Ce ne jooznate tarife za dimnikarje, pojdite na okrajno načelstvo, da reši spor glede računa. Vsled jximanjkanja prostora ne moremo objavljati tarife, ki je bila itak objavljena v »Službenem listu«.
Kdo opravi zapuščinsko razpravo? A. 2. Obravnavanje zapuščinskih razprav spada v delokrog notarjev. Le iz važnih razlogov sodišče lahko sklene, da samo izvede zapuščinsko razpravo. Navadno sodišča sama opravijo zapuščinsko razpravo, če so dediči mladoletni. Vendar to ni potrebno. Zato tudi vi ne morete prisiliti sodišča, da v vašem primeru samo opravi zapuščinsko razpravo.
Občinski odbornik — dobavitelj, Z. F. M. Vprašajte za mnenje bansko upravo. Zakon o občinah ne jwjasnuje pojma »občinski dobavitelj«, zato se mora to vprašanje presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Ker bi bilo naše mnenje povsem nemerodajno, zaprosite bansko upravo, da odloči o tem vprašanju. Olede občinskega proračuna vprašajte pri okrajnem načelstvu. Nikjer ni predpisano, da mora občina znižati svoj pročatin, ker je banovina prevzela stroške za učiteljska stanovanja. Pričakovati pa je, da bodo občine to storile. O »fondu« vj>rašajte bansko upravo. Sicer pa bo najbolje, da jxjčakate na objavo banovinskega proračuna.
Znižanje dednih deležev. L. F. P. Ako sle krnet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, bi bilo znižanje dednih deležev, ki jih imate izplačati, mogoče, ako je vrednost posestva padla za več ko 25%. Znižanje morate predlagati pri sodišču.
Dolg za kravo. I. 2. Posestniku ste svoje-časno prodali kravo, ki je pa še ni plačal. Vprašate, če se tudi ta dolg zniža za polovico. Kdo nosi stroške vknjižbe zastarnc pravicc zaradi tega dolga? — Po uredbi se dolgovi, ki izvirajo Iz nakupa blaga ne znižajo, башо obresti se za take
dolgove ne smejo zahtevati.%Po našem mnenju lahko zastopate stališče, da se dolga za kravo ne zniža. Izdajte dolžniku obračun in obveznico jx) pravilniku o zameni dolžniških listin iti pri tem znižanje ne upoštevajte. Oboje pošljite v dveh izvodih občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika. Občina mora nato fiostopati po predpisih navedenega pravilnika. Ce dolžnik niti jx> opravljenem naroku ne bo hotel podpisati obveznice, ga boste morali tožiti, ako boste vztrajali pri tem, da 6e njegov dolg ne zniža. Nato bo pač sodišče odločilo, kdo ima prav. — Kar se tiče stroškov vknjižbe, jih dolžnik ni dolžan jxivrniti, ako so stroški zavarovanja nastali v času od dne 20. aprila 1932 do 25. septembra 1936.
Plača občinskega tajnika. J. J. Ne bo mogoče prisiliti prejšnji občinski odbor, da bi moral povrniti občini razliko na »previsoki« plači, ki jo je priznal tajniku, čeprav je imel prejšnji tajnik nižjo plačo. Občinski odbor je bil pač legitimiran, da sklene v imenu občine jjogodbo s tajnikom.
Stavba ob robu parcele. 2. Za mesta in trge veljajo predpisi prvega dela gradbenega zakona, ki ga najdete v 47. številki Službenega lista z dne 13. avgusta 1931. Ta zakon razločuje: gosta naselja z zazidanimi strnjenimi frontami, srednja naselja z zgradbami, ki so na eni strani proste, na drugi pa se dotikajo sosednjih in redka naselja z zgradbami, ki so na obeh straneh proste. Za vsako vrsto naselja ima posebne predpise. Ob jjoslavlja-nju zgradb v erednjem naselju, kar bo najbrž pri vas, mora pustiti lastnik prostega prostora najmanj 4 m na eni strani do soseda, tf redkem pa toliko prostega na obeh straneh. Ce je na sosednji par-celi že postavljena zgradba ti!' do meje, se sme postaviti sosednja zgradba tud ineposredno ob tej, toda s jx>sebnim požarnim zidom, sicer pa jjovsem jxj prednjem predpisu! Za stavbno dovoljenje je treba prositi pri občini. Če ima sosedova hiša, ki stoji tik ob meji okna na vašo stran, ne boste mogli tudi vi fiostaviti zgradbe tik ob meji. Tega stavbna oblast gotovo ne bo dovolila, nastal bi pa tudi 6 sosedom zasebnopravni sjxir, ker sosed na takšen način odvzemanja svetlobe najbrž ne bi pristal. Zmotno je vaše mnenje, da sme vsak lastnik na svoji j>arceli graditi, kakor hoče. Vsak mora spoštovati javnopravne predpise, med katere spada tudi gradbeni zakon.
Dentistova žena. F. R. Vprašajte pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Skrajšan rok. G. M. Če sta drugi in tretji sin po vrsti odslužila polni rok. bo imel četrti pravico do skrajšanega roka.
Davek na dohodek iz čebelarstva. Č. J. Vprašate. če je davčna uprava upravičena nalagati vam davek na čebele, odnosno na pridelek čebelarstva. — Praviloma ne plačujejo davka na dohodek (pri-
dobnine) vse panoge kmetijstva in gozdarstva pri kmetovalcih, ki so po zakonu zavezani davku na dohodek od dotičnega zemljišča. Toda davku je zavezano med drugim tudi čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine, evinj. prevozništvo in vobče vse vrste postranskih panog kmetijstva, toda šele, kadar se opravljajo redno in pretežno kot samostalno obrtno podjetje.
Vojna posojila. D. K. Vprašanje avstrijskih vojnih posojil še ni rešeno, zato je vsako razpravljanje o njih odveč.
Odvajanje vode na sosedov svet. S. A. Ce ste zgradili hišo na zemljišču, na katero je tekla s sosednjih zemljišč deževnica, bo najpametneje, da sami napravite kanal okrog hiše. da preprečite vlago. Sicer se pa zmenite s sosedi in občino, ako bi bilo treba prekopavati občinsko cesto.
Gostilniška obrt. N. P. Vprašajte pri mestnem načelstvu v M.
Užitek stanovanja in davek. I. K. Davek od zgradbe plačuje oni, ki zgradbo uporablja kot svojo (jjosestmk, imetnik). Ce pa gre za užitek, plačuje davek uživalec. Ker imate dosmrtno pravico do užitka hiše, morate tudi jjlačevati zgra-darino.
Zasipanje sosedovega zemljišča. F. A. Sosed zasipa svoje dvorišče za vašim jxislopjem, tako postaja zid vedno bolj vlažen. Soseda 6te že ojxmi-nili, naj preneha z nasipanjem, pa ne odneha. Kaj storiti? —- Spor je zasebno - pravnega značaja in spada pred sodišče. Seveda se ne more reči, kakšen bi bil izid pravde.
Zdravnik iz drugega okoliša. F. M. Radi bi poklicali zdravnika iz drugega, oddaljenega okoliša, čeprav je v našem mestu dovolj zdravnikov. Vprašate, če je dolžan priti. — Po zakonu o zdravnikih so zdravniki dolžni zdraviti in dajati nasvete onim, ki iščejo pri njih sveta in pomoči. Upravičeni so izvrševati zdravniško prakso na ozemlju zdravniške zbornice, v kateri so vpisani. Izven tega ozemlja pa le v določenih primerih. Ce imate v domačem mestu dovolj zdravnikov, res ni jxitrebno klicati zdravnika od drugod, razen specijalista.
Patentiranje. B. Ako bi radi svoj izum patentirali, ga morate prijaviti upravi za zaščito industrijske evojine v Belgradu pismeno v predpisani obliki. Predpise o tem postopku najdete v uredbi za zaščito industrijske svojine.
Težave trgovca - upnika. M. 2. V pravdi ste že imeli zastopnika. Zato se glede izpodbojne tožbe proti dolžniku, ki je kupil posestvo za svojega otroka, jximenite z njim, ki j>ozna iz pravde ves dejanski položaj in vam bo lahko svetoval. — Ne bo mogoče preprečiti izdaje jxitnega lista vašemu dolžniku za jxifovanje v inozemstvo, samo zaradi tega, ker vam ni plačal dolga.
Kmetijski nasveti
Spomladansko gnojenje pšenice s čilskim so-litrom. F. O. T. — Jeseni ete posejali pšenico, v katero nameravate sedaj sjxmiladi sejati domačo (črno) deteljo. Ker je ozimina slaba, jo hočete po-gnojiti s čilskim solitrom, bojite se pa, da ne bi ta škodoval detelji ob kalitvi, ali pa da ne bi prezgodaj jKisejana detelja trpela vsled fiozebe. — Domača ali črna detelja je odporna rastlina, ki prenese precej mraza in ne pozebe tako zlahka. To vedo dobro na Štajerskem, kjer jo navadno sejejo po ozimini že ob spomladanskem snegu. Zato jo tudi lahko takoj posejate med pšenico, ne da bi se vam bilo treba bati pozebe. — Ka.- se tiče gnojenja pšenice s čilskim solitrom. ni nobene nevarnosti, da bi to gnojilo škodovalo mladi detelji, ker se v zemeljski vlagi hitro raztopi in razleze po zemlji, ne da bi bilo v kvar mladim rastlinam. Nevarnost bi nastopila le tedaj, če bi namesto so-litra vzeli apneni dušik. Vi torej lahko takoj potrosite ozimno pšenico s čilskim solitrom in potem poseiate vanjo domačo deteljo.
Njivo spremeniti v trajni travnik. I. K. R. — Imate njivo s težko ilovico, na kateri žito slabo uspeva. Vkljub dobremu gnojenju je oranje zelo težavno, zemlji manjka tudi apna, kakor v tem kraju splošno. To njivo bi radi spremenili v trajni travnik. V ta namen jo nameravate letos močno zagnojiti in tudi poapniti; na to na redko zasejati z ovšem in končno s trajnimi travami. Vprašujete, kakšne vrste trav bi bile v ta namen najbolj primerne in kako jih je jwsejati. — Vaša namera, spremeniti slabo njivo v travnik, je j>opolnoma pravilna, kajti od te spremembe boste imeli več koristi kakor prej. Neobhodno potrebno je tako težko zemljo temeljito poapniti, ker le tedaj smemo pričakovati, da bodo na njej uspevale detelje in trave. Hlevski gnoj je tudi neobhodno jjotreben, da se v zemlji stvori humus in z njim poživi delovanje bakterij, ki pospešujejo rodovitnost zemlje. Ne smete pa pozabiti potrositi tudi nekaj kostne moke, ker težki zemlji primanjkuje fosforne kisline. Ta je pa zlasti deteljam koristna. Ko ste zemljo tako pripravili, tedaj posejte oves, vmes pa travno deteljno mešanico, ki bo že v drugem letu dala tečno klajo. Katere vrste trav in detelj je najbolj primernih za tako težko ilovnato zemljo? Dolgoletne številne izkušnje so dognale, da je za 1 ha (10.000 m2 ali 1 in tričetrt orala) potrebno vzeti naslednje množine teh-le detelj in trav: 8 kg domače detelje, 2 kg švedske detelje, 1 kg bele detelje, 6 kg mačjega repa, 8 kg pasje trave, 6 kg francoske pahovke. 6 kg angleške ljulke, 4 kg laške ljulke. 8 kg travniške bilnice, 2 kg pasjega repa in 2 kg lisičjega repa. — To mešanico je dobro zmešati e peskom ali suho zemljo, da se lažje trosi in potem enakomerno posejati med oves, ko ste tega že zabranali. S tako pripravo zemljo in po-setvijo te mešanice boste dosegli dober trajni travnik, ki vam bo dal bogate košnje.
Travniška mešanica za srednjetežko zemljo. A. K. P. — Pripravili ste zemljo za umeten stalni travnik, ki obsega 40 arov; polovica ga je v strmini, polovica v ravnini. Lani ste to zemljišče zagnojili in posadili krompir in koruzo. Sedaj ga hočete še enkrat pognojiti s kompostom in na to prekopati, da uničite plevel. Želite vedeti, če je to vaše postopanje pravilno in katere trave naj tu posejete. — Popolnoma pravilno ste jwstopah pri pripravi zemlje za umeten travnik. Sedaj le dobro pripravite zemljo za posetev ovsa kot zaščitnega sadeža in vmes travno-deteljne mešanice. Za travno-deteljno mešanico za vašo bolj srednje težko zemlio vzemite za jx>vršino od 40 arov sledeče množice teh-le detelj in trav: 2 kg domače detelje, pol kilograma švedske, pol kilograma bele detelje, 2 kg mačjega repa, 4 kg pasje trave, 4 kg francoske pahovke, 1 kg angleške ljulke, 2 kg travniške bilnice, pol kilograma pasjega repa, 1 kg lisičjega repa, 1 kg stoklase, pol kilograma travniške latovke. Vse te trave zmešajte s peskom ali suho prstjo in jih enakomerno pœejte potem, ko ste oves že zabranali v zemljo.
Kako odpraviti štrigalice iz hiše. Cerknica. — Tik vežnih vrat, ki so malokdaj odprta, stoji omara za jestvine. Če se ta vrata odpro, se vsuje iz njih vse polno štrigalic. Sicer gredo najrajši na jestvine, zlasti na inleko. Ne veste, kako bi se znebili !e golazni. — Štrigalice so nadležen mrčes, ki se v poletni dobi drži najrajši vrta, kjer ob-jeda razno zelenjavo, cvetje, liste, nialde poganjke
in popje. Jeseni se pa skrije v poslopja v temne kote, kjer je bolj toplo. 'ledaj se rade fiojavijo tudi v shrambi, kjer jim vse diši, kar je bolj vlažno in окибпо. Ce eo se naselile 'v jjodbojih vrat, ki se ne odpirajo, se čutijo tam na toplem; tam jih lahko uničite. Zadostuje, da večkrat vrata odprete in ob zidu in v špranjah dobro osnažite, da pride mrčes na dan, kjer ga pobijete. Uspešno bo tudi, če njih skrivališča jx>trosite z magnezijo, ki jih zastrupi oziroma prepodi. Nekater; pripp-ročajo tudi lovljenje s cunjami. Po dnevu natûciie cunje tja, kjer slutite več štrigalic. Ponoči bodo prilezle iz svojih skrivališč in se zarile v cunje. Cez par dni jih poberite in iztresite iz njih. to golazen v vodo ali petrolej; tako jih boste ftajveç uničili. Ce vam hodijo v omaro, položite tudi vanjo cunje, v katere se bodo živalice jxidnevi skrile. Vlago pa ljubijo štrigalice, ker v njej najlažje dihajo.
Karbidov pepel kot gnoj. V. R. C. V vašem obratu je mnogo odpadkov gašenega karbida, ki izgledajo kakor apno. To ste dosedaj poeušli, zdrobili in pomešali med vrtno zemljo. Niste si pa na jasnem, kako vrednost za zemljo ima ta odpadek. — Karbidni j*pel vsebuje največ apna, ki je vsaki zemlji koristno. Razen tega je pa v njem tudi mnogo strupenih snovi, ki ee polagoma spreminjajo v plin in tedaj lahko škodujejo rastlinam v zemlji. Ce hočete odpraviti škodljivost karbidnega pepela, ga morate pustiti nekaj mesecev ležati na prostem in v tem času ga večkrat premetati, da iz njega izpulite strupeni plini, ki so rastlinam škodljivi. Boljše je, zmešati ga s komjx>stom, ker v njem zgubi svojo škodljivost. Neglede na te senčne strani je karbidov pepel zelo koristen na kislih zemljah, kjer uniči talne kisline. Na vrtu pa morate z njim pravilno ravnati, da si zemlje ne skvarite. Sam pa ne bo zalegel, če istočasno ne gnojite tudi s hlevskim gnojem.
Naprava tople grede. I. M. St. V. 2e od jeseni imate pripravljeno toplo gredo 3 m dolgo, 1 m široko in 65 cm globoko. Radi bi vedeli, kakšen gnoj bi bil za njo najbolj primeren, koliko ga je treba in kdaj je najbolje pripraviti toplo gredo. Nadalje, kdaj bi bilo sejati, da bi imeli sadike solate, kolerabe in druge zelenjadi koncem aprila. — Za letos ste primeren čas za pripravo toplih gred že zamudili. Zato bi morali skrbeti že v drugi polovici februarja, kajti sadike vam bodo nekoliko pozno zrasle. — Najboljši gnoj je konjski, svež, ki da največ toplote v topli gredi. Ce tega ne morete dobiti, je za silo dober tudi goveji gnoj, ki ga je pomešati nekoliko z listjem, da se bolje razkraja. Za vašo toplo gredo boste potrebovali pol voza gnoja. Tega enakomerno raztrosite na dnu tople grede in ga dobro stlačite. Povrhu naložite na rahlo, za ped visoko, presejane kompostne zemlje, v katero posejete šele čez par dni eolato, kolerabo in drugo zelenjad. Ker se začne gnoj kmalu razkrajati in delati toploto, morate toplo gredo vsak dan prezračevati, drugače zamore škodljivi plini iz gnoja kaleče rastline. Zemlja se tudi suši, zato jo morate pogosto zalivati; rajši vsak dan, pa po malem. Če boste tako postopali, se bodo ea-dike v vaši topli gredi dobro razvijale.
Cineraria — pepelka — kako gojiti. M. L Fr. Že več let gojite cinerarie — pepelke pa vam jih vsako leto nad polovico pogine. Dokler jih imate na vrtu, prav dobro uspevajo in bujno rastejo. Ko pa pridejo jeseni v sobo, se jih lotijo uši, stebelce jiostane tik zemlje črno in rastlina p>ogine. Radi bi vedeli, kako bi jih bilo gojiti, da ne bi usahnile. — Cineraria je hvaležna sobna rastlina, ki je pa občutljiva. Ne mara toplih prostorov, ampak se najbolje drži v hladnih sobah, kjer ni nad 8 stopinj toplote. Tudi prepih ji škoduje, ker začne bolehati in jo rade napadejo uši. Zahteva tudi mnogo vode, o čem pričajo njeni široki listi. Tedaj ko jo postavimo v sobe, je dobro vsak dan jo zalivati in listje večkrat močiti, da ostane vlažno. Proti ušem se borimo z razredčenim tobačnim izvlečkom, s katerim poškropite ali namažete liste tam, kjer opazite uši. Vsak teden morate natančno pregledati vse rastline, da se ti zajedavci niso kje razmnožili in razširili. Takoj ko jih opazite, jih morate namazati s tobakovim izvlečkom, dokler jih popolnoma ne zatrete.
' '^ail'?*ic--vAnie prih.)
Kristus in čebele
Tisti večer, ko je Jezus Kristus s svojo močjo vedel za konec svoje zemeljske poti. je govoril z dvanajsterimi, ki so z njim jedli velikonočno jagnje, naj zapojo hvalnice, ker je noč blizu, navzlic žalosti, ki bi obšla tega ali onega, navzlic vsemu, kar bi ta ali oni vedel ali slutil, in tako glasno so zapeli bvabuce da se je dvorana kar tresla od njih glasov. Zahvalili so se Bogu in njih srca so bila |x>lna vdanœti jn pripravili so si prostora v svojih dušah za njegovo voljo.
Ko so odmolili in je vsak izmed njih postal še enkrat otrok božji, jim je rekel Jezus Kristue, da je zdaj čas, da greao na Oljsko goro.
Tako so šli skozi mesto, po ozkih ulicah, po širokih trgih Vroči dan je bil ljudi primoral v njih hiše, zdaj pa, ko jih je hlad večera osvdbodil ječe hude vročine, so uliee in trgi oživeli in s» napolnili z množico. Kristus in njegovi zvesti so morali poslušati grdilne besede; gospoda in druhal jih je psovala in ženske so dvigale otroke in jim kazale »kralja«.
Čeprav je to zaničevanje in roganje m pso-vanje bolelo Oospoda m njegove ko udarci biča, nieo stopili niti za korak hitreje in se niso kazali osramočene spričo naščuvane množice.
Judež iz Iškarijota je šel zadnji. Lica so mu žarela, škrtal je z zobmi in on edini izmed vseh apostolov se je sramoval psovk Da bi ušel za-sramovanju ceste, je oetal malo bolj zadaj in presledek med njim in drugimi je bil vedno večji in večji in pomešal se je med sramotilce in se je, ne da bi ponavljal njih besede, delal, ko da pripada njim.
Medtem je priSel Kristus s svojimi učenci pred mesto. Oljska gora je na široko stala pred njimi ko siv pajčolan; bila je siva ko večerno nebo in zdelo se je, ko da sta hrib in nebo ustvarjena iz iste snovi.
Jezusa Kristusa je obšla huda, bridka žalost, saj je vedel, da ga je Judež iz Iškarijota izdal. Ni bil toliko žalosten radi tega. kar ga je še čakalo to noč, kakor zato, da mu je eden, ki ga je ljubil ko vse druge ljudi, postal nezvest, da se je odrekel milosti božji in se zapisal hudobnemu duhu.
Ko so prišli do potoka Cedrona, se je začela nad njimi že lesketati prva zvezda in trava, ki je obrobljala potok, je orosila njihove noge Sli so čez brv, ki je bila tako ozka, da so morali iti le posamič, drug za drugim. Gospod, ki je šel spredaj. je počakal na drugi strani piotoka, dokler niso vsi prišli do njega. Apostoli so vedeli, da jim bo nekaj povedal m zbrali eo se okrog njega, da bi slišali njegove besede.
On pa je rekel:
>Vi vsi se boste nocoj pohujšali nad menoj. Zakaj, zapisano je: Udaril bom pastirja in črede ovac se bo razkropila.«
Ko je pa videl njih, do smrti žalostne obraze ht ko je še videl, da so na trepalnicah Janeza visele solze, je dodal:
»A ko bom vstal, bom šel pred vami v Galilejo.«
Peter, ki je bil zmeraj tako pripravljen izkazati Gospodu svojo ljubezen, je dejal, da se on ne bo nikoli pohujšal nad njim. pa čeprav bi to vei drugi storili.
Tedaj Kristus ni mogd drugače, ko da ga je zavrnil:
»Resnično, povem ti, da me boš še nocoj, preden bo petelin enkrat zapel, trikrat zatajil.«
»Ne, Gospod,« je vzkliknil Peter, »in če bi moral tudi umreti s teboj, tebe ne bom nikoli zatajili«
In vsi drugi so govorili prav tako m so arug
drugega prehitevali v zatrjevanju zvestobe, saj so imeli vsi dobro voljo in se niso zavedali svoje slabosti.
Kristus j« vse te vzhičene učence pozval, na) gredo dalje in strnili so se okrog njega kot se preplašena čreda gnete okrog pastirja, če зе bliža nevihta in preteče odmeva grmenje.
In tako, vsi tesnô skupaj, ko da bi ee bali kake bližajoče se nesreče ali sovražnika iz mesta, so šli z Gospodom dalje.
Steza je vodila nekaj časa tik potoka. Velikanski listi lapuha so čudno šumotali, ko so stopali skozi njih goščo Sli so mimo luž v trsju, stopali po kamenju, po naplavljenem svišču in se oddaljili od potoka Pred seboj so zagledali Getse-mani, veliko kmetijo bogatega poljedelca. Mogočno hišo z mnogimi okni so obdajali hlevi, skednji ki kašče.
Gospod m apostoli so šli molče mimo kme tije Pot je držala dalje vzdolž velikega sadov njaka. Tedaj jim je bilo. ko da stopajo skozi oblak nebeških dišav. A ta duh ni bil vonj po cvetočih drevesih, чај je bila doba cvetenja že zdavnaj mimo in so se veje že sklanjale pod težo zorečih sadov. Ta vonj je bil vonj po sladkobi in smoli, vonj ko iz tisoč raznih cvetov in gozdnih dreves.
Peter je vprašal svojega soseda, odkod naj bi prihajal ta vonj in oni, ki je bil kmet. preden ga je notranji glas pozval k Jezusu Kristusu, je povedal, da je to le dih iz panjev in ničesar drugega.
In ozrla sta se in sta nedaleč od sebe zagledala panje na globoko visečih vejah Vrs*a panjev je bila tu in vsi eo bili varno pokriti. Čebele so že zdavnaj nehale svoje utrudljivo delo in nobena se ni več upala v nevarni nočni hlad in tako so. v težkih grozdih visele na rumenem, slamnatem pletivu.	.	. j.	j
Peter je pokazal drugim in tudi Gospodu, panje čebel, izvor blage dišave, ki so ga na nadaljnji poti vedno manj občutili.
Stopali so navkreber po položnem holmu lo je stal pred Oljsko goro. Ko бо bili na vrhu holma.

>Ne morem najti bolezni, menda je alkohol.« »Nič ne dé, gosjiod doktor! Bom pa drugič prišeL ko boste že Irezuil«
so se spustili nizdol v majhno dolinico, iz katere se je dvigala z oljčnimi gaji m oljkami obrasla Oljska gora.
Ob vznožju Oljske gore in na parobku oljčnega gaja je hotel Gospod s svojimi počivati. Usedel se je na vzvišeno skalovje in učenci so posedli okrog njega. Mislili зо, da jim bo zdai govoril in precej časa so zrli v pričakovanju besed vanj Ko pa ni spregovoril, so se zazrli v tla in sram jih |e bilo, da so ga hoteli s svojimi duhâ žejnimi pogledi prisiliti, da bi govoril
Gospodu, ki mu ni bilo ničesar skrito, so se zasmilili ti ubožci Vedel je, kaj se bo moralo zgoditi to noč, da je prišla doba trpljenja in da bodo morali njegovi učenci prestati najhujšo preizkušnjo vere, ljubezni in upanja. Se enkrat je hotel biti Sin človeka v krogu svojih učencev, še enkrat se je hotel veseliti njih bližme, preden bo nastopila temn?. noč. Vse. vse jim je bil že povedal in njegove božje besede so bile prodrle ko vihar očiščenja skozi njih skrbi in boječnost in njihove duše so zaslutile pomen njegovih besed. Zdaj pa je bila blizu huda ura, ona huda ura, ki ee bo v njej spremenil svet v temeljih. Največji. Najvzvi-šenejši, pred čigar imenom se bodo priklanjala tisočletja, bo moral umreti sramotne smrti
In tako je sedel Gospod v krogu tistih, Id so ga ljubili in prosil je Boga. naj se zgodi vse, v velikem in majhnem in v vsem, njegova volja, da bo teža, ki jo zdaj nosijo njegovi, le majhno breme
Mislil je, da mora biti tako, da se mora on. preden bo človeško umiranje preželo njegovo tek»,
pogovoriti še z Njim, 34 se ne sme ničesar zgoditi. kat ni volja Očetova.
Prav tedai, ko je hotel Kristue vstati, da se
za nekaj časa loči od apostolov ш stopi navkreber na goro, je pristopil Peter k njemu, mu |x>molil prgišče in dejal:
»Glej, Gosj»d. ko sem tako sedel in gledal predse, sem videl te otrple čebelice Brez dvoma spadajo k onim panjem, ki smo šli mimo njih. Ves dan so pridno delale in prav do temne noči so hodile iskat, česar jxitrebujejo njih družine. A naj-marljivejše. ki so še v hudi uri h<|tele žeti, je večerni hlad zasačil in zdaj naj bo plačilo za njih vnemo to, da bodo zjutraj od mraza mrtve?«
Tedaj je Gospod, ki ga je sočutje apostola ganilo, iztegnil roko in Peter je stresel nanjo otrple in že mrtve čebelice.
Pričakujoč čudeža, so v« gledali Oospoda.
Dvignil je na njegovi roki ležeči kupček čebelic k ustnam, huknil je nekajkrat vanje in že so mala bitja oživela. Začele so se pregibati, inigo-tati in slednjič so ee vzdignile, in preden so se povrnile v svoje panje, so brenčaje obkrožile svojega Rešenika.
Odtlej je dano vsem, ki hočejo čebelam pomagati. da morejo uboge, otrple čebelice rešiti z dihom gorke, poživljajoče sape.
Gospod pa tedaj ni spregovoril niti besede o tem.
Vstal je, vzel Petra in lakoba in Janeza s seboj in začel se je bati in oklevati. Ko 30 stopali nekaj časa dalje, je dejal tem trem: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte!«
In ko je stopil malo naprej, je padel na ti» in je molil, da, če je mogoče, naj gre ta kelih od njega proč
in On, ki je privoščil življenje najmanjšemu bitju, je vzel smrt nase.	(G. Rendl.)
Roža iz Jerihe
Legenda.
Dan je dogoreval v temno-rdeči večerni zarji. Škrlatasto se je razpredalo tkivo oblakov po ja-bolčnozelenem nébesu in vonj cvetja iz vrtov je bil že tako močan, da je bilo kar težko dihati.
Bilo je ob tisti uri, ko je Jezus šel skozi Jeriho na poti v Jeruzalem, kjer bi naj bilo konec njegove pozemske poti. Z njim je šla Mariia in vsi njegovi učenci in še drugi ljudje, moški in ženske, ki so se priključili Učcniku na njegovi poti skozi Galilejo in Samarijo. Ko je Jezus stopal
po Jerihi, so pritekli ljudje iz hiš: tisti, ki so ga čakali, da jih blagoslovi in tisti, ki so upali na njegove čudeže in še taki, ki 60 ga hoteli samo vedite in zijala prodajati.
Iz hiše vrvarja Azorja je stopila tudi Tabita. Zibala se je v bokih po taktu pesmi, ki jo je po tihem pela in na glavi je nesla lončeni vrč za vodo. Ko je pristopila k vodnjaku, je zapazila na cesti ono skupino romarjev, pred katere je pravkar stopila neka ženska.
Tabitine oči so zažarele. Naglo je vzela vrč z glave, ga [»stavila zraven vodnjaka na tla in zaklicala skozi odprta vrata v hišo: »Azorl Azorl Brž pridi. Nazarenec prihaja!«
Azor je koj izpustil iz rok vrv, ki jo je pravkar zvijal, in je pritekel iz hiše.
»Glej, onile je, v tisti sinji halji,* je zašepetala Tabita in se naslonila na vodnjakov obrobek.
»Res,« je dejal Azor, »to je on.« Že pred nekaj meseci je bil videl Jezusa in ga je spoznal, dasi je romar obračal glavo drugam.
Tabita je videla le, kako so se mu svetili rdečezlati lasje, ko je šel mimo.
»Ah,« je obžalovaje dejala, »tako rada bi bila videla njegovo obličje!«
Azor se je zasmejal. »Saj ga lahko,« je rekel in se je sklonil, piobral kupček prediva, ki je ležal pri vodnjaku in preden je mogla preplašena Tabita zabraniti, je vrgel žogico za človekom iz Nazareta.
Azor je dobro pomeril. Žogica je zadela Jezusa v ramo in zaradi tega dotikljaja se je Jezi« obrnil in se ozrl nazaj. Toda pogled njegovih ble-stečih se oči je šel preko Azorja in ee ustavil na Tabiti.
Rjavkasto-bleda lica mlade žene so iz sramu nad Azorievitrt nespodobnim početjem močno zardela in ko je videla, kako 10 Nazarenec gleda, je zavpila v mislih- Jaz nisem, jaz nel
Saj vem. so se smehljala usta Nazarenca in so se smehljale tudi njegove oči. Potem se je počasi obrnil k neki ženi. ki je prišla k njemu s svojim dojenčkom z druge strani ceste in ga je nagovorila.
Tabita je obstala povešenih rok m je gledala za Jezusom. Nemo vzhičenje in občudovanje se je zrcalilo na njenem obrazu, ki tudi potem ni Izginilo, ko jo je Azor pogledal, se zagrohotal in se robato rogal Nazarencu.
Ko ie stala luna že visoko nad Jeriho in so vse dehteče rože že spale, se je prikradla senca iz Azorjeve hiše in šinila mimo vodnjaka na belo cesto Sredi ccte ie ležala majhna, predivasta žo-5 tal a in spet hu^knila neopazno v hišo. A žogice ^ica. Senca je rdrknila do nje, ondi za hip ob-ni bilo več na cesti.
»Azor. ali si slišal, da je slepi Simeon spregleda!? Pravijo, da mu ie Jezus položil roko na oči in tedaj je bil 5pet dan okrog Simeona.« .
..Le kdo ti je povedal tako traparijo?« jo je I Azoi jezno vprašal in spletal vrv dalje.
»To ni traparija, Azor! Stari Jakob je bil priča. Le njega vprašaj! Videl je vse na lastne oči.«
»Stari Jakob je norec! Niti trohice nima več pameti kakor vé. neumne ženske, ki se daste omrežiti od tega ljudskega sleparja!«
Tabita je molčala, saj je vedela več ko on. A kako naj bi prepričala Azorja, moškega, ki ne posluša 3 srcem, ki posluša le s pametjo in je še ponosen na to?
»
»Azor! Azor — za božjo voljo! Ali si kdaj proda! svoje vrvi v Jeruzalemu?«
»Seveda sem jih. Zakaj pa vprašaš?«
Tabita je krčevito stiskala svoje, od dela hrapave roke. »Azor, pravijo, da so Jezusa v Jeruzalemu prijeli in ga zvezali. Strašno! In zdaj pomisli, če so ga zvezali z vrvmi, ki si jih ti naredil in ki sem ti jih jaz pomagala zvijati! Azor!« Kriknila je in vse prestrašene so bile njene oči.
»Kaj pa naju to briga, kar kdo počenja z najinimi vrvmi?« jo je nejevoljno zavrnil Azor. »Nikar se ne brigaj za take -stvariI Naj ga primejo! Oni že vedo, zakaj so to storili. Zadnji čas, da so storili konec tem sleparijam!«
Tabita je molčala in sklenila roke. Molila je k svojemu Bogu. Saj drugega ni mogla storiti za Jezusa iz Nazareta, ki ga je zaslutila v duši tedaj, ko jo je bil pogledal.
»Azor! Azor!«
»Kaj pa je? Kakšna pa si?«
»Azor — križajo ga!«
Azor se je okrenil in jo pogledal. In ko je videl divjo bolečino v Tabitinem obrazu, je kar
pobesnel:
»Kaj pa to mene briga?« jo je nahrulil. »Kaj me to briga, te vprašam? Povem ti, žena. zdaj je pa zadosti tega! Tiho sem bil, ko si stala na cesti in zijala za tujim človekom. Nič nisem rekel, ko potem nisi bila za nobeno delo v hiši in si blodila okoli ko v spanju Zdaj ti pa naravnost ; povem: Zadosti je tega. 7adosti za zmeraj! Nikar ne zahtevaj, da te bom mogoče še tolažil, če so Nazarenca na križ pribili!«
»Azor, saj ne veš, mogoče je pa le Sin božji?«
»Molči in ne skruni Boga!« je zavpil Azor srdito nanjo.
Neredna. s4oJUca.
Î
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, ja
"H4.I.I1 l'l4«/j|

Tabita je stisnila ramena, oči so ji gorele, in se ji povečale. Se je hotela reči: Azor. saj ne razumeš, kaj to pomeni zame, za Jeruzalem za ves sveti A nič več ni mogla odpreti ust in je po prstih odšla iz delavnice.
V Tabitini čumnati je stala stara skrinja, ki je bila nekoč v njej Tabitina bala. Zdaj so bile v njej Tabitine in Azorjeve pražnie obleke, a s|xxtaj, prav na dnu in prav v kotičku je bila majhna žogica iz prediva.
Tabita je pokleknila, 6egla z roko v skrinjo in vzela predivasto žogico iz nje. Držala jo je v tistih rokah, ki so mogoče pekoč pomagale zvijati vrvi za Nazarenčeve členke — in sklonila je glavo. Mogoče je vprav ob tej uri trpel smrtne muke, a opa, Tabita, ne more ničesar storiti zanj, prav ničesar ne, ničesar! Le tn na tleh je skoraj v orno-djevici ždela vsa v grozi in strahu in trepetu. In klečala je in se jokala v roke, ki so držale žogico, ki se ie doteknila Njega in ki jo je bil Azor zalučal.
»Tabita! Tabita!«
Azor jo je klical. Ni ga slišala. Klečala jc in molila in ihtela.
»Tabiiiital«
Nič.
»Bog vsemogočni — ali je treba svojo lastno ženo prositi, če jo človek potrebuje, da mu poma ga!« je zavpil Azor in prihrumel v sobico.
Tabita je preplašena dvignila zaeolzeni n zmedeni obraz. Njeni preti so se plaho opri je' žogice.
»Kaj pa počneš mkaj? In zakaj se jokaš? Tabita je zaihtela in ni ničesar odvrnila.
»Vstanil« jo je nahrulil.
Težko je vstala. V zapestju in v členkih jV' je bolelo, kakor bi se bile vanje zarezale vrvi, tiste vrvi, ki jih je Azor zvijal in ki mu jih j s temi rokami pomagala delati.
»Kaj imaš v rokah?«
»Ničesar, Azor, ničesar,« je zašepetala in ie predivasto žogico še bolj stisnila s prsti. Saj jc vedela: če jo bo Azor zagledal in spoznal, da jr to tisto predivo, ki ga je bil zagnal za Nazaren-cem, jo bo fwoval, ee je rogal, vzel tisto, kar ii je bilo zdaj tako sveto.
»Kaj se lažeš? Saj vidim, da imaš nekaj! Kr: imaš? Daj sem!«
»Azor — Azor — saj ni — res ni...«
Tedaj pa — kaj je bilo to? Oba sta dvignil", glavo, pogledala v okno. Sonce je ugašalo, cesta јз bila v strahotni, mrtvaški luči. Prestrašila eta se tako zelo. da sta pozabila na prepir. Tedaj se јз začela zemlja tresti, zamolklo grmenje se je vali! po cesti...
»Brž. brž, Tabita!« Azor jo je prijel za rok m pobegnil iz hiše.
Zunaj je bila mrtvaška tišina. Noben ptič r' začivkal. ne čebela zabrenčala, ne eapica zapili-ljala in nebo je stalo v škrlatastem jxMmraku n.i mrtvo zemljo.
Tabita se je sesedla na obrobek vodnjak.-. Razumela je, kaj oznanja potemnelo nebo. tresoč se zemlja, mrtvaška tišina. Podzavestno jc razklenila prste.
In glej — hi ni imela nič več predival V rokah je bila čudna, tuja roža. Tako je bila preprosta, da se je zdelo, ko da Bog ni utegnil imeli dosti opravka z njo. Na konicah golih, razcepljenih stebel so bili koničasti popki, ki so se odprli ii so se prikazale blesteče se, zlato - rumene zvezdo čim so Tabitine solze knpale nanje.
»Azor,« je zašej^etala s pridušenim glasom, »Azor, kaj sva storila —, o — bil je vendarle Sii božji...«
•
Asteriscus pvgmaeus pravi botanik mah" in skromni cvetlici, ki še dandanašnji raste jiosebno v bližini Jerihe. In še dandanes se ji popki razcvete le tedaj, če kane rosa nanjo.
(O. St. Metzler.)
Kakor Judeži •. .
Lagoden večernik je pljusknil staremu Kočarju v razorana lica, ko je stopil na prag in je iztegnil velike oči preko doline.
»Se bo držalo vreme,« je natihoma pomislil. Mrak je neslišno tkal plaho kopreno in jo zgrinjal nad nizkimi bajtami. Vas je bila mirna, le tu pa tam se, je utrgalo v somrak lajanje psov in se daleč nekje izgubilo v samoti.
»Da bi se tudi pri nas zvedrilo!« je švignilo Kočarju prav iz srca kakor daljna želja otroka, ki bi dal vse, da bi videl živo mater, ki so mu jo nekoč ugrabili črni možje.
Gori z orehovega vršička na sosedovem vrtu je žvrgolelo v ubrani melodiji — kot vsak večer. Kos Je vabil v svate.
Zdajci se je oglasil z dvorišča izpred hleva nekje pes. Že oddaleč je spoznal gospodarja, ki se je nocoj zakasnit v gozdu ali pa bržkone v trgu. kjer je čakal na denar; v soboto je namreč bilo. Konja sta udarila po pesku, »ežke verige na vozu so zarožljale kakor utrujene. Hlapec je spregal.
»Ataaal«
Dvoje otrok se je zagnalo iz hiše, ko je zaslišalo peket. Stari se je še tisti hip zmuznil in izginil kakor potuhnjen grešnik.
»Bršljan aaa, bršljan .. .1« je čebljalo iz otroških ust. Skrbelo ju je, kaj bo z butarami, če ata zelenja ne pripelje. O, niti misliti nista mogla: na cvetno nedeljo pa brez butare v cerkev! Ah, kje neki! Zgrabila sta vsak svoj šop in z glasnim krikom vlekla v hišo.
»Mamaaa, poglej!« je tišalo četvero rok v gospodinjo, ki je imela čez glavo dela in se ji ni hotelo take nadlege. Pa kljiib temu ee je prisiljeno ozrla in z narejenim zadovoljstvom občudovala otroka.
•
Vonj po zabeljenih turščevih žgancih je napolnil vso sobo Večerja je vabila k mizi
»Pokliči očeta!« je sunil mladi otrokj, ki je komaj sedel. Dekla je prinesla še lonec in ga postavila na klop. Prijetno je zadišalo po kavi. Nato je začela moliti, ne da bi čakala starega ki je pravkar drsal v sobo. Začebljalo je ostro za njo otroka sta se prehitevala, stan je zaostajal za celo besedo. Nocoj se je zdelo, da češčenomarijo še boli zategnjenc, vleče.
Zacmokalo je hlastno nad široko mizo, težke žlice so praskale po glinasti skledi. Mlada je imela opraviti z drobnim dojenčkom, ki je ob V4akem požirku kakor utrujen zamižal Družina '» Ma tiha Zmeraj so imeli tako navado.
Stari je prvi odložil žlico
Mlada dva sta se kradoma spogledala in drug drugega še tisti hip razumela, ne da bi črlutila besedico. Ze od črne nedelje sem sta se spraševala, kai neki ga je sj>et pičilo, da se tako mulasto drži. Mladi je takoj elutil, reči pa staremu ni hotel nič, odkar sta se udarila zavoljo Mice. Zdelo se je, da je vsa zadeva že pri kraju, pa je tisto |K>|x>ldtie tako naneslo, da je spet prišel Micin mož h Kočarju, ženinemu očetu, naj bi se vendar mladi dal omehčati in jima prepustil tisto sobico — eno eamo' sobico, pa magari za hlevom, samo da bo pod streho. Za božjo voljo, že četrti mesec nista plačala najemnine in s prvim je rekel gospodar, da ju bo pognal na cesto... lam na Micinem domu pri Kočarju pa toliko proetora! Moj Bog, še tri druge bi lahko vzel pod streho, ko bi ne bil tak! Pa njen brat, njen lastni brat, pa tako drugačen, odkar so se razšli in je sam na domu za gospodarja. Oreh, krvav greh si koplje na glavo... O, kakor Judeži...
Vse te črne misli so se podile staremu nocoj po glavi, da jim skoraj ni mogel biti kos. Kaj naj sploh stori, da bo enkrat konec tega prekletstva nad Kočarijo, nekoč tako dobro in prijazno im tako rekoč v ponos vsem gruntom daleč naokoli 1 O, to je grozno!...
Stari ee je šiloma vzdignil in kakor zaklet oddrdral v svojo čumnato. Natanko je slišal za sključenim hrbtom sleherno misel, ki se je utrnila izza molčečega omizja in pomerila nanj, da g« je v živo zbodlo. O, si je šepetal skesano, kai me je sploh gnalo, da sem šel mednje, mar hi tuie ostal, saj mi tako nič ne gre v slast? bamo raz-draži! sem jih in zdaj...
Globoko je vzdihnil pod težo mučnega vzdušja, priprl škripajoče duri in se oddahnil.
»Kakor Judeži!« mu je dlesnilo v šcjietii.
»Trma!« se je vzdignilo v mladem, namrdil jc visoko čelo in zajema! še hlastneje. da bi zakrit svojo jezo Dekla je vlila na žgance dišečega mleka. Debela smetana se je posedla na kupu. ki je bil sredi sklede kakor otok sredi jezera.
Povečerjali so tiho. kakor so začeli. Otroka sta čutila, da nekaj ni prav, a nista se upala reči besede, kajti tudi mama je bila molčeča, kot bi se bala atovega jx>gleda. In če je bila ona tiha. Ma vedela, da je ata hud
Dekla je odmolila in pospravila i>o mizi. Dojenček je milo zavekal. Revež že še ni bil sit. Mlada mu je nastavila prsi in pomiril se ie še tisti hip.
»Ata .., butara!« je mlajši napol v strahu ali bojazni pretrgal mučno tišino, kol bi imel besedo
Frtaučhu Gustl ma beseda
SÔ
Prosem, a ni tu čuden, de maja glih deluci pousod
se
д ^Цр	smola, kamer
obrneja. A ni de-luc glih tku člouk, koker kašen tak, ke ma usega ta narmn zadost, al pa še preveč. A se ni rudiu deluc glih pud tistem son-cam, al pa pud
flih takem dežjem, oker bugatin? Jest tega na zasto-pem, če prou nisem glih pr ta nar-bl naumneh. Kaj za en uržah je tu, pa sam Buh ve. Sej nč na rečem. Učaseh se kašenmu bugataše tud kej pufrtič. Ampak tu je 6amu učaseh. fcnnru tleluce pa prou zmeri. Ce vrže en deluc pumaranča u lft, mu bo prou gvišen kojnska figa nazaj dol padla. Pr bugatašeh je pa glih narobe. Če vrže bu-jjataš kojnska figa u lft, pa mu pumaranča kar uaraunast u gofla nazaj prleti.
Puglejtel Udkar sma ujedinen, se že bureja deluci, prouzaprou nhn uditeli al prvakari, jest na vem glih, kuku prauja tistem, ke se za deluce bureja, de b se jim plače puvišale. Ke 6 tem plačam. koker si jih mel du zdej, res ni blu mugoče žiut, urnrt pa še mn. Zdej, ke sa vnder s prou velika imija in žrtvam dusegel, de 6a se jim plače tulk puvišal, de b s usaka seboto, ke dubeja eoj zaslužek vn splačan, če sa bli ceu teden prou priden, pa če na pride kej druzga umes, lohka kar šter litre cvička prvušil. Sevede, če nimaja še fa-milje. Ce ma pa ker že slučajen familja, b pršlu pa najnga dva litra, na žena, oziruma na negava bulsa puluvica, en liter, na negave utroke, če mu jih je Buh že kej dau, pa en liter. No, glih za sila b ga mel usi zadost. Ke sa mel deluci že use tu pre-rajtan, sa se pa spounel na bednosten fond. Ta bednosten fond bo pa glih skp znesu, de se boja mogel s cvičkam pud nusam ubrista, pa se zaduvulit s kašenmu dalmatincam, ke je dva dinarja cnej pr litre koker pa cviček.
Noja, pa čez bednosten fond se glih nubeden preveč gor na drži. Revež more holt reveže pu-magat, ke mu bugataši na morja, al pa nočja. Mugoče je use. Kene, bencin je na celmu svete cnej, ket pr nas. Asten če čja, de se boja naš bugataši še z autumubilam lohka ukul vuzil, bencina na вшеја še bi pudražet. Za tujsk prumet b blu še ta narbl ugoden, če b jim bencin kar zastojn dajal. Če b tu naredi, b biu pr nas tak tujsk prumet, de b mogel saj še enkat tulk hutelu sezidat, pa še enkat tulk uštari udprt, koker jih mama zdej. S tem b pa tud tulk gnarja pršlu u dežela, de b na vedel kam z nim, in b nazadne mogel še clu kašna deputacija u Belgrad puslat s prošna, de nej se nas vnder usmilja in nam mal veči dauke nalužeja, de na boma pršli nazadne še z gnarjam u kašna zadrega, ke mama že drugeh zadreg več, ket zadost.
Vite, Ide boži. usaka medalja ma dve plati. Ena je taka, druga pa taka. Zatu eem pa jest več-kat reku, de nej se u naroden gespudarstu na uti-kujeja tak, ke ga na zastopja. Kene, če b prora-čunsk prmankljaj zavalel na bugataše, b pršla čist lohka cela Jugosluvenija na psa. Delucem pa na bo nč druzga hudil narobe, koker de boja mogel holt dalmatinca pit, ke jim bo za cviček gnarja zmankal.
Zavle tega pa jest na mislem, de maja deluci smola, kamer se ubrneja. Z dalmatincam boja že tohka putrpel. člouk se ja usega prvad. Jest sem že ilišu, da u sil hudič še clu muhe je, če nima druzga. ? dalmatincam se pa mende tud še ni nubeden za-fiftu, če se ga ni preveč nažlampou.
Tle je neki druzga umes, ke me jezi. Kene, de-lucem boja zdej tku plače zbulšane, de s boja lohka •narskej prvušil, ke s du zdej nisa mogel. Lepu vas jrosem, oeem du šterindvejset dinarju na dan za-služet, tu je že en lep gnar. Puglejte, naš naroden zastopnki. ke morja z usem šterem delat za narod, pa še z jezikam učaseh zraven, boja mel zdej
sam dvestušestinsedemdeset dinarju več na dan, koker en čist navaden deluc, ke mu ni blu treba nekol štederat, pa nekol za kašna pijača dajat, de ie pršou du kruha. En deluc tud dela sam z ru-kam, če ni slučajen zaposlen pr kašenmu zelari, ke zele pa tlačja punavad z nugam. Glava pesti lohka ceu dan pucival In glava je glauna Če se t nar-deja ud dela žulT na rukah, se t hmal 6pet puzdrau-ja, pa s dober. Ce se pa nardeja enmu narodenmu zastopnku žuli na mezganeh, je pa hudiman. Te pa nisa tku lohka za udpraut. Scer ga pr negaumu aušeunem dele tu puseben na mot. Naroden je pa useglih zajn in za druge.
No pa pestima, žule, nej se nardeja, kjer 6e čja. Na rukah se scer vidja, u glau ee pa tku na
vidja. Tu sem jest sam tku memgrede umenu. Deluci sa zdej na kojn. Ce ja pa eden že na kojn, b s pa tud še kej druzga rad prvošu. Pr teh plačah, koker jih boja mel zdej, b lohka pršli tud du au-tumubila, koker fabrikanti. Zdej sa se pa deluek vuditeli pu telefon uhmil na Forduva fabrika, ke dela autumubile, in sa prašal, če b lohka fabrka prou hiter lifrala en par taužent autumubilu našem delucem. Fabrka je pa kar na kratk udguvurila, de na more, ke deluci štrajkaja. Zdej nej pa eden reče, če naš deluci nimaja smola. Kene zdej, ke b 6 lohka prvušil autumubile, pa autumubilu ni za dubit. Tu je, koker de b blu zacupran. Delucem zavle tega še ni tku hedu, ke sa tku navajen hodet h nogam. Ampak nhne vuditele tu jezi, ke na bo nč s provizija. Men je pa nazadne useglih, al boja šli deluci h nogam cugrunt, al pa z autumubilam.
F. G.

Vsakemu ni mogoče iti v kopališče.
vendar
Sah
Iz Semmeringa poročajo, da bo jeseni t. 1. v hotelu Panhansu na Senuneringu velikanski šahovski turnir. Doslej so bili povabljeni: dr. Lasker in Botvinik (Moskva); Capablanca (Cuba); Fine, Kaslidan in Beševskij (USA); Flohr (CSR); Bogoljubov in Richter (Nemčija); sir G. Thomas (Anglija); dr. Tartakower (Francija); Frydman (Poljska); Stahlberg (Švedska); prof. M. Vidmar in Pire (Jugoslavija); Lilienthal in Steiner (Ogrska); Keres (Estlandija); prof. Becker, Eliskases, Grun-feld, Miiller in Spielmann (Avstrija).
Velikonočni šahovski turnir v angleškem kopališča Margate. Ta turnir bo letos od 31. marca do 9. aprila. Povabljeni so bili: J. R. Capablanca, Ruben Fine, Vera Menčikova, P. Keres in Ragosin. Dalje Angleži: Alexander, Buerger, Millner-Barrv, Tylor in sir G. Thomas.
Kaj pravi tehnika
Podzemski hangarji
Potrebe današnjih modernih letališč so privedle do gradnje hangarjev pod zemljo. Je pa to velikega pomena zlasti za vojne namene. V Angliji in Nemčiji so bili prvi poizkuei, da bi rešili to tehnično vprašanje, ki pa ni v zvezi z majhnimi tež-kočami. Mnogo jih še do danes ni popolnoma rešenih, tako da je vsa zadeva te gradnje še v povojih.
.................		
		
m-m*™**		
Nedavno je izšla publikacija v Londonu, ki jo je izdala angleška cementareka firma »Concrete m aerodrome construction« (stran 40), kjer je poleg drugega omenjena tudi gradnja podzemskih hangarjev. Slika nam prikazuje tri primere, ki so se do danes še najbolj obnesli.
Prvi tip A je uporaben v peščenih terenih, v obmorskih krajin. — Drugi tip B je podzemski
že ves dan na jeziku. Proseč glas je zazvenel milo, da se je gospodar zdrznil. Mrko misel je hipoma pregnal i i glave, dregnil z debelimi prsti v razmr-šene lase in z izpremenjenim glasom velel: prine-sltal
Kot bi udaril na druge etrune! V sobi je zadišalo po živozelenem bršljanu, ki sta ga prinesla otroka z veselim obrazom, zadišalo ie po lepi in sveti cvetni nedelji, morda celo po Jeruzalemu in njegovem Kralju, ki bo jutri slovesno jezdil v tempelj... Kakor žive sanje je 6topilo prédnje ne-saj svetlega in svečanega, še sledu ni bilo videli za niimi. Taka sta bila otroka, no, saj je bila butara, o, tista butara je bila v delu!
Ata je sedel k peči, otroka sta mu počasi podajala bršljan vejico za vejico, on jih je previdno vtikal za leskove palice, ki eo bile povezane z belim trakom, pridejal v vrh še par vejic drenovega cvetja in ljubkih vrbovih mačic. Butara, butara ...
V čumnati, kamor se je umaknil stari, je zaškripalo. Napravljal se je v posteljo. Natančno je slišal, kaj so se v 6obi pogovarjali, da je le za spoznanje napel ušesa, čeprav je zadnje čaee slutil, da postaja nekoliko naglušljav.
»Le naj jima dela butaro, še sebi naj jo naredi, če je tak...!« je govorilo v starem Kočarju in obšlo ga je čudno sladko občutje, da ei je zaželel kakor otrok: ata, še meni butaro!...
Da! Stopil bi najrajši kar zdajle pred sina, tja med otroka bi se priril in... in pokleknil kakor je moški, nič ga bi ne bilo sram, o, kaj še, saj so si domači! In prosil bi sina, to Kočar-jevo grčo, porojeno iz iste krvi kot tisti mali; proeil bi ga kakor se prositi da: glej, zavoljo Krista. ki je nekoč jezdil v Jeruzalem, te prosim in moledujem, sprejmi sestro k eebi, vzemi jo, saj bo umrla na cesti... Prazniki bodo prišli, pa da bi bili med seboj kakor Judeži! O, ne, nel...
Zvoneče je prihajalo od nekje staremu v dno dobre duše, ki bi se rada otresla težkih verig.
»Ata!« Otroka sta se razvedrila.
»Kaj?« jima je bil prav po očetovsko na uslugo.
»Veš, k teti bom nesel butaro,« je mlajši navdušeno povzel, da mu je bil starejši očividno nevoščljiv.
»Teta Mica so mi dejali, da naj le prinesem, boni dobil pomarančo, pa po pirhe bom smel na véliko nedeljo«
Komaj je končal, se mu je obraz nakremžil, kajti ata se je zdrznil, kot bi ga zadel v živo.
»Kam misliš?« mu je odurno padlo z jezika. V desnici mu je slonela že izgotovljena butara, levica je omahnila na vi6oko koleno.
Otrok je padel z očmi na tla, glas mu je kakor đkovan zastal v drobnem grlu.
Tisto nedeljo so bile ceste suhe in kakor polne pomladanske pesmi. Vse je hitelo k Sv. Vaiburgi, ki je z visokih lin prijazno vabila. Veliko sonce se je pripeljalo na prœtrano nebeško poljano in Dozdravlialo verna srca mladih in starih, ki so ve-
selih obrazov prosili božjega blagoslova zase in za vse svoje ter za tiste, ki so daleč od Boga...
Tudi Kočarievi so se praznično oblekli in šli.
Stari je mahnil sani. Še oljke si ni kupil, kot 60 imeli zmeraj navado na cvetno nedeljo. Daleč za njim je stopala mlada z otrokoma; vsi so bili tihi in brez mehkega smehljaja na licih.
»Mama!« je starejši skoraj pritajeno prijel mater za zidano krilo in jo ljubeznivo pogledal v mežikajoče oči. Nerodno ji je bilo odgovoriti, češ, kai tega nebogljenčka sploh briga, da jo vpraša, zakaj ne smeta z bratcem k teti Mici. In še četudi kaj pove o tisti Mici, kaj bo mož dejal, če bo zvedel od njiju!
»Veš, tista teta ni naša!..« In za tem je hipoma pristavila kakor v zmedenoeti:
»Pa bogvaruj atu povedati! Vama bom že jaz pomaranč kupila ...«
Otroka sta gledala vprašujoče prédse, obema so pršele v drobni glavici iste misli: tista teta ni naša?...
Od tistega trenutka je bila teta obema kakor tuja in brez pomaranč in brez pirhov.
ni!, kot bi hotel zaužiti blago zdravilo.
Cvetna nedelja je šla mimo kakor brez svečane procesije Gospodove.
So bili pa prazniki toliko slovesnejši za starega Kočarja in za vse, ki so si takih iz duše želeli. Mladi se je iznenada ves spremenil. Nihče — tudi žena sama ni vedela, kaj ga je tako prijelo, da je odložil staro jezo in na praznike delil za pirhe tiho ljubezen, ki eo jo bili vsi do dna žejni.
Na Kočarijo je Šele tedaj posijalo prijazno sonce in vsi so ga bili veseli, prav vsi, ki so bili dolgo »kakor Judeži...«	(Ivan Ogrin.)
hangar na normalnih letališčih v terenu. Opremljen je z dvigalom, tankom za pogonske snovi in zračnim rezervoarjem. Stavba je zavarovana, kakor tudi pri prvem tipu, z ogromno železobeton-бко ploščo. Tretji tip C je določen za uporabo v gorskem terenu. Je to velikanski objekt, ki je mas-kiran (kakor je s slike razvidno) z gospodarskim poslopjem. Opremljen je s popravljalnico za letala, zračnim rezervoarjem, dvigalom in katapultom. Dvigalo dvigne letalo na katapult, ki ga izstreli v zrak skozi dobro ma6kirani predor. Poleg tega so vsi trije tipi opremljeni z velikimi zračnimi filtri in ventilatorji, ki čistijo zrak avtomatično.
(Inž. Pemè.)
Razvezano snopje
Prvi splošni davek
V	15. 6toletju vidimo prvi splošni davek (1421) 1% letnih dohodkov. Od leta 1472 so pobirali že »splošni vinar« od vsakih 1000 gld. po 1 gld., ki ga je plačeval vsak posestnik iz vsega premoženja.
V	16. stoletju je izginil ta davek. Od te dobe imamo natančnejši davčni sestav. Od leta 1521 so dovoljevali državni stanovi vsako leto neko vsoto za državne stroške, posebno vojaške. Stanovi so si pridržali pravice, da so imeli razdeliti ta davek na svoje f>odložnike. Deželni gospod je lahko nalagal še davke za državne in deželne potrebe. Le duhovniki in vitezi so bili prosti, njihovi podlož-niki pa so jih morali plačevati. V izrednih potrebah (vojne!) so (»obirali za redni davek.
Vernost in pobožnosl — stari slovenski lastnosti
Že takrat ko Sloveni še niso bili kristjani, pripoveduje zgodovina o njihovih lepih verskih navadah in o krasnih svetiščih, ki eo v njih častili svoje bogove ko malokateri narod. Zgodovina po-
more osah žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci t
roča, da so imeli nekatere pcevečene kraje, kamor so radi romali. — To lastnost so si Slovenci in Slovani sploh ohranili tudi po 6 voj i spreobrnitvi h krščanstvu. Veliko število svetnikov je izšlo iz slovanskega rodu, na pr.: sv. Ljudmila, sv. Stanislav, sv Kazimir, sv. Boleslav, sv. Vladimir, sveti Sava, sv. Lazar, sveta brata Ciril in Metod, sveti Prokop, sv. Vojteh, sv. Venčeslav, sv. Hedvika, 6v. Rozvita, bi. Neža, sv. Janez Nepomuk itd. itd. Tudi za romanje so si ohranili Slovenci veliko veselje, saj so časih romali celô v daljno Španijo v Kompostelo (Sv. Jakob), v Kelmorajn (Kôln) in že v 9. in 10. 6to!etju so od blizu in daleč romali k Sv. Ivanu blizu Devina na Primorskem in v druge kraje.
Zlogovnica
Iz zlogov: a, a, ce, celj, ča, če, da, dad, du, el, ha, ha, i, in, ja, ja, je, ka, ke, ki, ko, len, les, leš, lir, ma, ma, mi, na, na, ne, ni, nič, nik, nik, njak, no, no, noč, o, o, o, ob, pe, pis, pre, poj, rin, ro, ro, ske, ski, smrt, sne, so. ste, sti, ša, še, še, ti, ti, tin, tr, u, va, ver, vi, vo, žar, žen, žin — sestavi dvanajst šestzložnih besed naslednjega pomena :
1. slovenski pesnik iz Slomškovega kroga, 2. slovenski pesnik in pisatelj v času ilirizma. 3. slovenski cerkveni govornik, 4. Meškovo leposlovno delo, 5. Kristanovo leposlovno delo, 6. slovenski član rimske akademije, 7. slovenski zgodovinski pisatelj, 8. koroški pesnik in zbiratelj narodnega blaga, 9. Župančičev dramatski prvenec, 10. star slovenski leposlovni spisek, 11. političen list iz Prešernove dobe, 12. Zupančjjpva pesniška zbirka.
Ce dobiš pravilne besede, ti prve črke, brane od zgoraj navzdol, povedo slovenskega pesnika.
»Ata, ali se bojite, če vidite velikega, podivjanega junca?« je vprašala Anica.
»Ne, nič se ga ne bojim,« je odvrnil oče.
»Kaj pa črnega, grdega hrošča?«
»Tudi tega ee ne bojim.«
»Ampak, kadar grmi in treska, takrat se pa bojite.«
Oče je odkimal, češ, da se tudi takrat ne boji.
»Ata, potemtakem se ničesar drugega oe bojite kakor mame.«
Nagradna kri
„Rešitev" pošljite na/kasne/e do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca" in označite na kuverti „Križanica". V četrtek bo ob treh popoldne žreban/e.
V pismu naj Bo samo izrezana križanica iz „Slovenca" in znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad. Izžrebani bodo dobivali „Slovenca" mesec dni brezplačno.
Tisti, ki v pismu rešitve križanice ne prilože znamke za 1 dinar, ne bodo žrebani/

Ventilator je sveže prepleskan .,,
Zadnji čas dobimo od naših čitateljev vedno več križanic in ugank, kt jih sami sestavljajo z željo, da bi jih „Slovenec" objavil. V tem vidimo razvesel/iv znak živahnega zanimanja za našo ugankarsko rubriko. Toda dokler imamo stalnega urednika za ugankarski kotiček, prosimo cenjene sotrudnike, naj nam do prt klica svojih tovrstnih sestavkov ne pošiljajo.
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1 voščilo ugankarskega urednika. 15 star prebivalec Italije. 16 morsko obrežje, 17 Zupančičeva pesnitev, 18 mesto v državi Peru, 19 urejeno stanje. 20 moško ime, 22 pesnitev. 23 začetnici urednika odrske revije. 24 kraj v Primorju. 26 okrajšava pri svetnikih. 27 rimski denar, 28 italijanska nota, 29 začetnici umrlega koroškega političnega voditelja, 30 del lesene stene. 32 navadni števnik, 34 služabnik. 37 kraj pri Celju 39 slovenska reka. 40 plača, 44 del rastline, 45 ploskovna mera, 46 navadni števnik, 47 matematični izraz. 48 kratica pri redovnikih. 49 moško ime, 51 kratica za prib'izno. 52 ploskovna mera. 53 turško ime, 56 ljubljanska slaščičarna, 59 stavba, kjer meljejo žito, 61 rimski pozdrav. 62 preprosto orožje, 63 kratica za majhno utež. 64 kraj v Primorju, 66 doba 67 poljska cvetica, 68 vas pri Ljubljani, <0 del voza, 71 sibirska reka. 72 osebni zaimek. 73 vladar, 75 preveza, 78 piščal, 80 izraz pri kartah, 81 del telesa, 84 preprosto orožje, 85 del uaslova, 86 del telesa,
88 kratica za ploskovno mero, 89 del meseca, 90 vzhodni krivoverec, 91 del sveta, 92 abesinsko jezero.
Navpično: 1 poljsko mesto. 2 strogi predpisi za vedenje, 3 zastopnik moškega spola, 4 izdelek, 5 pritrdilnica, 6 kritika, 7 tuje drevo, 8 italijanska nota, 9 vas in hrib na Dolenjskem. 10 prekop. 11 rusko črnomorsko pristanišče, 12 vzpodbujalnica, 13 rastlina zajedalka, 14 posoda za mleko. 21 žival, 25 prebivalec, vasi pod Ljubljano. 31 spodnja obleka, 33 južni sad. 35 del ure 36 pomladna setev, 37 slama za pokrivanje strehe, 38 repna koža, 41 kazaški poglavar, 42 sončni sij, 43 kos suho zemlje, 48 predlog z mestnikom 50 svetopisemska oseba, 54 glasbeno orodje, 55 svetopisemska oseba, 57 bajeslovni raj pri Grkih, 58 izdelovalec obodov, 60 armenska gora, 63 kratica za gospoda, 65 dolžinska mera, 67 živilo. 69 grška črka, 74 vzrok bolečine. /o drevo, II Kristusova beseda na križu, 79 deli dneva, 82 pesnitev, 83 tatarski poglavar, 87 osebni zaimek, 88 vzklik,
PUCH
zastopstvo

PUCH 200 ccm S Novi dvotaktni 6 PS motor, prepelje 2 osebi čez vse normalne klance. Ima stisnjeni jekleni okvir in vilice, velik žaromet s svetlobno napravo 30/40 Watt, 3 prestave, velike zavore ter se odlikuje po svojem lahkem teku. Efektivna poraba bencina in olja na 100 km je 2'5 1. Hitrost ca. 75 km na uro. Pri tem motornem kolesu se je prvič posrečilo združiti cenenost z visoko kvaliteto.
IGN.VOK
Ljubljana, Tavčarieva 7
Promptna dobava vseh nadomestnih delov - Solidna In cenena postrežba
Puch-motorna kolesa, kakor tudi najnovejša lažja motoma kolesa s Fichtel & Sachs motorji do 100 ccm po 1. aprilu na zalogi. Prikolice vodilnih
nemških in avstrijskih znamk. — Resni reflektanti — zahtevajte prospekte!
Kmetshi dolgovi fŽZl £%Xa
V svojem letnem poročilu za leto 1SS6 računa Privilegirana agrarna banka, da so znašali prvotni kmetski dolgovi okoli 7 milijonov dinarjev. Ce se upoštevajo olajšave, ki jih daje kmetu lanska oredba, se bo ta dolg znižal na 4300 milijonov dinarjev. Večini kmetov se bo dolg znižal za polovico.
Pred 20. aprilom 1982 bi morali kmetje-dolž-niki plačati samo na obrestih okoli 800 milijonov dinarjev letno. Po sedanji uredbi pa se ta vsota nnanjša na 130 milijonov dinarjev letno. V teku 12 let bodo kmetje-dolžniki skupno plačali po 400 milijonov za odplačilo in obresti. Dohodek kmetijstva (poljedelstva in živinoreje) je bil za leto 1936 preračunan na 3 milijarde Din letno in bodo kmetje morali plačati letno na podlagi 400 milijonov, kakor zgoraj izračunano, samo 14% svojega dohodka. Za leto 1931 bi šla polovica kmetovih dohodkov na dolgove.
Država bo dala 1 milijarde
Nadalje pravi banka v svojem poročilu: >Da bi kmetje-dolzniki mogli dobiti te olajšave, je država prevzela nase obveznost, katero cenijo na okoli 1 milijardo dinarjev. Prejšnji upniki kmeta
pa bodo morali noeiti del odpisa glavnice in zmanjšanje obresti na ostanek dolga. Vse to je dokaz, kako veliko je to delo in koliko je bilo s to uredbo storjeno za kmeta-dolžnika. Sedaj je vrsta na kme-tu-dolžniku, da tem olajšanim obveznostim redno odgovarja in da s tem doseže zopet kreditno sposobnost.«
Kmetski dolgovi na Hrvatskem
Iz Zagreba poročajo, da je tamošnja podružnica Privilegirane agrarne banke prevzela doslej 136.220 dolžnikov s' 518,444.486 din dolgov. Ta vsota pa še ni končna, ker so denarni zavodi okoli 20.000 dolžnikov sami izročili brez detajlnih dokumentov. Ud prej navedenega števila odpade na banke in hranilnice 76.644 dolžnikov s 319,689.107 din, na kreditne zadruge pa 59.676 dolžnikov z dolgom 198,755.379 din.
Kmetje so plačali ie 50 milijonov Din
Finančni minister g. Letica je v svojem ekspozeju v senatu izjavil, da so dolžniki že plačali Privilegirani agrarni banki okoli 50 milj. gotovine na račun svojih dolgov in to prostovoljno brez kakršnegakoli sodelovanja oblasti.
Stanje Narodne banke
Dne 15. marca izkazuje Narodna banka tole
stanje (vse y milijonih dinarjev, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. marec):
Aktiva: zlato v blagajnah 1615.7 (+ 0.04), zlato v inozemstvu 82.86 (— 0.17), skupna podlaga 1648.6 (— 0.13), devize izven podlage 634.1 (— 22.6), kovani denar 394.74 (+ 16.7), posojila: menična 1445.46 (— 6.24), lombardna 246.13 (+ 0.75), skupno posojila 1691.6 (— 5.5), efekti rezervnega sklada 143.8 (— 1.2), razna aktiva 929.0 (+ 40.7).
Pasiva: rezervni sklad 156.8 (+ 0.8), bankovci ▼ obtoku 5322.6 (— 36.8), državne terjatve 109.7 (+ 87.43), žiro 825.6 (— 49.05), razni računi 1053.9 (+ 6.8), skupne obveznosti po vidu 1969.27 ( + 45.2), razna pasiva 262.47 (+ 18.45).
Obveznosti po vidu in obtok bankovcev 7311.9 (+ 8.4), skupna podlaga s primom 2118.44 (— 0.17), zlato v blagajnah s primom 2076.2 (+ 0.05), skupno kritje 28.97 (29), od tega samo * zlatom ▼ blagajnah 28.39 (28.42%).
Med aktivi banke imamo zabeležno »opeit nazadovanje deviz izven podlage.Te so znašale še na koncu februarja 1937 693.4 milijonov, sredi marca pa le še 634.1 milijon dinarjev in so se torej v pol meeeca zmajšale za 59.3 milijone Din. Istočasno je podlaga narasla v manjši meri. Med posojili so se zmanjšala menična povečala pa lombardna. Največje povečanje pa izkazuje postavka razna aktiva, to so klirinški saldi.
Med pasivi se pozna vpliv pisa drž. blagajniških zapiskov. Ti so absorbirali velik del naložb na žiru in so se radi tega državne terjatve pri banki povečale na znatno vsoto 109.7 milijonov, kar dokazuje znatno likvidnost državne blagajne.
Jugoslovanski Fenihs
G. Zolgar Zvonko, ravnatelj, ln gdč. Rozman Slava, prolcuristinja pri direkciji »Jugoslovanskega Fenikea« v Ljubljani, sla izstopila iz službe. Posle ljubljanske direkcije bo vodil odslej g. Ivo Lah, aktuar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dokler ne bo upravni odbor »Jugoslovanskega Fenikea« sklenil kaj drugega glede vodstva ljubljanske direkcije.
Življenjski portielj Feniksa. Zagrebški »Jutar-nji list« poroča: Po pozavarovanju elementarnega portfelja Feniksa pri zavarovalnici Dunav se eedaj razpravlja tudi o pozavarovanju življenjskega portfelja Jugoslovanskega Feniksa. Za ta posel se inte-resirajo številne zavarovalnice ter izgleda, da bo provizorno prevzela to pozavarovanje družba Aseicurazioni Generali, ki se že pogaja s l'e-niksom.
Zaposlenost v januarju
Pravkar je objavil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu statistiko zavarovanih članov га januar, iz katere posnemamo, da je od decembra 1936 na januar 1937 število zavarovancev Padl° « 38.534 na 596 965, je pa v primeri z januarjem 1936 še višje za 48.656 delavcev.
Od lanskega januarja na letošnji je največji prirastek r tekstilni industriji: 7456 pn gradbi železnic, cest itd. 5902 in pri gradbah nad «етђо 4013. Zmanjšanje zaposlenosti beleži gozdnoiagar-»k» idustrija za 528, papirna industrija 399 m denarni zavrvdi 279.	... . . j.
Največji prirastek nadalje izkazujejo uradi T Belgradu, Ljubljani, Zagrebu, odstotno pa je prirastek še višji v Sarajevu, Nišu m Somboru.
Povprečna zavarovana mezda je od decembra na januar padla za 0.07, od januarja 1936 na januar 1937 pa je narasla za 0.33 na 21.73 din. Skupna zavarovana mezda je «naéala januarja 1937
324.36 (decembra 346.33, januarja 293.29) milj. din. •
Putnik gradi ▼ Belgradu. Glavno ravnateljstvo državnih železnic ▼ Belgradu je sklenilo z družbo »Pulnik. novo pogodbo za prodajo voznih kart, za ielezniško reklamo in turistično propagando. Na podlagi pogodbe se Putnik obvezuje, da bo sezidal v Beližradu svoj dom in sicer v dveh letih.
. . •	_____1. 1--- n .'mrMfini I rtrl-
Stanje naših kliringov
Od 10. do 18. marca je saldo našega kliringa z Nemčijo narastel od 33.8 na 36.4 milj. mark, zadnja izplačana aviza ima št. 10283 (10.277) z dne 3. avgusta 1935. V italijanskem kliringu znaša saldo 47 milj. lir neizpremenjeno.
Borza
Dne 20. marca 1937.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 4946 milj. din y pomeri s 4.13, 4.401, 4.86 in 5668 milj. din v prejšnjih tednih.
Danes so banke plačevale za: ameriški dolar . ■ a „ * , . » . din 47.90 kanadski dolar . » , , -t a » , . din 47.50
angleški funt .	din 235._
francoski frank . » .......din 2.22
švicarski frank . в а > . џ , џ , din 10.95 italijansko Hro . a • . a a ■ > » dm 2.14 avstrijski šiling .. a »,,,,» din 8.55 češko krono . a . * a a • » , a din 1.52 holandski goldinar . > a a > . . din 26.—
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.16, London 21.45, Newyork 439.125, Bruselj 73.96, Milan 23.15, Amsterdam 240.15, Berlin 176.60, Dunaj 80.50 (81.80), Stockholm 110.60, Oslo 107.80, Kopenhagen 95.775, Praga 15.30, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.47, Buenos-Aires 132.125.
Žitni trg
Čvrsta tendenca za žitnem trga
Ta teden je Prizad povišal nakupne cene za plenico, ker so dovozi bili zelo slabi. Zaradi tega so tudi vse cene žita narasle. Zanimivo pa je, da so dovozi še vedno slabi in sicer tako v pšenici kakor tudi v koruzi. Cene so ta teden znatno narasle. Tako stane pšenica že 160—165, Prizad jo kupuje Begej Tisa po 170. V zvezi s tem je narasla tudi cena moke, ki je še prejšnji teden znašala 245—250 din na 260 din. Tudi koruza je v ceni ta teden znatno narasla. Prošli teden je beležila Indjija pariteta 83—84, ta teden pa že 90. V naših krajih je poslovanje omejeno na manjše kupčije.
Živina
Cene na živinskih sejmih y Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Mariboru eo bile naslednje:
Voli :
Ljubljana: I. vrste 4.50—5 Din, II. vrste 3.75 do 4.50 Din, III. vrste 3.25—3.75 Din.
Kranj: I. vrste 5.25 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din.
Novo mesto: I. vrste 5.75 Din, И. vrste 5 Din, III. vrste 4.25 Din.
Krave:
Kranj: I. vrelo 4.50 Din, II. vrste 4 Din, 1П. vrste 3.75 Din.
Novo inesto: I. vrste 4 Din, II. vrete 8 Din, III. vrste 2.25 Din.
Ljubljana: krave debele 3—4.50 Din, krave klobasarice 2—8 Din.
T e I i e e :
Kranj: I. rrste 5 Din, П. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din.
Novo mesto: I. vrste 4.25 Din, II. vrele 3.75 Din.
Telet*:
Kranj: I. vrste 7 Din, II. rrste 6 Din.
Novo mesto: I. vrste 6 Din, II. vrste 5 Din.
Ljubljana: 6—7 Din.
PraSIél:
Kranj: pitani 9 Din, pršutarji 7 Din.
Novo mesto: pitani 7.25 Din. prSutarji 6 Din.
Ljubljana: 5.50—7 Din za 1 kg žive teže; mali prašiči o starosti 6 do 10 tednov 120—210 Din kom.
Maribor: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 80 do 100 Din komad, 7—9 tednov stari 110—115 Din, Д—4 телесе stari 120—150 Din, 5—7 mesecev stari 205—280 Din, 8—10 mesecev stari 315—400 Din, 1 leto etari 600—800 Din komad. Za 1 kg žive teže je bila cena 5—7 Din, u 1 kg mrtve teže p» 8—10 dinarjev.
Od 1. aprila
povišanje cen!
Radi novega obdavčenja konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile pri nas izdelane TIVAR obleke od 1. aprila dalje.
Do tesa roka nam je še mosoče prodajati po nizkih cenah.
Vsled tesa si pravočasno zasigurajte in nabavite čimpreje naše cenene in prvovrstno izdelane obleke.
ТШШ OBLEKE
Današnji nogomet
Naši ligaši se predstavijo prvič v spomladanski sezoni na lastnem igrišču, proti Osiješki Sla-viji. Tekma prične ob 15.30. Tekmo vodi sarajevski sodnik Kap.
Predtekmo igrajo juniorji »Ljubljane« in »Slovana« za juniorsko prvenstvo LNP. Sodnik: Vrhovnik.
Obeta se zanimiva borba tako ligaško kot ju-niorske skupine.
BLAGAJNIŠKO POSEOVANJE ZA NEDELJSKO TEKMO.
V nedeljo od 13.45 dalje bodo poslovale na igrišču štiri blagajne. Vsaka blagajna l>o imela napis г označi» vstopnic in eene. V prvi blagajni, ki bo ob TyrSevi eesti bodo na razpolago samo tribunski sedeži po 20 Din Pri drugi blagajni ob Glavnem vhodu se bodo dobila navadna stojišča po 12 Din. Pri tretji blagajni, ki bo istotako ob glavnem vbodu, bodo na razpolago vstopnice za starešine in podporne člane kluba po znižani cent. Tribunski sedeži po 12 Din, stojišča po 10 Din. Mladina in vojaki, ki plačajo za vstop 6 Din, si nabavijo vstopnice pri četrti blagajni, ki bo za tribuno. Pri tem vhodu imajo vstop tudi vsi imetniki prostih vstopnic.
Vodstvo kluba vljudno prosi obiskovalce nedeljske tekme, da se točno ravnajo po gornjih navodilih.
SK MARS : 8K MLADIKA
Tekme drugega razreda stopajo v odločitev za reflektante za prestop v prvi razred. Minimalna razlika v točkah med prvimi štirimi klubi nam da slutiti ogorčene borbe za točke in prav nedeljska tekma med zgoraj imenovanima kluboma je važna za Marsa, ki stoji momentano na prvem mrstu z dvema točkama pred Mladiko ter bi pomenil za njeca |»raz padec s prvega na eno izmed naslednjih mest. In ravno vsled tega, ker je važna ta tekma za enega kot drugega, se nam obeta ostra borba za točke ter se cenjenemu občinstvu priporoča, da si ogleda to tekino kot tre-notno najvažnejšo tega razreda. Tekma ee igra na igrišču Slovana ob 10. uri.
LJUBLJANA : REKA 6 : 0 (2 : 0)
Na praznik sta se sročala Reka in liga moštvo Ljubljane, ki je svojega nasprotnika odpravila s precej visokim rezultatom, akoravno Reka ni igrala slabo. V prcdtckmi pa sta se spoprijela
LJUBLJANA (rea.) : MAKS » : 1.
Smuk za prvenstvo GZSP
Jesenice, 19. marca.
Po razpisu se je vršil na Vršiču danes smuk za prvenstvo GZSP. Znano je, da so vsi mojstri naše države v smuku in slalomu člani GZSP. Zato to prvenstvo lahko istovetimo « državnim prvenstvom.
Proga je bila dolga ca 4.5 km z višinsko razliko 550 m, da je večjidel po gozdu ter ni bila preveč težka. Markirana in stlačena še kar dobro. Start je bil pri Erjavčevi koči, cilj pa na Klini (pastirska koča v dolini Pišence). Vsled težkega snega je zahtevala proga vee tehnične zmožnosti posameznega tekmovalca, poleg tega je pa še pohlevno deževalo, kar pa gorenjskih junakov nI prav nič motilo. Na startu so bili ti-le: 7 Jeseničanov, 4 Kranjska gora in 2 od ASK Ljubljana. Favoriti so se borili od 10 naprej do starta ob' pol 1 popoldne.
Prvo mesto je zasedel Praček Ciril v času 4.34,12.
Presenetil je 2van Alojz (državni prvak za eno noč na Jahorini), ki se je plasiral na 2. mesto v času 2.44.12 pred Hubert Hemforn, ki je zasedel tretje mesto v Času 2.55,4. Zvan je edini vozil brez padca. 4. Malej Bruno v času 5.06,2. 5. Znidnr Emil 5.09,24. 6. Urbar 5.14,42. Tekmovalo je 15 tekmovalcev, sicer majhno število, toda sami priznani alpski mojstri Gorenjske, ki so pokazali odličen stil in voljo do napredka. V nedeljo se vrši drugi del tekmovanja slalom. Prognoze za zmago bo negotove ker eo vei tekmovalci v odlični formi.
PROPAGANDNE MEDKLUBSKE SMUČARSKE TEK M K SK ILIRIJE.
Smučarska sekcija SK Ilirije priredi v velikonočnih praznikih v Planici smučarske tekme v teku in skokih za eeniorje, juniorje in mladino. Tekme bodo imele propagandni značaj. Pravico na-stojia imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JZSZ, poleg teb pa tudi juniorji in mladina izven klubov. Skakalne tekme bodo na 40 in novi skakalnici, ter bo to nekaka otvoritev te četrte Planiške skakalnic«. Točen razpis prireditve bo objavljen v prihodnjih dneh.
SK Ilirija Smučarska »нксЦ. Im« Jntrt, v pone detjek ob 18.15 v kltibnvem tajništvo vaJnn sejo radi velikonočnih tekem v Planici. Vsi odborniki tečno In Uliriirnn! — Hazenska nekclja «klieiij« r.a torek, 23. t. m. oh lfi.SO članski sestanek, ki Je Izredno vajen zaradi treninirov Udetetba je 711 vse članice nbveinn. Sestanek se vrši v klnbovem tajništva, Srtenbnrsrova ul. 7, II nadstr., desno.
/

Izdelovalnica likeriev, desertnih vin, sirupov in žgan jama
JAKOB РШ1/Ш1 Л
Maribor - Gosposka ulica Sle*. 9
Telefon 25-80
No drobno No debelo
Rum, kontak, likerji, suvovka, brinlevec, drotenka, klekovaCa
SP£C1JALITETA: Grencak m ter in ni
Razpis
Zveza industrijcev za dravsko banovino y Ljubljani razpisuje
mesto konceptnega uradnika
Zahteva se službenemu mestu primerna izobrazba, po možnosti dovršena pravna, ko-mercialno-ekonomska ali tehnična fakulteta.
Namestitev bo provizorna. Začetna plača 2000 Din do 3000 Din.
Z izkazili o izobrazbi in dosedanji praksi opremljene prošnje je vložiti tekom 14 dni po objavi tega razpisa.

OtTo u) vozlčk; na}- Dvokolesa,	ilralnl и troji
novejših modelov motorji. trlcikljl. pogrezliiv» Po celo n<xk< cenil Ceniki franko! „TSIBUNA" Џ. BATJEL, LJUBLJANA. t>rlOVtt» %
rodrutnlca: Manbor. /Ueks&ndrova cesta 24.
STAVBENO OKOVJE
Ц IZVEN KARTELA
GINIĆ BEOGRAD KR. PETRA 28
Naznanilo
Cenj. občinstvu sporočam, da bom nadaljevala krovsko obrt, katero je vodil moj pokojni soprog Franc Fujan, ter prosim za isto naklonjenost, ki ete jo izkazovali pokojniku.
Frančiška Fujan
Pniateliem, znancem in cenjenemu občinstvu naznanjava, da
otvoriva v nedeljo
staro, dobro znano
gostilno
Predovlčeva ni. 5 (v lastni hiši)
Točila bova pristna, prvovrstna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina. Tudi ca led naibolje preskrblieno
lože ln Ivana oražem
Otvoritveno naznanilo
Hotel Triglav na Dlcdn
pod vodstvom ružbe »Hotel Triglav«, družba z o. z. Direktor Stefan Trnka. — Priporoča se ra poset izletnikom in obiskovalcem Bleda, z zagotovilom, da bodo vsi cenjeni gostie najskrbneje postrežem.
Cene solidne
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobit« v lekarnah, drogerijab ali naravnost iz tvornice is glavnega skladiiča M. Urn|nk, lekarnar, Sisak Varujtese potvorb
Zatčitni mak
Klavirji, pianini
svetovnih znamk: Ehrbar, Seiler, Stingel, F5rster, tudi na obroke, v veliki izbiri pri Bânerte M., Maribor, Gosposka nt.
QRWTEÏÏFURLAN FRANC
TE:L. 37-33 LJUBLJANA
Ш CESTA 29. 0KT0PRA iT. 8
SOLIDNO,POCENI
Lepo letno blago
pol delene od Din 8*— naprej pri
Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
Šivalne stroje in kolesa
„ADLER"
kupite najugodneje pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo blizu Prešernovega spomenika Telelon 29-13
Znani SALVAT-ČAJ
proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mehur-a se dobi v pri glavnem
• zastopniku Lekarna pri Sv. Ivana Zagreb, Kaptol 17.
Ogl reg. s. br. 27870. Zastoni poSiliamo prospekte o zdravljenju.
9faff~ôinger
šivalni stroji, skoraj no- /J). .^«1 vi poceni naprodaj pri V l V Uliti (Nasproti križanske cerkve)
Itolesarfi — Kolesa !
specljaina kromirana, ponlkllana dvakoless *vetovn'li rai'ik in s-stavne dnie, plaâôo, olnamo, uči dobite po nainl2l< brezk inkurenčnl ceol tudi na obioke pn novo vpeljani trsovin
Гегк Ivo, trgovec _Pesnico pri Maribora
Krasni modeli damskih torbic,
kovčegov, aktovk, neoeeerlev. dameklli ln moskln pasov, kaset, .letalce po lastnin osnutkla z inonogramom, de narnloe, toa.etne ln potovalne potrebščine,
rokavice,
knplte za Veliko noč po izredno reklamnih cenah v spe-cljainl trgovini
0. Ostrožnik, Pasaža-Nebotifnika
Dobro vpeljana
tisharna
s številnimi solidnimi odjemalci poceni naprodaj. Obrat razpolaga z dvema dobro ohranjenima brzo-tiskalnicama in dvema manišima strojema iTiegel) z zadostnim črkovnim, črtaloim, okrasnim in slepim materiialom ter črkami za lepake Ima tudi knjigoveznico s potrebnimi stroji kakor brzorezač (Krause) s 76 cm rezilom. Tiskarna je v polnem obratu in je vsak čas na ogled. — Pojasnila daje tiskarna
Celelo v Celtu
Iščem lokal
za april ali maj
v prometnem kraiu TyrSeve, Tavčar'eve ali Miklošičeve c. Površina 80—100 m* metrov, višina ne izpod 4'/j m. — Ponudbe pod »Stalno« št. 4395 na upravo Slovenca.
Galanterije, pletenine, drobnarije, vrv ar ski izdelki, papir itd.
Drago (Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica 26
ZAHVALA. Vsem, k! ete z nami v najtežjih urah našega
življenja ob smrti nad vse ljubljenega soproga, očeta, gospoda
Alto Huberja
fotografa, knjigovez», trgovca,
meščana
posestnika ln
sočustvovali, ga spremili k večnemu počitku, mu darovali cvetja, bodi Izrečena prisrčna zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, trgovsko-obrtnemu društvu, zadrugi St. S, olepševalnemu društvu ln vsem pevcem za ganljive žalostinke.
Ljutomer, dne 18. marca 1917.
žalujoča rodbina Huberjeva.

ZAHVALA. Dne 12. marca je umrla in v ponedeljek, dne 15. marca je bila pokopana gospa
Terezija Žličar
gostilničarka, vdora po Francu 21ičarjn, mati peterih otrok, glohoko verna in revnim dobrotljiva mati.
Prisrčno zahvalo izrekamo milostljivemu g. kanoniku V. Mi-kušu za njegovo požrtvovalnost in za tolažilne besede ob slovesu, zdravniku g. dr F. Svetini za pomoč v bolezni, č. g. kaplanu J. Vraberju za tolažilne obiske v bolezni, častitim gg. duhovnikom J. Bezjaku, F Vesenjaku, F. Jagru, M. Kožarju in Š. Čakšu, ki so rajno pospremili na zadnji poti, pevcem za petje, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so rajno spremljali na poslednji poti.
ŽALUJOČI.
Širite »Slovenca«!
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nam je po daljši bolezni dne 19. t. m. umrla naža dobra in blaga sestra, teta in svakinja
Marica Pustoslemšek
poštarica in posestnica v Lnčah
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 11 na župnijsko pokopališče v Lučah.
V Ljubljani, dne 19. marca 1937.
Rasto Pustoslemšek, ravnatelj, Franjo Pustoslemšek, žel. inšpektor, brata; Rastislav, Mira, Tatjana, nečak in nečakinji; Franka Pustoslemšek, svakinja

+
Naš ljubi, dobri soprog, oče, tast, dedek in stric, gospod
FRANJO KALAN
mestni računski svetnik v pokoju
je umrl danes, 20. marca ob četrt na 1 zjutraj po dolgem in težkem trpljenju, tik predno je dopolnil 79. leto svojega delavnega življenja.
Pogreb bo v nedeljo, 21. marca ob 16 iz hiše žalosti v Celju, Miklošičeva ulica 6, na okoliško pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 22, marca ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela.
Celje, dne 20. marca 1937.
Rodbini FRANJO KALAN in dr. ERNEST KALAN.
Brez posebnega obvestila.
V malih oglasih velja vsaka besede Din 1'—; zenllovanjskl oglasi Din 3*—. Najmanjâl znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oçilosl se plačujejo tako) pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka peHtna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
Tvrdka
F. M.SCHMITT
Pred Skotijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva 4
priporoča cenj. občinstvu veliko zalogo ročnih torbic, listnic, denarnic, kovčkov, dežnikov, nogavic, rokavic, ivilenega in Bengerjevega perila za dame, gospode in otroke i. t. d. za praznike po znatno znižanih cenahl Oglejte si Izložbe!
"SSSC^l	Ш1	ra
Н0ЈМ1Ш		
Veliki film
L1IRD v /aru svojili Čudežev
varno ob 13. tn 17. url M 19. url premiera velikega filmskega dela
V vrtincu enega večera
Qaby Morisy	Lhanes Vanei
Ketlta: V. Tourlansmy
MATINEJA danes ob 11. url Nepozabna molstrovlna reti&erla WlUy Foreta Mazurka ▼ flavnl Vlogi fOLA NEGH1
ЕЖШШ31
Premiera velikega filmu slavne umetnice
Marija BašMrfeva
(Is dnevnika ljubljene)
Flim v nemskem leilka
MATINEJA danee ob 11. uri
Vesela dnnatska opereta
Raj na zemlji
Hermanu TDlinig, Lizzi tiolzecbuh, lions Moser, uelnz Biihmann, Adeie Sandicck
ШШШЛ
Veliki Sptlonažnl tlim lz luna&kih boler ia casa rnBko-lapousue volne
PORT ÀRTUR
Adolt Woblbruok — Kene Oeltgen
шт
Kraškega pomoïnîka
takoj sprejmem. — Vinko Ferenčak, Brežice. (b)
Odvetniški uradnik (-ica)
popolnoma samostoj. moč. perfekten ▼ stenografiji ln strojepisju ln vešč v vseh poslih odvetniške pisarne, se 1 * č e «a odvetniško pisarno na Gorenjskem. Nastop takoj ali po dogovoru. Začetniki Izključeni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva moč« »t. 4417.
Služkinja
pridna ln poštena, 7. znanjem kuhe, se sprejme z aprilom. Kožna dolina cesta IV/1«.	(b)
Propagandistka
živilske stroke se sprejme začasno za mesto Ljubljano. Prednost trg. naubražene. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »t. 446».	<b)
Frizerka
dobra moč, dobi trajno zaposlitev. Nastop takoj. Ponudbe pod »Frizerka« 4468 upravi »Slovenca«, b
Pridno postrežnico
sprejmem za pospravljanje finih sob, lepo pranje ln likanje, pomoč pri kuhi, za cel dan. Plača 250 Din. Celovška e. 14. (b)
Ploščice za štedilnike
ln oblogo stene, prvovrstne ln najcenejše - dobiš pri : Zastopnik »Somag« Wandplatten Werko v Ljubljani, TyrSeva ti. 1
Zastopnike
■a prodajo srečk državne razredne loterije, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upr. »81.« pod št. >658.	(b)
Kovaški sekirni pomočnik
Takoj se sprejme
dobro izvežban pomočnik kot ključavničar in vodo vodni instalater. — Ivan Trilier, Bled.	(b)
Dekle
za vsa hišna dela se lSče k tričlanski uradniški
družini na deželi. Pojasnila: Prečna ulica 8. (b)
Služkinjo
vajeno dela pri živini ln na polju, sprejme takoj graščina Pogonik pri Litiji. (b)
Iščem dva Šoferja
zanesljiva ln poštena, s kavcijo, k tovornim avtomobilom Diesel. Plamene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljivi šofer« St. 4360.	(b)
Dobro kuharico
samostojno, sprejmem sa večjo trgovsko hišo. Ponudbe b sliko ln spričevali upravi »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 4372.
Vrtnarja v stanovanje
ki bi v lastni režiji oskrboval pokopališče, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar« št. 4370.	(b)
Pekovski pomočnik
se sprejme. Predstaviti se osebno : Magušar, Lesce.
16-18 letno dekle
zdravo, poštenih staršev, za vsa hišna dela, vajena ročnih del, se sprejme. Nastop 1. aprila. Ponudbe na naslov: Marija Maje-rlč, St. Vid nad LJubljano 6».	(b)
Šiviljsko pomočnico
dobro moč, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4391.	(b)
Mesarski pomočnik
do 26 let star, se sprejmo s prvim aprilom. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pod »Mlad mesar« St. 4266 upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Lesni manipulant
x daljšo prakso v prevzemanju lesa, verzlran v pisarniškem poslu — se sprejme. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Lesni manipulant« St. 3466.	(b)
Denarni zavod v LJubljani išče
dva mlajša
ki dobro obvladata blagajniške in kreditne pošlo. Pogoj namestitve Je znanje tujih Jezikov, «lasti nemškega, ter dobrega družabnega vedenja. Nastop po dogovoru. Ponudbe s prepisi Izpričeval ln kratkim curriculum vl-tae, kakor tudi s priporočili naj se pošiljajo pod šifro »Amblcljozen« P4343 upravi »Slovenca«.
Služkinjo
močno, zdravo, pridno, vajeno nekoliko meščanske samostojne kuhe ln obdelovanja vrta, sprejmem. Istotam se «prejme tudi dekle, vajeno šivanja na šivalni stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod «t. 4271.	(b)
Dekle
vajeno kmečkega dela, se sprejme. Mesečna plača 200 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4202.	(b)
šofer-mehanik
dober brusač, vojaščine zmožen manjše kavcije, prost — dobi službo pri : dobi takoj službo. Ponud-Ivan Drobnlč, sekirni ko- lie upravi »Slovenca« pod vač. Grahovo pri Rakeku. I St. 4311.	(b)
KofGS@ partija
popolnoma novih, prvovrstnih znamk
poceni naprodaj pri Promet
(Nasproti križanske cerkve)
Dober mizarski mojster
sprejme družabnika. Stalno delo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nekaj gotovine« St. 4388. (b)
Prvovrstno veziljo
za fino damsko perilo. Izvežbano na Adler stroj na motorni pogon, Išče za stalno proti dobri plači zagrebška Industrija. Ponudbe z navedBo dosedanjega službovanja ln zahtevo plačo na : Propaganda d. d., Zagreb, Je-lačlčev trg I, sub X 111.
Pridna in poštena fanta
(Primorca), prosta vojaščine, prvi Izučen mizarstva, drugI kmočki sin,
vajen vsakega domačega in poljskega dela, želita primerno službo. Pojasnila daje : Anton Cok. trgovec, Soštanj-Družmlrje.
20 letno dekle
išče kakršnokoli službo; najrajši v pomoč gospodinji. Llz. Korošec, Zg Polskava 76, Pragersko.
Dekle
staro 29 let. ki zna kuhati in šivati ter ljubi otroke, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4344.	(a)
Službe sluge
v LJubljani Išče mladenič, prost vojaščine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten ln delaven« 4347.	(a)
Dobra kuharica
lSče službo za april pri manjši družini ali kot samostojna gospodinja. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pridna ln poštena« It. 4458.	(a)
Postrežnica
pridna in poštena — išče službo. Nastopim takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4304. (a)
Pekovski pomočnik
želi premeniti službo s 1. aprilom. Anton Srebr-njak, Mokronog.	(a)
Trgovska sotrudnica
pridna In poštena, z devetletno prakso. Išče primernega mesta. Odlična Izpričevala. Naslov pove uprava »Slovenca« pud St. 4601.	(a)
mm\
Kolarskega vajenca
pridnega, poštenega, z vso oskrbo v htšl — sprejme Mežlk Franc, kolar, Jesenice.	(v)
Vajenca za pekovsko obrt
zanesljivega, sprejmem z vso oskrbo v hlil. — Cop Jožko, Jesenloe, Fužine.
ttarioianja
Dvosobno stanovanje
oddam. KavSkova ulica St. 2«.	(«)
Dvosobno stanovanje
se odda. — Ribniška 16, Moste.	(č)
Petsobno stanovanje
kopalnica, dva kabineta, ugodno oddam. Mestni trg St. 21, Ključavničarska 2.
Enosobno stanovanje
v pritličju oddam. Močnl-kova 11 (blizu ženske bolnišnice).	(e)
Soba in kuhinja
se odda 1. aprila. Lam-petova ulica IS (Trnovo).
Damsko konfekcijo za pomlad
cenejše vrste ima največjo izbire
F.l. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra (. 29
in sicer: damski dežni plašči ...... od	Din	180.—	naprej
razni modni plašči ....... „	„	240.—	„
kostumi in kompleti......„	„	280,—	„
volnene in svilene ebleke, boljše „	„	180,—	„
damske perilne obleke . . . . „	„	48.—	,,
damske svilene bluza ..... „	„	60.—	„
damske cefir bluze........„	28.—	„
športna in modna krila . . . . „	„	38.—	„
jutranje in pisarniške halje . . и	„	75,—	„
beli in barvast' predpasniki . . „	„	18.—	„
klot in lister predpasniki . . „	„	24.—	„
kakor tudi velika izbira otroških obleke itd po najnižjih cenah. Ker j« lastni izdelek, lahko lamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo.
IŠČEJO; Pilarna
na paro. elektriko ali vodo se Išče v najem. Pismene ponudbe pod 45.63S na Publicltas, Zagreb, m
ODDAJO!
Kovačnica
z orodjem se da v najem. Ptujska cesta 58, Tezno pri Mariboru.	(n) I
Motocikel »Herkules«
nov, rdeče barve, prodam pod ceno. Mestni trg 26, trgovina.	(11
Pettonski avto
bonclnskl motor ev. tudi s plinskim generatorjem, v dobrem stanju, kupim takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4444.
Motor na oglje
15—17 H. V. prodam. — Franc Grlčar, valjčni mlin, Trebnje.	(b)


««


Dvosobno stanovanje
prostorno, sončno, oddam za 1. april. Poizvedbe : Krlževnlška 11 od IX—12 pri hiSniku.	(č)
Dvosobno stanovanje
sončno, podprltllčno, oddam. flkopek, Aškerčeva št. 5.	(č)
Odda se
komfortno stanovanje v sredini mesta s 1. majem 1937. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 4399.
Dvosobno stanovanje
s kopalnico ln drugimi prltlklinaml v I. nadstr. in enosobno stanovanje v pritličju oddam v najem s 1. majem t. 1. Polzve se v pisarni Javnih skladišč. LJubljana, TyrSeva cesta 31.	(C)
Enosobno stanovanje
se odda. Vodovodna 77.
.Voj bo tirna, naj bo leto lobleo (mai najeto,
n.ndal гап)o itu alnarier na ti v mir« - brei
»M.irjer
Sobo
s posebnim vhodom in tekočo vodo — oddam za 1. april. Jegllčeva cesta št. 1. (■)
Prazna soba
se odda a 1. aprilom. — Ižanska, eesta II. (s)
Lepo opremljeno sobo
v vili, n souporabo kopalnice, oddnm za Bežigradom. PodmllSčakova 7/1.
Opremljeno sobo
uddam. Poseben vhod. — llazpotna I, Trnovo. (»)
Restavracijo
dobro ln prvovrstno, v centru Maribora, oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Strokovnjak« Stev. 4329
Delavnica
4 X 8.5, na dvorišču Mestni trg 9 — se takoj poceni odda solidnemu obrtniku.	(n)
V najem oddam
zaradi smrti dobro vpeljano kolarsko delavnico s stroji na električni pogon, tn orodje. Cena po dogovoru. Elizabeta Lo-trič, Dovje 7, Mojstrana.
Lokal
za obrt, v sredini mesla. se takoj odila. Polzvelbe: Erjavčeva cesta 9. (n)
Odda se
lokal v sredini mesta s 1. majem 1937. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4400.	(n)
Diescl-Rohol tovorni auto
1—I tonski, malo rabljen, kupi Simon Welsz, Som-bor.	(k)
Izrabite priliko!
Zaradi pomanjkanja pro-Btora prodaja samo kratek čas večjo zalogo rabljenih, prvovrstno ohranjenih osebnih In tovornih avtomobilov, StedlJI-vlh v porabi, po Izredno nizki ceni, tudi proti hranilnim knjižicam, Krupp zastopstvo O. žužek — Ljubljana — Tavčarjeva ulica U.	(f)
Motorno kolo »BSA«
850 OHV, v dobrem stanju, takoj prudnm za Din 2700. Vrliovo, Poljanska cesta 48.	(f)
Elektromotor
znamke A. E. G. 380/220. 1400 obratov, 10 HP, naprodaj za 3000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4446.	(f)
Štirisedežen avto
dobro ohranjen, mala. poraba bencina, ugodno naprodaj. Ljubljana, Zeljar-вкЛ ulica 9.	(f)
l*oae$tvo dela h nkrbV
tvoj kupcu bri dobi .4 ie v tkrbeh «t to dinar bnA hi&fi kupil QOipftridTl
Stanovanjska hiša
enonadstropna, s 6 stanovanji, z vrtom, ugodno naprodaj. - Hipoteka 120 tisoč Din, se more prevzeti, ugodno plačljiva. Illša stoji ob glavni ulici Maribora. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 691.	(p)
Stavbne parcele prodam:
Center mesta, etrnjon sistem, 600 Din za mi, pri sv. Jožefu, strnjen sistem, 250 Din za m), TyrSova cesta, strnjen sistem, 600 Din zh mi, pri Sv. Krištofu 160 Din za mi, Bežigrad 70 Din za m», TyrSeva cesta 116 Din za mi, Mlrje 95 Din za m:. Linhartova e. 126 Din za mi, blizu gor. kolodvora 220 Din za mi, GUnce 45 Din za mi, Rožna dolina 76 Din za mi. Vič 20 Din za mi. Trnovo-Kolezlja 60 Din za mi, Kodeljevo 60 Din za mi, cesta v Črno vas 10 Din za mi. Kunaver Ludvik, Cesta 29 oktobra St. 6. tel. 17-33. Interesentom nudim strokm jaka za nasvete brezplačno na razpolago v moji pisarni.
Enonadstropno hišo
d tremi dvosobnimi stanovanji, velikim vrtom, v bližini rcmlze, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4467. (p)
Visokopritlična hiša
nova. tri stanovanja po dve sobi, kuhinje, prlti-lillne, pralnica, elektrika, vodovod, vrt, kanalizacija — naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3961.	(p)
V Laškem naprodaj hiša
v centru, z vrtom in njivo ; sončna lega, lep razgled. Pripravna zn obrtnika ln letovlščarja. Dopisi na : Pešlč Niko, Celje, Jožefov hrib. (p)
Majhno hišico
v ljubljanski okolici kupim. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Okoli 30.000« št. 4398.	(p)
Večja hiša
z vrtom ln delavnico, ob glavni cesti v Trbovljah, primerna za vsako obrt, naprodaj. — Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah.	(p)
Lepo posestvo
s trgovino In trafiko, 6 oralov zemlje. 3 obdela nt, 3 gozdi, poslopje novo, tik banovinsko ceste v bližini Konjic, naprodaj zaradi družinskih razmer Cena nizka. Proda se tudi samo poslopje s trgovino in trafiko. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.	(p)
Lepa stavbna parcela
na Jožici naprodaj. Na-slov v upravi »Slovenca« pod ftt. 4406.	(p)
Stavbne parcele
ob železnici postajo Vlž-marje zelo ugodno naprodaj — tudi na obroke — na parcelah vodovod In elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5564
Krasno posestvo
arndlrano * hmeljsklml nasadi In sadonosnlkom. 10 minut od trga, ugodno prodam. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju.
Vila
v Slov. Bistrici St. 114,
visokopritlična, 4 sobe, 2 kuhinji, parketl, elektrika, I kleti, gospodarsko poslopje, cvetlični In ze-lenjadnl vrt, njivica odnosno sndonosnlk, naprodaj. Pojasnila daje Ivan Kapun, slikarski mojster v SI. Bistrici, ali »Ljudska samopomoč« v Mariboru, Grajski trg 7. (p) _i_
Prodam novo hišo
poleg postaje Vldem-Kr-Sko. Cena 29.000 Din. Plačati Je takoj v gotovini. Amalija Mlakar, Stara vas št. 111, poŠta Videm-Krško.	(p)
Enodružinska vila
z velikim vrtom, sončna lega, 5 minut od glavnega kolodvora ln parka, naprodaj Tremi. Janežičcvu ulica 1. Tomšičev drevored, Maribor.	(p)
Dvostanovanjsko hišico
v Stožicah, neposredni bližini Ljubljane, prodam. Podkletena, vrt, elektrika. Cena 80.000 Din. Prevzem hipoteke zn 40.000 Din. -Prlvšok Hlnko. Ljubljana, TyrSeva cesta 12. (p)
Prodam:
v Slškl 3 stan. vilo zn 120.000 Din, za Bežigradom 3 stan. vilo za 19(1 tisoč In 230.000 Din, ob TyrSevl c. 4 stan. vilo za 330.000 Din, na Kodulje-vem 3 stan. vilo z« 200 tisoč Din, v Prulah štiri-stan. vilo za 650.000 Din, v Prulah 1 stan. 7 sob ln velik vrt za 600.000 Din, na Mirju 3 stan. za 420 tisoč Din, pri sv. Jožefu 5 stan. za 750.000 Din, v Kolezljl 3 »tan. vilo za. 350.000 Din, gostilno na Gllncah za 400.000 Din, na Gllncah 6 stan. hišo za 410.000 Din, v Sp. âl-škl 1 stan. hISo z 2 trgovskima lokaloma za 320 tisoč Din, gostilno v Logatcu, velika hiša In gospodarska poslopja, zn 300 000 Din, hišo pod Šmarno goro za 60.000 Din, na Kočevskem posestvo ca. 40 lia, z žago za 220.000 Din, poscHtvo pod ftm.irno goro 190.000 Din. - Kunaver Ludvik, renlltotna pisarna, Cesta 2». oktobra 6. tel. 87-33. Interesentom Jo zn na-sveto v moji plsnrnl na razpolago brezplačno strokovnjak stavbenik.
Enodružinsko hišo
v bližini Jožice prodam. Avsenlk, Toljanskl nasip St. 54.	(p)
ZA
SPOMLADANSKO
ZDRAVLJENJE.
za čiščenje in pri slabi prebavi uporabljajte naš nacionalni produkt:
„PLAN!NKA'-čaj
V lekarnah veliki paket Din 20"—,
po'ovični Din 12'— in poskusno vrečice Din 3'50.
Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana
Rte. S. t>r. 20(17 f. II. 193-'.
nima pmritod: гчш mad&U
Ugoden nakup!
Bcdem stavbnih parcel v Zg. Slškl, nasproti remlze tut vtlo »Raja«. Stavbna parcelacija odobrena. Teren Idealen za zldanjo. Polzve se od 11 do 12 dopoldne ln od 6 do 7 po-pold. pri geometru Bonča Ivanu, Ljubljana VII — Drenlkova 44.	(p)
Restavracija
z moderno opremljenimi tujskimi sobami, v krasni legi pod Šmarno goro, z vrtom, poslopjem ln drugimi pritlkllnami, pripravna za. letovišče — ugodno naprodaj. Perov-šek. Tacen, p. St. Vid nad LJubljano.	(P)
Lepo posestvo
v bližini Ptuja, prej gostilna, s poljem ln travnikom, proti gotovini naprodaj. Marčinko, Rogoz-nlca 40.	(p)
Lepo stavbno parcelo
na najlepšem položaju, v bližini remlze v Zgornji Slškl, takoj prodam. Vzamem tudi nekaj knjižic. Ponudbe upravi »Slovenca« pod «t. 43ББ.	(p)
Dve parceli
v bližini Sv. Krištofa, na katerih se bodo zidale enonadstropne hiše, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 438Б.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec, Cesta 28. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj tn sodni cenilec za nasvete trezplač-no na razpolago. (p)
Posestvo
v bližini Celja naprodaj. Polzve se v podružnici »Slovenca« Celje. (p)
Kupil bi majhno posestvo
s lilšico v bližini Brežic. Ponudbe pod K-3892 na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28.	(p)
najnovejši vzorci se dobe pri
Rudolf Sever, Marijin trg 2
V zalogi linolej — blago za tapeciranje, tekači, preproge Polaganje linoleja in izvršitev zavea
Zavese
Hiša
ob «-lavni cesti, primerna гл obrt, z vrtom ln elektriko. naprodaj. Potrebno 16.000 Din. ostalo na obroke. Dev. M. v Brezju gt. 20 pri Mariboru, (p)
Pod Gorjanci
pri St. Jerneju naprodaj vinogradno posestvo. 1% orala vinograda, % orala njive zidana stanovanjska hiša s kletjo ln stranskimi prostori. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenea- pod 4168. (p)
Naprodaj stavbne parcele
zn eno- ln večnadstropne hiše strnjenega sistema, kakor tudi za redko naselje za stanovanjske hišice In vile, ln sicer : ob Tyrševl cesti, Linhartovi ulici, v centru mesta, za Bežigradom, ob Vodovodni costl. v Stožlcah, Zg. ln Sp. Šiški, v Vižmarjih. na Viču, Gllncah, Rožni dolini, pod Rožnikom, na Mlrju, v Kolezljl, Trnovem. ob Opekarski ln Je-ranovl ulici, na Kodeljo-vem, Stopanji vasi. Cene parçclam zelo ugodne. — Realltetna pisarna Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra St. 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj za nasvete v moji pisarni brezplačno na razpolago.
Posebno ugodna prilika
za upokojence I Naprodaj trisobna hiša z verando ln potrebnimi pritlklinaml, z vpeljano elektriko, dvoriščem in vrtom — v sredi vasi Spodnja Pol-skava. za 36.000 Din. Dopise : Marazzl Adolf, Zagreb, BoSkovićeva 14/X. p
V Brežicah
ln okolici bo naprodaj hISe, krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi doli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(P)
Parcelo
c ca. 1200 kvadratnih metrov poceni prodam. Ponudbe ln ogled : Staroto-va 1*. Trnovo.	(P)
Hiše, vile,
parcele, posestva, v veliki izbiri prodaja !n daje brezlačne Informacije — Franjo Prlstavec, LJubljana, Erjavčeva cesta 4a
Trgovsko hišo
enonadstropno, Se novo, s prvovrstno vpeljano mešano trgovino na deželi, zaradi selitve prodam — eventuelno dam tudi v najem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »130« 3873
□ШЕН
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti m Športne obleke - nudi ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14.	<1>
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, LJubljana Židovska ul. tn Stari trs.
CvilcK
pravi, dolenjski dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
Rdeče cvetoče akacije
za drevorede in parke, vrtnice visoke, žalujke ln plezalke, v krasnih barvah, raznovrstne trajnice prodaja Polše, Malavas 40 Ježlca.	(1)
Špecerijska trgovina
v sredini Zagreba naprodaj. Najemnina nizka, takojšen prevzem. Inventar in blago skupno 12.000 dinarjev. Saler, Illca 169.
Velikonočne šunke
Kleflševe in Wogerer-Jeve, kakor tudi namočeno polenovko — dobite prt : I. Buzzolini, Llngar-jpva ulica.	(1)
Tračna žaga
(Bandsâge), lesena, dobro ohranjena, ln trans-mlslja po nizki ceni naprodaj. — Jože PetrnelJ, mizar, SkofJa Loka. (1)
Krožna žaga
v zelo dobrem	stanju
ugodno naprodaj.	Anton
Stebe, tesarstvo,	Moste
pri Komendi.	(1)
dveZe oa|linejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljnblfani se priporoča bledim ia slabotnim oaebam.
štampiljke
izdelujem po najnižji ceni. Franc Dolenc, Maribor, Aleksandrova cesta 8Б.
Teleion 25-57
Za šivilje in krojače!
Gumbe Izdeluje lz vsakovrstnega blaga po naj nižjih cenah Mêla, Tyr-
ševa cesta 20.	(I)
Naprodaj
lepa narodna noša, dra goeena moška ura, note za klavir. Gostilna Strniša, Mengeš, I. nadstr. (i)
Žage:
remscheldeke gaterloe —
vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja ln okovja si nabavite ugodno pri »JEKLO« Stari trg.
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne snamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga : LJubljana, Šiška, Jernejeva St. 26.	(1)
Kolesa
600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem
na obroke. — C. Kmetlč, p. Dob 110.	(1)
Erfurtska semena
pristna, zanesljivo kalji-va, v trgovini PINTAR, Gosposvetska cesta št. 14 (Novi svet).	(1)
Tri nemike kvalitetne
znamke :
»Kappel« pisalni stroji, »Brennabor« dvokolesa, »Mundlos« šivalni stroji!
General zastopstvo Kletn-dlenst A Posch, Maribor. Aleksandrova cesta 44.
Seno
približno 1—2 vagona — naprodaj. Cena po dogovoru. Langer, BrSlln, p.
Novo mesto.	(1)
Ciprese
za parke, pokopališča ln vrtne ograje , v vseh višinah, do 2 m - ima naprodaj Graščina »Hrib«, Preddvor nad Kranjem.
SEMENSKI OVES
grahoro črno deteljo banaško lucerno peso in travna semena
dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladlščlb prt tvrdki
Fran Pogačnik d. z o. z.
Tyrseva (Dunajska) e. St
Ia bela jedrca
10 kg 158 Din — 2Б k» 390 Din. — Ia cele orehe, tanka, lupina 60 kg 245 dinarjev franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Cû^mCîhl^S *ote''e ' otomane " modroce itd.
zajamčeno solidno delo kupite pri
Rudolf Sever, Marijin trg 2
Damske slamnike
zadnje novosti dobite že po 40 Din pri modlstkl : Ropret Balteač — Kolodvorska 36.	(1)
Za pomladno
sezono!
Ročne torbice, najnovejše oblike, potni kovčki v vsaki velikosti, nahrbt-nikt. Športni pasovi, nogometne žoge Itd. Velika izbira po najnižji ceni. Ivan Kravos, Marl bor, Aleksandrova c. 13.
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
CICICICICICICICICIC
Xrislal
Maribor - Koroška cesta 32
Tele/on 2i-52
Bjubljana - <Gyrševa cesta M
Telefon 50-75
Skladišče vsakovrstnega stekla
Zaščitno sleklo (najnove/še) za automobile
Izložbena stekla
Ogledala
Marmornato sleklo
Okrasna slekla za kuhinjske kredence
Popravila starih ogledal
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
Najboljši
semenski krompir
gorenjski »ONEIDA«
zelo rodoviten, ki garantirano nspeva v vsaki
zemlji, dobavlja
KMETIJSKA OKRAJNA ZADRUGA V KRANJU
Zaradi elektrifikacije
prodam : dva motorja na bencin in surovo olje 4 PS, motorni mlin, centrifugo za mleko. — Ludvik Pec, Splčnik, Zg. Sv. Kungota.
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne, dlvane In tapotntskf izdelke nudi najcenoj«
RUDOLF RADOVAN tapelnik. Mestni trg 13
Ugoden nakup morskr trave. žimo. rvllhn r.n modroce ln blaga za pre vleke pohištva.
Deset nizkih vrtnic
v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorte z zavojnlno ln poštnino vred 60 Din. Le na prostem odgojene sadike, kl cvetijo ie od majnlka naprej do pozne jeseni. Ravno toliko stane 20 slabejšlh sadik. — Sadjarstvo Dollnšek, Kamni ca, p. Maribor. (1)
Deset vrtnic plezalk
v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah a zavojnlno ln poštnino vređ 60 Din. — Sadjarstvo Dollnšek, Kamnica, pošta Maribor.	(1)
ELEKTROMOTORJI
in diname vieb vrst ia velikosti stalno na zalogi Prevzemajo te tudi vsa tozadevna popravila
\Mtm\is
LJU0LJANA
Gosposvetska cesta 10
(polea si u in itd)
Čebulček
(Steckzwlebel) okrogel, mali, 100 kg za 300 Din franco postaja kupca povzetje. pošilja Vera šur-jak, Èabac.	(1)
SAMO NEKAJ ČASA!
OTROŠKI
DIN 16'-
ŽENSKI
DIN 59'-
ANT.
KRISPER
Semenski krompir
večja Količina — naprodaj. Polave ■« : Ljubljana, TyrSeva cesta 61, parter, ali pa : Praprotna polica it. 23, p. Cerklje pri Kranju.	(1)
Poceni naprodaj
troje vol za dva, tri ln Stlrl polonjake, ter močna. polnova kočija (tajil an) pri : F. Ivančlč — Ljutomer.	(1)
95 O
►J H K
Elehtromotoril°°eni»"«
napetosti vedno v veliki Izbirna prodaj. Lastna delavnica ia previjanje ln popravljanje dlnamov, avtodlnam, elektromotorjev ter vseli elektro-aparatov. — Iivrlujem vse električne Instalacije ia razsvetljavo ln pogon.
ELEKTROPODJETJE
Franjo Perčlnllć
Ljubljana, Ooipoiveteka 16.
iWertheim« blagajno
srednje veliko — ugodno prodam. Ponudbe podrui-nld »Slovenca« Celje pod »Dobro ohranjena« 4476.
Salon »Mya«, TyrSeva 36
го«Ц prvovrstne modele, popravila slamnikov ln klobukov točno tn najceneje.	(1)
1000 kg pese
ca krmo proda I. Kovlč, Moste, ZaloSka cesta 12.
MESTNI TRB 5.
Šivalni stroj
skoraj nov, pogrezljlv — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4467.	(1)
Kolesa
najcenejša ln najboljša samo pri Remec Oskar, LJubljana, Dolenjska cesta S.	(1)
Valilna jajca
itajerk, selekcionirana, prodam po 2 Din komad. Informacije Bufet Na-na, TyrSeva cesta 1Î. (1)
Agras
tn rtblzol žlahtne vrste, vlsokodebelnl z lepo krono ; poleg: tega visoke In ntzke vrtnice poceni prodaja vrtnarija Korslka. 1
KOLESA
najboljših tovarn : Torpedo, Wanderer, Herku-lea ttd. kupite najceneje v Sloveniji le prt najstarejši tvrdkt na deželi :
M. R. Plevel
v Preski pri Medvodah.
Za birmo
priporočam veliko zalogo ur, zlatnina ln arebrnlne po najnižji eeni. Josip
Janko, Kamnik, Sutna. nasproti farne cerkve. (1)
Kolesa
svetovno znanih tovarn, kakor Dilrkopp, Diamant, Herkules, Wanderer, Sty rta, Victoria. — Šivalni stroji, najnovejši modeli, od 2000 do 2600 Din, ka kor tudi motorji raznih znamk Standard, Majco Diamant Itd. - Na zalogi tudt rabljeni motorji. Do bro premislite - pred na kupom In s! sigurno oglejte našo zalogo. Nas. J. Praprotnik. Domžale. (!)
Dober med, lepe pirhe, krasne sveče, gorilno olje, parketno pasto, cepilni vosek,
vse tma poceni Oroslav
Dolenec, LJubljana, Wol-fova ulica št. 10.
Modistinje!
Mudlstlnja proda svoj dobro vpeljani salon na brezkonkurenčnem mestu zaradi odpotovanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« štev. 4460.
Izredna prilika!
Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri : Franc Vertačnik, Masarykova 23, Ljubljana.	(1)
Prodam valilni aparat
z umetno kokljo vred po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod fit. 44-8.	O)
Vrtnice, nizke, holandske
tjovejSlh vrst ln barv, 10 komadov 60 Din (10 na-eeijevih sadik zastonj). -Visoke dveletne komad 15, plezalke vseh barv 6, po-ljanke 6, clematla 3«, vrtne hortenzlje E. mahonlje 3, mesečne Jagode SO sadik 20 Din Itd. — razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemee, Maribor. (r)
IStem posojilo
6—18.000 dinarjev proti vknjižbi na posestvo, ležeče v letoviškem kraju na Gorenjskem. Za obresti nudim v poletnem času prosto stanovanjo In hrano; ostalo po dogovoru. Tonudbe Je poslati upravi »Slovenca« pod št.
253.	(d)
Moško perilo za pomlad
v ogromni Izbiri po najnižjih tovarniških cenah se dobi pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica S.	(1)
Moško kolo
poceni naprodaj. Sluga Janko, Vič 160, nasproti gostilne Novak.	(1)
V •
GAJ
Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih evojstev zelišč.
Ne bodite neprijatelj samemu sebil
Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji Vam ublaži HERSAN CAJ.
Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost)?
Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ
Zakai bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN ČAJ ie sredstvo, ki Vam lahko olajša muke.
HERSAN CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili).
Ali res ne veste, da ie HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, leter in ledvic?
HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
»R ADIOSAN«, ZAGREB, DUKLJAN1NOVA ULICA 1
if«B. nt 19834 1933
Pletilni stroj
Wederman 7/60, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Vprašati : Pletarna Ahlln, Ljubljana, Celovška cesta št. 56.	(1)
Deset lepih vrtnic plezalk
franko za 60 Din, okrasno grmičje. Liguster za žive meje. Ložar, Rečna St. 6, Ljubljana.	(1)
ШШ
Kupimo knjižice
Zadružne gospodar, banke in članic Zadružne zveze proti takojšnji gotovini. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina 1937« St. 3405.	(d)
Bančno komerc. zavod
Maribor. Aleksandrova 40. Vam vnovčt vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Hranilne knjižite
Hranilnice kmečkih občil v Ljubljani, kupim- proti takojšnji gotovini. — Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Kmet« St. 3406. (d)
Ai. Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14/1, telefon 35-10, vnovčt vlogo vseh denarnih zavodov
najkulantneje takoj v gotovini ln daje informacije brezplačno.	(d)
Vlogo
Mestne hranilnice ljub Ijanske — 100—200.000 — prodam za gotovino. Po nudbo upravi »Slovenca« pod značko »Mestna knjižica« »t. 4259.	(d)
Poravnave plažanje dolgov
posredovani« kredite«
II tfOlOVtHC
naložbe kapitala, «aSčitne ureditve, davčne napovedi ln vse druge irdotshn go-spodnrshe posle izvede in Izicdnllh» mnenlfl oddaja konceatlonlrana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v LJubljani
Cesta 2». oktobra (Rimska cesta) âtev. T.
Ureditev dolgov
potom sodnih In Izven aodnlb poravnav. Nasvet) v konkurznlh za devah ln vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro
baclja bilanc. Preskrba kreditov vsi posli Kmečke a a S б 11 e . EOdlna koncesljonirana komercljaina pisarna :
Lojze Za)c
LJubljana. Gledališka ul. 7 Telefon 18-18
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini in blagovnih bonih Hermes. Informacije : Tavčarjeva 3.	(d)
Posojilo
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v ra fiun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice, LJud ■ke posojilnice.
50.000 Din
posojila za dograditev rnonadstropne trgovske hiše iščem. — Ponudbe upravi pod zn. »Vknjižba prvomestna« 4154. (d)
v znesku najmanj 70.000 Din v gotovini rabim v svrho dozidave večje stavbe. Jamstvo v najmanj petkratni vrednosti. Obresti in vračilo v mesečnih obrokih po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno naloženo« 4462.	(d)
IFfffTffl
Brezplačen pouh v fgrahja?
OdDin
Zahtevajte breictaćtn katafcg\
HElhEL-HEROLD "гИ
"SSSSf MARIBOR žttf J
Seilerjev pianino
krasen, tz kavkaškega oreha, naprodaj v salonu klavirjev B a u e r i e Maribor, Gosposka 66
Kupim glasovir
kratek, rabljen In dobro ohranjen. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe do 27 t. m. upravi »Slovenca« pod »LJubljana« St. 4396
Gfosovir (Stutzfliigel)
gKBTÏJ"~Sfe n6V, z ogrodjem il medenine, naprodaj v župnlš6u v St. Jerneju.
MUZIKA Mlklollfer» c. I
Prodaja klavirje, muzlkallčne instrumente, strune, glasbtl-ae potrebščine. Popravita ln aglaêuje vsa glasbila Btro-kovalaSko In nalceneje
Nagrobne spom. slike
na porcelan vžgano, vseh oblik tn velikosti, po fo tograftjl, prvovrstno Iz delane - naročajte pri Kune Franc, fotograf. Ljubljana, Wolfova ul. 6 Zahtevajte brezplačen cenik.	(r)
Najaolidnejšo etanovanjsko ali trgovsko hišo, industrijsko zgradbo ali adaptacijo Vam izvrši najceneje
poottaft. graditelj
Ivan Bricelj
LJUBLJANA
Slomlkova ulica 10
Nova sreča!
Лко Se nimate srečk za 34. kolo Drž. razr. loto-rlje, et iste naročite pri novem prodajalcu Antonu LanlSek, Kamnik, žreba nje I. razreda 14. ln 15. aprila.	(r)
Električno varenje
r. lastnim aparatom Jo najbolj priročno ln naj reneJSe. Dobi se pri : Jože Furlan, Črnuče, LJubljana
• %
Iščem družabnika (-co)
ali prodam lep krojaški lokal v centru mesta. Го-nutlbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takojšnja eksistenca« 4480. (r)
CENIK INVyZORCI ZASTONJ
Umetno valenje
vsako množino Jajc sprejme »N i k o« , Poljane — št. Vid nad LJubljano — blizu tovarne »Štora«, (r
Dotične osebe
se lahko zglase za prostor, ki so ga Iskale za kemično tovarno, pri posestniku Vidmarju na Dobrovi St. 48.	(r)
Zopet so enega zaklali
pri Kajfnžu, Florljanska ulica 4, seveds jančka, ki bo od rlanes naprej vsako nedeljo pečen na ražnju ln bo ob 7 zvečer servl-ran poleg najfinejšega cvička lx-Gadove peči. r
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk ln monograrnr-hltro IzvrSt Matek A Ml-UeS. LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Kauče, otomane, vložke,
vseh vrst rolete, garantirano barvanje usnjatlh klubskih garnitur, razne dekoracije in popravila najcenejo pri tapetnlku : Anton Nuja, Zagreb, Kap-tol 8.	(t)
II
Radio
II
Radio
4 + 1 cevnt, 2 meseca rabljen, najugodneje naprodaj. Ponudbe pod »Minerva 1937« St. 4346 upravi »Slovenca«.	(l)
II
Pohištvo
I
Mrtvo Џ teto bret dn»e mrtva bret pohiti va mba pridi k nam. vogle) in
kun.
pa kvaleien (km do aroba
Orehovo spalnico
moderno, lepo, prodam. Zavodnlk, mizarstvo, Brod St. 28, p. St. Vid pri LJubljani.	(g)
Spalnice 6400 Din
orehova korenina, polltl-rane, s petletno garancijo. Velika razstavna zaloga. Pohištvo Malenšek, Ljubljana, Dravlje. (S)

Stružnico za železo
kupi Oblak, mehanik — Vrhnika.	(k)
Cunje
krojaške odrezke, stan papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER - MARIBOR
Dravska II
Elektromotorje
za Istoemernl tok, 3—8 In 50—70 kilowatne kupim. Ponudbe z opisom In ceno upravi »Slovenca« pod »P 220« 4470.	(k)
Med
cvetlični ln hojev — kupi Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, Ljubljana, TyrSeva St. 31. Poslati je vzorec z navedbo cene.	(k)
Aluminium, baker
In medenino — kupujen Grudnlk, Ljubljana, Drav Ue.	(k
Vtakovrstno
zlato kupuje
po naiviijib cenah CERNE, luvelir, Liubl ana WoUova ulioa it. A
Stare moške obleke,
čevlje, perilo kupuj.m. PISIte: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 2».	(k>;
Staro zlato,
zlato тмт
in srebrne Krone
kupujem tx> naiviSiih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
l.jnbtfana, Miklošičeva 14
Vinski kamen
In sušene drože kupuj« A. Resman K. D., Zagreb, Ulca 233.	(k)
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem vpeljal v svoji znani trgovini radio aparatov tudi ie
dvokoles
in vi* zraven spadajoče dele in potrebščine. — Prodajam le iïoltolese dobrih znamk po zelo ugodnih cenah.
Velika Izbira. Ugodni plačlnl pogoji 1
Prosim, oglejte «i moje izložbe I
Radio - Starkel
MARIBOR, Trg Svobode 6
PREKLIC
Podpisani preklicujem neresnično izjavo, katero sem v nedeljo, dne 7. marca 1937 zvečer izrekel v gostilni Sušnik v Tržiču, v navzočnosti goetov, namreč, da je združenje rokodelskih obrti v Tržiču na svojem občnem zboru dne 7. marca 1937 v telovadnici meščanske Sole v Tržiču sklenilo, da ee mora ocožniški komandir gospod Vidic odstraniti iz Tržiča.
Ker sem to izmišljeno izjavo izrekel v javnem lokalu, ter obenem s temi besedami umazai ugled zadružnega odbora, zato preklicujem te besede ter ee zahvaljujem cenjenemu odboru združenja, da je umaknil nameravano tožbo.
Franc Sramek, klepar m vodni mšt.ilater т Tržiču.
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. zadruga t neom. zavezo
Lfubltana, Miklošičeva cesta o
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
NOVE VLOGE vsah fes razpoložljive
obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po 5°/0.
Modroce
otomane d i v a n e
poceni in solidno izdeluje
Ivan Habii, »ар.тт
Ljubljana • Poljanska «. 17
Sprejemam popravila
Meteor pade z neba
63.
Debelnhar pripoveduje...
Međ dečki na splavu je nastala velika zmešnjava. »Joj, utonil bo!« Je zakričal Tonček ln se obrnil k Tinčku: »Skoči za njim ln ga reSl!«
»Pa skoči ti!« sa je zavrnil Tinček. »No bojim se nc levov ne tigrov, s peklenščkom pa nočem imeti nobenega opravka !«
V tem hipu pa so je Debeluharjeva debela glava žo prikazala na površju reke. Profesor jo je zgrabil za lase in zakričal :
»Tinček, ali ne vidiš, da se bo teleskop potopil ! Jaz bom rešil Debeluharja, ti pa reši teleskop!«
С-ТлЈПућr ft, !'„{,!,, l.e,l.,e.
«t,
Ko je bil Debeluhar spet na varnem, jo začel na dolgo ln široko pripovedovati svojo doživljaje na dnu reko:
»Naravnost pred peklenščka me Je zaneslo. Iztegnil je svoj dolgi, preklanl jezik proti meni in sc mi grdo zarežal. Njegovi rogovi so strašno dolgi, lz njegovih oči streljajo bliski, iz njegovih ušes pa so vije črn dim. ..«
HutAiMMkîlSatSI Novost za ličanie avtomobilov po MVlCIll VDIIISII ■ najnoveiših letošnjih pridobitvah na tem poliu Vam nudim po zelo ugodnih cenah.
L. Šušteršič, Ljubljana
Frankopanska ul. 21, vis-a-vis Bolaffia. — Telefon 31-87.
.Za -veliko noč
dobite najboljše in najmodernejše
klobuke O
po znatno znižanih cenah pri
Vinko Bogataju
klobučar, Radovljica
Sprejemajo se popravila Solidna postrežba

"Veliko noč
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24-L, razpisuje na dan 14. aprila 1937 pismeno dražbo za ca. 29.630 plm mehkega (iglastega) tehničnega lesa na panju v območju šumskih uprav razlaščenih gozdov Kočevje in Straža. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobe pri gornji upravi v Ljubljani ter pri šumskih upravah v Kočevju in Straži.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov Dravsite banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1937.
Naročite lakoj
sadihe za namenite skupne
(alpine)
100 kom. 26 različnih vrst po naSl izberi Din 280-—. Največja lzbera cvetočih tralnic (perene), lgilcastega drevla, lepotlčnega grmlčja Itd. — ..PerenvrJ", Zagreb, vlaSka 86. — Zahtevajte tako) Ilustrirani katalog.
Tkalnica preprog
„MEKA"
Subotica
Danes vodilna znamka
v kvaliteti, vzorcih in ceni brez konkurence Prodaja tudi na obroke Glavna zaloga
ZAGREB, Nikolifeva 7
ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana. Kongresni trg 5,
ker boste povsod naredili dober vtis, če boste imeli eleganten kro in čisto izdelavo v Vašem plašču, kostumu ali patetoju.
Rudolf Timmermans:
Junaki h Ateazarja
»Kaj je novega? Ali te je vlada imenovala za generala? Lep skok — od stotnika do generala! Nič se ne bi začudil, ko zdaj povsod odstavljajo naše generale in .. .«
»Kaj čenčaš! — Prav nekaj drugega se je zgodilo: general Franco se je dvignil v Maroku — zoper vlado! Tam doli ima vso oblast v rokah in bo prišel v Španijo.«
»Kaj? Ali je to res ali pa je spet kakšna trapasta novica?«
»Ne, ne. Pravkar so me poklicali prijatelji iz Madrida, da ondi vse na glavi stoji — eni od veselja, drugi od jeze! In vlada vse zanika, češ, da se tiče le splelk nekih militaristov. Torej bo vse res!«
»Sveta nebesa, kaj je vendar zares! Zdaj pa kar v Alcâzar, da vidimo, kaj tam zgoraj vedo! Torej na svidenje ondi! A Dios!«
»A Dios!«
*
Z bliskovito naglico se v Toledu širi novica o Francovem uporu. Na dvorišču Alcâzarja stojijo gruče častnikov in civilistov, ki pripadajo desničarskim strankam: acciôn popular, tradicijonalisti, Falanga Espanola. Ravnatelj častniške akademije polkovnik Abeilhe, je že nekaj dni v Madridu. Drugi učitelji akudemije. majorji, stotniki in namestnik ravnatelja, liadporočnik Valencia. so vsi tukaj.
Franco se je dvignil! Ali mu bodo drugi sledili? Kaj bomo storili m i ?
Vlada zanika vse do malenkostnega dogodka po-edincev, nasprotne vesti pa vse neizmerno povečavajo.
Tedaj prispe polkovnik Moscardô, vojaški poveljnik Toleda. Za hip utihnejo pogovori, vsi se ozro vanj, da bi iz kretnje, iz kake besede uganili, kaj misli 011, ki v tem hipu zavisi od njega stališče Toleda! A Moscardô le na kratko pozdravi, odhiti po širokem stopnišču, ki drži z notranjega dvora Alcâ-zarja na galerijo prvega nadstropja in njegova visoka, ozka postava naglo izgine v enem izmed vhodov.
Proti večeru prinese neki častnik v Alcâzar sporočilo, da dajejo delavcem ljudske fronte orožje po različnih delih mesta. Zdaj imajo pogovori dovolj nove snovi in glave se razgrevajo. »Odločiti se bo treba, proden ne bo prepozno!«
Moscardô sedi v svoji pisarni in preudarja: Ali naj zavihti zastavo za Franca, za svobodo Španije? Ali pa je še prezgodaj? Nobenih točnih poročil nima še o Francu. Ne ve, kako se odzivajo na to druge garnizije. Toledo se ne more kar sam iz sebe odločiti. Sile, ki more računati z njimi, so premajhne! Tu je nekaj častnikov, ki poučujejo na akademiji. Potem je peščica vojaštva escuele central de gimnasia in iz orožarne. Pa še nekaj višjih upokojenih častnikov je tu in vrsta topniških častnikov, ki so na nekem tečaju v tvornici za orožje, vsega kakih 130 mož. Pa ravnatelj orožarne, polkovnik Soto? Zanesljiv? Na vojake, ki so dodeljeni obema šolama, se je že zanesti, a skoraj polovica teh je na dopustu, komaj nekaj več ko 100 mož je tu in nekateri niso niti dva meseca v službi! Guardia civil: 700 do 800 mož v vsej provinci ---1
Telefon se oglasi.
»Tukaj polkovnik Moscardô.«
»Vojno ministrstvo Madrid. General Cruz želi govoriti z vami.«
»Prosim!«
Kaj bi le radi v Madridu? Le nekaj časa je treba pridobiti, da ne bo vse izgubljeno!
Tedaj se je oglasil general Cruz!
Zahteva, da naj takoj pošljejo vso zalogo muni-cije iz toledske orožarne v Madrid. Moscardô se izvija sem in tja, slednjič privoli, a radi važnosti te zadeve prosi pismenega povelja.
Madrid se le nerad vda. —
Slušalka zdrkne na aparat. Zdaj je treba na delo!
Moscardô pokliče ordonanco: »Major Lecanda.« Kmalu nato pride Lecanda, kavalerijski major, srednje rasti, tršate postave, 40 do 50 let, živahnih, mla-deniško svežih oči.
»Tukaj, gospod polkovnik.«
»Poslušajte, Lecanda. Vi tako dobro veste kakor jaz, kaj je zdaj na dnevnem redu. Madrid hoče imeti municijo..., jaz sem gospode za zdaj potolažil! Potrebujemo pa poročil o Francu. Ob enajstih pridejo poročila preko radia Ceuta, torej čez 35 minut. Sedite, prosim, k aparatu!«
»Saj smo že skušali doseči Ceuto. A Madrid poroča vmes. Bolje bo, da grem h guardiji civil; ondi je boljši aparat.«
»V redu. Tam pa takoj povejte podpolkovniku Romereru, da želim ob desetih dopoldne govoriti z njim. In poročajte mi o vesteh iz Ceute!« —
1114
• « • J
s
o 5 P 4 qQQ 0
o ° O
a a a 5
Л .u o Z
M ® » 3 sSS*
BBQ<
.gč'šifl z
:в ® » té. aooj
« « m >
S N N J
a, <v M Л > > * j
J O
o s
O.JO
(9 " C 5
-M >
BU	I»
o—	O
Ci «	»
и -	a.
e 1 ™ 0 B*S
m
(8 ° s <o
m ° o -z C J-o B
(0 3-2.8
P a i: S
Д 0* -C ЈЛ
Ni-J
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Себ
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič