Leto VI., štev. 87 Ljubljana, sobota 11. aprila 1925 Poštnina pavšaltrana. Cena $ Bi« aa I.ha|a oh 4. gfirtraf. 5=3 Stane mesečno Dm as—; ca ino* aem&tvo Din 40*» neobvuuo. Oglasi po tarif u. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičev« cest« Štev. »6/1. — Telefon Stev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knafiovi ul. St. $II — Telefon St 3«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Oprava 1 Upravnlitvo« LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. fnseratnl oddelekf Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon 5t 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana St. 1184«, . Praha čisla 78.18» Wien Nr. >05.341« Ljubljana, 10. aprila. _ V mirne vode je hvala Bogu zajadral naš državni brod. Velika razlika napram lanskemu letu! Po nerazrešljivih krizah in potresih v državnem življenju, je z uspehom Narodnega bloka nastopil trden kurs. Kakor je prejšnje kole-banje pomenilo razkroj, tako je ravna linija že sama po sebi magična privlačnost. s katero vsakdo računa, bodisi dober ali še slab državljan. Da se ola:ša preokret v HRSS, se vladini stranki ne bavita z razmotriva-njem svojih zaslug na tem napredku. SDS mora vrhu tega. kakor že več let po krivem, poslušati staro lajno, da «mrzi Hrvate*, a se zadovoljuje z zavestjo. da bo svoj čas historija zabeležila ulogo, ki jo ie ta stranka igrala v državniško modrem in vzdržnem razpletu verifikacije mandatov HRSS, Tako je ne razburjajo niti nadaljne intrige, ki hoče'o na te njene zasluge odgovoriti z željo, nai bi mesto PP nastopi! režim RR. V tej smeri so na delu celo oni. ki bi ob režimu RR ostali ob strani. Njim je dovolj uspeha, če se razbije Narodni blok. ki je ustvaritelj današnje situacije in ki jo edini more trajno držati. Razbitje Narodnega bloka in ne RR. to je cilj celokupne opozicije, ki jo ie Narodni blok tako temeljito porazil. Narodni blok je tolika pridobitev v našem državnem življenju, da si bo vsakdo stokrat premislil žrtv.ovati ga nejasni bodočnosti. Narodni blok svojega dela še ni Izvršil. On Ka ie šele za-počel. Onim pa. ki bi v lahkomiselnosti aH pa zavedeni po raznih osebnih razpoloženjih se res hoteli baviti s tako mislijo, odgovarjamo mimo, da bi taka reakcija na kraju kraiev donesla držav! samo neplodne borbe, a nobenih pozitivnih uspehov. V ustavnem vprašanju ni več možno nazai in vrhu vsega je vsaka ureditev v takozvanih »prečan-skih» krajih preko glave in brez pristanka onih elementov, ki jih predstavila SDS. politična nemožnost. Istotako je oni ideal ekonomske enakoveljavnosti. za katero treba še vzgaiati poverenie, dosegljiv le s sodelovanjem teh elementov. Da se s tolikimi nadami posebno v Zagrebu širijo te kombinacije, mi je ponoven dokaz, kako ogromen je uspph Narodnega bloka. Ob vsei kritičnosti napram starim našim pritožbam v upravi in v davčni politiki smo Pa tudi v ostalem lahko mirne zavesti, da gre naš državni brod v pravo smer. V času. ko se dntgod umetno zadrževane vo;ne rane šele odoiraio. moremo reči. da se naše že celijo. Da imamo budžetske težave, je istina, aH to samo. ker je naš budžet poln investicijskih in sploh izrednih izdatkov. Kdor trdi. da se nič ne stori za kulturo in gospodarstvo, je krivičei: saj se usta-navlia in zida na vseh koncih in krajih. Naša obrambna moč oostaia mogočna. Naš denar ie pred novim porastom, ki bolj in boli priznava njegovo pravo vrednost. Ž niim je napovedan boi draginji. ki se krčevito brani, a mora pod-leči. S tem bo odprta edino pravilna pot ureditvi položaia fiksno nastavljenih in ola;šanju mnogih socijalnih težav. Dejal sem. da .ie Narodni blok delo S?!e započe! Pred nami je provedba oblastnih volitev, izenačenje dfrektnih davkov, oomoč za kmetijski in obrtniški kredit, da ne govorim o velikem številu zakonov vseh strok, ki se imajo izenačiti. Pred nami je šolsko zako-nodavstvo in konkordat Velike gospodarske naloge se bodo o'a.išale z zaklju-čitviio zunaniega posojila. Kdor je v stanu dvigniti se na višino in od tod pravično motriti naše delo in naoredek države, bo zapazil prav pritlikave liudi. ki so mislili, da v takem trenotku store prav. če vse svoie delo osredotočiio v osebnih napadih na dva s'ovensVg poslanca v Narodnem bloku. Potem ko so en mesec brizgali blato na svoia ožia ro>aka. se vračaio ored naivno svoio čredo in ji poročalo, kako so se borili za «S1ovenstvo». A kakor so Rimljani zaničevali farizeie in niiho-vo gonio. tako danes klerikalce zaniču-ieio i Srbi i Hrvati. Ali je res tega treba Slovencem in slovenski duhovščini, ki bi v svoii narodni državi lahko za-vz°'a ueledno ulogo? Mi čakamo, da uvidi, da je v našem naciionalnem taboru edina prava možnost za udejstvo-vanie vseh slovenskih sil. Ce Pa misli, da ie metame polen državi in Narodnemu bloku njena naloga, se ne sme čuditi posledicam Mi bomo vzdržali v našem delu do kraja. Dr. Žerjav, Naši delegati za pogajanja z Grško Beograd. 10. aprila, p. Ker se bodo te dni pričela pogajanja med našo in grško vlado za sklepanje pakta prijateljstva. le naša vlada imenovala kot svo'a delegata Mato Boškoviča. zastopnika naše države v reparacijski komisiji v Parizu in Panto Gavriloviča, našega poslanika v Atenah, Herriotova vlada odstopila Senat je s 156 proti 132 glasovom izrekel vladi nezaupnico radi njene finančne politike. — Kabinet je izvajal posledice. — Pariz, 10. aprila ob 11. zveč r (Avala). Kabinet g. Herriota je podal ostavka Pariz, 10. aprila (Avala). Nočni ministrski svet je trajal sinoči preko polnoči. Prevladalo je naziranje večine, da vladi iz včerajšnjega nejasnega izida glasovanja v senatu ni treba izvajati konsekvcnc, ampak da naj poda ministrski predsednik na današnji seii senata izjavo o finančni polit ki v'^de. V smislu tega sklepa je imel minerski predsednik Herriot danes popoldne pred senatom dote govor, v knt^-em ie po''asnievaI in utemeljeval svojo finančno politiko. Na seji je vladala mrzlična napetost, vendar m ie bila situ-popolnoma nejasna. Ko je Herr;0t stavil vprašanie zaunnice. se je še rdelo, di je večina na nierovi strani. Tem večje je bilo presenečenie. ko je predsed"'k senata naznanil izid g'asovania 7a zaupn;co vladi je glasovalo namreč samo 132 senatorjev, proti pa 156. Med burnim ploskanjem desnice ''e bila nato seja zaključena. Takoj po seji se je sestavi! ministrski svet k izredni seji. Vlada ?s s' fenila podati kolektivno demlsllo. Zvečer so se ministri zbrali v zunanjem ministrstvu. da sestavijo demisiisko r!smo na predsednika republike. Levičarski karte! je že dalj časa pripravlja! odločilni boj proti nezanesljivemu senatu. Njegovi načrti so šli celo do predloga za popolno odpravo gosposke zbornice. Temu se ni čuditi, saj je poslanska zbornica bila nesorazmerno trdnejša za radikal-no-socijafestlčno zvezo kot senat, čeprav ima ta radikalno večino brez socijalistične primesi. Toda boj proti senatu je boj proti ustavi V bitki je Herriotovo združenje radikalov, republikanskih socialistov in in- ternati jonaln h sociialistov podleglo. Podleglo ni v boju proti oSvIjenju kleri-kalizma, ki ga je pobijalo ot> odobravanju večine francoskega naroda. Padlo je v nevzdržni borbi proti celokupnemu tok«i nove evropske politike. Herriotov kabinet je pri? i na površje, da s popustljivo politiko napram Nemčiji pokaže, da ie Francija klc-v-tana, ko se ji nadeva naziv iroperijaistič-ne sSe. Neiroija je francosko popustljivost smatra'a za slabost in je dr. Marsa postavila za naslednika pokritega monarhista dr. Luthra. V osebi tr.arša'a Hindenburga predlaga Nemcem monarhisiičnega predsednika republike, ki naj pripravi pot povratku Viljema U. al' njegovim sorodnikom. Herriotova zunanja politika, Id je računala z obstojem energične in iskrene nemške demokracije, je doživela razočaranje na celi črti. Namesto nemške popustljivosti je učakala Chamberlainovo napoved o potrebi spremembe pariških mirovnih pogedb v prid osrednjih sil. Levi kartel se je izkazal v tuji po4.tiki kot neuspešen poizkus. Smrtni udarec oa je Herriot doživel na finančnem polju. Francija ima čez 300 milijard notranjega dolga in velikanske svete, ki jih ima plačati Angliji m Ameriki. Edini izhod je ogromen davčni napor cele zerrJje, ki je bogata in deležr.a nenavadne industrijske in trgovske konjukturc. Dežela pa more dovoliti žrtve le vladi, ki ima zaupanje po-sedujočih slojev. Tega zaupanja Herriot, ujetnik svoječasnih obljub socijattstlčnim reformatorjem, nima več. Zato je moral napraviti prostor drugim. Vse prej kot opravičeno pa bi bilo zmagoslavje klerika,:zma. Herriot je pade! ob težkočah, ki niso nič v sorodu s klerikalnim imperijaJizmom. Napravil bo prostor možem, katerih preteklost ln sedanjost je tuja kulturni of-nzivi skrajne desnice, ki pa u videvajo, da je za ureditev francoskih financ ln uspešno orl-jentacijo zunanje poLtike potrebna večja enotnost celokupne francoske nacije. Hindenburg o svoji kandidaturi Izmenjava brzojavk med Hindenburgom in Jarie^au — Vedno večji odpor proti Hindenburgovemu nastop«. Berlin. 10. aprila, s. Časopisi desnice objavljajo besedilo brzojavk, ki sta ju izmenjala dr. Jarres in Hindei ' urg ob priliki določitve kandidature blnka desnice za predsednika republike. Na brzojavko. v kateri je dr. Jarres prosil Hindenburga. naj prevzame kandidaturo. je Hindenburg odgovoril: »Misliti si morete, da mi sklep, postati Vaš naslednik, ni bil ravno lahak. Ponudbo sem sprejel le vsled čuta dolžnosti in ne po lastnem mnenju. Ako Kom izvoljen, želim da bom mogel ob k: "u svojega življenja domovini še kaj koristiti.« «Vorwarts» trdi. da je tisk desnice zamolčal prvi stavek te brzo' vke, ki se je glasil nastopno: »Izredno obsu- jem. da so Vaši izgledi za izvolitev tako slabi in da ste tako velikodušno odstopili od svoie kandidature.« Bavarska ljudska stranka očrtava v listih svoje razmerje do Hindenbur^o-ve kandidature na način, ki je vse orej kakor reklama za maršala. Nemška b->n-noveranska stranka je izdata proglas, ki odločno poudarja, da bi raje videla, ako Hindenburg ne bi kandidiral. Stranka bavarskih kmetsk'h in srednjih stanov izjavlja, da se je Hindenburg po krivici omenil v protrlasu bloka desnice. Navedene tri stranke niso svojim pristašem izdale za volitev nobenih obveznih navodil, temveč jinl prepuščajo svobodo, voliti enega ali drugega kandidata. Velikonočna pavza v firenških pogajanjih Voditelja italijanske in jugoslovenske delegacije o vzrokih počasnega napredovanja. — Konferenca bo trajala še dva meseca. •Firenze, 10. apri'a. a. Senator Ouar-tieri. načelnik intalijanske delegacije na konferenci v Firenzi. je o dosedanjem poteku italiiansko - jugoslovenske konference podal novinarjem naslednje podrobnosti: «Delo konference se nadal.iuie z veliko naglico in so vse nasprotne vesti neresnične. Pač pa so razpravo zelo važnih vprašanj v dvamesečnem delu neprestano onemogočale težave, ki so se morale rešiti za Itali>'o le v Rimu. za Jugoslavijo pa v Beogradu, kjer se morejo posvetovalci obeh držav sestaiati in posvetovati z različnimi ministrstvi. Predsedn;k in glavni italiianski delegati v Firenzi odpotujejo na velikonočne praznike, toda delo se prekine za kratek čas. ter se zonet začne takoj po Veliki noči. Izvzemši podrobnih vprašan), ki so se rešila, pa konferenca še n! podpisala nobenega dogovora. Morem reči. da so se poleg dogovora za Reko. ki je končano, razpravljala razna na Za-der nanaša !oča se vprašanja, posebno o avtomobilskem prometu med Zadrom in zalediem. ki zagotavlia in Ščiti obmejni gospodarski promet. Delo konference se bo nadaljevalo približno še dva meseca in sem vesel, da morem ugotoviti neprestano zb'iževanie in na-raščanie prisrčnosti tako v odnošaiih med italiiansko in iugoslovensko vlado, kakor tudi v odnošaiih med obema prebivalstvoma. Trst 10. aprila, a. Vaš dopisnik je imel danes na tukajšnjem ko'odvf.ru priliko govoriti z načelnikom jugoslovenske delegacije v Firenzi poslanikom g. dr. Otokarjem RybaFem, ki se je s svojo soprozo vračal iz Firenze v Jugoslavijo. V daljšem razgovoru je g. poslanik na vprašanje, aH bo mogel kaj povedati o dosedanjih uspehih konference v Firenzi, izjavil, da mn je to nemogoče. ker Dogajanja še niso konča- na. Na vprašanje, al; je resnična vest, da bi bil italiianski min. predsednik sta vil ultimatum, da se morajo pogajaria do 15. aprila končati ali pa prekiniti, je odgovoril, da je ta vest navadna izmišljotina. Glavna okolnost, da potekajo ooga'ania počasi, je to, da je načelnik ita'ijanske delegacije senator Ouar-tieri že več tednov bolan in mora ležati v pos+elji. tako da sta se morali obe delegaciji ponovno sestajati ob nieg >vi bolniški postelji. Konferenca je radi velikonočnih nraznikov prekinjena in «c sestane naibrže proti koncu meseci Po njeeovem mnenin bo konfercnca brez dvoma trajala dober mesec dni, ako ne še več. Poslanik dr. Rybar je ob 11. dopoldne odpotoval iz Trsta proti LjubljanL Mednarodni položai Poljske Varšava, 10. aprila, s. Poljsko časopisje zelo mnogo piše o odnošaiih med Nemlijo in Rusijo. Časopisje desnice poudarja, dd se Nemčija najbolj boi: bodočega sporazuma med Poljsko in Rusijo časopisje levice pa opozarja na nemško nevarnost, ki bo nastala iz nemško - ruske zveze. Obe stroji poljskega tiska pa sta s! edini, da se bliža čas, v katerem bo Poljska prisiljena, lavno priznati se k ruski ali k nemški or ientaciji. Vendar pa se smatra, da ie pod sedanjimi okoliščinami izključena orijeata-cija Poljske na nemško stran. Grozna železniška nesreča t Španiji Barcelona, 10. aprila s. Pri železniški ne. sredi, ki se je dogodila na električni železnici Barcekma-Sarria med postajama Sarria hi Bona Nova, je bik) ubitih 26 oseb. 105 oseb je bilo po večin! zelo težko ranjenih. 50 od njih so v Jrvbenskj nevarnosti. Vzrok nesreče je bS ta, ker so odpovedale zavore. Velikonočna številka «Jutra»obsega 32 strani in stane 3 Din. Med drugim vsebuje: Razp s 100 nagrad za rešitev velikonočne križanke (str. 25.). Spomini na velikonočni potres pred 30 'eti (str. 13.). Mladinska priloga (str. U.). Vel konočna leposlovna priloga str. 9) Moda (str. 21.) Masaryk: Svetovna revolucija (str. 4) Rubrike: Sokol. Šport. Kino. FilateH-ja. Socijaina poEtika, Po slovanskem svetu. Zdravstvo itd. V številki je 35 ilustracij. Prihodnja številka «Jutra» izide v sredo zjutraj. Ukrepi za omejitev zasebnega šolstva Polagarje izoitov pred državnimi komisijami, — Omejitev ženskih učiteljskih prinravnic. — Reduciranje razredov v srednjih šolah radi nezadostnega števila učencev Beograd. 10. aprila, p. Nadprodukci:a polinteligence in inteligence se posebno otežuie po zasebnih srednjih šolah. Zato ie ministrstvo prosvete sklenilo ukrepe za omciitev zasebnega šolstva. Oo'"e*ci teh zavodov bodo morali proti plačilu nred"!canih taks polagati popol-re izoite ored državnimi komisijami. Ženske nriva+ne nreparandiie se omeje s tem. da se na novo goienk nc sprejetja. V državr'h ženskih pripravnicah se uvede n»merns claustts. Meščanske privatne šole so zaenkrat izvzete od vseh teh mer. Komisi-vai v Newyork g. Vasa Lazarevič, dirsk-tor oddelka za zaščilo države v ministrstvo za notranje stvari. Zastopal bo tam našo državo na mednarodnem oolitičnem Zakaj je potrebna stranka samostojnih demokratov Jasen odgovor glavnega glasila SDS na ugibanja opozidonal- cev o njeni bodočnosti. Časopisje opozicije, zlasti tudi naše klerikalno časopisje, je zadnji čas mnogo pisalo, kako bo potnenjal trajni sporazum med radikali in radičevci propast samostojne demokratske stranke. Vsa ta s »skrbjo* za bodočnost SDS prežeta ugibanja poražene opoziciji, zavrača sedaj beograjska eReč* s krepkimi argumenti. Ona piše: Samostojna demokratska stranka je edina stranka, ki je v vsakem trenutku in na vsakem mestu dosledno izvajala politiko narodnega unitarizma ter čistega in pravega jugoslovenstva. Le kot ol-jonirju teh idealov je narod pov«.ril svoje zaupanje bivši demokratsV stranki, ki je predstavljala logično fuzijo vseh z demokratskim in jugoslovemkim duhom prežetih elementov v trenutku postavljanja temeljev naši državi Demokratska stranka je pomeniala narodno in politično uresničenje idealov, ki ne terr.»;!fe samo v politični potrebi pri ustvarjanju države, temveč tudi v samem njenem raisonu d'etre. Odrekati raison d' etre demokratski stranki, bi pomenjalo odrekati ranson d etre državi sami. Pretresi v demokratski stranki, k? so znatno slabili njeno pozicijo med narodom. so dovedli do končne cepitve te stranke v trenutku, ko je pod vplivom naivnih politikov krenila s svo'3ga pravega pota ter natopila odkrito --"ti duhu svojega programa in pogazila obljube. dane narodu pri volitvah. Stranka je hotela pod volivom političnih ko-ristolovcev podrediti svoiim interesom interese naroda in države, a ie tedaj Sv. Pribičevič s svojimi tovariši odkrito in moško orerezal čir ter tako r^šil čast bivše demokratske stranke in obvaroval niene ideale. Dasi z manišo politično frakcijo, vendar je Sv. Pribiče-vid od tega časa edin? predstav'-'"! Dravi politični demokratizem in SDS., ki ji načeluje. je ideološko in programat-sko ono, kar je bila demokratska stranka prej. Najnovejša zgodovina v poslednjem letu našega političnega življenja tudi dovoli jasno označuje postopanje Davidovičeve demokr. stranke, ki je s svojimi metodami, taktiko In deli demantirala vso svojo preteklost in omadeževala svoj program. Samostoj- na demokratska stranica Je mlada stran* ka, vendar pa ima svoio preteklost, ker temelje njene korenine globoko v ustvarjanju in oblikovanju države same. Vendar pa ima tudi svojo sedanjost Povodom minulih volitev je izrekel narod svojo besedo m kljub nečuvenl gonji nasprotnikov, ji je uspelo dobiti 250.000 narodnih glasov. SDS. je za sedaj s tem uspehom zadovoljna. SDS. bo nadaljevala odkrito borbo proti separatizmu in demagogiji, v čemer bo imela še večji uspeh. Narod Je pričel u videvati. v čegavi roki je zastava, na kateri so napisani ideali resničnega narodnega unitarizma in državnega edinstva in kdo predstavlja zdravo ju" 'slovensko politično zavest, ki je potrebna tej državi kakor vsakdanji kruh. Ako se govori o izgubi raisona d* etre kake stranke, se iz navedenih razlogov ne more govoriti o SDS. Stranka, ki bi v slučaiu sporazuma med radikali in radičevci izgubila razlog za svoj obstoj, bi bila v prvi vrsti Davidovičeva str>nka. Možnost »razdelitve oblasti med Hrvate in Srbe* morejo soravliati v zvezo z izgubo raisona d'etre SD3. s-"*io politične glave s ptičjimi možgani. Stranka, ki nroDoveduje unitari7em In kj drži v koheziji vse napredne nacijo-nalne elemente našesra troedinega naroda. bi bila tej državi še potre^rejša v času razdeljevanja interesnih sfer. Tekom časa bo dih dema«"«^!^ in fanatizma stalno padal, kar se bo zgodilo izključno po zaslugi SDS. in v njeno korist. Razvoj notranje ureditve naše države se mora vršiti v duhu edinstva in Jugoslovenstva in ko bo prišel v svojo končno fazo in do svn?* poslednje točke, bo istotako obstoia'* c+rati-ka. katere edini cili bo varovati, kar je ustvarieno. Ta stranka je za sedaj edino SDS. Zato obstoja njen raison d' etre ne samo v preteklosti in sedanta-sti. temveč ie zagotovljen še bolj tudi v bodočnosti. »Reč* pravi končno, da pomen'- fr, ditev. da bi s sporazumom med radikal} in radičevci odpadel ra7log za nadalinji razvoj SDS., romankanie poima o evo-luciii političnega nacijonalnega življenja. t Pre«! razširjenjem Male V antante ' Dne 3. mate se sestane v Bukarešti konferenca Male antante. ki bi se po prvotnih dispozicijah imela vršiti že v marcu. Kakor vse kaže. se bodo do takrat izpolnili predpogoji, radi katerih se je sestanek preložit za dva meseca. Tj pogoji so se tikali Grčije in Poljske. Sicer se še do danes ne da trditi, če -grride faktično do razširienia Male antante. Stvar z Grčijo je odvisna v prvi vrsti od Jugoslavije, zakaj med Beogradom fn Atenami razmerje ni poravnano in hi je treba najprej raziasnienia. Pogajanja z Grčijo pa ugodno potekajo: Grčija je izpolnila več predpogojev. od katerih je bil odvisen nadaljni potek cogajanj. Razveljavila je pogodbo z Bolgarijo, tikatačo se medsebnine obveze o zaščiti narodnih manišin, raz-veliavila je. še preden ie stopila v veljavo. nam na ljubo, ker se je tolmačila kot priznanje bolgarske narodnosti Makedoncev. — dasi se je z razveljavlje-njem zamerila silam v Zvezi narodov. Izročila nam ie solunsko cono-In izenačila ie tarife — na železnici Djevdjeli-ja - Solon. Ostaie točke, ki jih ie še treba urediti, bodo gotovo odpravljene z dnevnega reda do ma;a. tako da bo mogoče v Bukarešti pokazati že na ju-soslovensko - grško pogodbo kot na osnovo nadaljne zveze. Kaka nai bo ta zveza, ali samo jugo-slovensko - romunsko - grška, ali za Grčijo razširjena Mala antanta. to še vedno ni videti sigurno. Faktično sta na zvezi z Grčiio zainteresirana samo južna čiana Male antante. S Polisko je Ma'a antanta že dolgo gojila pri'ateliske stike in naoram mnogim splošno evropskim problemom se je nastopalo enotno ali ceio skupno. Da se Poljska zadnit čas še bolj približuje Mali antanti. temu ie gotovo v prvi vrsti vzrok problem Nemčije. Francita, kf ie enako zvest nri;ateli in zaveznik Male antante kot Poiiske. ima nedvomno interes na tem. da postane zveza med glavnima dvema političnima člnl-teliema vzhodno Srednie Fvrope čim tesnejša ker se s tetn nemške revanš-ne težne efektne'e izpodbijajo. "V Mali antanti sami ie stvar bolj komplicirana. V vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji ne more biti nikake razlike med Poljsko in Malo antanto, ker je Velika Nemčija vsem enako opasna. AH mogla bi se omiliti ost Male antante. naperjena zoner Madžarsko. — in to je faktično ena glavnih točk njene eksistenčne nujnosti. Zakaj, znnao je. da Je bilo razmerje med Poljaki in Madžar? vedno nrecel prisrčno, osobito od leta 1848. dal;e: eventualni pristop Poljske v okvir Male antante ne bi smel imeti te posledice, da bi se zmanjšala odločnost zoper vsakršen restavracijski poskus habsburški in madžarski. Na pristopu Poiiske Ima nedvomno naivečii interes Rumunlia vzprlčo svojega ne!»gr*}-»ega razmer'a s sovjetsko Rusiio. Glede teritorialnih sporov Poljske in Rurmtnije Češkoslovaška fn Ju-soslavlia ne moreta biti niti najmanj vezani. Glede priznanja da iur« vstop Poljske ne more imeti vpliva, ker Je ta sovjetsko vlado že priznala. Prezreti se tudi ne sme dsistvo. da se Poliska pogania za čin velesile in ca ie v tem oziru že dosegla prvi uspeh s tem. da .io ie Francka priznala za velesilo. Mogla bi tedaj pričeti s težnjo, da si pridobi vodstvo v Mali antanti. ki ga ima doslej faktično Češkoslovaška. Ostane pa 5e vedno cela vrsta splo-šnoevropskih problemov, pri katerih bo moglo biti razšlrienje Male antante samo koristno. Baš sedai. ko ie vprašanje razmerja do sovjetske Rusije le podrejenega pomena, vprašanie razmerja do Nemčije in vsi problemi, ki so v zvezi z Zvezo narodov, z razorožitve-no akcijo in sličnimi mednarodnimi evropskimi zadevami, pa se nahaiajo v ospredju, sedai more biti razširjenje Male antante velikega pom&na. Francozi o voHtvi nredsecinika v Nemčiji Dunajska »Neue Frele Presse* objav-lia izjave francoskega finančnega ministra Anatola de Morzie. voditelia francoskih sociialistov Renatidela in predsednika francoske radikalne stranke Cazalsa o volitvah predsednika v Nemčiji. Anatole de Monzle je iziavll: Ker poznamo razpredelitev strank v Nemčiji, tudi vemo. kako jih moramo presojati. Polovica ali skoro polovica izmed njih je imreriiallstična. druga polovica pa demokratična. Republika stoji torej na slabih nogah. Tega ne smemo pozabiti, kadar se pogaiamo z Nemčijo o kaki pogodbi, ki bi mogla v splošnem Interesu zbolišati z versaillesko pogodbo ustvarjeni položaj. Mi ne bomo napravili napake, da bi spravljali v zvezo z Izidom predsedniških volitev usodo nemške republike in :riene obveznosti napram zaveznikom. Seveda bi izvolitev Jarresa pridobi'a strankam desnice za nekai časa ugled, toda tudi mi smo imeli svojega Mac Mahona. ki je nastopil proti republikancem, vendar pa jim ni zabranil. ohraniti republiko in prepoditi predsedn:ka. k? iih Je hotel zadušiti. Polovica Nemčbe je demokratska in republikanska. Ako bo za gotovo dobo zmagal Jarres ali kak drug desničar. se gotovo ne bo pustila poteptati ter bo še nadalje skušala uveliaviti svoj vpliv na državno politiko. Novi predsednik bo moral dovoliti svojim nasprotnikom. zlasti v zima njih zadevah, koncesije, ako se bo hotel vzdržati. Po-gaiania z Nemčllo se torei morejo nada-lievati. V splošnem na bi bilo prezgodno v Izvolitvi kandidata. welmarske koalicije, torei republikanca, videti zmago demokraciie v Nemčiji, ker bi druga polovica naroda, milita rlstl fn zagovorniki revanehe. radi tega 5e vedno ne izginila. Nasprotno bi bil tudi demokratski predsednik prisiljen upoštevati zahteve svoiih nasprotnikov, da se Izogne prevelikim notranjim težkočam. Tako je vedno v politiki. Parlamentarni vod'a socijalistov Re-naudel Je Izjavil: V Nemčiii se vrSl boj za ohranitev in ta uničenje republike. NemSki socijalnl demokraciji ne moremo dati nobenih nasvetov, mnenja pa smo. da M modro ravnala, ako se odpove svojemu kandidata in odda glasove kandidatu, ki nastopa kot nasprotnik proti zastopniku vseh moči reakcije in preteklosti Pri »edaniih volitvah ne gre za razredni boj. Olasovanje se vrši za republiko in proti njej. To je stopnja, ko se morejo socijalisti postaviti na stran centra. Prevelika politična napaka bi bila. če bi se dovolila desnici relativna zmaga. Splošni mir bi gotovo trpel radi tega. Francoski socijalisti. ki zasledujejo doma politiko kartela levice. smatrajo za Nemčijo kartel s cen-trumom popolnoma spreiemliiv. Poslanec in predsednik francoske radikalne stranke Cazals je izjavil: Predvsem naj ve inozemstvo, da se v Franciji nikakor ne zanimamo prestrastno za volitve v Franciji. Res je, da notranje zadeve Nemčije ne motrimo ravnodušno. ker Je iasno za nas. da je zunanja politika te države boli kakor katerekoli druge odvisna od razmerja strank. Vemo tudi. kako počasi se vrši v Nemčiji politična evolucija, in zato ne pričakujemo radi Izvolitve novega predsednika nobene izpremembe fronte. Glasovi, ki so Jih dobili razni kandidati, kažejo, da se razmerje moči med strankami od decemberskih volrtev ni bistveno izpre-menilo. Ker je sedan;a razdelitev moči omogočila nemški vladi. k,.-mu!irati predloge, ki so bili v Londonu in Bruslju ugodno sprejeti In ki jih tudi v Franciji smatramo kot sprejemljive za podlago poga-anjem. je komai pričakovati, da bi imel novi predsednik dovoli moči za odtegnitev teh predlogov, in nja pripada katerikoli stranki. Seveda je iasno. da ie v interesu Nemcev, ako vzbu-de pri drug:h narodih še več zaupanja kakor doslej, tega ra ne bodo nikdar dosegli, ako bodo izvol'11 državnega predsednika iz vrst delnice. V Franciji seveda želimo, ne da bi se hoteli vmešavati v notranje zadeve Nemčije, da zmaga kandidat levice. To bi bil uspeh, ki bi pomenjal novo stopnjo v nemški evoluclil. To željo gojimo v interesu splošnega miru. ki ne more biti zagotovljen. ako ima:o v Berlinu oblast stranke. k| sanjajo o revanši, ali pa. ako bi zavzemale s'a!iŠče, s katerega bi mogle nanio vplivati, kar bi pomenialo isto. Vsekakor francoska vlada ne bo čakah na izid volitev, da bi prej ne posvetila nemškim predlogom one pozornosti, ki jo zaslužita. Francoska vlada ima opravka z nemško vlado in ne z Ebertovim naslednikom. V Berlinu nai se odpovedo omejitvam, s katerimi se hočejo izogniti določbam mirovne pogodbe, jamstva in razsodišča. in sporazum se bo mogel doseči že na zborovanju Zveze narodov prihodnji september. _ Pomen otvoritve prve j židovske univerze Dne i. aprila je lord Balfour slovesno otvoril židovsko univerzo v Jeruzalemu. Ta dogodek nI izrednega pomer« In nI običajna otvoritev nove visoke šole. Otvoritev prve židovske univerze, in sicer v Palestini, univerze, kier se bo pouk vršil v pravem židovskem jeziku, to je eden zaključnih aktov iz velein-teresantne zgodovine obnove židovske države, židovske narodnosti. Kar se je pred par desetletij celo najlankovernej-šim optimistom zdelo nemogoče, to danes postaja resnica. Zidie se faktično restavrirajo kot posebna narodnost tega se danes ne da več taiiti: otvoritev židovske univerze v Jeruzalemu pome-nja velik korak k dosegi židovskih naci-jonalnih ciljev, korak naprej v gibanju, ki je znano pod označbo clonlzma. Cionizma orvi pričetek pomeni nastop dunajskega kniiževnika dr. Teodora Herzla (1860. do 1904.). ki je s svojim delom «Zidovska država« oovzročil velikansko gibanje v židovskem svetu ter sprožil pričetek židovsko-.nacilonalne ali cionistične organizacije, ki se ie brž razpredla do vsem svetu. Nlen glavni smoter je bil: obnova židovske narodnosti probujanie židovske naciionalne zavesti in borba proti asimilaciji z drugimi narodnostmi Dne 29. avgusta 1897. se je vršil prvi cionistični kongres, na katerem se je zbralo dve sto delegatov židovskih organlzacll ood vodstvom Herzla in znanega oariškega esejista Maksa Nordana. Tu se Je postavil oro-gram. da se teži po osnovaniu lastne židovske domovine pod garancijo mednarodnih pogodb. Stremljenje Židov mora iti za: naseljevaniem Palestine z židovskimi poljedelci in industrijskimi delavci, solidamostio vseh Židov, jača-njem židovske nacijonalne zavesti, stremljenje, da se za te cilje pridobi soglaša nje vseh narodov. Odtlej ie cionistično gibanle hitro napredovalo. Osnoval se Je močan fond za realizacijo nrograma. prirejali so se kongresi in vršila se je živa propaganda. ki je kmalu ves židovski svet razcepila na dva tabora: na cioniste. t. J. nacijonalistične žlde In na nasprotnike tega gibanja, imenovane aslmilante. ki zastopajo nazlranje« nai se ŽIdJe nrl-lagode narodnemu miljeju. v katerem bivajo. Svetovna vojna, ki Je prinesla osvo-bojenje mnogim potlačenim narodom. Je nepričakovano naglo uresničila najsmelejše nade cionizma. Leta 1917. so angleške čete do imagi nad Turki zasedle Palestino In dne 2. novembra 1917. Je Izdala angltf.ka vlada slovesno deklaracijo, v kateri Je zagotovila Židom osnovanje lastne države v Palesti. nI seveda v obliki in pod pogoji da ne trpe druge narodnosti in druge vere. To je povzročilo velikansko navduše-i nje v cionls ličnem svetu ia ko se Je Turčija morala tndi pravno odreci Palestini. se ie priče'a v deželi organizirati židovska samouprava. Predvsem se Je pričela živa kolonizacija: iz najrazličnejših dežel, osobito pa iz Poljske in Rusije so pričele prihajati židovske družine ter se naselile v Palestini, lotivši se poljedelstva, obrti in industrije. Mnogoštevilne zadruge omogoču'*-jo. da se kolonisti užive v nove razmere. Pri tem se ne sme pozabiti da je bila Palestina nekdaj mnogo rodovlt-neiša in bolj obljudena neco danes: racijonalna tehnika hoče sedaj obnoviti nekdanje stame. Ker živi na milijone Židov v Poljski in Rusiji v največjem siromaštvu, se priglaša naseljencev vedno več. Posebno skrb osvečajo izobrazbi: snuiejo se šole na naimoder-neiših temeljih, vse s starožidovskim učnim jezikom. Razen osnovnih šol in vrtcev ie mnogo tudi sredniih in strokovnih šol ter učiteljišč. In sedaj se je otvorila tudi najvišja šola. univerza istotako s starožidovskim učnim jezikom. Skleo. da se osnuje univerza, je sprejel cionistični kongres že 1. I913_ oziroma že 1901.: realizirati pa se je pričela ta ideja po vojski, ko se ii ie leta 1918. Doložil temelini kamen. Univerza ima več institutov za naučno pre-iskavanje. osobito za C'Me kolonizacije. Otvoritev se je izvršila zelo slovesno: orisostvovali so mnogi odlični za-! stopniki držav in narodov ter kulturnih institucH. Od učenjakov je bil navzoč tudi Finstein. ki bo nekaj časa tudi nredaval na novi univerzi. Zidie so mnogo prispevali na vseh panogah znanstvenega in kulturnega dela: ni dvoma, da se bo del njihovih znanstvenikov udeleževal kulturnega dela na novi univerzi. Prav tako je tudi nedvomno, da bo židovska kolonizacija oridno napredovala, pri Čemer bo tehnika prebivalstvu pomagala do čim boljšega obdelovania in izrabljania zemlje. kar kaže že sedaj zelo lepe sadove. Arabci ki so doslej v Palestini v večini. sicer obnovi židovstva silno nasprotujejo in se tudi demonstrativno niso udeležili otvoritvenih slovesnosti, ali pomatralo jim vse to pač ne bo mnogo. Palestina se dviga in židovska narodnost se obnavlja. Politične beležke + Preosnova vlade. »Samouprava« od 9. t. m. piše. da ministrski predsednik Pašič preosnove vlade največ zaradi tega ni izvedel, ker so sedanji člani vlade v svojih resortih Imeli posla z nuinimi zakonskimi predlogi, ki jih ie treba končno redigirati ter Predložiti Narodni skupščini v rešitev. Ako bi se izvrši'a preosnova vlade, bi z izpre-membo ministrov zastalo obilno zakonodajno gradivo. Radi tega vzroka kakor tudi radi snlošnega političnega po-ložaia ni pričakovati kmalu rekonstrukcije vlade. V pričakovanju pre-osnove vlade se vdaiaio ooozicijonalne skupine, razbite pri volitvah, pobite tudi v verifikaciiski debati Narodne skupščine. svojemu priljubljenemu delu in-trigirania in se radi tega pojavlja zadnje dni v javnosti nešteto neosnovanlh kombinacij, ki se izvajaio iz na;malen-kostnejšh dogodkov, da bi izgledale čim verjetne-še. — Mi smo že pred dnevi ugotovili, da so vse kombinaciie opozicije, zlasti pa vesti klerikalnih listov. ki so navajale vsak dan drug vzrok za odložitev preosnove vlade, brez vsaVe podlnge. Do tega mnenia je prišel tudi žal šele včeraj »Slovenec«, ki pravi da je koncentracijska vlada itak nemogoča »vsled zadnjega programa tičnega nastopa vladne večine, posebno vsled nienih zakonskih predlogov. ki jih namerava predložiti skupščini. med drugim zakonski načrt o sodnikih in tiskovni zakon.« V začetku tedna ni opozicije in »Slovenca« prav nič oviral v upaniu na koncentracijsko vlado Programatični nastop vlade, niti zakona o sodnikih in tisku, ko pa Je poslalo grozdie prekislo. so se za opozicijo zopet pojavile razlike v programu. Hitro obračata plašč no vetru! + Agitacija za »Slovenca* In proti •Jutru« po spovednlcah. Medtem, ko so klerikalni poslanci v Beogradu dopovedovali. da v Sloveniji ni teroria katoliške duhovščine ter da se pri nas duhovščina sploh ne meša v oolltiko, so katoliški politični dervišl po spo-vednicah za Veliko noč uganiall nesramno propagando za SLS in njeno časopisje ter pritiskali na vernike z odtegnitvijo odveze radi čitania zlasti »Jutra«. To se ni godilo samo na deželi, marveč tudi v Ljubliani. kier so spovedniki posebno drzno izsiljevali uboge služkinje. Kako se je to godilo pojasnjuje slučal ki ga je neka služkinja sama popisala takole: »Patru sem povedala še. da berem »Jutro«, toda ne politični del, temveč druge zanimivosti i Pater mi je na mojo onazko rekel, naj I berem »Slovenca«. Odvrnila sem. da je ] »Slovenec« tako pust in prazen. Nato pa je nater vprašal: »Ali obljubiš, da i »Jutra« ne boš več brala?« Jaz sem molčala, nerada bi obljubila. Pater pa Je le molčal in molčal In ni dal odveze. Videla sem. da pater čaka na mojo obljubo. da »Jutra« ne bom več brala in sem se pričela bati. da mi ne da odveze. Tako sem v stiski, da ne dol.im odveze, končno obljubila da ne bom lista več brala. Pater mi je nato dal odvezo.* Ta slučaj, kakor nešteto drugih. dokazuje znova, da se klerikalna stranka vzdržuje samo z zlorabo vere in s cerkvenim terorjem. To pa tudi dokazuje kako potreben in umest:n je boj proti politični podivjanosti in brezvest-nosti katoliške duhovščine, kateri je »Slovenec* hi dr. Korošec več kot pa cerkev in sam Doc, + Velikonočno darilo post Pucija samostojnim kmetom. Osebno glasilo poslanca Pucija »Kmetijski list* naznanja z debelimi črkami vsem samostojnim kmetom v Sloveniji da jim je parlamentarno zastopstvo SKS priborilo ra Veliko noč v proračunskih dvanajstinah mesto pirhov kloootec. Ta usneh seveda ne more nikogar Dresenetiti, kajti posl. Pucelj se ves čas proračunske debate sploh ni oglasil k besedi, da bi povedal, kaj SKS želi in zakaj je prav-za prav na svetu. + Inkvlzitorske grožnie tržiškega župnika. Tržiški župnik Ikerbec je prav vzoren božji namestnik. V cerkvi je tako vsekal vajenca Udeta do glavi, da se mu je udrla kri. Te dni pa se 'e vršila radi tega pred tržiškim občinskim posredovalnim uradom obravnav- pri kateri je župnik Skrbeč groz?l celo s cerkvenimi kaznimi osebi, ki ga je radi njegovega kaznivega dejani" *v)zvala na odgovor pred zakonito oblast. Da bi namreč odvrni! mater poškodovanega dečka od njenih zahtev in da bi jo preplašil. Ji Je grozil vpričo uradnih za-stoonikov: »Ali vi ne veste, da zadenejo vsakogar, ki tira duhovn;ka pred posvetno sodišče, silno občutne cerkvene kazni?! Alt ne veste, da so za nas duhovnike merodalna samo cerkvena sodišča. ki strogo sodijo. Premislite s!, kajti plač? II boste vse z visokimi obrestmi!* Res zan'mivo je. kako daleč sega drznost in reakcionarnost katoliške duhovščine! Tu je dokaz kaj bi ta gospoda počela z liudmi. ako bi še imela vso politično oblast v rokah in ne samo cerkvene. Ce se poslužuje tak;h izjav duhovnik v mestu, kakor je Tržič, kjer žive tudi inteligentni liudje. si moremo predstavljati, kako morejo podobne izjave vplivati na Driprosto kmečko ljudstvo v krajih, kier stoji prebivalstvo pod Izključnim vnllvom duhovščine! Pa se še drzneta klerikalni poslanci govoriti in pisati, da v Sloveniji ni kle-rikalnega terorja! _ Iz demokratske stranke Shodi in sestanki SDS v mariborski oblasti IX eprfta: St. Vid pri Ptuju in Stojnd (po* slancc dr. Pivko). 14. aprila: Poljčane, občni zbor krajevne or< ganizacije (poroča posl. dr. Pivko). 15.: aprila: Maribor, občni zbor krajevne on« ganizacije (poroča posl. dr. Pivko.) 16. aprila: Dravograd, občni zbor krajevne organizacije (poroča posl. dr. Pivko). Studenci pri Mariboru, ustanovni zbor krajevne organizacije. 17. aprila: Tezno in Pobttije, shodi (poroč« posl. dr. Pivko). 18. aprila: Maribor, Magdafensko predmesh Je, občni zbor Gospodarskega in poli« tičnega društva (poroča posl. dr. Pivko) Občni zbor krajevne organizacije Demokratske stranke v Mariboru se vrti v tre do li. aprila /925. ob 20. ari v maU dvorani Narodnega doma. DNEVNI RED 1.) Poročilo g. poslanca dr. Pivk«: 2.) poročila predsednika, tajnika in bla* ga j nik« : 3.) volitev novega odbora; 4.) razprava volitvah v ob'astno sknp» ičino. zlasti z o«, "om na Maribor; 5.) predlogi, nasveti in razno. Po svetu — Splošna mobilizacija ▼ Turčiji zaradi vstale Kurdov. Angorska narodna skucSči-na je na podlagi poročila Izmet paSe, ki I; nazlaSat, da Je vstaja Kurdov mnogo rcs-ncJJa, krkor so poročali 'Isti. sk'en!la sploS-no mobilizacijo tur&ke armade, ki Jo J: vlada takoj odred'!a. VstaSi so napadli m»»ta Malatia, Mardin in Meiazzerd ki leže v veliki medsebojni razdalj'. Med tem so turške čete pregnale upornike pri vasi Oticnd-Ji, pri čemur io imeli Kurdi nad tisoč vib In ranjenih. — Odstop ameriškega vojnega mhutra. Ameriki vojni minister J. VVceks ki si Jt te dal) časa pripravljal za odstop. Je s* iaj nenadoma obolel in predložil zato predscJ-niku Coolidgeu svojo demisijo, ki bo syro Jeta. čim bo določen naslednik. — Konference dr. MataJe z MusscrnPem. Avstrijski zunanji min ster dr. Mataja, ki se mudi sedaj v Rimu, Je Imel te več posvetovanj z Musso'fnijcm, ki J« prosil v or-vi vrsti za pojasnilo o notranjem fn ztri.a-njem položaju Avstrije. Dr. Mataja ie pri tej pril kl opozoril Italijanskega m:n. pr d-sednika na celo vrsto vprašani, katerih rešitev Je v Interesu obeh držav nujno p> trebna. Dalje časa le konferiral tudi $ t!-nančnim ministrom de Stefa-tiltm. — Anglija za končno ureditev moSulH > Ca vprašanja. Angleška vlada Je vooUč stopita z anzorsko vlado v pogajanja, da omogoči končno sporazumno ureditev mo-sulskega vprašanja. Angl ja namreč tel. da se ie pred odločitvijo Zveze narod« v poskusi doseči med turškim ia ftn Stališčem direkten sporazum, _ i Kraji in ljudje Velikonočni Ljubljančani V Ljubljani, pred Veliko nočjo. Naše mesto je v veselem pričakova-ju velikonočnih praznikov. Na trgu ob .jubljanici gospodinje v nemirni naglici nakupujejo velikonočni žegen ter pol lijo shrambe z oranžami in gnjati. Dana peko in pražijo. Precej dostojanstveno se drže sedaj, ljubeznivo sitne ;o vse, nikogar ne puste čez kuhinjski jrag. Že se pojavlja njih veličastni kn-linjski umotvor: potice, rahle ln sočne, ia se ti smeje srce, kolači, pirhi itd l'o so dnevi, ko padajo poljubčki se slajši od potic. Ljubezen gre pač skozi želodec. V posodah se šopirijo pirhi. rdeči, modri, pisani, veselje za male_ in velike. V predmestjih se po'mjo lične košare z velikonočnimi dobrotami, beti sc še starovezeni prt, s katerim pokrivajo košare in koške, da jih poneso v -erkev. " Prazniki so pred durmi, vse mora Siti lično, cveteče, duhteče. Aleluja, vstajenje, pomlad, prerojenje. Prvi z vsemi skrbmi, vsakdo naj da auska novemu pomladanskemu razpolozeniu. V soboto dopoldne drgeta še vsakfV nervoznem razpoloženju, da zaragoa velikonočna raglja iz zvonika. Popoldne se že vijejo dolge procesije pisanega občinstva, vse je praznično, mlado. Sc starost se pomlaja. Po poboznostih se zberejo družbe, Šiška, Vic in Roznu* ožive. Od glavne pošte do vznozja roz-niškega hriba veličastna promenada, pogledi švigajo, da včasih tudi zagori. Na velikonočno nedeljo vstane dobršen del Ljubljane na vse zgodaj, da pogleda še procesijo cerkve Srca Jezusovega, popoldne Pa se razprše na vse vetrove. V gručah drve iz mesta, da se iz dihaio v svežem zraku okolice. Vabno jih zeleni travniki, gozdi, deviške trate Ln poljane. Narava daje veselje, moc m svežost Okoliški krčmarji si zadovoljno vihajo brke, krčmarice otepajo s širokimi krili, domače hčerke se sučejo, kakor jagnjeta. Vsi pač gostoljubno m pokroviteljsko sprejemajo svoje goste. Veliki teden je sicer teden trpljenja, sledi pa pomlad, življenje in veselje. Nekaj jubilejev v Ljubljani in drugje (Po beležkah nadkomisarja Ivana Robide.) Leta 1735. - torej pred 190 leti te bil roien v Ljubljani p. Marko Po-hlln, avguštinec. slovenski slovnicar m Pisatelj. Umrl je 1. 1801. _ Leta 1805. je umrl v noci od marca abbe Gabrijel Gruber, jezuit m navigacijski direktor, izvrsilec Onber-ievega prekopa v Ljubljani. — L. 1805. e umrl Blaž Kumerdej, slovenski slov-ničartn pisatelj. - L 1805. so prišli Francozi drugič v Ljubljana Napoleon ie naložil ilirskim deželam 100 milijonov d3Lk1815. 1. marca ie bil po francoskih načrtih, a po avstrijskem generalu baronu Lattermannu zasajen ljubljanski Lattermannov drevored. L 1825 zgrajena nova cesta preso Baiia do Iga. Cesar Franc in cesarica Karolina 16. septembra sta se vozila prva po nii. Cesta se dogradi sele leta 1826 Drugič sta si cesar in cesarica ogledala cesto 5. juniia 1830. Zato dva soomenika: eden ob Gruberjevem mostu, drugi pred mostom čez Ižtco na BlrjUiS35. ustanovljena otroška varo-ralnlca v Liubliani. L. 1835. je utonil jezikoslovec in knjižničar Matija Cop na Savi. — Roien Simon Jenko. L. 1845. se ie pričela zidati prisilna delavnica v Liubliani. — L. 1845. je začel Jos. Benedik Withalm iz Gradca zidati kolizej in vojašnico za prehodne vo;ake v Liubliani. — L. 1845. je umrl v Trstu Matej Ravnikar, škof in slovenski pisatelj. L 1855. se ustanovi pekovsko novo društvo v Liubliani. — Se sklene kon-kordat! — Pridejo v Ljubljano ustnl-jjenke in prevzame'0 v lastni režiji oskr bovanie civilne bolnišnice. — Je umrl slikar Matevž Langus, ki ie pravkar do-vršil slikarije na stropu frančiškanske cerkve. L. 1865. z denm 1. januarja se ustanovi fijakarska zadruga v Ljubliani (po Cimadori iz Gorice). — Poveča se pokopališče Pri Sv. Krištofu. — Se zgradi Hradeckega most iz litega železa čez Liubljanico. Veljal je 29.500 for. — Rojen pesnik Fran Gcstrin. L. 1875.. dne 28. januarja umrl odvetnik dr Etbin H. Costa. župan ljublianski in pisatelj. — Postal dr. Iv. H. Po-gnčar ljubljanski škof. — Zgraiena hiralnica sv. Jožefa. — Novi trg dobi ime Turiačanov trg. To ime se spremeni I. 1877. v Turjaški trg. — Se otvori II. mestna deška šola na Cojzovem grabnu v lastnem poslopju: prej je bila na liceju. — Deželna uprava kupi od Kri-speria takozvani zveriniak za novo bla-znico (na Studencu), ki se otvori dne 3. iantiaria 1881. L 1885. umrl pesnik Josip Pagliarnz-zi - Krilan. — Ustanovljeni nemška deška in dekliška sljudska šola v Ljub-Ijani! _ .. L. 1895. dne 14. in 15. apnla velik potres. — Otvoriena trirazrednica na Barju — Umrl šolnik, pesnik in pisatelj Andrei Praorotnik. — Umrl pesnik, prof. Matija Valjavec Kračmanov v Zagrebu. — L 1905. Otvoritev nove Mestne hranilnice. — Odkritje Prešernovega spomenika. — Grad postane last ljubljanske občine. Nove važne brzojavne in telefonske proge V poštnem ministrstvu je bila v četrtek zaključena tridnevna konferenca strokovnjakov pod predsedstvom načelnika ministrstva M. Gjorgjeviča, ki je razpravljala o vseh strokovnih vprašanjih. ki se tičejo projektov za razširjenje našega poštno-brzo.iavnega omrež ja. Konference so se udeležili strokovni referenti in inžen.ierji vseh poštnih direkcij in so bili izvršeni važni sklepi glede rekonstrukcije, oziroma vzdrža-nia sedanjih brzojavnih in telefonskih prog kakor tudi glede enotnega projekta za vsa dela. Referent vsake direkcije je predložil po en projekt, o katerih se je po vrsti razpravljalo. Glavno zanimanje je vzbuial načrt, ki ima splošen značaj in se tiče gradnje glavne telefonske linije, ki bi vezala vsa naša važnejša mesta. V tem ozira prihajajo v poštev telefonske proge: Cetinje - Sarajevo - Ljubljana - Zagreb, proga Sušak - Zagreb - Beograd, ki bi se spojila tudi s Trstom ln Reko, Split-Zagreb - Osijek - Peograd, Zagreb-Ma-ribor - Dunaj, Zagreb - Koprivnica-Bu-dimpešta in Trst - Budimpešta preko Ljubljane in Zagreba. Beograd se bo spojil dalje s Solunom, Cetinje pa s Skadrom in Tirano. Vrhutega se imajo po tem načrtu spojiti vsi dalmatinski otoki s kopno zemljo, na ozemlju beograjske in skopljanske poštne direkcije pa se zgradi še cela vrsta manjših prog. Od vseh teh del pa bo za enkrat mogoče zgraditi samo zvezo Cetinja s Sarajevom, Ljubljano in Zagrebom, ker poštno ministrstvo za izvršitev celotnega načrta nima na razpolago niti dovoli materijalnih niti finančnih sredstev Da pa se izvedba izredno važnega načrta vendarle čim bolj pospeši, je b?lo končno sklenjeno, da najame poštno ministrstvo v inozemstvu v to svrho posebno posojilo. 1995-a in soloino priljubSiei ^ Van Ha i ter kaka o Velikonočne čestitke naših Kakor vsako leto, tako smo tudi letos prejeli skoro iz vseh garnizij naše države, kjer služijo naši domači fantje zvesto kralju in domovini, prošnje za objavo njihovih imen. Naši momci so z duhom te dni v svoji ožji domovini in se s hvaležnostjo spominjajo svojih starišev in sorodnikov, prnatpljev in znancev, želeč njim, kakor tudi vsem slovenskim dekletom in čitate'iem »Jutra* kar najlepše in srečne velikonočne praznike. Radi tehnične nezgode nam je bilo žal nemogoče objaviti številna imena — nad poldrugi tisoč, kar naj nam naši fantje oproste. V naslednjem objavljamo imena garnizij in vojaških edinic, odkoder smo prejeli pozdrave s prošnjo za objavo: Ptuj — slovenski fantje Sokoli 4. pontonirskega bataljona, Zagreb — vojaki art. puka IV. armijske oblasti in zanatlijske čete, Karlovac — fantje 4. pion. bat. 3. četa. Brod na Savi — podčastniki železniške komande in re-kruti I. čete uprav depova žel. komande, Osjek — 5. četa 41. pp.. Novi Sad — fantje prve balonske čet.; I. vazdu-hoplovnom puka, Vel. Bečkerek — vojaki 12. pešpolka. Boka Kotorska — mornarji jugoslovenske kralj, mornarice in čete int. slagališta v Ti/tu, Šl-benik — pitomci II. tečaia podoficirske škole ratne mornarice, Beograd — slovenski fantje kraljeve garde, Požare-vac — kranjski Janezi, Valjevo — vojaki 5. pešad. puka. Kraguievac — fantje I. čete I. bat. 19. pp. in podčastniki 19. pp. «Vojvode Putnika*, Mavrovi-Hanovl — 9. četa 21 pp.. Skoplje — 5. četa 2. bat. 21. pp„ in inženjerskl pod-oficiri Vranje — voiaki 1. peš. puka, Plrot, Zaječar — voiaki 20. po., Sarajevo — fantje v školi za rezervne oficirje. Tivat pri Kotoru — 4. četa kraljevske mornarice. Velikonočne pozdrave so nam poslali dalje iz Eifflovega stolna (300 m) blejski Sokoli: Slavko Repe, Ciril Pcter-nel. Zdravko Ambrožič in Gabrijel Am-brožič. Stavbno gibame v Maribora Maribor, 10. aprila. Maribor je imel sicer že nebroj stavbnih društev, akcij, anket, razstav in predavanj. — sedai imamo celo lastno loterijo za zidanie hiše. dejansko pa se zidanje hiš ne zgane z mrtve točke. Letos je mariborski stavbni urad izdal komaj dve dovoljenji za ziJanie hiš, in sicer Francu Horvatu v Stritarjevi ulici, za pritlično stanovanjsko hišo in gostilničarju Snačeku na Aleksandrovi cesti za enonadstropno hišo. Tvrdka Bidoue & Pregrad preziduie hotel «Stadt Wien» v trgovsko palačo, ki bo res v kras Aleksandrovi cesti. Razven tega so tili vsi mariborski stavbeniki zaposle.ii edino s postavitvijo lesenega paviljona za trafiko Pri frančiškanski cerkvi, lesene barake in skladišča tvrdke Ježek na Meliski cesti in lesene prodajalce ute na Aleksandrovi cesti. Tako mrtve gradbene sezone še torei Maribor, ki ima v Laiteršbergu. Račah in Prnger-skem velikanske opekarne in še nebroj ma:hn?h v bližnii okolici. soloh ni imel. Zaposlenost stavbnega de'avstva je minimalna. Pričakovati je zidava edino enega večiega poslopia. ki ga bo zgradil pokoininskj zavod pri Trgu svobode in Posojilnica baie namerava nekaj nadzidati svojim stanovamskim hišam. Vsi stavbni nalogi industrvam. katere pa itak povečini težko dihajo, so padli v vodo. Država bo prezidavah le obe poštni poslopji, ker ie bi! v to svrho že lani dovoben kredit, akera za prezidavo vojašnice Slavenske banke v stanovanjske svrhe je v povojih. Stavbna bilanca je torei za enkrat na :el! črti negativna in se ie tmrav čuditi, da sta sc kliub tem nezdravim raznernm etablirali v Mariboru po prevratu novi slovenski stavbni podjetji. — Zivic in Accctto, med tem ko so vse ostale kakor Kiffman. Nrsimbeni itd. strogo nžmške tvrdke. Vsai malo razveseljivega je bila lanska -tavbna bilanca. Mariborska občina .ie izdala v letu 1921. skupno 25 raznih stavbnih dovoljeni, od tega za 12. večinoma manjšh stanovanjskih hiš. Le Zadružno gospodarska banka je pri frančiškanski cerkvi zgradila šiiriiud-s^Dnj j«.slopic M. pa ža". ni izpadlo v štilu palače, kot je bilo prvotno na<'av-Uer.. Med zid - ;em » baje zmauikaln denarja in so se morali načrti sproti spreminiati. Seznam stavbnih dovoljenj iz 1. 1924. izkazuje še sledeča poslopja: Tomaž Robar v Dušanovi sulici, pritlična stanovanjska Irša; Beranič Josip. Betnavska cesta in Fanedel Franc, Jelačičeva ulica, enako Polzi Henrieta. Ob bregu, majhna hišica: Danko Avgust, Dušanova ulica, dvodružinrka hiša; An-da in Pukšič. Jelačičeva ulica, dvodru-žinska hiša: Gili Vanda. enonadstropna vila; Cerič Filip. Jelačičeva ulica, pritlična stanovanjska in delavska hiša; Jarčič Karel. Gosposka ulica, enonad-stropni prizidek; Miroslav Nipič. pritlična hiša. Dušanova ulica: Verzelj Fr.. Beograjska ulica, enodružinska hiša: Teo Supatic, Aškerčeva ulica, enonadstropna vila. Razven tega so Mariborčani v letu 1924. zgradili samo nekaj drvarnic, hlevov. svinjakov, lesenih hiš. delavnic, skladišč, oroda-alnih ut. verand in par podstrešnih sob. Precej pozornosti pa so posvečali meščani zadnji čas zunaniosti hišam, katere so po večini čedno prepleskali. samo občina, ki ima lasten stavbni urad. pušča svoja pos1op:a, zlasti kazino z gledališčem v takšnem razdrapaneni stanju, da se protivi ne samo najele-mentarneišim gospodarskim principom, ampak tudi najprimitivnejšemu estetič-nemu okusu. '0 Spomladne skrbi Ljubljana, 10. aprila. Navihanost prvega aprila je za nami ko smo se «farbali» samo za šalo. Zdaj gre zares. Imamo obleko v barvi, dobili jo bomo čez teden ali dva lepo «po-farbano« in hodili bomo po promenadi. Ustavljali nas bodo prijatelji in znanci in spraševali: «Kdai pa si si nabavil novo obleko?« Napravili bomo v «po-farbanih« oblekah rese-i in skrben obraz zatajili «ponos» in dejali: »Takrat in takrat.« in šli v pogovoru ž ntimi ali naprej. veseli da smo jih nafarball Toda kaj samo obleka, «farbali» se bomo tudi drugače, saj je takih drugačnih *aia dovolilo 50 odst. popust za nosetnike na vseh osebnih in brzih vlakih. Do popusta upravičuje legitimacija, ki jo bodo prodajale po 15 Din vse obrtne zadruge. Dan otvoritve razstave bo vajeniški dan. katerega se udeležijo vaienci pod vodstvom učiteljev obrtno-nadalieval-nih šol. Tudi za vajeniški dan jc vse dobro organizirano. Doslej je ofidjelao prijavljenih že nad 2200 fzvenljnbljan« skih vajencev. Tudi ta dan. ki bo zve-zan s predavanji, obiskom razstave, mesta itd. bo prva taka prireditev v Jugoslaviji in bo n»'1epši dokaz, da «e naše obrtništvo dobro zaveda važnosti, ki jo ima vajeništvo za bodoči razvoj celokupnega obrtništva. k LJUBLJANSKI DVOR i n o 730. Ha velikonočne praznike Pat In Patacbon „V sedmih nebesih*4 Mladini vstop dovoljen samo k predstavam, ki končajo pred 8. aro zvečer. Predstave oba dneva ob '/»11. ari dop. 3., >/i5, 6., V, 8. in 9. uri zvečer. Za ustanovitev nižje kmetijske šole v Prekmurju Krajevna organ. SDS v Murski Soboti je na svojem članskem sestarkn dne 18. marca soglasno sklenila, da predloži svojima zastopnikoma v Beogradu, in sicer gg. min. dr. Žerjavu in nar. posl. dr. Pivku sledečo spomenico: S priklopitvijo Prekmurja Jugoslaviji je naša država dobila ob gornjem toku Mure zaokroženo pokrajino, kojo tvorita Prekmurje in Mursko polje. Ta pokrajina se peča le s poljedelstvom in živinorejo, nima pa še dosedaj nobene nilje kmetijske šole. Od že obstoječih kmetijskih šol v Sloveniji za to pokojno ne pride radi oddaljenosti in drugačnega gospodarstva nobena v poštev. Na Murskem polju samem nI vsled parcelacije in že pred davnim časom Izvedene agrarne reforme primernega kraja. niti primernega zemljišča, ki bi prišlo v poštev za ustanovitev take Sole, Edino primeren kraj je Rakičan Dri Murski Soboti. V Rakičanu se nahaja veleposestvo, ki ima taka gospodarska poslopia, da bi njih preureditev za Šolske potrebe bila združena z malenkostnimi stroški. Svoječasno je uradnik agrarne reforme g. Šega napravil potrebne načrte za ustanovitev nižje kmetijske šole v Rakičanu. Ti načrti so. kakor je dozna-la kraj. org. SDS. v Murski Soboti v toliko gotovi, da je potrebno samo še formalni akt razlastitve. Nujno je potrebno, da sl na najsevernejši točki naše države zgojimo strokovno izobražene ter narodno ln državno zavedne kmete. Zanimanje za nižjo kmetijsko šolo v Prekmurja, posebno pa še na Murskem poljn, je tako veliko, da o njenem prospevaniu ni nobenega dvoma. Tukajšnja kraj. org. SDS. je o potrebi te kmetijske šole in o njeni važnosti popolnoma uverjena ter se vsled tega obrača na svoja zastopnika, da se z vso odločnostjo zavzameta za ustanovitev tega, iz nacijonalnega. kakor iz državnega ozira tako važnega zavoda. Gornji spomenici sta se na svojih občnih zborih dne 30. marca in 5. aprila pridružili tudi kraj. org. SDS. v Pe« cincih in Kupšincih._ Občni zbor Šentjakobskega naprednega gospodarskega društva Pogled v delavnico tihih kulturnih delavcev. Preteklo soboto se je vršil v gosti!-, niških prostorih pri Kavčiču v Ljubljani zelo dobro obiskan občni zbor Šentjakobskega naprednega gospodarskega društva, ki je iasno demonstriral tiho in vztrajno delo Šentiakobčanov. teh pijonirjev kulturnega in političnega gibanja v Ljubljani. Iz zakotnega živo-tarjenia se ie šentiakobsko društvo razmahnilo oo ambicioznosti načelstva do tolike sile. da je v tem oziru singu-laren pojav v zgodovini slovenskega društvenega življenja. Za to gre v prvi vrsti priznanje požrtvovalnemu in neumornemu predsedniku g. A. Likozarju, ki že dolga leta spretno in vešče vodi društvo in pa knjižničarju g. Matiji Ro-detu. ki ie s krepitviio knjižnice polagal temelje vsem društvenim odsekom, ki nam predstavliaio kot taki pomladek in ponos celokupnega društva. In priznanje za to eminentno narodno delo sta prejela tudi na najvišjem mestu in riuno odlikovanie je odlikovanie društvenega nesebičnega dela. Iz poročila tajnika g. Rodeta vidimo, da ima društvo 200 članov, ki se udej-stvuiejo in delaio v areni društvenega živlienia. Društveno delo v političnem oziru je bilo vzorno, a njegovo težišče obstoji v širjeniu kulture. In v tem pogledu se ie storilo vse. kar je Hlo v društveni moči. Žarišče društvenega dela je kniižnica t>od spretnim vodstvom g. Rodeta. ki vrši brezprimerno kulturno delo med našim ljudstvom in je kot tako prvo v Sloveniji. Knjižnica šteje danes 32.000 knjig v 9 jezikih in posluje vsak dan v svojem novem lokalu na Starem trgu. Lani se je izposodilo nad 130.000 knjig, dnevno od 500 do 580 in to tudi članom, ki stanujejo daleč izven Ljubljane. Kniižničarjevo poročilo je bilo od navzočih sprejeto z velikim odobravanjem na znanje. Iz odsekovih poročil smo razbrali tiho. uspešno in idealno delo. ki se vrši v teh odsekih. Društvo šteje pevski, godbeni, veselični. dramatični, politični in ženski odsek, ki kažejo vsi toliko energije in življcnske sile. kot je more imeti le mlado društvo, ki ima mlado, idealno članstvo in preizkušeno delavstvo. V tem oziru je kai častso vrjBJ vojo nalogo pevski odsek pod prlljub- ienim. vestnim vodstvom in spretno aktirko g. prof. A. GrSbtnlnga ln se jovzoel do zelo častne sto""'e med Jov. pevskimi zbori. Isto velja tudi o cledališkem odru. ki je v zimski sezoni lastopil dvaindvajsetkrat z devetimi ieli in gostoval tudi r-> deželi z veli-rim uspehom. Za tema odsekoma ne taostaia prav nič godbeni odsek, ki šte-e 23 dobrih godbenikov in ki je absol-/iral z uspehom tri koncerte in pri Sterilnih društvenih in izven društvenih jrireditvah pridno sodeloval. Vitalnega jomena je pri naših društvih vprašanje financ in pa društvenih prostorov, kar društveni razmah in polet omeinje in vsebuje v sebi večkrat kal malodušja. Tudi Šentjakobčani se morajo boriti s :emi težkočami. a njim je to le bodrilo s večjemu elanu in delu. Najmlajši, ženski odsek obeta že sedaj mnogo. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da posve-5a vso pažnio sociialnim vprašanjem, predvsem vzgoji dece. za kar je ustanovil otroško igrišče na letnem telova-dišču Sokola 11. na Prulah. ki ga je po-sečalo 106 otrok. Politični odsek le bil dorastel svoii nalogi in je gruniral okoli sebe ljudi demokratskega nazirania in jih vzgajal v tem pravcu. Vesellčni odsek je priredil v prošlem letu »Šentja-Kohski sejem«. Miklavžev in Silvestrov večer, ki gmotno žal niso tisoeli. To Di bil sucus stvarnih in lzčrp":h poročil načelnikov posameznih odsekov. Pri volitvah je bil s frenetičnim odobravanjem izvoljen za predsednika vnovič g. A. Llkozar. za I. podpredsednika g. P. Šterk, za II. podpredsednika g. F. Planinšek. Odborniki gg.: M. Rode. Fr. Štrukelj. L. Stih, Fr. Mam, U. Žun, dr. Ig. Rutar. M. Kante. M. Pogačnik. T. Grčar. K. Oblak. A. GnHo-vec, Iv. Gjud. Revizorji gg.: Fr Kavčič, dr. I. ŠleHnger, Fr. Šemrov, za nač'l-nika veseličnega odseka: g. M. Rode, načelnik dramskega odseka- g. Milan Košak, godbenega odseka e. Fr. Smo-Iik, pevskega odseka: g. Maks Dachs. Ženski odsek gdč. Mira Puc. Novoizvoljeni odbor bo zastavil vse svoje sile. da nadaljuje uspešno kot doslej, kulturno, politično in socijalno delo za narod, s čemer bo postavil šentia-kobskemu društvu trajen spomenik v zgodovini slovenskega naroda. Vivat, floreat, crescat! kovšek le sporočil da prosi Okol občina za postavitev treh hldrantov, enega v Ze. Hudinji ln dveh v Sp. Hudlnjl Se dovoli pod pogoji kakor za škofjo vas In Šmarjeto. Sklene se principiiel-no. da sme navrtati glavno vodovodno cev samo od mestnega magistrata za to določeni inštalater. Istotako se sklene. da se na dvorišču magistrata dostavi hidrant. Stavbeni odsek (poroča dr. Dobro-vlšek). Sklene se. da se mestna hiša v Kocenovi ulici, kjer ie cela stena popolnoma mokra, popravi. Delo se r"> piše. V mestnem vrtu. na prostoru nekdanjega cvetličniaka. hočeio razni interesenti zgraditi kavarno. Sklene se. da se da prostor na razpolago, interesenti pa nai stavijo ponudbe in načrte, izdelane od arhitektov. Obrtno-tržnl odsek. Tomovlču ln Hractu se dovoli prodala sladoleda Ob pol 22. uri je žuoan zaključil sejo. Seja celjskega občinskega sveta Celje, 10. an-?'a. Včerajšnja seja občinskega sveta je pričela z enourno zamudo pod predsedstvom župana dr. Hrašovca. Imenom perzonalnega in pravnega od. seka je poročal poročevalec dr. Ka^n. V domovinsko zvezo se sprejmeio: Amalija Kohler. Štefan Coh, Marko Vrečko, Ana Polak. Ludvik Visjak, Ivan Komnan; Katarini Bonač in Kle-mentu Kneisel se zasigura sprejem v domovinsko zvezo. Generalna direkcija posrednih poreza je zavrnila prošnjo mestne občine za kolkov prosto dolžno pismo za dolg pri Mestni hranilnici; pritožba na drž. svet se opusti, ker bi bila brezuspešna. Finančni in gospodarski odsek (poročevalca dr. Božič in dr. Goričan). V smislu svoječasnega sklepa obč. sveta se je dalo tako zvano Hudičekovo posestvo na Vipoti v najem dražbenim potom. Za to posestvo so se og1as:Ii trije interesenti. Pri ponovni dražbi, ki jo je izvršil g. župan, je stavil naiviš.io ponudbo g. Urch imenom tovarišev gg. Koschierja in Jicha, in sicer 1C.050 dinarjev letno za dobo C let. Ponudba se kot najvišja sprejme, določilu ponudbe ostanejo nespremenjena v veljavi, tozadevnim željam za omiljen'e pogojev se ne ugodi. Sklene se, da se zviša zavarovalnina za kočo na primerno višino. Sporazumno s prejšnjim najemnikom se naj sestavi Inventar ter sc ugotovi, kaj je mestna last. Sklene se, da se po preteku šestih let. ako bodo najemniki del vinograda nanovo zrigolali in v dobrem stanu oddali mestni občini, prispeva k stroškom rigolanja 1500 dinarjev. Rudarsko šolo je mestna občina prodala za 475.000 Din, DrJava je kupnino sedai tudi že nakazala. Obč. svet sklene, da se ta denar kot posebno namembno premoženje vodi pri mestr » delo za Ptuj pretežko. Zmagala D* le kon čno močna In dobra volja igralrev. Ob vprizorltvl Je doževila publka priletno iz-nenadenJe, mariborski deelgatl še oa prav posebno presenečenje. B'1 Je Izvanredno lep pečer zamsne vprlzorltve. Po prevratu Je društvo pridno nadaljevalo svoie delo. Nastale pa so včasih daljše pavze ln zdelo se Je, da g režiser Majcen težko vleče voz, ker manlk • d »• voljno ševllo moči. Vrzel Je spopolnjevalo od slučaja do s^č-la marlf-orsko gVds.l-šče z gostovanji v Plujti. A delo v driišt< u Je bilo otežkočeno, ker Je marlkal večji ki-der stalnih moči. V g'avnem smo živ-!! cJ veseloiger, pr" katerih smo se seveda <;d srca nasmejali. V nedeljo dne S. t. m. ter v ponejelj.-k dne 6. t. m. p? smo doživeli na našem odru zope< lep dokaz moč! in si'e dramatičnega društva. Na oder Je prišla ToVena »Moč teme«. Vsebina Igre Je znana. Mlala bujna žena Anhsja (gdč. Ojserjeva) v/IJ^H svo!ega hlapca Nlklto (g. Majcen*. S p •-močjo Nikite !n nlegove ma ere M»trJst publike, ki jo potem še cele pol ure motila s počis^m prihajanjem v dvorano. Igrale! so to o« podali najbolišo vprizor'tev po prevratu. Vloge An's!e. Matrlone, Nikite In PioMa sa bile tako odMčno podane, da bi se mogle pokazati tudi na večjih odrih. Tudi vse druge vloge so bile dobre. M«.r-da bi bila kreacija Akime (g. ŠegulO. ki Je glasnik Boga, poštenosti Itd., boljša, če bi bla mani povdarila pogreške v govoru ki jih Je občinstvo sma-tralo za hudo komi-ko. Marina, botra Anisje (Mara Segulova), Je v potečtku za nijanso preveč deklamir*. ia, a se je potem vživela. V zadnji sc»nl Je bilo opažati premalo razburjenja v pravoslavni soseski. A vse to so le majhni poereškl. Anlu ka (Hakhelova). Akulina (MegMčeva), Maru (Segulova). Mltrlč (Krašner), Soseda (Moj-zerjeva) so sodile brezhibno v okvir celote — zlasti Ml r'č je bil originalen V im«-nu publike Je treb-i Izr-či zahvalo lgra'c:m. ki so z ogromn!m trudom ustvarili vprizv rltev težke drame, kar so smatrali sam gledališki strokovnjaki za neverjetno. a režiserju Maicenu In Igralcem se je to pot posrečilo nadkrlliti vsa pričakovanja, četudi Je bilo opaz'ti tu in tam male hibe, ki so postale »loka'izlrane« In brez večjega vpliva na celoto. Zmagala je požrtvova-nost In ljubezen do dramatične umetno«*! Dopisi CERKNICA. S prICetkom pomladi se je začel naS Sokol marljivo giba«. Pod veščim vodstvom načelnika se pripravlja »s-kolska akademija, drama lčtil odsek Je pa naštudlral »RokovnJaCe«, ki se bodo prvlfi uprizorili na velikonočni pondeljek. Zanimanje za Igro Je 2e zda) veliko. Dram. odsek si le nabavil nove. Kine kulise; napra vO Jih le znani gledališki slikar g. Luc? Magoiič. V zimski dobi pa le delo našjga Sokola Jako ovirano, Nedostaje mo primernih prostorov. Ima «'cer telovadnico n oder. nameščeno v nekem lesenem poslorlu a v$led mraza nI moč notri zdržati. Potr .he po sok. domu Je torei zelo nujna. Imamo te prostor, tudi nekaj gotovine Se zbnns In podpisanih Je nekaj obveznic. Treba le I« »zavihati rokave*« pa bo šlo naprej! Kar i* ataoče v manjših kraHh. naj M ne Mo Poizkusiti in preprtč/ttt se je nujna stvar. VELIKO NAŠIH GOSPODINJ JE ŠE. KATERE ZADNJI ČAS ŠE NISO POIZKV SILE NAŠE PRAVE .\KOUNSKC CJKORUC", K! JE ZELO /ZBOREN PRIDA1EK HKAVI%lPOROČMVStM. DA POIZKUSIJO IN ZAH1EVAJO IZRECNO ?KOLMMO mCNRUOKI JE VRLO DOBRA. Š1EDUIVA t N ZDRAVA. IA DOMA ČIIZDELEKNAJ NE PRIMANJKUJE V NOBENI NAŠI RODBINI pri nas? Poglejmo samo naše nasprotnike, koliko žrtvujejo v svoje kler'kalne namene! Pri nas na pr. imaio moramo reči. res prav lepo In obširno dvorano, v kateri razvijalo zelo živahno dilovanje. Dajmo, zga-nlmo se In ne zaosta|ajmo za svoilml ni-sprotnikl! Pokažimo, da se I mi ne bojimo truda 'n žrtev, kadar gre za napredek naroda! Sklenlmo o Vel. noči. da se hočemo zbuditi Iz letarg'le ln vstati k In-enziv-i.-mu delu. Clm prej se mora dvignit! gt-iv-ba sokolskega doma. odkrvder se bo vrCl zdrav duh napredka in prosvete med široke plahti naroda. LAVERCA PRI LJUBLJANI. ProstovoM-no gasilno društvo pr'redl dne 17. mala vr1-no veseMco ln prosi sosedna društva, ti ne prirejalo isteea dne svo)'h veselic. PTUJ. Olepševalno društvo za Ptul 'n oko'ico je Imelo na cve'no n-deljo redri občni zbor v društveni .Švlcarijl« v Uu1-skem vru pri Ptuju. !zvo'len! so v nem dosedanr odborniki z g. MsMaš!?-m kot predsednikom. Ljudski vrt, ki je od1;.-ljen le nekai minut od mesta, le zelo pripraven za manjše izlete. Vrt je lact 0'?o-Sevalnega društva, je lepa posest ki zavzema nad 5 ba zem'!lšč s krasnim parket i, ribp" om, hrastovim in smrekovim gozd -r> s «4"icarijo», kjer se nahaja društvena gi-strp-! in s pristavo ter predstavila vrednost Vsak Ptulčan bi moral biti 6Ui Olepševalnega društva, da bi postal na ti način takorekofi solastnik Ljudskega vrt. Lansko leto je štelo društvo 243 Claniv, kar je daleč premalo, posebno če se et*'-š eva, da le članarina zelo nizka. Upati Je, da bo z rastočim zanimanjem za naravna lepote ntulske okolice rastlo tudi SteviiO članov Olepševalnega društva. KAMNIK. Ruski odbor v Kamniku naznanja, da se bo v nedeljo ob pol II. uri dopoldne vršila v pravoslavni cerkvi spom tiska maša za preminulega -ežiserja g. Borisa Putjata. 770 KOMENDA. Naša šolska mladina, ki se sama raduje pirhov, nI v svoji sreči porabila trpi-čih bratcev In sestric v neodrešs-ni domovini. Podarila Jim ie za pirhe 504 Din. — Podarila pa je tudi po rek-i: Brat mi mlo, koje vere blo, kot zahvalni min na nekdanji srbski dan v Franciji nj-dallnih 70 Din. Mlad:na, k! se v taki meri zaveda kulturnih naprav In zatiranih bratov, le ponos naroda, je sreča staršev in biser šole. Da. da! Mladina, ti si up na-o-da. ti si Izpolnitev naše svobode! Boj ti vedno svoje naloge vredna In pr'pravliij se, da odrasla dovrš'š delo očetov, da o«vo bodiš brate, ki radi svoje zvestobe trpe nasilje! T, G. Masaryk: Svetovna revolucija Iz vojnih spominov prezidenta ČSR, Copvrlflu li 0'M». Pr«(rn«, «n.) hy FVI. r»1 F>«tnr« 8yDiII(»ts, New ?ork. vn. Pot v Rusijo snomlad? 1017 v Rusiji. — V^icmirlaJ^če vesti o marčni revdu-Hli. — Mol" r-zm-rje do ofcllelna PirHe. — Odhod iz Anglije preko Skandinavije v Ru^Jo. — Prvo delo v Petrozradu. Prve vesti o ruski revoluciji so bile negotove ln neverletne: bal sem se je od samega početka. a ko je Izbruhnila, sem bil vsertv nom lo presenečen — knkšne bodo po ledice za zaveznike in vojskovanje? Ko sem se bil informiral in kolikor toliko orijcntlral, sem 18. marra poslal Miljukovu In Rodzian'uč — takšna demonstraciia je b; a da je Duma zasedala, četudi je b-la od carja razpuščena — amnak da sta a r-mada in celoti državni aparat tud bila s carizmom tako globoko razkroler.a kakor se je pokazalo, to me je vendarle presenetilo, četudi sem canzem l»» njega nezmožnost že davno spresdec.al in obsodil. - .... r. • - Sam sem imel do ofici'alnc Rusije nemilo razmerje — bil sem davno ni indeksu: radi tega sem imel pnjatelie v naprednih strankah. 2e moja pna knjiga (o samomoru) je bila v prevodu uničena: vzbudila pa je interes - postavim - To'stega. Moja kritika marksizma (.Sociialno M)rašanie») je ore-šla rusko cenzuro, bila je v ruskem prevodu pridno čitana in ini P"0?V;la poznanost: niti marksistov ni odbtla, četudi z njo niso soglašali. Moje študije o Rusiji oa so seveda zopet bile za branlene: vzl'c temu so v nemškem danju vzbudl'e dokal pozornosti: od k1an:aloče le pl«al o «RuMH ln FvroH« s pristranskega marksističnega stališča n. pr. TrockIJ (v dunais''! socljalno-de-mokratlSni revU" «Der Kunpl» Jeseni 1914i. Poznava loč od-or reakcijskega S'v-Ija proti seb' in zaveznikom, se za časa c->rske vlade nisem žuril v Rusijo: morebiten konflikt z rusko vlado bi bil polačal naše sovražnike. Zato sem ra oficijalno Rusijo venomer skušal upH-vati potom ruskih In zavezniških po-s'ancev. potom Svatkovskega in onih Rusov, ki so dovoli često prihajali ra Zanad: z našimi ljudmi sem bil v pls-menih stikih ter v zvezi po posebnih odDodanci'. in članih kolonije, ki sa prihaja'5 k m<>il. Ko so moji osebni znanci in pri atelji z revolucijo prlšil do moči in nekateri tudi v vlado, sem se odločil odpotovati v Rusijo in omogočiti organizacijo armade naših ustnikov: zanašal sem se posebno na Mi-liukova kot zunanjega ministra. Poznala sva se žc dolgo, med vojno sva se sestala v Angliji in se sporazumela o glavnih točkah vojnega in mirovnega programa. K notovaniu v Rusijo me je tudi po 1-viza'a važna situacija, kot se je 1917 razvi'a na g'avnl (zanadnO fronti. Računal sem ,da v Rusiii ostanem nekaj tednov. V Londonu sem uredil vse potrebno in med drugim govoril o razmerah v Rušili še z Lordom Milner-|rm. ki se 'e pravkar vmll s svoje on-ciirlne mlsiie iz Rusije, ter se z angleškim potnim listom podal dne 16. apr-la 1917 na pot Nemške podmornice so zaročele neiznrosno borbo tudi projl p'ovbi iz Anglije v Rusijo: odpluti bi bil moral dne 17. anri'a Iz malega Pristanišča Amble. toda ladja nI dospela, ker je bila potoniiena. Ca^al sem din. dva. kar nenadoma prejmem Iz Lond',-na brzojav, da se Je iz Rusije vrnil Stefanik: obenem je dospel za menoj n'eeov odooslanec. nai se vrnem v London. Tako 'e nemi'a nezgoda z lal-io Imela to dobro stran, da mi je Ste-fanik z.emogel d^tl podrobno poročilo o stanju stvari na Ruskem. Razlož'1 ml ie dotedanii razvoj legij: o ruski re-vo'uciji je delil mnenje odličnih rusk-h vojščakov, da bo sedai nastop ruske armade proti Nemcem čllelši in učinko-vi*elši. ker da z^ai p-en"haio germa-nof^ckl unlivi v armadi. Mnogi vodni« možje v armadi «"0 se radovali prevrata in se nadelali, da bodo z vojaško zmago njegove pridobitve zaslgurane Tudi Beneš je že prišel iz Pariza lu zdai smo lahko po StefanikoVh poročilih še enkrat in podrobno sklepali o Postopanju v Rusiji in o nadaljnem de-lovaniu v Evropi. Izbral sem si druco ladio in dne \ mala odpotoval v Aberdeen: ladja je takrat odplula. v spremstvu dveh t-ir-oednikov. Srečno sem dosnel v Bergen: v noči so mVone zadeli na so-vražniško mino. toda kapitan jc še v poslednjem hiou z naglim okretom i/-beerrll nesreči To sem zvedel šele ziutrai. V Bergenu sem se zadržal kratko. Povsod po mestu sem mogel dobro onazovati in poslušati, da Norveška slmpatlzlra z zavezmki. Iz Bersrena sem potoval pre' o Kri^tiiaHie v S»ck-ho'm. k er sem se zadržal en dan. Prenočeval nisem, da ne bi s formalnost.nl notnega lista vzbujal pozornosti (četudi sem potni list imel izstavlien na drugo ime): rekli pa so ml v Londonu da bi švedski uradi, ood avstrijskim oritiskom, utegnili pojmovati svoio nevtralnost v tem zmis'u. da bi me morali kot zagrizenega sovražnika Avstrije internirati. Švicarski precedens ie svaril k opreznosti. V Štokholmu me Je pričakoval re-daktor Pavlu: tu se Je pripravljal kongres lnternaci'onale, osoblto skandinavskih In bolandsklh socialistov V Internacijona'1 Je vrelo: v aprilu se Je nemška socijalna demokracij« razcepila v Gothi na dva tabora ln ustanovila se ie stranka neodvisnih. Upltv ruskih Leninovcev se je čutil že povsod (Le- Slovitl rnskl nnatalk — Ivan Moiiukin — zvezdnik iianooskib filmov — in najboljši francoski konMk — Nikolaj Kolin — nastopita v velikem monumeniainem francoskem filmu t Pariška klinika ljubavi Krasni posnetki iz Pariza. Oglejte si slike na vogalu trgovine peiila H. Sate v Seienbu govi ulici. Kino »LJUBLJANSKI DVOR» nin je v Rusijo dospel 4. aprila), uveljavljal se je pacifizem in s tem enaio tudi germanofilstvo. Preko Haparande sem 16. maja dospel v Petrograd: vozeč se s kolodvora, sem opazoval črno jato gavranov; v prejšnjih letih mi to ni tako jasno padalo v oči kakor tokrat... Takoj po svojem prihodu sem poisk;tl Miljukova, toda on je pravkar odstopil z vlade — nemilo presenečenje: ali polagoma sem navezal stike z ostalimi člani začasne vlade, z ministrskim predsednikom knezom Lvovom, z novim zunanjim ministrom Tereščenkom in drugimi. Naravno me ie največ zanimalo zunanje in vojno ministrstvo. Našel sem tu in tam. kakor sem pričakoval, več razumnih ljudi, ki so bi'i pristooni mojim razlogom in so gojili simpatije do zaveznikov. V Petrogradu so bili takrat radi nejasne negotovosti in v'adnih slabost! koristni stiki z zavezniškimi predstavniki. Bila je to pred vsem francoska vojaška misija v Petrogradu, zlasti general Niessel ln polkovnik Lavergue; v glavnem štabu sta bila major Buchsen- i schutz in general Janin, poznejši naš ' generalisim (bil je v Rusiji od aprila i 1916.), v Kijevu gen. Tabouis, v Jassv-ju gen. Berthelot — vsi odkriti prijatelji, pripravljeni v pomoč. Francoski veleposlanik Palčoiogue je pravkar zapustil Petrograd (bržčas sta se najina vlaka križala); mesto tega je bil v Petrogradu nam prijateljsko naklonjen Albert Thomas, dočim ie Paleologue bil avstrofil. Thomasov tajnik Je bil urednik P. Comert, dobri znanec Sre-edov. _ Zelo naklonjen Je bil angleški veleposlanik Sir George Wil'iam Buchan^n. Imel je znaten vpliv v tedanjem Petrogradu kot lolalen prijatelj začasne vlade ln vobče liberalnih krogov. Zato so konservativci in reakciionarci razširjali o nJem umazane klevete, da Je povzročil revolucijo itd. Zelo živo sem se sestajal z italijanskim poslanikom (markizom Carlottl-jem). Podpiral me ie pri svoji vladi, da bi se ustanovila legiia naših ujetnikov v Italiji. Živahni so bili končno stiki s srbskim poslanikom Spalajkovičem (Ul je pri nas znan Iz Friedjungovega procesa) ter z romunskim poslanikom Dia-mandom. Tistikrat ie prišla v Petrograd ameriška misija pod vodstvom senatorja Roota. V njei so bili tudi stari moii prijatelji mr. Charles Crane, dr. John R. Mott in drugi. Dodeljen ji Je bil pr->f. Harper, slavist, sin bivšega rektorla chlcaške univerze v dobi, ko sem tam predaval. Iz Amerike je dospel tudi oad Voska, pos'an. da organizira za ameriško vlado poročevalko službo (Slav Press Bureau). Na us'ugo so mu bi'i naši ljudje Koukol. urednik Martinek in Svarc. Ravnotako Je prispel v Pe-troerad Henderson. vodja angleških delavcev. Poslan je bil od angleške vlade, da se informira o razmerah v Rusiji. Enako tudi Vandervelde. Ze prej smo bili v literarnih stikih, osebno na smo se spoznali pri plovbi iz Aber-deena. _ Kot povsod, tako sem tudi v Petrogradu navezal stike s predstavni <1 glavnih političnih strank in smeri. Miljukova sem že omenil. Sestal sem « tudi s Struvom In drugimi kadeti. Med socijalisti sem obnovil stike s Plccha-novom. ki sem ga zadnjič videl v Ženevi. posetil pa sem tudi Oorkega. ki ie takrat izdajal svoj dnevnik. Nadalje sem spoznal nekatere soc'j*!ne revolu-ciionarie, urednike njih glavnih organov (Sorokina). Savinkova sem videl pozneie v Moskvi. Nisem se ome:iI samo na politične osebnosti, temveč obnovil sem tuli stike z univerzitetnimi in akademskimi krogi. Ko je prišla vlada Korenskega, sem »e moral pogajati z njenimi člani. S Kerenskim samim se nisem sestal, ker je bival čestokrat Izven Petrograda, osobito na fronti. Jaz sam sem pa tudi če*to potoval med Petrogradom. Moskvo In Kijevom. Pogostokrat sem videl njegovega strica prof. Vasiljeva, kateremu sem razodeval vse svoje potrebe in želje. Kakor v Londonu in Parizu, sem tudi v Petrogradu. v Moskvi ln Kijevu orlrelal lavna predavanja odnosno Širše sestanke z uglednimi in vplivnimi osebnostmi. Informiral sem urednike m sam napisal več člankov. Ves clll mile pronagande Je bil — r-zb'tl Avstrilo V Rusiji ta propaganda ni bila nič mir.l potrebna kot na Zapadu. kaiti tudi v Rusiji odločilni krogi niso imeli gobovega protiavstriiskega načrta, raje tai sprejemali načrt zmanjšane Avstrije. Posebno moram omeniti stike s Pollaki (ruskimi). Seznanil sem se z vodilnimi možmi takoj po svojem nriiiodu. Sestaiai sem se č^stokra* s Pol-aki v vseh glavnih mest h — njihovo glavno središče ie bi'o v Moskvi, nato smo sc J sporazumevali o skupnem odnosno ua-i ra'elnem pokopan;u v vojaškem vprašanju. Poljaki so s svojimi vojaki for-: mirali svjo bodočo armado in rarure se, da so v tem pogledu zadevali na I vse ia enake ovire kakor mL Domače vesti Vuzem Viizem ie lepa stara naša beseda, ki pomenja pomladno klitje iz zemlje in je menda prastaro domače ime za praznik, ki ga označamo s poznejšo, od Nemcev nam prinešeno tuiko «Veliko noč». Štajerci še poznajo in rabijo naš zares domači izraz, domač po pojmu in duhu. Ob viizmi se najbolj zakrknjenemu plesnivcu svsai za kratek hip odpre srce radosti nad pomlajeniem. Tudi v Blatogradu so z ačasa Koclja in Pribine mladenke slovinske prihajale na promenado v novih slamnikih, zvečer pa so opustile panonski bar in yazzband ter šle vzdihovat v Tivolski gozd za Blato-gradom. Če bi takrat že poznali dnevnike. nebbich. oj. kako bi bile slovinske mladenke mserirale in pošibale uredništvu prve panonske hrošče in trobenti-ce. (sai jagod ne pošiljajo, zlnmki, kvečjemu po eno, hroščev pa cele košare!) Da bi bile tudi one dopisovale s Čarugo, ie brezdvomno. Če so se na stari Slovani vozili iz Blafograda na lepše, ne vem. sai niso mogli mahniti Droti Vin-doboni. ker je takrat že ali še ni bilo. tudi na Erzsebeth - K5mt niso mogli, ker je že .takrat gospodaril tam nekakšen Horthv, do Prahy ne. ker ie bilo predaleč, in tudi na jug še ni bilo pravega prometa. Kam torei. to naj ugoto-ve naši zgodovinarji. Hic Rhodus. — Letos pa so ju Liubl;ančani v velikih trumah mahnili v Milan na seiem. Misel ni slaba. Večnega Gradca. Dunaia in njim sorodnega Zagreba smo siti, za-kai ne bi nekai stotin Ljubljančanov šlo pred divni Duomo. zbirat ponarejene laške patakone? Naza*grede pa v Benetke. golobčki. gondola . . .. tako vsaj tudi Liubliančan enkrat pride v mesto Škoda, da ni gosp. Štembur.ia poleg, ta bi vsaj znal potem tudi kai povedati. M. A. C. • Sprejemi pr) ljubljanskem velikem županu. Ponovno se objavlja, da sprejema veliki župan ljubljanske oblasti stranke in deputacije samo ob torkih In petkih In to med 10. In 13. uro. Ker je veliki župan z re-šavanjem tekočih upravnih poslov preobložen, strank ob drugih dnevih in med drugim časom nikakor ne more sprejemati. V svojem lastnem interesu, kakor tudi z ozirom na splošne interese se vse stranke opozarjajo, da se drže objavljenih sprejemnih dnevov. Sploh se pa stranke v svojih zadevah obračajo tudi na pristojne oblastne referente. • Imenovanja. Zvanfčnik Prane Fendre pri srezkem poglavarstvu v Šmarju je imenovan za arhfvalnega uradnika III ki. isto-tam; Ivan Fajhter iz Bezene je imenovan za arhivskega činovnika III. klase pri velikem županstvu mariborske oblasti, zvaničnfk Josip M a r n pri sodišču v Ma-renbergu za arhivskega uradnika III. klase istotako pri vel'kem županstvu mariborske oblasti, žend. narednik Ivan R i t o n j a za arhivskega uradnika pri srezkem poglavarstvu v Slovenjgradcu. • Gospa Hedvlga Šublčeva f. Danes zjutraj je nenadoma preminula gospa Hed-viga štrbrc, vdova po blagopokojnemu vlad. svetniku in ravnatelju Tehnične srednje šole Ivanu Šubicu. Pokojnica je iz veleugledne rodbine lekarnarja Fabianlja iz Škofje loke. V prejšnjih letih se je mnogo in uspešno udejstvovala v društvenem življenju. Ciril Metodova družba. Splošno žensko društvo, Rdeči križ ln mnoga druga narodna in humanitarna društva so jo dolgo vrsto let prištevala k svojim najbolj delavnim in požrtvovalnim odbormcam. Pokojnica je bila znana in spoštovana od vsakogar kot blaga duša, ki je imela vedno odprto srce za reveže. Kako mnogokrat je pomagala s svojo darežljivostjo aH pa je izposlovala s svojo besedo pri naših vodilnih krogih izdatne podpore najbednejšim izmed bednih. Hedvlga Šubic je bila vzor žena, blaga zlata mati — žena starega kova, kakršnih pozna današnja doba le malo. Vsled bolesti za timrlim soprogom, je vedno hirala in sedaj po enem letu tmi je sledila tja odkoder ni povratka. Lahka ji žemljica! Naše iskreno aožalie ugledni rodbini! • Smrtna kosa. Dne 7. t. m. Je umrl v Prevalju g. Ivan T h u m a, šolski ravnatelj in okrajni šolski nadzornik v p. Rodom iz Grčaric na Kočevskem je služboval v Kranju, Mengšu, Vipavi in Postojni. Pred prevratom je bi! najstarejši šolski nadzornik. Učiteljstvo postojnskega bi logaškega okraja ga ohrani v najlepšem spominu. • Odrkovanja. Z redom sv. Save IV. raz. /e odlikovan dr. Josip R a k e ž, zdravnik v Šmarju pri Jelšah. Z zlato kolajno za civilne zasluge Je odlikovan Mihael Kosmač uradnik pri velikem županu v Ljubljani. • Razpisana službena mesta. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje mesto odgovornega zavarovalnega tehnika s prejemki skupine A uradnikov zavoda v položaju, ki ustreza prosilčevi dosedanji praksi. — V področju gradbene direkcije v Ljubljani se odda več mest inženjerjem grad bene stroke v pripravljalnem položaju in eventualno tudi v pomožnih položajih J. kategorije državnih uradnikov. Interesente opozariamo na razpis v »Uradnem Hstu«. • Mladina meščanske šole v Tržiču Je nabrala za francoski dan 395.75 Din in za pirhe Jugoslov. Matici 111.25 Din, skupaj 507. Din Čast taki mladini! • Kongres državnih uradnikov v Ljubljani. Kakor že omenjeno, se bo vršil v dneh 19. in 20. aprila kongres udruženih državnih uradnikov v Ljubljani. Kongresu bodo prisostvovali najvišji funkcljonarji uradniške hierarhije in obeta biti obisk Iz vse države precej obilen. Ljubljanska O. Z. (Osrednja Zveza) se trudi, da bi pokaza a belo Ljubljano svojim gostom v čim najlepši luči. Sodelovanje Je obljubila tudi »Zveza za tujski promet«. Ker je napovedan po končanem kongresu skupen Izlet na Bled odločila se je »Zveza sa tujski promet«, da razdeli zadostno število izvodov propagand nega spisa o naši lepi Gorenjski brezplačno med izletnike - goste. Zanimanje za kongres je med državnimi nameščenci v obče zelo veliko. » Nova plsarna. Znani špecijalist, g. dr. Robert Kermauner, jc otvoril sedaj tudi pisarno kot javni pravni zastopnTt v finančnih zadevah. Kot bivši vodja davčne adnrnstracije ljubljanske in ker ima tuc' sodnijsko in ovetniško prakso ter dela Je 25 let na polju Javnega prava, se njegov i pisarna sama priporoča. Glej danišrii oglas. * Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je razpisanih več inženjerslrh mest gradbene stroke. Pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa v Uradnem listu z dne 7. aprila 1925. * Na tehniški laVultetl v L!ub!]anl je položil te dni geometrski diplomski izpit g Filip B a b n i k iz Tomačevega. * Nov kazenski zatovonv!:. Višje d^že1 no sodišče v Liubl'ani je notar«) dr. Eme-rika Ločrv'ka. imenovanega za Žužemberk sprejelo na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov. * Pomlloš*9n:e. Kralj je pomTostil volaka Mohameda Tiianiča iz Bjelme k' i° nedavno v N'šu obsojen na smrt 7aradi z'f>či-na, izvršenega iz koristo1jitb:a Smrtna kazen ie izpremeniena v dvajsetletno iečo. * Poprava samostana sv. Ministrski svet je odobri! kred!t v znesku 1 milijon dinarjev popravo •»a-o^av^a samostana sv. Nauma in cerkve sv. Zifje v Ohridu, ki je ena najstarejših cerkva v naši državi. * Raznnst dru^šva. »Podružnica LiuMja-na osredniega društva stavbmskih delavcev na slovenskem ozem'ju« s sedežem v Ljubljani je na podlagi § 34 društvenega zakona razpuščena, ker je prekoračila svoje področje. * Srezka organ^ac^a demokratske st-ni. ke v PtiMi sklicuje svoj občni zbor na belo nedeljo 19. t. m! ob 9. dopo'dne v gostilno Zupančič v Ptuju. Pozivajo se vse demokratske organizacije našega ok-a'n, da pošljejo gotovo svoje delegate in vsi zaupniki občin, da se sigurno udeleže občnega zbora. * Direktna telefonska zveza Beograd-Curlch. Naše ministrstvo poMe in brzoja-va je doseglo sporazum s švicarsko telef. upravo, da se upostavi direktna telefonska zveza med Beogradom in Curichom. Linija se otvori takoj, čim naše trgovske korpo-racije podajo zagotovilo, da bodo v gotovem dnevnem času redno izkoriščale to zvezo. * Praksa ▼ strok) gradbenega Inženjer-stva. Glasom dekreta ministrstva za gradbe smejo inženjerji Fran Zupančič, Vik. Turn-šek, Josip Pavlik. A!'bin Cerne, Miiko Pirk-maier in Viktor Accetto, vsi v LJubljani izvrševati javno prakso v vsej kraljevini specialno v stroki gradbenega inženjerstva. * Za uEtelie meščanskih šoL Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da dobe vsi učitelji z meščanskošolskim izpitom, ki poučujejo na uci-rabila za nujno Izgradnjo velike ceste, ki A/ Trgovcem ▼ na znanje! " Dogajajo se slučaji, da ponekod branijo organi finančne straže in or>žništva trgovcem prodajo >-On/o kisove kisline češ, da se sme prelaiati kislina le v razredčenem stanju od 15"/o. Pri tem se sklicujejo na svoie-časno prepoved ministrstva za narodno zdravje, ki pa je že dne 23 decembra 1924. v štev. 293 ,SIužben>h Novin* objavilo sledeči odlok o prodaji kisove k;sline: .Odlokom g. m nlstra narodnega zdravja od 6. decembra 1924. HBR 51437 veljajo za prodajo kls ine do definitlvne odločitve Sanitetnega s«.eta vsi oni predpisi, ki so v poedinih oblastih ve'jali pred odlokom HBR 36662 z dne 29. septembra 1924. S tem odlokom se do daljnje naredbe razveljavlja odlok HBR 36662.* Prodaja kisove kisline Je torej prosta. 1961-a v tragikomedljl »Ljubite življenje. V nadaljnlh glavnih vlogah so: Geors Schnell, Olga Gsov-skaia, Helena Makowska in svetov, boskai Harry Reeve Od nedelje 12. do vštevšl torka 14. marca KINO IDEAL ^. •f1 znamke .Kazak* sta nerazdružljiva. Vsaka dama naj bi si ga nabavila v presenetljivo lepi zalogi jumr>erjev FBAK LUKIČ, Pred ikollio it 19. je, da se prepričate, da eden par nogavic z žirom m znamko (rdečo, modra ali zlato) trala kakor Štirje pari drugih. Dob.vajo se v proda,a.n h. i »ta i na pre i, £itaj nazaj, rioga p' tem skupaj daj. pa boš že uganil zakaj. 185-a _ bo vezala Beograd z Jadranom. Cesta t-i vodi'a preko Kragpjevca, Kraljeva, Pič, Andrijevice in Nikšiča v Kotor. Posamtzr' del: te ceste že obstoie in se sedaj z vn^mo popravljajo, da bo mogAče čim prej pričet« .udi z ostalimi deli projektirane ceste « Le" arnarske zbornice. V B ograd-i se ie predvčerajšnjim vršil sestanek delegatov ekarnarsk:h društev iz vse naše države, na katerem Je bilo sklenjeno, da se ministrstvu za narodno zdravje kakor tuji celokupni vlad' izroči spomenica z zahtevo, da se lckarnarske zbornice čim prej ujta-nove. , Zgraiba keja v ZelenlVI. Direkcija pomorskega prometa v Splitu je odobrila kredit v znesku 3 130.700 D'n Z3 izgradnjo modernega keja pri železniški pos ajl Zelnika v Br,ki Kotorsk'. . Podpiranje obmejnih občin. Veliki župan mariborske oblas'1 Je občini Gradišče, ki se Je šele nedavno upsljnla kot obrneta občina z novim občinskim odborom, podeh; podporo v znesku 5000 Din v svrho krliia začetnih stroškov občinske uprave. » Ponarejeni dolarski banko vel. Kikor poročajo Iz Zagreba, Je tamkajšnji amiri-ški konzulat ugotovil, da krožijo v prometu ponarejeni 10-dolarski bankovci. Vsi, ki sprejemalo dolarske'bankovet v plač''o, naj bodo prevMnl. * Zdravstveni Inhalacijskl aparat »Augo-lator« je od zdravniških avtoritet izpopolnjen, preizkušen šn kot izborno zdravilno sredstvo priznan. Škodljive posledice pri pravPni vporaM popolnoma tekljnčene. Poleg privatnikov se trajno vporablja v bolnl-cah in zdraviliščih z največjimi uspehi pri vseh navedenih boleznih. Prav vs'ed tega ta aparat vsakomur toplo priporočamo. Podrobnosti so razvidne iz inserata »Augola-tor« v današnji številki. * Jn?oslavi'a in konvencija o avtorski za. ščiti. Na poziv Zveze narodov, da pristopi h konvenciji o avtorski zaščiti iz L 1905. je naša vlada odgovorila, da se tozadevni zakon že izdeluje in bo naša država takoj po sprejemu zakona v skupščini pristopila h konvenciji. * Podružnica Slov. lovskega društva * Ptuiu ima svoj redni občni zbor na belo nedeljo 19. t. m. ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu v Ptujn. C'ani kakor tudi vsi tovariši lovci se vabijo, da se občnega zbora polnoštevrlno udeleže. * Zahvala. Od društva vpokojenega uči-teljstva Slovenije v Ljubljani sem po svojem umrlem očetu, g. šolskem ravnatelju v pok. Ant. Lcbanu prejela zvišano podporo (500 Din), za katero se skrbnemu odboru društva prav prisrčno zahvaljujem. — Marija Leban. hčerka-učiteljica. * Grob Iz keltskih časov na Koroškem. Kakor poroča »Koroški Slovenec* v vef ko-nočni številki, so v St. Jurju na Vinogradih pri razkopavanju starega zidu naleteli delavci te dni na starinski grob Iz keltskih časov in sicer na kraju, kjer so -že pred dvajsetirr.I leti našli zanimive Izkopnlne, ki se nahaiajo v celovškem muzeju. Mrtvec je bil pokopan v obzidani grobnici, katere starodavno zidovje je še sedaj, po 2000 letih tako trdno, da prej odjenja kamen kakor ma'ta. Skoda, da so delavci okostnjak s krampi razbili. Občudovanja vredne so močne, debele kosti tedanjega rodu. Debelost lobanje znaša 10 milimetrov ter so lobanje naših sodobnikov v primeri ž njo pravcate jajčje lupine. * Dva ruska emigranta obsojena na smrt Sodišče v Vranji v Srbiji je ruska begunca, podporočnika Petra Koroljeva, komisarja ruske bolnice v Vranji in kuharja Timoteja Nazarenova, ki sta pred nekaj meseci umorila kmeta Stevanoviča in njegovo ženo, obsodilo v četrtek v smrt. * III. Počitniški kosovski izlet. Na VeL pondeljek je po šibeniškem sklepu zborovanje v Slov. Konjicah takoj po prihodu Jutranjega ljubi j. vlaka v Nar. domu. Vabljeni vsi! — Do svidenja! — S. Mravlje, učitelj. * Proti odebelostl deluje s koSosahrim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se t vseh lekarnah Jn drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreto, Prilaz 71. * »Zacberlin« svetovno znano sredstvo proti muham, ščurkom, stenicam itd. edina pomoč proti molom, se zopet dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Glavna zatoca za a-lekarnarje in trgovce Lekarna Leustek, Ljubljana. * »Ravnopravoost« Slovencev u Koroškem. V Bllčovsu v slovenskem dela Ko-rodke M se iael vršiti te dt* obM sbar tamkajšnjega Izobraževalnega društva. Okrajno glavarstvo je bilo o tem obveščeno. Vloga je bHa spisana v slovenskem jeziku. Te dni pa je glavarstvo potom občinskega urada poročilo, da se tujejezične vloge ne rešujejo ter da naj si društvo zapomni, da Je avstrijski državni Jezik nemški. Tako postopanje pač postavlja v čudno luč toliko hvaljeno ravnopravnost na Koroškem. In Nemci sc še čudijo, če Slovenca zopet in zopet povdarjajo, da nimajo pravic na Koroškem m da o ravnopravnosti ne more biti niti govora. Dokler se bodo našim koroškim bratom odrekale pravice, bodo pač upravičeno kazali na zatiranje. Glas zatiranih pa se bo slišal tudi preko avstrijskih mej. . Okovi razboinlka Caruge v muzeju. Iz Osijeka poročajo, da se je tamkaj uved t akcija, naj bi se okovi, s katerimi je bi vklenjen znani ropar in razbojnik Jovo Ca-ruga, prenesli v osiješki muzej. * Modna razstava na pomladnem vciesej-mu v Franklartu. Frankfurtski velesejem priredi na bližajočem se pordadanskem ve-lese.imu modno razstavo, katere se udeleže znane tvrdke Iz Nemčije. Francije, Avstrije itd. Razstava se otvori 18. aprila m bo trajala nekaj dni. Pojasnila glede vidiranja potnih listov hn zvez z vlaki daje brezplačno zastopnik Demajo & Co. Beograd, Knez Mihajiov venac št. 4. teleion 22-19 in J. G. Draškovič. Zagreb. Cesta B št. 3. 751 * Vzorčni velesejem v Frankiurtu ob Me-nU Letošnji pomladanski velesejem v Frank-furtu ob Meni (tehnični velesejem od 17. do 22. aprila, splošni velesejem od 19. do 22. aprila) se otvori v ogromni zgradbi »Mo-denhaus«. S to veliko zgradbo je frankfurt-ski velesejem dosegel svoj cilj, ker more sprejeti sedaj veliko večje število razstav-Ijalcev vseh branž. Posetntki velesejma znajo ceniti prvenstveni sistem dela in ga bodo zato gotovo posetili. Pojasnfla glede vidiranja potnih listov tn zveze vlakov daje brezplačno zastopnik frankfurtskega velesejma v Beogradu, e. Demajo & Co.. Knez Mihajlov venac št 14.. telefon 39-12. in J. G. Draškovič. Zagreto. Cesta B št. 3. * Pri žlvčn'h boleznih, revmatizmu, ode-belelosti sladkorni bolezni, se izkazuje pri-rodna grenčica »Franz-Josef« za absolutno zanesliivo odvajalno sredstvo. Raziskovalci na poiju nauka presnavijanja krvi izjavljajo, da so dosegli z vodo »Franz-Josef« sijajne uspehe. Dobi se v vseh lekarnah in dro-g"riiah. J Pomladanske obleke la poniRlInVam mi« nas JO 3. BOJIH A = LJubljana. = • Pe« Iz Kranja v Dubrovnik. V okoHd Dubrovnika so našH crožnflri te dni mladeniča, ki je spal na njivi poleg ceste. Po obleki je bilo spoznati, da ni »vaško dete«. Ko so ga zbudili tn začeB izpraševati, jim je povedal svojo avanturo. Dečku je ime Marjan Pajer, rodom je fz Kranja na Gorenjskem, 15 let star. V Kranju ima strica Clrfla Pajerja, ki ga je dal učiti obrt, kar pa mu ni ugajalo. Nekega d.ne ie pobegnil in šel v svet. Prišel Je peš do Du-brovnškx Orožniki so fanta aretirali, ker ni imel nBcakfii dokumenten' in tudi ne sredstev za vzdržavanje. • Roparski umor r Grčevju. Kakor smo že omenili, sta bila v noči od 7. na 8. aprila v Grčevju pri Novem mestu na div-iaški način umorjena zakonca Anton Mohar star 74 iet. in njegova 63 letna žena Ana. Trupli sta bili s sekiro grozno razmesarjeni. MohaT je v celi okolici veljal kot petičen mož In Je zločinec izvršil umor brez dvoma z namenom, da se polasti njegove gotovine. Kot storilca zasledujejo oblasti 1. 1896. rojenega Josipa Borštnerja, pristojnega v Tržsšče pri Krškem, ki je takoj po dejanju neznanokam pobegni!. • Namiš<.«na prodaia »cesarske preproge«. Avstrijski generalni konzulat nas prosi za objavo sledečih vrst: »V časopisih inozemstva je bila splošno razširjena vest, da je neki londonski kupčevalec s preprogami kupil na Dunaju slovito perzijsko preprogo avstrijske krone, katera je znana pod hnenom »cesarska preproga«. Ta vest pa je neresnična. Pred poldrugim letom Je bila prodana preproga iz dvornega skladišča pohištva (neka »ispahan« preproga poznejše dobe) ki je bfla dvojnica, za 400 milijonov- na Holandsko. V zadn,em času se sploh ni kupčevalo za kako »cesarsko preprogo.« Istina pa je, da Je bilo ponudeno pred približno dvoma mesecema 11.000 funtov za slovito »ispahan-živalsko preprogo« nekega tmrzeja na Dunaju Ravnateljstvo je zahtevalo 20.000 funtov. Ker se pa ta cena ni plačala, je ravnateljstvo opustilo nameravano prodajo In obdržalo dragocen komad, M je še danes kras muzeja. Pri tej razveseljujoči konstataciji je še omeniti, da je dobfl muzej potrebna denarna sredstva od druge strani na razpolago. Tudi se ne govori več o prodaji pravih gobelinov dvora, proti kateri se Je uvedla protestna akcija. Znameniti komadi se še danes nahajajo na Dunaju. Iz navedenega sledi, da je oičevna tudi vest, da se jc avstrijska vlada trenotno nahajala v denarnih stiskah in baje radi tega prodala preprogo._ Tisoči zahvaljujejo svoie ozdravljenje blagodejnemu vplivni Proti KORPUUENCI, (debelosti učinkuje edinole preiakuieno in najao* Vljla sredstvo Lepoform tablete Glavna zaloga: lekarna Boh'«c, Ljubljana (in Sahia) Iz Ljubljane u— Poziv občinstvu. Dne 19. rn 20. t nt se bo vrši! v LJubljani kongres javnih nameščencev, ki se ga udeleže številni gost-; ie iz vseh krajev domovine. Stanovanjski odsek rabi veliko sob in postelj, da doVe goste dostojno nastani. Vabimo someščane, ki razpolagajo s sobo ali posteljo, naj to prijavijo do vštetega 17. t. m. ustno ali pismeno načelniku tega odreka, finančnemu rač. nadsvetniku Mirku Cesniku in siier dopoidne na Krekov trg 10, II.. popoldne pa v Gorupovo ulico 3, III. z navedbo coae. Zahteve naj z ozirom na neugoden gmotni položaj drž. uslužbencev ter v interesu dobrega slovesa našega mesta ne bodo pretirane. n— Vojnim Invalidom! Namerava se ustanoviti nova tobačna trafika v Ljub'ja-ni, Dovozna cesta za juž. žel. in sicer na prostoru med prvim objektom in odhodnim tirom v smeri od Dunajske proti Martin-ivl cesti. Rcflektanti. k: razpolagajo z !oka'om na prometnem kraju in potrebnim kap:ta-lom, naj se izjavijo tekom 8 dni v pisarni Udruž. voj. inv. podružnice v Ljubljani. — Odbor. Svima svojim poznor.icima bradi Sloveneima sa najlepšim leliama čestitamo Uskrsne praznike i bratski pozdravljamo Konjički p-pakovnik ism—i Reija R. Brabek sa porodicom. u— Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov priredi v nedeljo dne 26. apn.a cvetlični dan v prid izpopolnitve svoje znanstvene knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na ljubljanski univerzi ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenj. rij-činstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. — Odbor A. D. J. T. 77! u— Popravek. Pri zahval! B res ant v včerajšnjem iJutrus se pravilno g'asi Frinc Bregant in nc Ivan kakor je bilo pomotoma objavljeno. u— Podeželske kovače hi sorodne obrti opozarjamo na prvovrsten kovaški premog, ki ga razpošilja tvrdka Cebin, Ljubljana, VVolfova ulica št 1. Citajte danalnji ogl«. 777 a~ Najnovejše bluze, otroške plaščke, oblekce priporoča Krlštoflč-Bučar u— 14 dni dajem brezplačno 10 gramov parfuma ali 50 gramov francoske koionjske vode onim, kateri kupijo tri kose toaletnega mila. — »URAN«, parfumerija, Mestal trg 11. Steklenice prinesite s seboj. 74S u— Od mir- za trg. In obrt konces. krojna šola. Z 14. aprilom nov tečaj o danskem krojenju za šivilje in nešiviHe. Informacije in vp sovanje ves dan od 14. naprej. Za zamudnike čas do 18. aprila. 763 u— Dramski odsek J. n. a. d. »Jadran« bo uprizoril dne 18. aprila (sobota) ob 20. url na sokolskem odru v Dol. Logatcu C. Golarjevo komedijo v treh dejanjih «Vdo-vo Rošlinko®. To dramatično delo je bfio doslej uprizorjeno samo na ljubljanskem In mariborskem odru in to s sijajnim uspehom. Vabimo vse prebivalstvo Logatca in oko't-ce, ki se želi enkrat prav iz srca nasmejati, da se te prireditve udeleži, kajti delo ie prepleteno z dokaj šaljivimi scenami. Na-sv:denje v soboto dne 18. aprila zvečer v Sokolskem domH v Logatcu. — Odbor. 76? u— Društvo »Soča« opozarja svoje člane in prijatelje, da se vrši prihodnje predavanje v soboto dne 18. aprila. Ta večer predava univ. prof. dr. L P!tamic o «p:li-tičnih institucijah na Angleškem*. Vsenr skupaj želimo vesele praznike. u— Knjižnica za dvorski okraj želi spojim cenj. odjemalcem vesele velikonočne praznike. u— Opozarjam o na današnji oglas novo- izšle knjige Rud B.^djura: Pohorje. 773 ti— Opozarjamo na današnji oglas tvrJ-ke J. Kostcvc, Sv. Petra c. 4. T!A u— Hitite! Kupite pravočasno tablico t j. tombolo Osrednjega društva nižjih pošršh uslužbencev dne 19. aprila na Kongresnem trgu. Prodajajo jih vsi pismonoše hi trafike po 2 50 Din. Oglejte si dobitke od 14. aprila dalje v trgovinah: Gričar & Mefač, Selenburgova ulica. Pite, Prešernova ulica in J. Goreč, Dunajska cesta 1. u— Promenadnl koncert muzike Dravske riiviz. oblasti v Zvezdi se bo vršil v neJc-ljo dne 12. aprila ob 11. url (kapelnlk dr. Jos. Cerin). Spored: I.) Jaki: »Kranjski Janezi«, marš: 2.) Suppe: Uvertura k opereti i Lepa Galatsja); 3.) Smetana: Fantazija ** opere »Prodana nevesta«; 4.) Pahor: «Sui-ta» — venec šaljivih In veselih narodnh pesmi; 5.) Parma: cPozdrav z Gorenjski«, valček. Ljubljana brez lir. Včerai sc niso mogle dobiti v nobeni ljubljanski menjalnici Hre. Vzrok temu so velikonočni prazniki, katere proslavit je šio v Julijsko Krajino ogromno števiio tukaj bivajočih Primorcev, ki so pokupili vse eiekrivne Hre. u— Mestni stanovanjski urad radi sna-ženia svojih uradnih prostorov v dneh 14 In 15. aprila ne posluje. o— Botri In botre! Katera gospodična, gospa in gospod bi bili tako prijazni, da bi vezali birmo pridni deklici in marljivemu fantiču. Pismene ponudbe pod šifra »Botra ali boter» na upravo »Jutra« pyd štev. 150. o— Lepa bi triia rada. Da Je močna volja res vse, ki ne pozna ovir in da je njen tisp.*h gotov, prav gotovo drži. To bi vedela po» vedatl tudi mlada tatica, ki bi bila u pr*7-nlke rada nova m lepa, pa ni imela sredstev. Ker je imela res trden namen, H Je uspeh kronal trud. Oprezovala Je okrog rri nic v Šolskem drevoreda ln opazila, da le Ostmark, Dunaj. MfT liil lil]] opmi Mi II profesionalne lp v MI V nedeljo in ponedeljek ob 3. uri popoldne ob vsakem vremenu. odložila gospa Alojzija Bermeževa, $opro-ga trgovca z Vrhnike, na neki stojnici nwt! nakupovanjem ovoj, v katerem je Imela novo kupljeno obleka To priliko pa ie tatica, k) Je hotela biti za praznike na vsak način lepa, porabila, se podrenjala m-d ljudmi in v ugodnem trenutku pograbil omot ter se Izgubila brez sledu v množic! o— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili pri-ia vi j eni sledeči smrtni slučaji: Uršula Robida, tobačna delavka v p, 80 let. — Pavla Lenarčič, posestnlkova hči, 10 leL — Marija Petrič, mesarjeva vdova, 59 let — Ivana Herman, vdova rudniškega blagajn, kontrolorja, 84 let. — Martin Javornik, b a-pec, 32 let — Katarina Sovine, uradnica, 30 let n— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 2 popadljiva psa, 1 poškodba tuje lastnine, 1 zaplemba kolesa, 11 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 goljufija In 1 radi vlačugarstva. Aretaciji sta se izvršili dve in sicer obe radi beračeria. u— Prijatelj kurje pečenke. Noč na 10 aprila je porabi! nepoznan tat, da se je sP'a zi! do kurjega hleva gostilničarja Jos pa Čada po Rožnikom in s silo vlomil v aleja Izmed 45 lepih kokoši, si Je izbral p?t najlepših eksemplarjev, jim zavil vratove in neopaženo odšel. Skupna škoda 450 D'n u— Goljufija s kolki. Varnostni orga-v so prišli včeraj na sled večji družbi, kl se je bavila s prodajo raznih kolkov. Vella množina kolkov se je našla pri zakonsk' dvojici Ž., ki Se bila aretirana Ker sta imela zveze tudi drugod In se zaenkrat še iti zamoglo dognati, ali Izvirajo kolki iz tat-vine ali pa so ponarejeni, se pričakuje, da oridelo na dan še razna presenečenja. Spenjače (Haftmaschlne) velike ia male ter sponke. FRANC BAR, LJubljana Cankarjevo nabrežje 5. J...V- ; Iz Maribora ' »— Kako je bil Mlkel umorjen? Soifr.a ureiskava Je sedaj dognala, na kak način Je bila ubita Miklova družina iz Studen^v prš Mariboru. Čič Je priznal, da Je skupal 2 2lahtlčem ubil s kladvom Mikla in njegovo ženo. Včeraj je mariborska policija v Betnavskem gozdu, v česar bližini »o aaSli v gnoju zakopano Mfklovo truplo, r.a-šla tudi kovaško kladvo, s katerim sta morilca ubila Mikla in njegovo ženo. »Mar-burger Zeltung« poroča, da Je Čič zato ubil Miklovo ženo, ker je bale vedel, v kateri smeri je odšel usodni večer njen mož z doma. a— V Ljudski univerz! predava dne 14. aprila dr. Mesesne! Iz Ljubljane o Češkem stavbarstvu In kiparstvu. a— Stavbena podjetnost v Maribora. G> sftilntčar In posestnik Spaček postavila O", vo kavarniško poslopje tik Zadružne pa'a-če. Na Aleksandrovi cesti 5t. 25, nekla' Hotel Stadt Wien se je po dolgi pavzi jope1! pričelo s prezidavo stavbe. Priporočati bi bilo, da mestna občina In stavbeni urad v vsakem oziru - podpira podjetnost, da »e Sim preje izvede že pričeto delo. ,, , Iz Celja w e— Občni zbor »Trgovskega b 7. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma 7. običajnim dnevnim redom. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se h. vršfl v smislu § 11 društvenih pravO Istotam inz istim dnevnim redom drug oblnl zbor, kl je sklepčen ob vsakem Številu ca-vzočih članov. Iz Trbovelj t— Vstavljanje rudniškega obrata. Danes ob 6. zjutraj se ustavi rudniški obrat po vseh revirjih ter bo počival do torka do 6. zjutraj. Med tem odmorom se bodo vrši« la razna popravila, ki se drugače ne morejo. Zaposlenih bo precej različnih rokodelcev in nekaj rudarjev. t_ Odhod na velikonočne praznike. Da« mov v različne kraje najbližje okolice in mov v različne kraje nabližnje okolice in tudi poročenih, ki imajo svoje družine ns kmetih. t— Kanosa gerenta v Trbovljah. »Slove. nec» piše v svoji infamnosti, da Je iel naš gerent v Kanoso. to se pravi, ds je kapi tu. Ural zaradi službe občinskega zdravnika pred dr. Jenšterlom. Zadevo smo že enkrat pojasnili in vsak šolar jo razume, samo do. pisnlk »Slovenca« ne, ker io noče. Služba občinskega zdravnika je bila razpisana, ker se je obč. zdravnik dr. Jsklin v Hrastniku odpovedal tej službi In je gerent razpisal to mesto za Trbovlje in Hrastnik skupaj. Prošnjo je vložil lahko vsakdo, tudi dr. Jen. šterle. Toda do najnovejših izgledih se bo trboveljska občina delila tako. da Hrastnik odpade. Zato se je mesto v Trbovljah po. nudilo dr. Jenšterlu, ki ga je telo rad spre« jel, ne da bi bil gerent pred njim pokleknil, kakor je to napravil kralj Henrik pred pa. pežctn v Kanosi. t— Smrtna nezgoda pri deta. Preteklo nedeljo so iskali med odmorom pri »Magdi« Kotnika mL da naj gre domov, ker mu je očeta ubilo v jami. Kaj takega se ne zgodi vsak dan, zsto je bilo vse pokonci Izkazalo pa se je. da je sicer Kotnik st. tnstno kr« v a vel na glavi in da se je onesvestil vendar pa ni umrl, temveč je ie celo lahko ranjen. Vpitje o smrtni nezgodi so povuočili rudar« £ ki niso bili dovoli poučeni Svetlo-likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v Mg>Jenlčnl pratnid F. ŠIMENCA, Kolodvorska cesta S. Izvršuj tudi popravila perila, l*84a Iz Primorja • Zvišanje plač ljudskošolskim učiteljem. Rmski uradni list «Gazetta ufficiale« objav, lja sklep vlade, da se zvišajo prejemki ljud» skošolskih učiteljev od 900 na 1200 lir me. sečno. Kako se bo izvajala ta naredba na Primorskem, še ni znano. • Vojaščina se bliža. Italijanske oblasti 90 nedavno pozvale vse bivše vojake avtro. ogrske armade, da morajo naznaniti doma« čim županstvom svoj čin in oddelek, pri katerem so služili v vojski. Posamezne vo. jake ao že dodelili k različnim armadnim skupinam, kar pomeni, da bodo sčasocna po» klicani pod orožje k vežbam. • Smrtna kosa. V Dekanih so položili v grob 571etnega domačina Antona Gregorči« ča, pošteno kmečko korenino. Pokojnika je pokosila bolezen, katero si jc nakopal med vojno v vojaški službi. V Kronbergu poleg Gorice je umrl Jožef Vuga, vodja tamošnje. ga godbenega krožka. V števerjanu je smrt ugrabila 641etno gospo Marijo Ciglič, mater znanega gostilničarja »Na dvoru«. Bila jo dobra in blaga žena. N. v m. p. • Izseljevanje. V Sempasu pri Gorici je pred vojno vladalo tako blagostanje, da se ni bilo nikomur bati za kruh na rodni grudi. Zadnja leta pa se je življenje temeljito iz« premenilo. Nad 40 domačinov se je moralo podati zadnje čase s trebuhom za kruhom po svetu. Večinoma so odšli v Ameriko, ca. kaj pa se jih je izselilo tudi v Jugoslavijo. Tako gospodari mizerija med našimi rojaki pod Italijo in jih tira v tujino._ Krema za čevlle mNOSAM" je plod izkustev več desetletij. s» Posetite razstavo franccske grafske XIX. stol. Jakcničev paviljon, 9.30 — 1, 2 — 6. ZAGORJE OB SAVI. Mestna Orjuna v Zagorju ob Savi sc tem potom zahvaljuj? vsem sestram in cen), narodnim damam v Zagorju, ki so s svojim požrtvovalnim delom v kuhinji In pavllljonih pripomogle k tako dobro uspeli veselici ob priliki razvitja »Orjunaškega prapora», kakor tudi vs«mi naprednim Zagorjanom, kl so prispeval i dobitki ali jestv'naml — Mestna Oriuia, Zagorje ob Savi, predsednik Janko Tomafič. Tomažič. ZABUKOVCA • GRIZE. Prost, rudniško gasilno društvo Zabukovca uprizori na velikonočni pondeljek dne 13. aprila ob 4. vrl popoldne v dvorani g. A. P'kl v Ori? a h, veseloigro v treh dejanj'h »Nebesa na zern-111», Po igri godba, ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Ker je čisti dobiček mmc. n|en društvenim svrham In vsakemu dira prilika, da se par ur neprisiljeno zaba^. pričakujemo od strani cenj. občinstva p> sebno Iz Savinjske doline, mnogoštevilne udeležbe. — Odbor. Kirouite srečke za dr. RazWov sooiaenik Brata MIlan Jovanovič ln Dušan Jova. novic, mlada violinska in klavirska virtno-za, sta dospela iz Pariza v Ljubljano. Slovensko koncertno občinstvo se 5e spominja s kako velikim navdušenjem sta bila pred šestimi leti sprejeta na tmlonskem koncertu. V zadnjih šestih letih sta koncerto'a rez. : Jadran komb. — Izravnani rezultati. ki jih je dosegla Ostmark proti moštvom kakor so a. naiski Rao:d. Vienna. Sportklub itd., pričajo dovolj jasno o kvaliteti te poklicne ena:storice. V Jugoslaviji je svoj čas prizadela težke poraze Gradianskemu. pa tudi mnog'm drugim našim na dih. P■ Beograjsko pismo Razprava risb dveh beograjskih slikarjev. — Premijera Sofoklejeve Antigone. Beograd, 7. aprla. V novinarskem klubu je marca meseca 0 tvorilo društvo prijateljev umetnosti »Cvi-jeta Juzorič« razstavo risb slikarjev Li. Ivanoviča in 2. Nastasijeviča. Z ozirora na dejstvo, da si razumevanje upodabljajte umetnosti v Beogradu šele počasi pridobiva tal, lahko smatramo to razstavo, ki bo danes zaprta, za precej uspelo prireditev. Po gmotni in moralni strani. Razstavijaio-ča risarja sta dve popolnoma nesorounl osebnosti in je njuno skupno razstavljati« le slučaj. Ivanovič je risar spretne roke brez umetniških pretenzii. Razstavil je 59 pokrajinskih skic, ki so vse brez izjeme ra višini rokodelsko točno in dobro izveden h razglednic, brez tvornega razmerja do predmeta. Nastasijevič ima pa umetniško oke ln tvorno potenco. Razstavljeni akti, portreti in pokrajinske risbe sicer ne nudijo točnega vpogleda v njegove težnje in sposobnosti, vendar razkrivajo zavestno pit za svojim stilom in so polne soka individualne čutne kulture. Nastasijevič je pripadnik sodobnih smernic upodabljajoče umetnosti, posebno francoske, ki z močnim p.»-vdarkom orisa svojega sujeta, uve'javl:a svoj glavni tvorni princip. V sredstvih in načinu je skromen in priden; žal prevladuje čestokrat mesto bujne elementarnosti slabotna prefinjenost, ki mu od daleč preti « sovražnikom: maniro in mu po drugi strani obeta prehitro dosežen pristan: ilustracij sko stroko. * G. Vereščagin kot gost-režiser je tvege.1 precej z vprizoritvijo »Antigone«. PublMca današnjih mest, vajena dramskih del, ki Jl. ELITHI. Naša opera I. »Letošnja operna sezona ss je začela zanimivo . . . Toda takoj po jasnem začetku je nastopila dolga, nepretrgana doba mrtvila in dolgočasja. Ko to pišem, sta pretekli dve tretjini sezone, ki uam ic prinesla po vrsti skoraj same reprize del. dajanih že v zadnjih sezonah, namreč Dalibor, T o s-k o, Fausta, Vesele ženske, G1 u m a č e, Hoffmannove pripovedke. Prodano nevesto ter Rigoletta, Trubadurja in Fra Diavoto ... Ta repertoar je re-petoar kateregakoli teatrskega podjetja četudi prav srednje aH celo slabe sorte... Toda naša opera je državni institu, katerega glavni vidik pač gotovo ni vidik dobička. Tem žalostnejše znamenje za one, ki vodijo našo opero, da kaže repertoar tako brezizrazno lice. tako vsesvetsko lice ra-vadnega podjetja- Ta repertoar je hud klicaj, da se vodstvo naše opere prav nič ce zaveda težke naloge odgovornosti in visokih nalog, katere mu je naložilo dejstvo podržavljenja našega gledališča . . . Odkar je naša opera državna, je vsa naša javnost v največji meri Interesirana na tem, da se dosedanja duševna smer v repertoarju temeljito spremeni ter da se vodstvo žc enkrat zave, da ima sedaj v rokah kulturni institut .. . Temu spoznanju primerno bi moral biti izbran ves repertoar in odgovarjati bi mu moral tudi umetniški nivo posameznega proizvajanja. To izvajanje, če pogledam počez po sezoni, je samo srednjevrstno, zelo malokrat nad to mero, dostikrat celo pod njo . . . Če ne pride do Izboljšanja, bo treba izvesti energične remedure in capite et in mem-bris«. Anton L a j o v J c v »Lj. Zvonu* sred3 februarja 1921, ko jc bil upravnik prof. Frtd. Juvančič. II. »V »Jutru« z dne 11. marca t. 1. je Fr. G. napisal poročilo, v katerem je med drugim očital, da se je pri operi »eksperimentiralo z »nespretnima začetniki«, da je »repertoar okamenel« in da »se nudijo predstave, kakršnih niso marali v Ljubljani niti pred 25 leti . . .« Teh vrst ne pišem v obrambo uprave, temveč zato, da pokažem nepravilnost mišljenja g. G., za katero se bojim, da ie bolj razširjeno med našo publiko, kot je prav, in katero bi se površnemu opazovalcu lahko zdelo prepričljivo . . . Res se /di, da je naše gledališče prišlo v. neko krizo . . . Toda voditelju našega gledališča je treba ustvariti načrt, ki sega dolga leta naprej, zakaj bistvo in jedro njegovega dela ne bo toliko opazno v trenutnem uspehu, kot v sadovih daljne bodočnosti . . . Trenutno smo v prehodni fazi, ko sicer polagoma zasedamo pevski materija! v operi z lastnimi jugoslover.sJdmj močmi, dočim je precejšen del solistov še tujeroden. Slabše je stanje v zasedbi orkestra, ki je nekako nad polovico še tujeroden . . . Naša publika je dolžna, da v sedanji prehodni fazi spremlja prve korake svojih začetnikov s potrpežljivostjo ft prizaneslji-vostjo. Zakaj to je delo za bodočnost . . . Tako piše isti g. A. Lajovic v 2. štev. »Kritike« sredi marca 1925. III. f* Ericlare mir, Graf Orindur . . .! Le. 1919 g. A. Lajovic še ni poznal napram pravkar znova ustanovljeni naši operi nlkake »potrpežljivosti in prizaneslrvo-sti. Tudi 1. 1921. še ni n^rii >. a sadove daijne bodočnosti«. Repertoar, ki je bi od L 1918—1922 Se »hod kScaj« z »vsesvetsfcšm Bcem navadnega podjetja prav srednje aH celo slabe sorte, se v bistvu guli in žtrii še dandanes v »nepretrganem mrtvilu ta dolgočasju«, a danes je vse "v redu. Pred 6 leta ta celo pred dvajsetimi leti. je smela biti oporna kritika brezobzirno stroga, a danes ie g. Lajovicu naša kultura ta naša. opera naenkrat »še iako nežna in majhna rastlinica«. In »dolžnost« publike ln kritikov je, da čakajo, po-trpijo ta tipajo še doLga leta na — »daljno bodočnost«. G. Lajovic je originalen botarfk. Njemu rastlina raste navzdol m mu je vsako sezono nežnejša in manjša. L. 1921 sc je še smelo na to rastlino v »Lj. Zvonu« streljati ter iač zaradi njene moči zahtevati — »remedure in capite et in membris . . .« Da, že L 1919 so se smele prirejati cel~ demonstracije proti češki baletni pantomtmi ki se je izvajala dosti lepše, kot !. 1925 na pr. »Tarantula« . . . No, no, no! Jest ne pišem zato de b* kej šimfajna bio: jest pišem zato. de b' mi doug čas ne b'k>! Fr. G—r. Emil Zolla: Otrok varietea ali Borba dveh žensk do srajce! 1 Mladini prepovedano. - _Elitni Velikonočni prazniki v ljubljanskem gledališču v Ljubljani. Na veliko nedeljo ob 8. zvečer bodo igrali v dramskem gledališču Tučičevo »Golgato« z gg. Rogozovo, Rogozom, Skrbinškom ta Kraljem v glavnih vlogah in v Rogoaovi režiji. Na velikonočni pondeljek ob 8. zvečer vprizori drama klasično Aristofanovo komedijo »Lizi-strata« z gg. Medvedovo, Nablocko, Šarf-čevo, Levariem Pečkom m Skrbinškom v glavnih vlogah. Režira g. Sest. — Opera bo fmela o velikonočnih praznikih dvoje predstav in sicer v nedeljo in pondeljek. Igralo se bo obakrat zvečer. V nedeljo bodo peli klasično Mozartovo opero «Don Juan». Izvajala se bo kakor vedno doslej v odlični zasedbi. V ponedeljek bo vprizorjena prvikrat v sezoni na novo naštudirana Bi-zetova velika opera »Carmen«. Naslovno vlogo poje gospa Tbierry-Kavčnikova, Don Joseja g. Kovač, Escamila g. Cvejič, Mi-cado ga Ribičeva, Frasqirlto gdč. Korenja-kova, Mercedes gdč. Sfiligojeva itd. Dirigira g. Strltof. Plese je nanovo naštudiral g. Trobiš: V drugem dejanju pleše baletni zbor, v četrtem gdč. Svobodova, g. Trobiš in baletni zbor. S to vprizoritvijo bo obhajala naša crpera spotr«n 50 letnice prve vpri zoritve te velike muzikalne ustvaritve v Parizu. Velikonočni prazniki v marTborskem gledališču. Na velikonočno nedeljo zvečer se vprizori duhovita m velezabavna komedija »Scainpolo«, ki je pri obeh sedanjih vprizoritvah dosegla izredno lep uspeh. Na Velikonočni ponddjek zvečer pa se vprizori vedno privlačna in nad vso priljubljena opera »Traviata«. Razstava francoske graiike XIX. stol. v Jakopičevem paviljonu se zaključi v ponedeljek, 13. t. m. zvečer. Poživljamo ponovno, naj nikdo ne zamudi obiskati razstave, ki nudi prvič irancoske originale visoke . umetniške vrednosti. Usti so večinoma na prodaj in jih je že nekaj nakupljenih. Druga nredstava Hudožestvenlkov v Beogradu je bila Dostojevskega dramatizirana novela »Selo Stepančikovo« kjer je igral glavno vlogo znani ruski umetnik Pavlov, najmočnejši moški steber hudože-stveniške skupine, ki živi izven mej svoje domovine v Pragi. Razstava slikarja prof. Orllča v Osličku. Ustanovitelj privatne slikarske šole v OsLlcku, prof. Pero Orli« je otvoril razstavo lastnih de! v zagrebškem Ullrichovem salonu. Kolekcija obsega olja, akvarele in linoreze. Varaždinsko gledališče v Koorivnicl. Na velikonočno nedeljo se začne v Koprivnici na Hrvatskem gostovanje varaždlnske-ga gledališkega odra pod vodstvom režiserja Branka Tepavca. Repertoar sestoji večinoma iz del domačih pisateljev. Na vrsti so: Kuludžvč s »Polnočjo«. Pecija Petrovič s »Sejo« in »Vozlom«, Ogrizovič z »Vučino«, Begovič z »Osatom« in Donadinj z »Gogoljevo smrtjo«. Easist Nikola Zec kot don Basilio v zagrebškem Sevilskem brivcu. Basist Nikola Zec, član dunajske državne opere, je te dni zopet gostoval v zagrebškem gledališču; pel je vlogo dona Basilia. Iz poroči! posnemamo, da je bila njegova kreadja umetniško zelo dobra, dasi nekoliko hladna. Poročevalec »Morgenac daje v tej partiji prednost našemu rojaku Juliju Bettetu. Vlo- —r- IVAN CANKAR: ^ANIS/^ j I. ZVEZEK 3 je ravnokar izšeL Vsebina: Erotika - Pesmi - Vinjete. BroSiran izvod stane Din 55-— vezan v1,2 platno „ „ 70"— vezan v '/» usnje „ „ 90-— Cankarjev zbornik, uredil dr. J. Glonar. Cena za broširan izvod Din 30'— za vezan Din 37'— Navedene kniige se dobe v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica st. 54 nasproti glavne poŠte. m [jV ' ■ - .t mmmmma 1 . i, -1 0.5 Glavobol kvari veselje za življenje! Hitro in sigurno pomagajo Aspirin -tablete t du ballet »A* Arche de Noe«; Paul Amadeus Pisk: Partšta: Rudo« Karel: Demon, poeme syrrfl>honiQtie Produkcija dne 16. maja: Moški zbori skladateljev Axmana, Foersterja, Janačka, Jeremiaša, Ostrčila, VomaSca ia Zichyja. Ladislav Vlyopalek: Cantate sur les dernieres choses des hom-mes pour soli, choeur mdxte et orchestre. Dne 17. maja Kaminski: Coocerto grosso pour double orchestre; Gy6rgy Kosa: 6 pieces pour grand orchestre; Fidelio Finke: Les adieiix, počme symphonioue avec dem voix de chant; Bohuslav Martinu: HaH» Tima; R. Vaughan W!liems: Sjrmphonle pa« storale. Dne 18. maja: Janaček: Lisica Zvitorepka, predstava v Nar. Dlvadhi. Dne 19. maja: tretji koncert. Bmest Krženek: Con-certo grosso, op. 2: Fr. Malipiero: Vria-zioni senza tema pour piano et orehestre: Vit Novak: Toman a jesni.panna, poeme sinrphonique; Darius Milhaud: Fragment siTnphkm:que ertrait du drame »Protfee«; Igor Stravinskv: Symphorrie pour les Instruments a vent; Bela Bartok: Suite Iea dajises. Dne 20. maja se praški del festivala zaključi s predstavo v novem nemškem gledališču. Uprizori se Dukasova oper« »Arianne et Barbe-Bleu«. Pirandellovo gledališče v Rimo. V rim* ski palači Odescalchi je ustanovil Plrandel-lo zasebno gledališče, ki se je otvorflo pred par dnevi s predstavo lastnikovega gledališkega komada »Praznik gospodarja ladtj«. Stvar prikazuje blagoslovljenje neke cerkve na kmetih, pri čemur se pokaže vsa Človeška bestijalnost Dejanja pa vsebuje malo. Otvoritvi Piranddlovega gledafcšča je prisostvoval ves intelektualni Rim z odposlanci vlade na čelu. Uničujoča sodba kritika Brandesa o nemškem slovstvu. Sloviti danski kritik Brandes se nahaja te dni na Dunaju, kjer je imel javno predavanje. Dopisnikom listoV je povedal svoja naziranja o različnih sodobnih vprašanjih. Na postavljeno vprašanje, kaj misli in sodi o sodobnem nemškem slovstvu. Je Brandes odgovori: »Sodobna nemška literatura je tako abstraktna, da je ne razumem, niti razumeti morem. Ne er« mi v glavo, da se ukvarjajo odrasli ljudje s takimi rečmi. Jaz sem mislil fn pisal tako* ko mi Je bilo sedemnajst aH osemnajst let. Čimbolj nemško ljudstvo trpi, tembolj se oddaljuje od realnosti in sanjari o pobot]-šanju sveta. To poboljšanje pa vselej izostane. O Francozih mtsltra čisto drugačfA Vsak dan prejmem kakšno literarno stvr/r, večkrat slabo nego dobro sicer, toda ječi moram, da imajo francoski proizvodi \-saj nekaj dobrega na se«: pisatelji vedo. kaj hočejo«. ■jHiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniitmniiiiiivnmiiitim CVETKO GOLAR: VDOVA R0ŠLINKA komedija v treh deja-np je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25'—, za vezan izvod Din 35'—, brez poštnine. Naroča se v knjigami TISKOVNE ZADRUGE, PreSernova ulica Stev. 54» nasproti glavne pošte. pmtiimiHmii^ Gospodarstvo K naši gospodarski krizi | Ljubljanska borza ▼ leta 1924. in v I. tromesečju 1925 Ljubljana pripravlja tudi letos tvoj vele* sejem. Letošnji velesejem bo Se zanimivejši od prejšnjih zato, ker se nahajamo v toku velike gospodarske krize, ki jo poostruje deflacijska politika Narodne banke. Razna industrijska podjetja so prisiljena reducb rati svoj obrat, ker je težko plasirati produ« cirano blago, na drugi strani pa so trgovci z blagom dobro založeni in imajo malo vo« Ije, da bi delali nove poslovne zaključke. V takih razmerah je seveda naravno, da se marsikateri industrijec ali veletrgovec težko odloči za sodelovanje na velesejmu. Ona industrija, ki dela za izvoz in ki ima ve* činoma dobro konjunkturo, tako n. pr. lesna, ima tudi že dobro urejeno prodajno orga* nizacijo, pa ne čuti toliko potrebe, da raz« stavlja na domačih velesejmih. Naši velesejmi imajo v glavnem namen služiti pridobitvenim krogom v notranjosti naših državnih mej. Kupci, ki prihajajo na naše velesejme, so v ogromni večini doma« či trgovci. Nasprotno pa obstojita pri raz« stavljalcih, oziroma producentih dve skoro enako močni skupini: domači razstavljalci* producenti in tuji producenti, ki so zastopa« ni bodisi naravnost, bodisi po svojih stal« nih tukajšnjih reprezentantih. Sedanja kri« za grozi, da bo inozemstvo v še večji meri iztisnilo domače producente in na njihovo mesto lansiralo svoje produkte. Težave, a katerimi se bori naša industrija, so v ino» eemstvu po večini neznane ali že premaga« ae. Specijalno, kolikor je tuja industrija ali trgovina pripravljena, da da svojim kup« ;em gotove kredite, je ona v položaju, da »dvzame teren naši domači industriji. Naša ndustrija danes nikakor ni zmožna dovo« ijevati svojim komitentom daljše kredite. V perijedi splošne kreditne krize pri dobavi glaga ne odloča toliko cena ali kvaliteta kup« ijenega blaga, kolikor plačilni pogoji. Koli« ior more kupcc računati, da mu je prodaja« •ec voljan dovoliti daljši kredit, je priprav« Ijen, da za to prodajalcu odobri tudi znatno eečjo ceno od one, ki sc sicer zahteva za alago, ki se mora takoj plačsti. Cena Hagu, n se daje na daljši kredit, varira tudi do 10 odst. Glede podeljevanja kredita je to« rej inozemska industrija v daleko ugodnej« »ena položaju, kakor domača industrija. S tem pa ni rečeno, da mora naša industri« ja brez boja prepustiti teren tuji industriji ln tako molče postaviti predvojno situacijo, ko smo skoro v vseh predmetih bili naveza« ni na dovoz iz drugih krajev. Afirmacija na velesejmih, na katerih sodelujejo večinoma naši domači kupci, nudi naši industriji mož« cost, da v ti neenaki borbi ostane na po« vršju. Danes po šestih letih ujedinjenja že ni dovršen proces gospodarske asimilacije posameznih krajev naše države. Trgovec is južnih krajev ie vedno misli, da more sa« mo v Solunu kriti svoje potrebe. Trgovci iz Srbije še v velikem delu naročajo blago iz zapadnih držav Evrope, čeravno so zaradi porasta valute dotičnih držav pretrpeli že ogromne izgube. Kraji bivše monarhije še vedno gravitirajo proti Dunaju, kjer kupu« jejo celo to, kar se more pri nas skoro ce« neje in kvalitativno enakovredno nabaviti. Specijalno naša veletrgovina je v večini slu« čajev orijentirana v inozemstvo. Naš indi» strijalec, izvzemši seveda izvozno industrijo, ki se nahaja v popolnoma drugih razmerah, je prisiljen, ako hoče plasirati svoje pro» dukte pri nas, da se bavi tudi z dobavo bla« ga manjšim mestnim in podeželskim trgov« cem in da se tako spušča v borbo ne samo s tujim industrijcem, ampak tudi z doma« čim grosistom. Na tak način zaide v neugo« den položaj, ker zahteva plasiranje v manj« ših partijah močnejšo in zato tudi dražjo prodajno organizacijo. Naši velesejmi, tako zagrebški kakor ljub« Ijanski, so kakor ustvarjeni za plasiranje produktov med manjše domače trgovce. Raz stavljalci na naših velesejmih nc morejo to« liko računati na grosiste, ker ti ?li krijejo vse svoje potrebe večinoma v inozemstvu ali pa imajo tako nakupovalno organizacijo, da jim ni treba šele čakati na velesejme in se tamkaj zalagati z blagom. V glavnem je poverjeno plasiranje pro« duktov med provincijalne trgovce instituciji trgovskih potnikov, pa bi se morda zdelo, da je odveč na velesejmih iskati tako kli« jentelo. Treba pa je vpoštevati, da trgovski potnik v večini slučajev dela s kliisntelo, ki že obstoja, medtem medtem ko v pri« dobivanju novih odjemalcev ne kaže vedno baš zadovoljivih uspehov. Na velesejmih, kjer se tekom nekaj dni zbere večina pro« vincijalnih trgovcev, je dana industrijcen možnost, da pridejo do novih poslovnih zvez in da utrdijo že obstoječe. Večina podežel« skih trgovcev se je že navadila ca velesej« me. Nezaupljivi kupci imajo ravno na vele« sejmih najboljšo priložnost, da kontrolirajo cene raznih razstnvijalcev ter da se potem odločijo za ono, kar jim na,bolje konvenira. Predpostavljajoč, da bo letošnji velesejem tudi čutil obstoječo krizo, mora csša doma« ča industrija že zaradi tega na njem Se kom« paktneje sodelovati, da se ne bi poslovanje inozemstva še bolj razširilo, evo enkrat zo« pet nistopijo za nas boljši časi bi se moglo zgoditi naši domači industriji, da najde vse boljše pozicije okupirane po tujih. Korist, katero ima trgovec od sodslovania na vele« sejmu, se ne sme nikoli ceniti samo po kvan titeti blaga, katero je dotičnk ob tej prili« ki plasiral, marveč se mora vpoštevati, da si je on na vsakem takem velesejmu pridobil tudi klijentelo, ki bo leta in leti *rila svoje potrebe pri njegovi tvrdki. 2e raziog, da ne zavzame tuja konkuren« ca pri nas ponovno onih pozicij, ki jih i* ime'a pred vojno, nalaga naši domači indu* striji imperativno, da se tudi brez ozira na momentani uspeh in ne glede na stroške afirmira na letošnjem velesejmu. K>r. Ljubljanska bonu, Id je začela poslovati 18. avgusta lani, ima do&edaj dva oddelka: efektni In blagovni, dočim se dovoljenje za trgovanje z devizami in valutami doslej $e ni dobilo. V* naslednjem podajamo statisti« ko o prometu obeh oddelkov. Blagovni oddelek izkazuje zadovoljive re« zultate, kar je predvsem pripisovati velike« mu prometu z lesom. Celokupni promet na blagovni borzi je znašal od 18. avgusta do 31. decembra 1924. 536.5 vagona v vrednosti 7,680.345 Din, od tega odpade na les in oglje 420 vagonov v skupni vrednosti 3,952.820 Din. Odstotni delež prometa z lesom in a ogljem na celokupnem prometu dosega to« rej po količini 78.285 odst, po vrednosti pa 51.47 odst Za primerjanje navajamo promet zegrebt ike blagovne borze, ki je znašal v celem letu 1924. 90 hI, 65 kubičnih metrov, 1095 ton in 37.952 metrskih stotov v skupni vred« nosti 15,007345 Din. Preračunan na celo le« to bi znašal promet ljubljanske borze okoli 19 milijonov Din. Iz teh primerjalnih podat« kov je razvidno, da je promet ljubljanske blagovne borze že v prvem letu obstoja bil večji kakor promet zagrebške borze v 6. le« tu njenega obstoja. Glavni predmet poslovanja ljubljanske blagovne borze so bili v teku lanskega leta les 416 vagonov — 3,917.200 Din laneno se> me 16 vagonov — 1,099.400 Din, turščice 55 vagonov — 1,000.750 Din, fižol 13 vagonov — >64.750 Din, krompir 23 vagonov — 275 tisoč 125 Din, orehi 2 vagona — 172.000 Din, ječmen 3 vagoni — 123.500 Din, otroki 5 va« gonov — 70.000 Din, pšenična moka 1 vagon — 54.000 Din, grahorica 1 in pol vagona — 45.000 Din, jabolka 3 vagoni — 3*.000 Din, oves 1 vagon — 38.000 Din. oglje 4 vag-ni — 35.600 Din in proso 1 vagon — 32.000 Din. Manj ugodneje kakor blagovni oddelek je poslova1 efektni oddelek Tu predvsem odse« va naša gospodarska kriza Ko se je lani otvorila borza, je vladala na efektnem trži« šču po celi Evropi deruta, ki je uplivala tudi na naša tržišča v smislu stagnacije. Celokupni promet efektnega oddelka je dosegel lani 2535 komadov v vrednosti 46 milijonov 486.101.50 Din. Letos pa je postala slika efektnega tržišča živahnejša. Največ se je trgovalo z delnicami Trboveljske premo« gokopne družbe (139.000 Din), z 2 H odst. državno rento za vojno škodo (al 735 Din), z delnicami Celjske posojilnice (64.050 Din), Združenih papirnic Vevče (34.S25 Din), del. niške družbe za portland cemcnt «Split» (34.750 Din), Ljubljanske kreditne banke (34.616JO Din), Merkantllne banke (30.925 Din), Prve hrvatske štedionice (27.075 Din), z obveznicami 7 odst. investicij ':cga posoji« la (22.975 Din), z delnicami Strojnih tovarn in livarn (12.750 Din) In Slavenske banke (2500 Din). Kakor rečeno, se Je promet v prvem tro« mesečju t L oživil. Tako zazramuje n. pr. efektno tržiSCi v mesecu februarju letos pro« meta: 10.250 komadov v vrednosti 1,514.262. 50 Din. Ravnotako se je promet oživil tudi na bla« govni borzi in dosegel v mesecu marcu vi« šino 222 vagonov v skupni vrednosti 2 mi« lijona 792.950 Din. od vsote odpada na les in bukovo oglje 212 vagonov vrednosti 2,4*2.000 Din, medtem ko je promet z iU taricaml zelo oslabel. Leto« so se pojavil na tečajnic' tudi kur« zi dveh novih zavodov: Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo ter Stavbne družbe. Pričakovati je še novih zavodov. V cilju oživljenja prometa bi bilo pripo« ročati povečanje števila senzalov Saj ima zagrebška blagovna borza sama 2 senzala, dasi ima manjši blagovni promet Ali je ljubljanska borza za trajno življenje zmož« na, se pa doslej kljub napredku prometa ni pokazalo. Podoba je, da bo blagovno tržišče držal predvsem les. Na koncu navajmo še statistiko tožb pri borznem razsodišču. Ta institucija je za tr< govski svet posebnega pomena, kar se tiče hitrega reševanja sporov, definitivne rešit« ve s proglasitvijo sodbe, na podlagi katere se more takoj (po preteku 24 ur) eksekucijo oz. pravilnejšo izvršbo. Statistika obs-.ga tož be v celokupni vrednosti 569.371.96 Din. Kupujte srečke za sokolski Tabor! Razstava živine na letošnjem velesejmu Ni še dolgo tega, da Je bil objavljen članek o pešanju naše živinoreje. Podprt Je bil s statističnimi izkazi o številčnem stanju živine leta 1923. in leta 1924. Nazadoval je v tem času tudi Izvoz naše živine. Vse to da misliti našim gospodarskim in mero-dajnim člrttteljem. Brez dvoma Je treba naši živinoreji pomagati, da se zopet popravi tn okrepča. Država sama je poklicana, da gre tej najvažnejši panogi našega gospodarstva na roko hi da jo podpre, deloma s tem, ds pomaga odstraniti vse ovire njenega razvoja in izvoza, deloma s tem da jo pospešuje s potrebnimi subvencijami. VeKko in največ je ležeče tudi na nas samih. Dokler ne prodre zadružna mteel v najširše plasti našega kmetskega prebivalstva, toliko časa se bo živinoreja borila $ težavami za svoj napredek. Živinoreja je navezana na vzajemno delo hi potrebuje skupne samopomoči. Ako bi Švicarji in Danci ne bili prešhijen! tega duha, bi danes tudi tam ne stala živinoreja na taki višini kakor stoji. Pri nas manjka tiste skupnosti, kl je v živinorejskih zadevah neobhodno potrebna. Razkosani hi razdrobljeni kakor smo na našem malem posestvu, smo razcepljeni in razdvojeni tudi Pri naši živinoreji na velikansko škodo vsega našega kmetijskega napredka. Med pripomočke, ki so poklicani dajati v živinoreji potrebno pobudo ta priliko za napredek, spadajo tudi razstave in plemenski sejmi Racstave same tmajo bi- ti v pravem pomenu besede tekme plemenskih živali, ki se odlikujejo po hasnovKostf (mlečnosti itdj hi po svoji vnanjostl. Zato so razstave zdražene s pre-movanjem. Na takih razstavah naj se zgledujejo žMnoreJd kaj vse se da doseči z dobro plemensko odblro to z dobro ln amot-reno rejo. Ta razstava naj ob enem tudi pokažejo, kje se da dobiti dobre plemenske živaH Ze ta namen sam opravičuje, da se take razstave prirejajo. V resnici tudi vidimo, da se take razstave prirejajo po vseh živinskih deželah, in da se Je z njimi veliko dobrega doseglo v prilog domači živinoreji. Kmetijski odsek ljubljanskega velesejma Je vpošteval vse te razloge hi že lani priredil razstavo konj, ki se je vrlo dobro obnesla. Letos hoče prirediti poleg razstave konj tudi razstavo goveje živine kl je še botj važna ln M naj pokaže, kako stoji ta reja v naš! deželi. Da se pa pomen te razstave še bolj pokaže In da bo še bolj odgovarjala Interesom našega velesejma, se ima prirediti skupno z razstavo tudi sejem za plemensko goved, predvsem za mlade bike in telice Tako bo-deta ustrezala razstava In sejem najbolj Interesom in potrebam naše živinoreje. Velesejem bodi tolmač našega živinorejskega položaja in našega napredka v tej važni gospodarski panogi. Opozarjamo naše živinorejce in interesente že danes nato razstavo In na plemenski sejem in jih vaMro. da se zavzemo za to gospodarsko prireditev In da Ji posvetijo vso svojo pozornost. Kdor ima plemenske žlvaH. ki se odlikujejo po svojih lastnostih za užitek ln za vnanjost, naj jih pripelje na tekmovanje. Ravnotako pa tudi tisti, kl Ima dobre In lepe plemenske živali na prodaj. Priglasila sprejema tn bo sprejemal kmet;jskl odsek ljubljansi iga velesejma do 31. julija t L R« Obm zbor Zadružne Zvsze v Celju Dne 5. t. m. le 'mela Zadružna Z, - v Celju svoj redni občni zbor v sejni dvr-ranl Mestne hranilnice v Cdiu. Iz poteka zborovanja posnemamo sledeče: Po i*>-zdravnem govoru Zvezinega predsedniki dr. Božiča Je sled lo poročilo o delovac.u načelstva in nadzcrrsiva Zveze. Zveza Je štela koncem 1. 1924. sku^fo 179 članic, prirastek znaša torei 10 čUnic Največji uspeh Je Imela Zveza pri ustanovitvah elektr čn h zadnm. Odkar Je Zve-za postavila v pravilnik, da morajo pri 43-družnih elck rarnah člani takoj plačati culo investicijo z deleži in gradbenim; pr*-spevki, so vse te zadruge zdrave in f-nančno prav trdne. Elektrfikacija mariborske oblasti je lani prav znatno napredovala. Za vse Dravsko in Pulsko polje pomeni na novo zgrajeni odcepek fa!-skega daljnovoda dn Ptuja ogromen tn-predek, in kakor se čuje, je akciia za podaljšanje tega da'Jnovoda do Ormoža m Središča, menda celo do Cakovca, že v teku. Zveza bo pri elektrlf kacijl v navedenih okoMšIh marljivo sodelovala. Ln» Je ustanovla Zveza nov. za naše krije ravno primeren tip zadruge za zavarovanje živine, za katerega viada že veliko zanimanje. V propagandi* Ične svrhe le odredila 8 predavan) o raznih zadružnih a pa more zadruga iztiriati od menlčntea dolžn ka presežek na kredltn'h obrestih, ki so običajne pri zadrugi, priporoča predsed-n k posebno tozadevno pogodbo z dolžnikom že takoj pri lzp'ači!u posojila. Na t» način lahko zadruga potem Iztlrja presef..k na obrestih clvllno-pravnlm po'om. Ob!) ib', d3 bo Zveza dala vzorec za take pogodbe, ki bo na razpolago č'an'cam. Pri zadnii točki dnevnega reda prlporo-ča predsednik radi pozne ure, da odpade njegovo predavanje o meničnem posloma-n'u In prosi g. nadupr. Megliča Iz Mirlbj-ra, priznanega strokovnjaka v davčn'h zadevah, da predava o svoji s'rokl; «vrje predovanle bo dal predsednik natisniti v •Z^dniTU, s čemur bo Interrsentom zaraJi težko razumljive snovi itak bolj ustreže'.o. Na o se Je vršilo predavanje o nalvažnej-šlh davčnih vprašanjih, kateremu »o "»a-vzočl sledili z velikim zanltmnlem. Po k'r-čanem predavanju Je naprosil predsednik predavatelja za odstopitev svojih Izvajan), da se zaradi velike važnosti tudi ponatisne-Io v .Zadrugi«, v kar g. Megllč dragevnMe privoli. Obenem namči občni zbor uprav4, da sestavi na pod^ referata resolucijo, ki se odnošlje na merodajna mesta. V tozadevni d oba'i se je razmo«rivalo vprašanie, če so zadružne elektrarne proste davka -.a pos'ovn! promet ali ne. Zvezlno vodstvo le zas'opalo mnenje, da le bil namen zak-na o poslovnem prometu gotovo ta. oprostit! tudi te vrste zadrug, ki de'a!o Izključno s kmetovalci, da se pa zaradi različne go-snodarske strukture v naši državi te zadruge v zakonu niso 'zrecno navedle. Zac» se nai zadružne dekTarne upirajo plačevanju davka na poslovni promet, ker davč-ne ob'asti za Iztlrlavanje nimajo prave pil-laze. Končno se Je še sklenilo, delovati na maksimiranje avtonomnih doklad do predvojne višine ter na spremembo progresivne lestv'ce za dohodnino sorazmerno z eks'-9'enčn'm mlnlmom. Zveza naj pošlje v?e predloge, nanašaioče se na davčne zadeve na merndalno mesto, da Jih upošteva v prihodnjem proračunskem zakonu. S tem le bil dnevni red Izčrpan nakar se Je predsednik zahva'il udeležencem za lepa in stvama Izvalanja. osohito pa predavatelju, ter zaklučll občni zbor ob 12. nri Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t. m.) ni poslovala. Naslednji borzni setanek bo v torek 14. t. m. Dunajski živ'nski sejem (9. t m.) G o v e-da: Dogon 199 glav. Cene notirajo za kg žive teže: voH 1.10-1.70, biki 1.10-1.40, krave 1—1.30, slaba živina 0.60—1 šiHng. Svinje. Dogon 220 komadov. Cene višje. Notlrajo za kg žive teže: mesne svinje 2.05 —2.50. debele 2-2.50 šilinga. Dunajska borza za k metliške produkte (9. t m.) Ameriške notice beležijo neznatne spremembe. Promet na Dunaju miren. Notlrajo vključno blagovno prometni davek brez carine: pšenica: domača 50.50— 51.50, madžarska 53.50—54. jugoslovenska 53-53.50, Rosafč 49.50-50; turščica: 26.50—27.50 šilinga. = V trgovinski register so se vpisale v SlovenIM naslednje tvrdke: Lesna industrija družba z o. z. v Kočevju; Ruda-Domi-celj & Kotoun v Mariboru (izdelovanje kovinskih zltvkov. ponikljevanje. galvantzi-ranje Itd.); Belak & Inkret, elektrotehnična in vodovodna instalacija v Celju. Izbrisali sta se tvrdki: Miian Pokčar & Komp., d. z o. z- na Bledu (ker je bilo vse imetje na prtsllnl dražbi prodano); J. Lavrlč « Co., trgovska d. z o. z. v likvidaciji v Mariboru , (likvidacija končana). | = Produkcija špirita v letu 1*23.—1924. I Po podatkih generalne dtrekdje posrednih i davkov v Beogradu so proizvedle tvomice : špirita v celi naši kraljevini tekom časa od i 1. septembra 1923. do 31. avgusta 1924. 6,895.306 M špirita. V istem časa se Je od te produkcije prodalo doma 3.9»8.899 hI Za tehnične In industrijske potrebe dežele f.e je prodalo 2,195.463 hI. Izvozilo se je , 550.59J M. = Letošnja produkdla sladkorne pese. Splošno se smatra, da se bo zaradi spora med producenti pese m tvornlcaml sladkorja površna, posejana s peso letos znatno zmanJMa napram lani. ko je znašala preko je znašala preko 55.000 ha. Po računu Udruženja producentov sladkorne pese se bafe ne bo zasejalo več kakor 10.000 ha. S strani sladkornih tvornlčarjev pa se ven-darle pričakuje 35.000 ha. = Statistika z ozltnlno posejane površine. Po podatkih poljedelskega ministrstva znašajo površine posejane z ozimino v 'eta 1924-25. (v oklepajih 1923—24.) v ce« državi 1,659.738 ha ozimne pšenice (1.714.171 ha), 211271 ha ozimnega ječmena (222.124) 154.578 ha ozimne rži (165.163 ha). Površina v celi državi je torej nazadovala. aZ '"'ovenijo posebej pa so podatki naslednji (prve številke za leto 1924-25. In v oklepajih za leto 1923-24): Ljubljanska oblast: oznmna pšenica 26.942 ha (25.474 ha) ozimni ječmen 8682 ha (8499 ha) ozimna rž 7421 ha (7278 ha). Mariborska oblast: ozimna pšenica 37.C95 ha (35.982 ha), ozimni ječmen 8485 ha (7406 ha), ozimna rž 24680 ha (23.942 ha). Za celo slovensko ozemlje so potemtakem številke naslednje: ozimna pšenica 63.997 ha (61.456 ha), ozimni ječmen 17.167 ha (15.906 ha), ozimna rž 32.101 ha (31220 ha). V sami Sloveniji je torej p vršfna posejana z ozimino večja kakor lani. — Popravilo vagonov ln lokomotiv. Prometni minister je podpisal pogodbo z domačimi tvornicaTrl za poravilo 3000 vagonov. = Za produkcijo oglja. Ministrstvo šum In rudnikov je predložilo prometnemu ministrstvu svoje predloge glede posebnih usodnosti za transport oglja. = Industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar (prej Steinbeiss) je bilo zadnji čas predmet javne kritike, češ, da nI plačalo redno takozvane takse za sečo (Stocktaxe) državi. Napram temu se uradno ugotavlja, da je podjetje plačalo vse, kar je doslej vezano po pogodbi. = Redne občne zbore imajo: Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu, 24. t. m. ob 11. v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; Hipotekama banka ju-goslovenskih hranilnic v Ljubljani 28. t. m. ob 16. v posvetovalnici zavoda; Portland-cementna tovarna, d. d. v Dovjem-Moistra-ni 30. t. m. ob 12. v prostorih Jadransko-Podunavske banke, podružnice v Ljubljani; Merkantilna banka v Kočevju 3. maja ob 10, v bančnih prostorih v Kočevju. — Likvidaciji. Lesna zadruga v Loškem potoku, r. z. z o. z., Ul Živinorejska zadruga v LoSkem potoku, r. z. z o. z., sta prešli v likvidacijo. Upnika se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve. = »Gospodarski vestnlk«, št. 4., Je izšel te dni z bogato vsebino Iz raznih panog kmetijstva. List izhaja mesečno in stane letno 10 lir. Uredništvo ln uprava Usta se nahajata v Gorid Via S. Giovanni št. 6./L = Odprava konkurza. Konkurz, kl je bil razglašen o Imovini CedVje Bodlajeve, go-stflničarke na Savi, je odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 12. maja pri Intendanturi Dravske dtvizljske oblasti v Ljubljani glede dobave 500 kg petroleja; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave usnjenih jermenov itd. Predmetna oclasa sta v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Pred povratkom zlate valute v Angliji. »Dally News« poročajo, da bo Churchill v kratkem podal izjavo, da se bo Anglija s 1. decembrom vrnila k zlati valuti s tem, da se ne obnovi zakon za ureditev uvoza tn izvoza, ki poteče 30. novembra. Boržie 10. aprila. ZAGREB. Borza danes nI poslovaJa. V svobodnem prometu se v efektih danes nI prav nič poslovalo. Tendenca je bila precej slaba in promet minimalen. V manjših stavkah je bila zaključena deviza na Italijo po 254.75. Drugače se je v glavnem čuVo samo blago po naslednjih taksacfjah: Dunaj 874, London 297. Newyork 61.90, Pariz 320. Praga 184 in Švica 1198. BEOGRAD. Tendenca v devizah nespremenjena. Notirale so devize: Atene 101 —0, Dunaj 872—873, Berlin 1475—1480 Bukarešta 27.75-28 50, Italija 254.6—254.75, London 296.25—296.75, Newyork 61.825— 61.9, Pariz 317—317.5, Pra«a 184— 184.1, Švica 1197—1198. TRST. Devize: Beograd 39.25—39.325 Dunaj 342.5—347.5, London 116.4—116.5, Newyork 24.35—24.40, Pariz 125.25—125.75 Praga 72—72.50, Švica 470—472. Ostale zunanje borze danes niso poslovale. „Jutrov" roman LUC1FER katerega skozlnskoz napeta vseb na, prepletena i fantastičnimi zapletljaji od začetka do kon^a, kl prinašajo navdušenemu čitaielju z inteiesan-tntm razmotivanjem vsak hip piesenečen:a, kl mu ie sledi razočaranje in konsteinadia in zopet presenečenje ta o, da so fi ta tel jI nestrpno pričakovali vsako nada jevanje romana, je Izšel ln se dobiva pri upravi .Jutra' v Ljubljani. Vsi ki so ga tilali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za — — svoje domače knjižnice. — — Boli zabavati Va« aa more nobena knjiga! Vezana stane Dm 55. Broširana pa Din 45 Izdajatelj tn lastnik: «Konzorcij »Jutra». Odgovorni urednik: Fran Brozovli. Tisk Nerodne tiskarne v Ljubljeni. • RsH Peterlln • Petru ška: Velika noč v Jeruzalema Tisto leto ko sem bil jaz v Palestini, so s kristjani praznovali tudi Judje svojo Pasho. obenem pa mobamedanci svoj veliki praznik preroka Nebi Musa. Mesto Jeruzalem ie bilo v pravem pomenu besede nabito polno tujcev z vsesa sveta. Samo ruskih romarjem se je zbralo nad osem tisoč, razen mnogoštevilnih Armencev. Tatarov in Judov, ki «o prišli tudi iz obširnih pokraiin Rusije v ta zaželjeni kraj. V hotelih, zavetiščih in samostanih so ljudje spali kar na hodnikih in v vežah, ker ni bilo drugod več prostora. Veliko dvorišče Haram pred Omarje-vo mošeio je bilo na dan praznika Nebi Musa natrpano z muslimani. To praznovanje je zvezano z romanjem na Moizesov grob. ki se nahaia baje na neki gori tostran Mrtvega moria. Prve vračajoče se romarje smo opazili na južnem sklonu Oljske gore okoli devete ure ziutraj. Z mnogoštevilnimi zelenimi, rdečimi in rumenimi z zlatom obšitimi prapori so se med bobnaniem bobnov in sviranjem piščali v velikih gručah hitro bližali mestnemu obzidni. Pred Štefanskimi vrati Jih ie pričakovalo vojaštvo z godbo in velika množica ljudi. Ko so se vsi razvrstili, je š?l sprevod z godbo na čelu po mestnih ulicah. Jaz sem ga opazoval s stopnii-šča avstrijskega zavetišča. Bil je prizor za bogove. Razen dolge vrste navadnih turških romarjev v najrazličnejših oisanih nošah so se procesije udeležili menda prav vsi turški menihi od daleč naokoli, ki so s svojimi enakomernimi gibljaii telesa, rok in glave vzbuiali občo pozornost gledalcev. Videl sem celo četo dervišev. ki si je v verski vznesenosti z golimi meči med potjo ranila čelo prste in roke. da ie bil marsikomu obraz ves krvav in da se je z njegovih prsi in rok sočila kri. Bila je to procesiia verskih fanatikov, kakršnih nisem videl ne prej ne pozneje nikjer nikoli. Nai navedem še ta-le slučaj. ki bi imel lahko strašne posledice, ako bi iih ne preprečilo vojaštvo: Med gledalci je bilo seveda tudi mnogo Židov. Nekemu dervišu ni bil najbrž kakšen židovski obraz prav povše-či. Planil je torej iz procesije z golim mečem na reveža in bi ga gotovo ubil. da ga ni takoi prijela voiaška straža in odvedla na njegovo mesto v sprevodu. Na tak čisto enostaven način, brez pravega vzroka, nastataio navadno vsi po-gromi in pokolji Armencev in Zidov med sfanatiziranimi narodi. Popoldne je bila v Jozafatovi dolini na ravnici pred Štefanovimi vrati velika liudska veselica, katere se je poleg mohamedancev udeležilo ali si jo vsaj ogledalo tudi veliko tujcev. Kar je Ev-ropeica v tem gnievu naibolj zanimalo, so bile najpestrejše. nairaznovrstneiše narodne noše. ki si jih tukaj lahko videl. Poleg drugih zabav si imel tudi priložnost sesti v veliko vzdvižno kolo, seveda maniših razmerov kot je ono v dunajskem Pratru ln čisto primitivno iz lesenih delov sestavljeno. Z enim obratom si bil v peklu in v nebesih, visoko nad šumečo množico. Kar se Židov tiče. ni bilo njihovo praznovanie Pashe tako zunanje, kakor je navadno pri Turkih in kristjanih. Zbirali so se na tihem po svoiih molilnih domih. Le v mali ozki ulici pred kamenitimi ostanki sten razdejanega jeruzalemskega temrba se jih je od ranega jutra do pozne noči kar trlo. Ta kraj smatra'o za popolnoma svoj in semkai prihajalo z vsega sveta, da se spominjajo nekdanjega veličja Sa'a-monovega svetišča in tarnajo nad iz-gublieno svetinjo. Vse mesto pa objamejo kristjanski velikonočni prazniki. Z nepremagliivo silo potegneio v svoj vrtinec tudi mo-hamedance in Žide, ker ti ln oni imaa trpljenje, smrt. ali vstajanje Izveličarja. Na veliki četrtek zvečer je snlošen obisk vrta Getzemani. kjer je Kristus moI:l v oni usodni noči. ko ga le Juda izdal in so ga biriči velikpga rabina prijeli. Vrt. kjer rasteio tisočletne olike, ki so ba e še Kristusa videle, je lepo z raznobarvnimi lučicami razsvetljen. Ta mila. svet1oba in spomin na ono davno noč te tako prevzameta, da ti postane srce mehko ko vosek na solncu in solze ti kar liieio iz oči. ko poslušaš govor fančiškana, ki razlaga bogomolcem, kaj ie Jezus delal ono noč v tem vrtu, kje je hodil. k'e molil in kje našel svoje speče učence. Jaz grem iz vrta po poti na Oljsko goro. Pri cerkvici «Očenaša» se ustavim in ozrem. Pod menoi leži v globok mrak zavita dolina smrti Jozafat, z grobnicami očakov patrnarhov Jakoba, Jožefa in drugh. kraba Davida in Ab-salona. Tukaj bo na sodni dan sodil Alah žive in mrtve. Lučice v Getze-manskem vrtu migbajo tako ljubeče, božajoče onstran dol;ne pa žari obsevan od tisočerih svetilk grešni Jeruzalem in v nav'dczni velikotedenski po-božnosti kar šumi veselia. Ko pridem pred mestno obzidje, najdem vrata zaprta, toda turška straža mi iih brez obotavljama odpre in me spusti v mesto. Tam ;e pravcati dirin-dai, ker v južnih vročih kra;ih ulice šele ra noč prav ožive. TIra Armencev in Grkov, večinoma še mladeničev. se podi mimo mene in kriči nerazumljive besede. To je spomin na Kristusove čase. ko je nahuiskana liudska druhal kričala pred Pilatovo palačo: Križaj ga. križal ga! Veliki petek je; zvonovi so zavezani ln zato vlada v mestu malo več!a tišina kakor navadno. Popoldne gre križev pot. ki ga vodilo frančiškani skoraj po ravno tistih ulicah, po katerih je nosil nekdai Jezus križ na Golgoto. Od turške vojašnice blizu Štefanovih vrat, kjer je bila nekdaj palača Pilata se pomika sprevod po takoimenovani Via dolorosa mimo avstriiskega zavetišča kvišku k cerkvi Božjega groba. Pri vsaki od štirina;stih postaj se procesija ustavi in frančišvanec razlaga vernikom kraj in pomen postaie. bere iz evangelija besede nanašaioče se na ta kraj in po kratki molitvici gre križev pot po ozkih večkrat obokanih ulicah nanrej do nasledme oostaje. Čez noč ie cerkev Bož!ega groba pravo taborišče romariev oboiega spoh in razne starosti in stanu. Jutri, v soboto je za pravoslavne Ruse in Grke skoraj večii praznik, kakor pa Vstajenje Gospodovo. Jutri ziutraj prinese jeruzalemskemu patrrarhu sam angel božji z neba »sveti ogeni* ter mu pred oltar-iem zažge trojno svečo. In od tam se bo ogpni hipoma razširil po vsei ogromni cerkvi in vsakemu verniku bo zagorela sveča, ki io bo držal v roki. To je nekai tako lepega, tako nenavadnega, da želi vsak romar biti deležen te sreče. Ker iutri ni mnogo upania. da bi se mogel človek pririniti v cerkev, katero B. Borko: Vigilije Tisto leto je bila pozno Velika noč. Trate so že dolgo zelenele, grmovje je dobilo drobno listje in tupatam svileno srajčico cvetja; tudi breskve in marelic ce so že odevele pred hišami in sredi vinogradov. Otroci smo čakali, da od cerkva, kapelic in križev blagoslovijo zemljo, zakaj matere so pravile, da ne smeš hoditi bosonog, dokler ne blago« slovijo pisanic in krač. Na veliko sobo« to popoldan smo se smeli sezuti in za* rajati po mehki travi. Dan je bil lep in solnčen. Ce so zvo« novi romali iz Rima, so imeli veselo pot. Pri jutranji maši so že zvonili čez brda in vpraševali poredno, kakor otro« ci, ki so se skrili v kot: ali ste nas hudo iskali? Od jutra do večera je bilo raz* položenje praznično in radostno. Okoli poldneva smo pripravili našo kapelo, rdečegiavo, cerkvi podobno stavbo, ki jo je zgradil ded za hišo in jo obdal z drevesi. Kapela je imela lepo pobeljeni stolp in line, ki so bile napol odprte, da si lahko videl zvon, kako je bingljal, ko jo oče potegnil za vrv in zazvonil sunkoma in počasi. V kapelico smo nano« sili polno cvetlic in belih prtov, da se je lepo zdelo samemu mrtvemu Sinu, ki je ležal v Materinem naročju. Popoldan smo .veselo klenkali ia sosed Ivam io streljal iz možnarjev zgoraj nad trato, kjer se je odpiral razgled daleč čez br« da. Potlej so prišle sosede z jerbasi in se razvrstile v pisanem obroču okoli ka« pele. da je dišalo po mesu in svežem kruhu. Postarni, čmerikavi župnik je ob brlenju sveč blagoslovil jedi in zemljo ter naoolnih kapelo z vonjem kadila. Ko so se ljudje razšli, smo rajali po tra« ti nad kapelo in prigrizovali kose bele« ga kruha. Naš, praznik se je začel šele proti ve« čeru. Ko se je solnce nižalo, smo krenili k farni cerkvi, kjer je imel vstati Bog iz lepo okrašenega in s svečami razsvet. ljenega groba, še preden je solnce za« šlo za gorami, so ga dvignili ob bučanju orgelj in nesli v veseli in pestri proce« siji okoli cerkve, koder so se med brst« jem in mladim zelenjem podili klepeta« vi ptiči. Zvonovi so zvonili tako sveča« no, da se je zdelo, kakor da bi sprem, ljali Boga gori nad rdeče obrobljene oblake. Ko so napolnile večerne sence doli« ne in globeli in se je ves svet nagubal kakor starikav obraz, smo zazvonili tu« di v naši kapelici. Boječe in otroško« drobno je plaval zvok nad tratami, set« vami in še spečimi goricami, zamirajoč v pepelnatosivi goščobi daljave. Nikoli se mi ni zdelo zvonenje domačega zvo« . na tako tajnostno in hrepeneče kot zve« J čer pred Veliko nočjo. Stiahoma sem zapre turška straža zvečer In io šele ziutraj zopet odpre, gleda vsak pamet-než, da pride že pred nočjo notri in d izbere primeren prostor, kjer čaka potem na slavnost vso noč. in vse jutro. Večina vzame s seboj tudi ogrinjala in blazine, v košarah pa ied in pijačo in jč. pije in spi kar v cerkvj. kakor doma za pečjo. Jaz sem se prerinil v cerkvi na desno plat. a nisem vzdržal dolgo, ker je iz stranišča, čigar vrata so ravno tam. premočno dišalo. Vendar sem ta kratek čas opazil več starejših ljudi, med njimi tudi par menihov, ki so z boguvdano potrpežliivost;o prenašali smrad, da so le mogli gledati nebeška lica mladih, lepih kristiank. ki so hodila sem ter tja skozi ta vrata... »Sveti ogen'» ie prišel z neba. zažgal je sveče patrijarha. duhovnikov in vei-nikov in cerkev se ie iz^ra^nila. In zopet se ie napolnila sledečo noč — veliko noč. Katoliški patrijarh ic imel velikonočno procesijo ob dveh ponoči kar v cerkvi, preprosto, brez velikega hrupa: Z velikim sijajem ie pa izvrš:l cere-moniie par ur pozneie grški patrijarh. In zooet «o zapeli zvonovi in peli nato ves dan. Po mestu se je pa dremalo praznično oblečeno budstvo. In stopil je zdaj v ospredie ruski mužik. Velikonočno nedelio in ponedeljek je bil Jeruzalem ruski. Povsodi si sl šal le rusko govorico, vse drugo kakor bi onemelo. Po vseh ulicah na vseh oglih, po dvoriščih. trg;h. gostilnah in cerkvah so st ltudie Poda5ali roke. se pobubljali in po-zdravbali: »Kristos voskr£se!» Vo istimi voskresel®... Kristus je vstal! — Resnično ie vstal! . . . Rad. Peterlln-PetruSka: Na potu v Emavs Iz Nazareta nismo šli s karavano naravnost po isti poti nazaj v Jeruzalem. ker jaz uberem najraje za povra-tek vedno drugo pot. Meni se je pridružilo v Nazaretu še sedem Rusov, ki so tudi želeli videti kai več Palestine. Prvo noč smo spali v samostanu na gori Karmel. drugo noč smo se zarili v pesek na obali Sredozemskega morja, ki nam je bučalo uspavanko valov. Tretjo noč smo dobili prenočišče med razvalinami rimskega mesta Cezareje, Stratona. pri dobrih jugoslovanskih bratih. ki so zapustili Bosno in se tu naselili. Četrto noč. smo proveli na polju blizu starega zapuščenega gradu. Do ranega iutra so tulili in zaviiali okoli na* šakali, da nismo mogli spati m povih smo se nalezli bolh. da so bile srajce okoli pasu kar črne od njih. Bogve. ali so bile šakabe. ali jih je stresla tu kaka druga četa potnikov in so se potem tako grozovito razplndlle. V Lido smo Prišli petega dne popoldne. se ustavili v grškem podvoriu in se šele drugi dan po ko6ilu odpravili na pot v Emavs. Glede Emavsa so si palestinoslovcl zelo navskriž. Eni trdijo, da ie to vas Kalonije. pičlo uro od Jeruzalema ob cesti, ki pelie v Jafo. drugi pa so prepričani. da ie pravi Emavs sedanja naselbina E1 Kubebe bclj proti severu od Kalonije. v gorah. Jaz za svojo osebo bi se pridružil prvim, ker je Kalonbe res na lepem kraju v mali. z drevjem in ze!en:em pokriti dolinici ob lepi cesti, kjer je v starih časih gotovo tudi Bog roko ven molel in kamor sta učenca-dobrovobčka na velikonočni ponede-l:ek zvabila svoiega Učitelia. da je izpe mega d!m odganjal komarje od spečih. In pustili so jih spati, dokler jih ni solnce zbudilo. Potem so jih še enkrat pogostili s čajem in mlekom. j'h spremili iz vasi. iim pokazali pot v Emavs in iim želeli srečo: Naj Vas va-ru;e Allah! To ie resnična zgodba, meni v spomin. a Vam v pouk in zabavo . . . Veseli smo šli s hriba v dolino in zopet onstran kvišku po p^ti. ki so io nam pokazali Arabci in prišli smo še pred poldnevom v Emavs. In kakor da nas je sreča, ki so io nam voščili Arabci spreml:a!a vedno in povsodi. so nas tudi tukaj nad vse prijazno spre'eli. Ogledali smo si cerkev, samostan in razvaline še izza časa križarjev. In ko smo sedeli pozneje v samostanski troeznici (refektorijumu) — jedilnici in nam je stregel postaren franje-vec.kj nam ie tudi prei pokazal vse zanimivosti kraja, se ta kar ni mogel na-gledati ruskih fantov, katere je globoka vera in ljubezen do Jezusa pripeljala iz tako daljnih krajev Rusije semkaj v Palestino. Vedno jim je prigovarjal, nai jedo. da ne bodo lačni, in ko sem ga gledal, se ml ie zdelo, da se mu zdajci uliieio iz oči solze, tako globoko je bil gimen. Ko smo se poslavI>all od niega. ie z glavo pokazal nanie in mi rekel: »Sono buoni. ma sono noveri. percheche sono schismatici.» (So sicer dobri, toda so reveži, ker so krivoverci.) In po glasu sem spoznal, kako mu ie bilo v resnici zrl - temačno kapelo, kjer se je šunko« ma nihala dolga vrv; prihajala mi je ti« ha otožnost, zakaj na oltarju je ležal Bog, ki še ni vstal; zapuščen od svetni« kov in ljudi, se je naslanjal na kolena dobre matere. V somraku tihe kapelice so se rdeče risale, njegove rane. Medtem se je zgostil mrak. Pa je pri« šlo najleoše. kar nam je nudila Veiika noč. Zažigali so kresove. Kakor po ne« kem domenjenem redu ali po zakonu, ki je zapisan s tisočletnimi črkami v brazde te zemlje, so zažareli najprej po nižjih gričih. Bili so vedno gostejši in gostejši, dokler ni bilo videti iz mraka stotine drobnih lučk, ki so vzplamteva« le in ugašale počasi kakor zvezde. Dvojni so bili velikonočni kresi: baklje, zložene v lepe grmade iz smolnatih bo« rovih drv In ognji, ki so zanje nanosili na njive ali na pašnike grmade suhega lesa, debele jesenske trave in drugih rastlinskih ostankov. In so gorele bak« Ije, plamteli ognji tja do jutranjih zvezd m hladnih sap ob zorf. Žarelo je na vrheh in v dolinah; oblaki dima so se zbirali nad močvirnimi travniki in dišalo je po smoli in suhih travah; vonj dima se je spajal t zapahom nekvasene in oplojene pomladanske prsti. Zame je bil sija) velikonočnih ognjev vsekdar dogodek, ki mi je močno opajal domiš« ljijo; Sele mnogo pozneje — v letih zre. lejših — sem odkril X ajem starinski kult pomladi, velikega Čarodeja, ki je premagal hudobnega duha zime in oznanil z ognji daleč čez brda zmago luči in gorkote. Tisti večer so zažgali blizu nas veliki kres, okoli katerega so se zbrali sosed« je in ga zalagali z novim gorivom. Tudi deca je smela tja. Tako sva se napotila s tovarišem Lojzetom, ki je bil mini« strant v župni cerkvi, na vrh trate h kresu. Grmada jc bila široka in visoka; težko so lizali plameni m se borili z vetrom, ki je lahkno pihal čez brda in nosil proti jugu oblake dušečega dima. Veliki prameni luči so padali na trato in vinograd, ki je stal blizu; med njegovi« mi tihimi koli, spominjajočimi na za« puščeno pokopališče, so se lovile nočne sence in se zgoščale v jedva prozoren temni p nja pa, da so vsi učenci sramotno «pobegnili*. Janez popisuje Izdajstvo najbolje v pogl 18.: ... .Rekši to, gre Jezus z učenci svojimi Iz mesta čez potok Ce-dron. kjer Je bil vrt, in nanj kren;-o on in učenci njegovi. Vedel je pa tudi Juda, njegov izdajalec, o tem kr?;u. ker je Jezus tja pogostoma zahajal z učenci svojimi. Juda torej vzame trumo in služabnike od višjih duhovnikov in farizejev ter pride tja s svetilnica.ni in bakliami in orožjem. Jezus oa, ker je vedel vse, kar pride nani, jim gre naproti in reče: ,Koga iščete?' OJ*o. vore mu: »Jezusa Na7arenčana». Jezus jim reče: .Jaz sem.' Stnl je pa i njimi tudi Juda, izdajalec njegov. In Janez piše, da so vsi hlanci In vojaki popadali na tla. ko so čuli odgovor: ,Jaz sem*. In Jezus jim je dejal še enkrat: .Rekel sem vam. da sem jaz. Če torej mene Iščete, pustite, da ti odideio.' A Janez trdi prvi, da je Simon P> ter odsekal hlancu ve'ikega duhovra uho. Da bi bil Jezus takoj »ozdravil* odsekano u''o, pa Janez ne poroča. Tudi ne cmeni, da so u!cnci pobegnili, niti da ie Judež Jezusa poViubil... Zakaj ie Judež izdal Jezusa? Nekateri trdijo, da je bil Jude* fanatično nacijonalen Jud, ki ie prvotno živo verjel, da Jezus oživi svobodno judovsko kraljestvo, v katerem bo tu ii Judež Iškariiot igral vplivno ulogo. Ker ea je Jezus v tej nadi razočaral, ga • iz osvete izdal. Drugi trdilo, da je Judež 2e'el vld:M nov čudež, kako se Jezus reši napa.1il-cev. Bil je prepriča", da Jezusa nihče ne more prlieti. saj ga je videl po vodi kakor po su^em hoditi, mrtve obujali, slencem vračati vid, par rib razmnožiti v tisoče rib itd. Iz prevelike vce da je torei Judež nostal izda;a!ec. Zi srebrnike pa je hotel Jezusove sovnž-j nike obrnažiti Jeztru In tovarišem na 1 korist. Sal ie bil Judež upravitelj skupne prehrane. Se'e ko je Judež videl, da se Jezus ne brani In da Je obsojen na križ. ie obupal nad lastno vero in se ie — obesil... Davii Friderik Strauss trdi v svojem »Življenju Kristovem«, da so si pravVico v Judeževem samomoru Izmislili še'e prvi krHjanl R^an takisto zanika, da bi s- bil Judež obesi!, češ da je to še'e kasneje pripisano, kajti Judež je umri naravne smrti. V srednlevešklh pa«ilon*k;h igrah se ie nred Judeževim samomorom vedno prikazal iz pekla črn hudič, ki Je Judežu podal vrv. Ko se je nato Judež obesil, se le dvignil iz pekla sam Luci-fer in le dejal: Judež Iškarijot Judeža Iškarjota navajajo vsi 5t'rje evangelisti. Ev. Matevž p"še v pogl. 26: »Tedaj odide eden od dvanajstih, ki mu je bilo ime Juda Iškarjot, k viš itn duhovnikom in reče: ,Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam?' Oni pa m i določijo trideset srebrnikov. In odslej je iskal priložnosti, da ga izda.. Tedaj pride Jezus z učenci v ograd, ki se imenuje Getsemane... In ko je Je/.i:s še govoril, pride Jnda in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva. Izdajalec niegov pa jim je dal znamenje, rekši: .Kogar poljubim, ta Je: primite gi/ In precej pristopi k Jezusu in reče: .Zdrav bodi, učenik!' in ga poljubi. Jezus pa reče: .Prijatelj, čemu si prišel!' Tedaj pristopijo In polože roke na Jezusa in ga zgrabijo.* Ev. Marko poroča skoraj dobesedno tako in dostavlja kakor Matevž, da so Jezusa »vsi zapustili in pobegnili«. Le eden ie imel meč in je odsekal nekemu hlancu uho. Da bi bil ta »eden* Peter, pa ne poroča niti Matevž, niti Marka. Ev. Lukež poroča Isto, toda Jezus je na Judežev izdajalski roljub od Marko je postal zamišljen. Rad bi bil zvedel, ah se je res rodil Vas silij Nesrečnež. Ukazal je napreči kočijo in se jc peljal v vas. Šel je naravnost k župniku in vprašal: ccAli se je rodil pri vas deček tega in tega dne?« — «Da,» odgovori župnik, rodilo se je dete najrevnejs šemu kmetu. Dal sem mu ime Vasis lij in priimek Nesrečnež, ker ga še vedno nisem mogel krstiti. Nihče noče biti boter temu siromaku.« Marko se je takoj ponudil za botra in naročil bogato kosilo v župnišču. Prinesli so otroka, ga krstili in se gostili do večera. Drugi dan pa je pozval Marko revnega kmeta, mu lepo postregel in rekel: «Boter, ti si reven človek in ne boš v stanju odgojiti sina. Daj ga meni! Vzgojil ga bom. za trgovca, tebi pa pustim tisoč rabljev v dar.« Kmet je pres miši je val in končno pristal na pos nudbo. Marko je vzel otroka v kos čijo, zavil ga je v lisičji kožuh in se odpeljal. Takrat je bila zima. Čez «Jelka, ljuba Jelčica, ali nas imaš kaj rada?« In Jelka jim je vsa srečna odgos varjala in se jim smehljala: «Ljubim vas bratci moji, nebeška deca božjega solnca, ljubim vas, pris jatelji vsega, kar živi na zemlji, ljus bim vas, ker ste nam prinesli pos mlad in novo življenje!« In vsa livada je zapela mogočno velikonočno pesem božjim solnčnim žarkom, Ja je odmevalo na daleč v nežni pomladni dan. Lev zver. Junak je jahal po ravnem polju, na mu je poginil konj. Moral je iti naprej, kar peš. Vidi junak, da se borita na cesti kača in lev s zver. Razorala sta zemljo, a nobeden ne more zmagati. «Hej, junak« — kriči kača, »pomagaj mi premagati leva!« — «Hej junak,« rjove lev, «pomas gaj mi premagati kačo!« Mislil je junak in ugibal, pa se jc odločil pos magati levu. Kača ostane vedno kas ča, od te nimam kaj pričakovati, jc mislil in pomagal levu. Levszver je vrgel kačo na tla. raztrgal jo je na dve polovici. Pokončala sta kačo. Lev vpraša junaka: »Kaj si želiš za plačilo?« «Nimam konja,« reče jus rak, «pcš ra t''0*"-' vat en bo^'""', pes Iji me domov.« — «Vsedi se na me, pa se trdno drži,« mu reče lev. Zas jaše ga junak in lev je stekel po ravnem polju, po temnem gozdu, dirjal čez visoke gore in globoke potoke, pritekel na ravno polje in se ustavil: «Ali poznaš ta kraj, ju* nak?« — «Ne poznam, levszver.« Zopet je stekel po čistem polju, po temnem gozdu, pritekel na zelen travnik in se ustavil: «Ali poznaš ta kraj?« »Ni to menda zelen travs ■ ■ ■____1—-= pol ure se je Marko ustavil in rekel pomočniku: «Primi krščenca za nos ge in ga vrži ven!« Pomočnik je vrgel dečka v jarek. Marko se je nasmehnil in rekel: «Le imej tam vse moje premoženje!« Tetjega dne so se peljali po isti poti trgovci. Nesli so Marku dva* najst tisoč rabljev. Prišli so do jar* ka in slišali otroški jok. Ustavili so se, poslušali in poslali nekoga po* gledat, kaj se godi. Odposlanec se je spustil v jarek. Videl je tam sre* di snega zeleno poljano, na travici pa sedečega otroka, ki se je igral s cvetkami. Trgovci so šli sami po* gledat čudež. Zavili so otroka v ko* žuh in ga peljali k Marku. nik našega carja?« — «Baš tako je! Pojdi v mesto, a nikomur ne reči, da si jahal leva,« reče levszver, «dragače te bom požrL Jaz sem tu« di car. Ne gre, da bi me ljudje jas hali, ker potem nisem več car.» — Levszver je šel v ravno polje, junak pa v mesto. Pride junak k tovarišem, ti pa ga zasmehujejo, ker hodi peš. »Kaj hos čem,« reče junak, «če mi je konj poginil« Pozneje pa se je napil vi* na, postal je vesel in se pričel bas hati. «Vi doma sedite, jaz pa sem mnogo hodil, a domov sem jahal samega leva.« Komaj to reče, že pos trka lev na okno: «Le stopi prijatelj na ulico.« Junak stopi na visok balkon, lev že stoji tu, odpre ŽTelo in kaže zobovje. »Zakaj si se bahal, da si me jahal? Ali ti nisem pretil? Nisi ubogal, zato te bom pojedel.« — »Oprosti lev,« reč junak, »nisem se bahal« — »Kako da ne? Ali nisi rekel pri mizi, da si me jahal?« — »Tega nisem jaz rekel, ampak moja vinjenost.« — »Kaj pa je vinjes nost?« — «Le poskusi, pa boš sam videl« Levszver je stori! po nasvetu. Sluge so privalile tri sode vina. Lev« zver je spraznil prvi sod, spraznil drugega, tretjega pa le povohaL Bil je že vinjen. Hodil je in hodil po ulici, tekel je in tekal, pričel je pas dati, podrl je plot in zaspal. Leži in spi tri dni. Junak pa je hitro pos klical kovače in zidarje. Medtem, ko je ležal lev pijan, so zgradili visok stolp, gori so postavili kletko, v kletko pa so spravili leva. Lev sc je prebudil streznil in se začudil: »Kako neki sem prišel tako visoko, da ne morem več doli? Poslušaj, junak, zakaj si mi to storil?« — «Kaj ti je levszver, saj nisem bil niti blizu.« Kdo pa me je zanesel gori?« — »Samo tvoja vinjenost,« reče junak. »Zdaj mi boš pač verjel kaj vse vinjenost dela.« «Bom, bom,« reče levszver, «samo prosim te, spravi me doli, ker sicer lahko padem, pa tudi sram me je. Glej, koliko ljudi me gleda.« Spravil je junak levaszver doli, se poslovila in razšla. Utekel je lev*zver v ravno polje. Nikdar več ne bo pozabil na vinjes nost — kakšna sramota! Kmetova gos Živel j c reven kmet Otrok kar mrgoli, premoženja pa je — samo ena gos. Dolgo je varoval kmet to gos. a jesti jc treba! Tako daleč je prišel da ni imel več kaj prigrizniti, pa je zaklal gos. Kmetica jo je spekla in prinesla na mizo. Vse bi bilo dobro, toda kruha in soli je že davno zmanjkalo. Gospodar reče ž~ni: »Krko naj jemo pečenko brez Ta je otroka takoj zapazil in vprašal od kod ga imajo? Trgovci so mu vse povedali. Marko je takoj razumel da je to njegov krščenec. Vzel ga je v naročje in ga izročil hčerki: «Vzemi ga, pestuj ga!« Trs govcema pa je postregel z dragim vinom in prosil, naj mu pustijo dečka. Trgovci spočetka niso hoteli, toda ko je rekel Marko: »Odpustim vam zanj ves dolg,« so mu dali otroka in se odpeljali. Anastazija je bila zelo vesela in je naročila zibelko, obesila je lepe zastore in pestovala otroka od jutra do veče* ra. Tudi dragi dan mu ni mogel Marko blizu. Tretji dan pa jc prišel domov pozno, ko je že hčerka spas la. Vzel je dečka, vtaknil ga v sod, žalil s smolo ter vrgel sod v vodo. Sod je plaval in priplaval do sas mostana. Baš takrat je šel menih po vodo in slišal otroški jok. Skočil je urno v čoln, ujel sod, razklenil obroče in našel, da je v sodu otrok. Vzel ga je in nesel v samostan. Opat je dal otroku ime Vasilij in priimek Nesrečnež. Od tega časa je živel Vasilij v samostanu 18 let Naučil se je čitati, pisati in peti v cerkvi. Opat ga je imel rad in ga je imenoval za ključarja. Zgodilo pa se je, da je odšel Mars ko za celo leto v drago državo iskat nekega dolžnika. Med potoma se je ustavil v samostanu, kjer so ga kot Logataša častno sprejeli. Opat je poslal ključarja v cerkev. Ključar gre, prižge sveče, poje in čita. Mar* ko vpraša opata: «Ali imate že dol* go tega mladeniča x samostanu?« soli in kruha? Veš kaj, poklonil bom raje gos graščaku, pa ga na* prosil kruha.« — «No pa nesi jo v božjem imenu!« Kmet pride k gra* ščaku. «PokIanjam vaši milosti gos. Kar imam to dam, pa brez zamere, vsem prav!« Gospod pa je imel že* no, dva sina in dve hčerki, vseh sku* paj je bilo šestero. Dali so kmetu nož, da je začel rezati in deliti gos. Odrezal je glavo in jo dal graščaku. «Ti si glava cele hiše in zato ti pris tiče glava.« Odrezal je vrat in ga dal graščakinji. »Ti doma sediš in red držiš, tukaj imaš vrat.« Odrezal je noge in jih dal sinovom: Vidva dobita vsak po eno nogo, da bosta lahko hodila mnogo.« Hčerkama pa je dal po eno perot. «Vedve ne osta* nete dolgo pri starših, če bosta vzrasli. pa zletite proč. Jaz pa sem neumen kmet, zato si vzamem osta* nek.« Na ta način si je vzel celo gos. Graščak se je smejal pogostil kmeta ž žganjem, podaril mu je žita in ga pustil domov. To je slišal bogat kmet. Zavidal je revežu srečo in je dal speči kar pet gosi ter jih nesel graščaku. »Kaj hočeš, kmetič?« vpraša graščak. — «Prinesel sem vaši milosti pet gosi v dar.« — «Hvala kmetič, a razdeli nam gosi tako. da bo vsakomur prav.« Kmet ugiba to in ono, a ne more razdeliti modro na več delov. Stoji in se praska po buči. Graščak pošlje po revnega kmeta in mu uka* že deliti. Ta je vzel eno gos, jo dal graščaku in graščakinji rekoč: »No, gospod, zdaj pa ste trije!« Drugo gos je dal sinovoma, tretjo pa hčer« kama. «No. vas je sedaj tudi troje.» Preostale dve gosi pa je vzel sam. «Nas je sedaj tudi troje!« Graščak reče: «GIej, ti si pa junak. Vsem sr Opat mu jc povedal vso zgodbo. Marko je takoj izračunal čas in vi* d-', da je to njegov krščenec. Rekel je opatu: «Jaz bi potreboval tako urnega človeka, kakor je vaš kiju* čar. Bil bi moj glavni oskrbnik in zaunal bi mu ves denar. Ali mi ga odstopite?« Opat se je dolgo izgo* varjal, toda Marko je obljubil sa* mostanu petindvajsettisoč rabljev. Opat je sklical menihe in sklenili so sprejeti darilo ter pustiti Vasi* lija v svet Marko je poslal Vasilija domov s pismom k ženi: »Žena, ko dobiš pismo, pojdi takoj s tem slom v tovarno za milo. Kadar boš poleg velikega vrelega kotla, suni ga no« ter. Če tega ne storiš, te bom stro* go kaznoval Ta mladenič je nam» reč moj najhujši sovražnik!« Vasi* lij je šel s pismom, sreča ga starček in praša: »Kam greš Vasilij Nesreč* než?« — »Grem v Markovo hišo. Gospodar piše nekaj ženi.« — «Daj pismo sem.« Starec zlomi pečat in reče: «No. čitaj!« Vasilij prečita in zajoka. »Kaj sem storil temu člo* veku, da me pošilja v hudo smrt?» _aNe boj se,» pravi nato starec. »Bog ne zapusti nedolžnih.« Pihnil je na pismo in pečat je postal zopet ceL »Hodi z Bogom in izroči pismo Markovi ženi« Vasilij je prišel k gospodinji. Od* dal ji je pismo. Ta ga je prečitala, se zamislila ter pokazala hčerki, kaj piše oče. V pismu pa je stalo: »Že« na! Ko to dobiš, poroči že dragi dan Anastazijo s tem slom. Če tega ne storiš, te bom kaznoval. Jo jej prav razdelil in tudi sebe nisi poza« bii.» Revnega kmeta je obdaril ? denarjem, oholega bogataša pa jc pognuL Trije valovi. (Norveška pravljica.) Neki mornarski vajenec se je vozil s svojim kapitanom celo leto po morju. Kadar pa so se priprav« [jali na jesensko plovbo, je postal ru-.adorna trmast in ni hotel ouja? drati. Kapitan ga je ljubil, ker je, dasi mlad deček, dobro poznal svoj posel. Bil je zdrav, zastaven fantič ter vedno pripravljen na pomoč in uslugo vsakomur. Služil je na krovu skoraj za pravega mornarja, poleg tega oa je vse razveseljeval in za* baval. Zato ni nikakor hotel kapitan jdpotovati brez vajenca. Ta pa ni imel nobenega veselja za jesenske burje na morju. Vendar pa je pri? stal na to, da ostane na ladji, dokler ne bo natovorjena in opravljena. Ilekoč, v nedeljo, so bili vsi mor« narji na bregu, kapitan pa je šel kupovat deske in tramove za tovor, a vajenec je ostal čisto sam na ladji za čuvaja. Moram vam povedati, da je bil rojen v nedeljo. Našel je tudi štiriperesno dtoljico. Lahko je to* rej videl one, ki so nevidni za dru* ge, njega pa ni videl nihče. Vajenec sedi torej v hišici nad kajuto čuje, da se nekdo zunaj pogovarja. Pogleda v špranjo in vidi, da sedijo na krovu trije kakor saje črni krokarji in se pogovarjajo s človeškimi glasovi. Začne pri« sluškovati; govorili so o možeh, vsi trije so se jih naveličali in sklenili so jih ugonobiti. Bilo je videti takoj, da so to tri čarovnice, ki so se spre« menile v krokarje. — «Ali ni res, da ni tu nikogar, ki bi nas lahko slišal?« pravi prvi krokar. Vajenec je spoznal po glasu, da je to bila kapitanova žena. «Menda sama vi« diš,» sta rekli dve drugi — to sta bili ženi prvega in drugega krmarja. — «Na vsi ladji ni žive duše. No, ee je tako, vam bom na$vetovala dobro sredstvo,« je rekla kapitano* va žena in skočila še bližje k tova* rišicama. «Spremenile se bomo v tri velike valove in potopile ladjo z vsem, kar je na njej živega.® Ta mi* sel je zelo ugajala drugima dvema krokarjema, in sta se dolgo posve« tovala o času in kraju. — «Upam, nas nihče ne sliši,» je zopet rekla kapitanova žena, «ker je namreč važno sredstvo, da se prepreči naša nakana. Če kdo zve za to, pridem ob življenje.« — «Kakšno sredstvo pa je to, sestra?« ste vprašali drugi. — «Ali sta prpprieani, da nas nihče ne čuje? Zdi se mi, da kadi nekdo v kajuti.» — «Saj vendar sama veš, da ni tam nikogar, ker smo prebr« skale vse kotičke. Ljudje so le po« zabili ugasniti peč in se iz nje kadi. Le govori.« — «Torej če se kupi tri sežnje brezovih drv — toda dobre mere in brez vsakega barantanja in če se meče prvi seženj vedno po eno poleno v vodo, kadar naleti prvi val, drugi seženj pri drugem valu in tretji pri tretjem, potem smo izgubljene.« — «Da, to je res. To bi bil naš konec,« sta povzeli že« ni krmarjev. «Toaa tega ne ve nihče!« Vse so se glasno zasmejale, dvignile v zrak in zletele v morje, moja srčna želja.« Bogatašem ni treba pripravljati gostije, pri njih je vse gotovo. Va« silija so lepo oblekli in ga pokazali Anastaziji. Bil ji je všeč in sta se takoj poročila. Nekega dne pa po* vedo ženi, da so v pristanišču ladje njenega moža. Šla je možu torej nasproti s hčerko in zetom. Marko je zagledal Vasilija, se razjezil in nahrulil ženo: «Kako si se upala z njim omožiti našo edinko?« — «Po tvoiem ukazu,« je odgovorila žena. Marko je takoj zahteval pismo, ga pazno prečital in se prepričal, da izvira vse, kar stoji v njem, iz nje« g^ve lastne pisave. Marko je trpel zeta mesee, dva, tri. Nekoč pa mu je izročil pismo in reke!: «-e lz\ -odovit od žene. Anasta* zija je bridko jokala, a se ni upala I rositi očeta, naj pusti moža pri '^Zgodaj je Vasilij molil, si naloži! v torbo suhe ja in odšel. Šel je svo« j-> pot. dolgo ali kratko, daleč ali blizu, pa zasliši na cesti glas: «Va* silij Nesrečnež! Kam greš?« On gleda na vse strani in vpraša: «Kdo me kliče?« — «Jaz sem hrast! Kam greš?« —«Grem k carju Zmaju po Htti^reo^o.« Hr»st reč^i «Kadar t»o kričeč in hreščeč kakor pravi kro* lirji. Ko je prilel čas odhoda, nI hotel vajenec za noben denar na morje. Zaman mu je prigovarjal kapitan, nič ni pomagalo. Končno so ga pri* čeli izpraševati, ali se morda boji jesens1.2ga neurja in če ne bi raje sedel za pečjo ter se držal materi« nega krila. - «Ne,» je rek°l vaje* nec, »nisem strahopetec in vsi ve* ste da nisem krojač, temveč mor* Končno pa je pristal, da se ž njimi pelje tudi to pot, a samo pod enim pogojem. Naj kupi kapitan brez barantanja za vsako ceno tri sežnje brezovih drv dobre mere. Njemu pa naj dado popelje rzi latjo tisti dan, katerega bo «am do« ločil. Kapitan ga je vprašal, kaj mu roii po glavi in kje se je ž- zgodilo, da bi bil vajenec poveljnik ladje. Ja vajenec je vztrajal pri svojem in kapitan je končno pristal, ker se ni hotel ločiti od mlaJeni*« in je tudi ur»al, da postane vajenec pa« metnejši na odprtem morju. Krmar« ja sta bi!a istega mnenja. «Naj se 'gra kap:tana,« sta rekla. «Če pojde slabše, mu lahko priskočimo na po« moč.« — Kupili so torej tri sežnje brezovih drv brez barantanja in do« bre mere in ladja je odrinila na morje. Tistega dne, ko je hotel vajenec prevzeti pov '.jstvo la^je, je bilo j po in mirno vreme. Kljub temu je sklical vse mc-narje na krov in ukazal z"iti vsa jadra razven naj« manjšega na vrhu. Kapitan z mo* štvom ga je zasmehoval in rekel: «Glejte, ti je poveljnik. Boš nema* ra pospravil šs zadnja jadra?* «Zdaj še ne,» je rekel vajenec, «toJa kmah jih bom moral.« Ne* nadoma se je vzdignil hud vihar. Mislili so že, da so že izgubljeni. Če ne bi bila pospravljena jadra, bi bili tudi resnično utonili, ko je na« letel ra ladjo prvi velikanski val. Zdaj je ukazal vajenec vreči v mor* je prvi seženj brezovih drv, eno pečeno za drugim. Drugi seženj pa je velel pustiti pri miru. Moštvo je izvršilo vsako njegovo povelje, nihče se ni več smejal in vsi so me* tali poleno za polenom čez krov. Ko je padlo v vodo zadnje poleno, se je razlegal naokrog strašen stok, kakor da je nekdo poginil. Burja pa je takoj utihnila. «Hva!a bo« gu.» so rekli vsi, kapitan pa je rekel vajencu: Javil bom načelnikom, priložnost, vp.ašaj tudi za me. Sto« i'.4 žc tristo let, in rad bi vedel, koliko časa mi je še stati?« Potem je -rišel Vasilij k reki. Brodar ga je vzel v čoln ter ga vprašal, kam gre. Vasilij mu je povedal kakor hrastu. Tudi brodar ga je prosil vpraša'i o sebi, ker prevaža že 30 let ljudi, pa bi rad vedel, kedaj bo tega dela konec. «Dobro,» je rekel Vasi* lij in šel naprej. — Pride k morju. Tam pa leži orjaška riba kit. Vozovi in pešci gredo po njem ka* kor po mestu. Komaj je stopil Va* silij na kita, že se je oglasil in ga prosil vprašati zase: «Ne pozabi! Ležim preko sinjega morja. Jahači in pešci so mi prebili meso kar do reber. Ali naj še dolgo ležim?« Va* silij je obljubil in šel naprej.Končno je prišel na zelen travnik poleg ve« like palače. Povzpel se je po stop* nicah in šel skozi sobane, po kras* nih zrezljanih hodnikih. Ena soba je lepša od druge, v naj zadnji pa sedi na postelji lepa devica in brid* ko joka. Zagledala je gosta, se za* vzela in vprašala: «Kakšen človek si in kako si prišel v ta prokleti kraj?« Vasilij je vse povedal in iz* ročil pismo za Zmaja. Devica je vrgla pismo kar v peč in rekla: «Ne po trgovskih opravkih, temveč zato si poslan, da te Zmaj požre. K«ko pa si šel in kaj si videl med potjo?* Komaj je povedal Vasilij e govore* čem hrastu, brodar ju in kitu, že se jp vzdignil vihar, stresla se je aem* Ija in zazibala se je palača. Devica i. skrila Vasilii* rod Doateljo in da si rešil moštvo in barko.« — «Dobro, toda s tem še ni vse kon« čano,« je rekel vajenec, — «najhuj« še nas še čaka«. Dal jc zviti še zad* nja jadra. Vzdignila se je druga burja, še močnejša, tako divja in hi'da, da se je preplašilo vse mo« š+vo. V najhujšem trenutku, ko se je "zdignil velikanski val, je ukazal vajenec vr či v morje drugi seženj drv, poleno za polenom, tretji ss» ž*nj r i ie dejal, naj puste na riru. Ko je Dadlo v morje zadnje poleno, se je z~oet razlegal dolgi stok, po tem pa je vse utihnilo. Zcaj pride š.: en vihar in ta bo najhujši,« pravi vajenec in ukaže vsakemu, naj bo na :vojem mestu in naj dobro pazi. Na barki je bilo vse pospravljeno in nritrjeno; vsaka vrvica jc bila privezana. Vzdignil se je tretji in najstrašnejši vihar. Barka se je i, d« v' »la na tok in mislili so vsi, da se ne vzdigne nikoli več, ko je but* ril vanjo velikanski val. Toda va* j:r~c ukazal vreči čez krov zad* nji seženj drv, poleno za polenom. Ko je pr i!o v morje zadnje poleno, sa vsi začuli težko stokanje, kakor c*a je nekdo izdi! il. Vsenaokoli, kolikor da' č je segalo oko, je bilo morie rdeče kot kri. Komaj so vrgli sidro, so hiteli ka* ritan in krmarji pisati ženam. «To pa lahko opustit:,» je rekel vajenec, «Zt'aj nimate več žen.» — «Kaj nam ti k!. eč°š, ti mlekozobec! Mi da nimamo žen?« je rekel kanitan. — «Nemara si jih ti pokončal?« je re* kel krmar. — «Ne jaz sam, toda vsi skupaj tmo jih pokončali,» je rekel vc'en:c in povedal kar je čul v ne« deljo, ko je bil sam na ladji. Kapitan in krmarja so zvedeli doma, da sr> se izgubile niih žene baš na dan ve'ike nevihte. Nihče iih ni več vi* del in kaj slišal od njih. Sveča Tat je potegnil na sejmu bogata* šu denarnico iz žepa, pa se je spu* stil v tek. Ukradel je dobro, toda ne o pravem času. Kmalu so pogre* šili denarnico in poslali za njim za* lezovalce. Tat pa je stekel za hišami v mestni gozdič in ne ve kaj bi po* čel. Jahači že skačejo skozi gozd. Tat pa ne more naprej, ker je bilo polje kakor d'an ravno. Stekel bi naprej, a kam? Saj se vidi še vrana dva kilometra na okrog. Tat jc pri* čel moliti: «Usmili se me grešnika, o Gospod! Reši me sveti Nikolaj! Skrij me, pa ti bom daroval svečo.« Nenadoma je stal zraven njega siv starček z dolgo bra^o. Kakor da je zrasel iz tal, vprašuje tata: «Kaj si rekel? Le ponovi!« Tat reče: «Molil sem k sv. Nikolaju za reši« tev. Obljubil sem mu svečo.« «Do* bro, pa ti bom pomagal,* reče star* ček. Kar zlezi v to mrhovino!« Tat se ozre in vidi, da res leži blizu konjska mrhovina. Zoprno mu je, a vendar zleze noter, saj se mora re* šiti. Zalezovali jašejo mimo, tatu pa slabo prihaja in ne more več zdržati. Že hoče skočiti ven, češ. naj bo. kar bo, toda baš z^aj se vračajo jahači v mesto. V polju niso videli nikogar. Obmolknilo je konjsko pe* ketanie in tat sliši: «No, zdaj zlezi ven.« Tat zleze ven in se korraj o^« dahne, starec pa ga jezno gleda, oči mu žarijo kakor oglie in vpraša: «No, ali ti je dobro dišfl*a mrhovi* mu rekla, naj dobro posluša, kaj bo govorila z Zmajem. Tekla je carju nasnrotl. Zmaj je privršal sk i okno in rakričah »OHkod ta člove* ški vonj?« Drvica odgovori: «Kako naj sem pride človeški vor.j? Sam si vendar leta! no svetu in se navzel Coveškega vonja!« «Oh, sem ze'o truden,« je rekel Zmaj, »popraskaj me ma'o po gla> vi,« in se je vleg°! v posteljo. Devi* na?« — «Oh, ne govori,* reče tat »kmalu bi se bil sadušil.* — « Vidiš®, mu odgovori starec, — «ravno tako bi meni smrdela tvoja sveča. Ne prosi nikdar Boga in svetnikov po« moči pri slabih dejanjih. Zapomni si to!« Ko je to rekel, je izginil, tat pa si je zapomnil svoie in tudi šel. Uganke Lisica je bežala po lesu, zagledala , ruševca na drevesu in mu reče: «Pes telin, petelin! Iz mesta sem prišla » — «Bu*bu*bu, bu*bu*bu, če si prišla, pa si prišla.« — »Petelin, petelin! Dobi'a sem ukaz.» — «Bu*bu*bu, bu*bu*bu, če je ukaz, pa je ukaz.* — aPetelin, petelin! Zdaj pa je sklenjen splošen mir in prepovedan vsak prepir. — Naj nihče od vas ne sede na drevo, a vedno nu; hodi po travci lepo.« — «Bu«bu*bu, bu*bu*bu* če je lepo, pa je lepo!* «Petelin! Kdo se tam pelje?« vpra« ša lisica, ko sliši voz. «Kmet je.» — «Kdo na za vozom teče?« —«Žreb« ček.« — »Kakšen rep ima?» — «Za* vihan.« — «0, to pa je pes!« — «No, zbogom petelin, imam veliko del • doma.« — «Kaj pa je z ukazom?« vpraša ruševec. — «No,» reče lisi* ca,« «ne vem če ga je že pes bral« — in uteče. e' ga praska in reče: »Kakšne sanje sem imela, car! Šla sem po eesti, pa me vpraša hrast kako dolgo mora še stati?® «Pa še bo stal* reče car, Rodil se je, a ni bil krščen, umrl je, a ni bi! odrešen, in vendar je Kri* stusa nosiL (Osel.) »dokler ne pride dober junak in qa ne sune z nogo proti vzhodu. Ta« krat s; bo zvrnil s korenino vred, nod njim se najde toliko zlata in srebra, kolikor ga nima niti bo* pitaš Marko.« — »Potem sem sa« nja'a, da sem prišla k veliki reki, pa me je vprašal brodar, kako do'go b^ še vozil.« — »Ne bo več dolgo. Naj posaJi na svoj prostor prvega, 1 ' ride, in naj odrine čoln od bre« Ti bo prevoznik za vedno, sam brodar pa lahko «re domov.« — «Še sem sanjala, da grem po ribi * kitu čez sinje morje. Ali bo še do!"o ta kit za most?« — «Bo, tako dolgo, dokler izriga iz žre'a 12 ladij Marka Bogatega. Nato se lahko potopi pod vodo, da se mu zaceli život in da se mu na kosteh zarase meso.« Ko je Zmaj to vse povedal, je trdno zr.-naL Krasna devica je izpustila Vasi* Iija Nesrečneža in mu svetovala: «Ne govori niti kitu, niti brodarju, kar si zvedel od carja Zmaja, dok* ler si na tej strani. Povej jima vse l le tedaj, ko boš že preko.« Vasilij se je zahvalil in se je vrnil. Po dol« gem ali kratkem času pride k sinje* mu morju. Riba*kit ga takoj vpra* ša, ali je govoril z Zmajem. «Le počakaj kit. da bom na oni strani.® Ki je prišel čez morje, mu je vse povedal. Kit je kolenil in vseh 12 jadrnic je splavalo po morju kakor Ha se jim ni nič zgodilo. Valovi so kar zalili obrežje. Vasilij je bil že daleč, vendar mu je veda še segala do kolen. Nato pride do brodarja. Dvakrat se je rodi, a nobenkrat ne krstil, pa poje tako na glas, da zbudi celo vas. (Petelin.) Čez most drži odtod sedem ted* nov dolga pot. Na koncu je zlat cvet, se ga veseli cel svet. (Veliki post in Velika noč.) • Dve materi, dve hčeri, pa stara mama z vnuko, in vendar so le tri nsebe. (Mati, hči in vnuka.) • Bela zemlja, črno seme — petori« cc. erje, dvojica gleda, eden pa vodu (Človek, ki pise.) Kdo ni krščen in rojen, a vendar pravičen? ^ (Tehtnica.) Skozi konja in kravo vle&jo lan in pa svinjo. (Čevljar šiva z nitjo in ščetino.) Kmet jc kupil tri koze. plačal je 12 rubljev. Po čem je prišla vsaka koza? (Po tleh.) • Kupi za sto rubljev sto glav živi« ne, plačaj pa — po deset rubljev za g'avo in po pet rubljev in pol rublja. Kol'Vo g^v pride na vsako ceno? '90 glav po pol rublja, 9 glav o 5 rubljev, ena pa za deset rubljev.) Jata ptic prileti v gozd. Po dve se vsedeta na eno drevo, pa je eno drevo odveč. Po eni se vsedejo — pa enega drevesa zmanjkuje. Koliko jc ptic in dreves? (Tri drevesa in štiri ptice.) * Letela je jata gosi. Nasproti jim prileti ena gos. ^Pozdravljeni,« reče sto gosi. — «Ne, nas ni sto gosi. Če bi nas bilo še enkrat toliko, pa Še ena polovica tega števila, pa še če« trtinka tega števila, pa če bi ti gos tudi bila z nami, bi nas bilo zares sto gosi. Koliko jih je letelo? (36 gosi.) 9 Sidem bratov ima vsak eno se* stre. Koliko je sester? (Ena.) « Eden je šel, in je našel pet rub* Ijev. Če pa bodo trije šli, ali bodo mnogo našli? (Bog ve.) • Sedijo tri mačke. Proti vsaki mač* ki sedita dve mački. Koliko jih je v celem? (Tri.) • V veži hodi sem in tja, noter pa ne pride nikdar. ^ (Duri.) Mati je črna pa debela, hči rdeča, kodrasti sin pa je kar v nebo skočil (Peč, ogenj in dim.) Pod enim klobukom štirje bratje stojijo. (Miza.) * Nova posoda, pa je polna lukenj. (Sito.) Čim •».( je, tem več ostane. (Orehi). o Leteli so trije ptiči. Eden kriči: •Meni je pozimi težko,« drugi kriči: «Meni je poleti težko,« tretji pa kriči: «Meni je vedno težko.« (Sanke, voz, konj.) Na vprašanje, kaj je ž njim, mu od« govori: «Čakaj! Prepelji me na oni breg, potem zveš vse!« Ko je Vasilij prišel čez reko, mu je rekel: «Po« sadi na svoj prostor prvega, ki pri« de, pa odrini čoln. Potem lahko od« ideš domov.« Prišel je končno do govorečega hrasta, ter ga sunil z nogo proti vzhodu. Hrast je padel, pod njim se je zableščalo zlato, sre* bro in dragoceno kamenje. Vasilij si ga ogleda in vidi, da gre narav* nost k bregu 12 ladij, ki jih je izri* gal kit. Ladje pa pelje isti starček, ki mu je takrat prečital pismo. «Glej, Vasilij, s tem te obdaruj'e Bog«, je rekel starček, šel z ladje po brvi in se skril. Mornarji so na« tovorili zak'ade na ladje in so sp!a« vali z Vasiljem proti domu. Marku Bogatemu so poslali glas, da se bli* ž . njegev zet z dvanajstimi ladjami in da ga je car Zmaj obdaril z ne« številnim bogastvom. Marko se je hudo razvnel, da mu je vse izpodletelo. Ukazal je napre« či kočijo in se je peljal k carji Zmaju, da bi ga oštel in zvedel kako se naj iznebi sovražnika. Pri šel je k brodarju in se vsede v čoln 1'rodar pa je odrinil čoln od bregt in tako je mora! ostati Marko z t večne čase prevoznik ljudi čez reko Vasilij Nesrečnež pa je prišel k že ni in tašči, srečno ie živel in bival si premoženje pridobival, reveženr pomacal, berače za'aflal, jim daja jesti in niti — in dobil je vse pre moženje Marka Bogatega, kaka mu je bilo prorokovano. Dnevi strahu in groze ob tridesetletnici ljubljanskega velikonočnega potresa .. r, •__________vt**„:L. i« Kil iuut. Hi*tT «/» rszklenein roke. ziblje se, ! Strašna noč 14 aprila 1895 Pred 30 leti — na velikonočno soboto - je v Ljubljani lilo: ponoči pa je za-jrila burja, nebo se je zjasnilo in veli-conočna nedelja je bila vedra in topla. aolovica Ljubljane je izletela popoldne la deželo in se vračala zvečer zidane «olje domov. Tisti, ki so šli spat. pa so se dve miniti po V* 12. naenkrat prebudili mtd gromom in tnščem. Bilo jim je, kakor ia so na ladji, ki se jim podira nad Slavo. Postelj se je zibala, pohištvo po »obi je ropotalo kakor oživljeno, vrata šo skakala, slike po stenah so nihale uli padale na tla, ure so nele in obtičale. posoda je rožljala. škafi in lonci so grmeli po tleh in po kuhinjah so nastale povodnji. V zidovih ie strahotno škrtalo. stene so pokale, omet se je usi-pal kakor gost sneg. tramovje je ječalo. s streh pa je bobnela opeka. "S ai ti zvoki Da so se oglasili naenkrat, da se ljudje, trenotno Drebujeni, niso zavedali posameznosti, dasi so trajale med groznim temnim Dodzemelj-skim bučaniem celih 23 sekund. Ti večini hiš so se oodrii d:^niki, njih oelavje je treščilo na streho ter se kotalilo do strehi in štrbunknilo na cesto. Zato so bili ljudie od prestrašenosti kakor pijani. Marsikdo je pač ulanil s postf,:e. a mrtvaško bled in dre-et^č se je skoro onesvestil. Nervoznejši liudje se niti obleči niso mogli: obsedeli so ali se naslanjali na dume podboje brez moči. Nato se je dvignilo do hišah govorjenje. kričanje in jokanie otrok, ječanje bolnikov, vrata so se odpria in liudje so r>lanile na ulic? in trge. Toda korruj ie bilo vse izven stanovanj in se je omotica izgubila, je zabuča!o zopet in seje zamajalo znova; po zidovju ie zahrešča-lo, ljudje pa so plašni onemeli. Nekateri so kakor okameneli obstali, drugi so bežali, in prav čudno je. da padajoči dimniki in opeke niso ubili ali vsaj ranili več beguncev. Na vsakem odortem orostoru so se zbrale množice, ki so gestikulirale in govorile vse križem. Vsak je poznal vsakogar; nehale so se vse razlike in prestalo je vsakršno ženiranje. Napol oblečene ženske in napol oblečeni moški. ki niso dotlej še nikoli govorili, so stali v gručah ter si prinovedovali doživljaje. A potresni sunki in podzemsko bj-!anje. ž njimi Da strahotno prasketanje ter rožljanje po hišah, f » se ponavljali vsakih par minut. Zemlia se ni mogla umiriti, in ljudje so se bali. da pride še hujše, da se zruši vse mesto v velikansko groblio. Ali pa se morda odpre zemlja? Ali je konec sveta? Mnogi so začeli moliti in jokati. In okoli niih temna, mrzlo noč. nad njimi vedro nebo z milijoni migljajočih zvezd. Od novsod se ie čulo jokanje otr-k, vzkliki žensk in klici mož. ki so mirili, dasi sami vsi zbegani. Nihče se ni upal več soat v hiše. Po-gumnejši možje in odvažne služkinje so skočili v stanovanj w prinesli ogrta- Od vseh strani podprta 5pitalska (Stritarjeva) ulica. čev. blazin in odej. In ljudie so se tiščali drug drugega ter treoetali od groze in od mraza. Začela je tudi rolegati slana. Marsikdo se ie hudo prehladil ali zbolel ter ni ozdravil več... In med trume do šetališčih. na Mirju. na Friškovcu. na Vrtači, na ljubljanskem in barjanskem oolju. so odhajale iz mesta vedno strašnejše vesti. Toliko jih je ubilo in pokonalo! A ob svitanju, ko vzide solnce. se oogrezne vsa Ljubljana! — Kdo si je to izmisli? A tmrs:krl0 je verjel: Ko vstane solnce izza gor, me fco konec, ker izginem v zemeljski drob. Ljudstva se je polašča'a naraščaioča razburjenost. Kaj bo? Ali je laž ali bo istina? — In res, prav ob svitamu sc je zemlja zamaiala z^ova posebno hudo ;ii votlega bučania ni hotelo biti konec. Litije so zakričali ka' or blazni. Trla mesto se ri noere^nilo. nač Da nam je solnčna svetloba dvignila pogum in na-do: ljudje so se oomirjali. In nri dnevu smo opazili efekt nresta-nih notresmh sunkov: skorai nikjer nobenega dimn;ka več. vse strehe so kazale rebra ali so se udrie, nožami zidovi so bili razklani, stene odločene in razpokane. vsi tiapršči so odnad'>\ vsi fasadni ckra?ki okrušeni. mno^o stropov udrtih. nad vsem mestom na je ležal belkast oblak prahu in ometa... Do sredi popoldneva v zemlii in ra zemlji ni bilo miru: našteli so 47 bujšh in maniš:h sunkov in stresov. A niti na-siednii dnevi in noči n;so ostali brez novega razburjanja v "zemiji in mpd ljudmi. Dne 20. anrila nred Vi 10. doo. se je nonnvil bnd sunek in sled;lo mu je več lažjih: dne 22. anrila s" je čutilo več mamš!h stresljaiev. a anr;ia Dred 2. Donoči n^s ie prestrašil zopet zelo hud notres. 1.. 2.. 11. in IS. ^»ia so se sunki ponavliali. n^to 2. iunija po % 11. zvečer in 10. juniia je bil 70n"t dokaj močan sf'ps... A treslo se je še Pogled z Marijinega trga na desni breg Ljubljanice po potresu. nadalie boli poredkoma. manje občutljivo. toda še par let... Liudje si niso sploh več unali spat v h;še ter so si priredili ležišča oo travnikih. senožetih in poljih na tleh; prenočevali so po vozeh in kočijah, ood vojaškimi šotori, po kadeh in soi'.'t, lesenih barakah, šunah. lesenih hlevih, drvarnicah in svislih. Le zidana poslopja so ostala zvečine prazna. Tudi po železniških praznih tovornih vozeh. ki jih je dalo ravnateljstvo že prve dni na razpolago po mrtvih tirih, nas ie prenočevalo povsod na stotine. Ljubljansko živlienie se je izpremenilo v pravcato nomadsko ali cigansko potikanjc. Marsikdo je z vlakom nobegnil iz mesta na čt/tlo. nekateri celo Drek) meit: r..no-go liudi je Drenočevalo na Gorenjskem in Dolenjskem. nila. Delavec Jak. Klešnik Je bil pod-sut v obokani sobi, zrušil se je nanj strop in zid. Umrl le v bolnišnici. Trgovec Iv. Žoger v Šiški se ie pod ruševinami stropa zadušil. V Črnučah je ubilo hlapca Iv. Anžiča, v Vodicah je zasulo troje otrok do mrtvega, v Drav-ljah pa se je v gostilni »Pri slepem Janezu« udri strop, ubil na postelji gostilničarja Fr. Šušteršiča, zasul poleg ležečo ženo, ki Je menda umrla od groze, v zibeljki ležeči otrok pa se jc prevrnil in bil rešen. A še več oseb, med njimi žensk in otrok, je bilo ranjenih in poškodovanih Mnogo ljudi je obolelo živčno, ozdravili niso nikoli več. Vseh nesreč pa se sploh ni zvedelo. V splošnem razburjanju, ko je imel vsak svoje neznosne skrbi, se je marsikaj preslišalo in pozabilo. In poročevalska služba — zlasti na deželi — je bila pred tridesetimi leti še slabše organizirana, nego je dandanes. ko niti inteligenca ne prijema rada za pero, ako ni primorana. Toda tudi z dežele se je rešilo jjg-zabnosti nekaj značilnih dogodkov Iz tiste noči groze in trepeta. V Bizaviku se je pri posetniku Bric-Iju udiral strop v sobi. kjer je spal z ženo. Bricelj je začutil, da se us-pa nanj strop in se je skril pod postel;o. Dasi ranjen, se je rešil. Žena pa je skušala pobegniti, a podirajoči se strop jo je pritisnil na steno ter ji stri glavo, da ie bila v trenotku mrtva. liču se razklenejo roke, giblje se, «ve?e popadajo, a ljudje pobegnejo blazni od groze! Noč pze na dežeSi Že prve vesti so poročale, da je Lju&> liana po potresu najhuje udarjena, da pa je prineslo podzemeljsko besnenje mnogo škode, strahu in nesreče tudi na deželi. V Št Vidu je napravil potres poškodbe na raznih hišah, šoli, kap!an«ji in na cerkvi. Zadeti so bili Šmarna gora, Šmartno, Skaručina, Vodice, Ko-' menda, Moravče in Komec. Spočetka se je splošno mislilo, da se potres ni raztezal preko ljubljanske okolice: a fe v prvih dneh so prišla poročila, da je segal potres daleč na jug, na vzhod in zal.od. Žrtve potresa Prva žrtev prvetra potresnega sunka ponoči 14. aprila 1895 je bil črkostavec Iv. Pašek. V trenotku, ko je stopil 'z gostilne v Židovski ul., se je zamajplo pod njim, a na glavo mu je z neke strehe padla opeka. Dasi so ga v bolnišnici takoj ooerirali, jc umrl Bil je iz Tešina v Šleziji, 27 let star. V bivši Slonovi (sedai Prešernovi) ul. ie padla na glavo opeka nekemu vojaškemu trodbeniku ter ga pobila. Tudi on je umrl. Na Karolinški zemlji št. 7 je ubilo na peči spečo šiviljo 20 letno Franico SI- r-jančevo: padel je nanjo stropnik. Na Sv. Petra c. je pred Počivalnikovo hišo zadela opeka iz razpadaločega dimri-ka ro'ic. stražnika A. Furl->ra in ga ra- Marijin trs Po potresu. V Bohinju so se osebe, ki so cule pri mrliču, in so ga videle se premikati, onesvestile. V Šmartnem pod goro je ubilo nek) deklico. Z gore je padalo kamenje V Št Rupertu so ljudje bedeli pri mrliču in so ob prvem potresu poskakali skozi okna. V Stranski vasi je pri Močniku pod-sulo živino, pastirja in še dva fanta. Vsi so bili hudo potolčeni in polomljeni . V Kamniku sta bila poškodovana dva človeka. . V Horjulu, v Podoinici jc skočilo iz groze neko dekle skozi okno in si pohabilo roke. Na Spodnjem Ber.iiku so tudi čuvah mrliča. Kar se začne majati zemlja, mr- Ob stari kaznilnici na Žabjaku. t Brzojavke so namreč sporočale, da • je bil v Trstu močan valovit potres, ki I je poškodoval več poslopij, da so Imtli hud potres v Benetkah, Veroni, Pado-vi, Ferrari. Florenci, Sioni, Pavi ji in Ra-veni. Tudi v Gorici so prestali veliko strahu. Zdravniki in lekarnarji so im;5 ondi dosti opraviti. Močno se je treslo tudi na Sp. Štajerskem. Prvi sunek se je raztezal do Dunaja, proti zahodu do Adiže, proti jugu do Sarajeva ta celo v Rimu sc je čutiL Prvi domači poroccvalci, učitelji In duhovniki, so se oglasili po novinah že 16. aprila. V Metliki so čutili potresljaje že na veliki petek in veliko soboto ponoči: pred polnočjo na veliko nedeljo pa Je bil potres tako močan, da je po hišah vse ropotalo in rožljalo ter so ljudje skakali z ležišč. Okoli Y*S. so čutili vnovič bolj rahel sunljaj. Današnji pogled z Marijinega trga na desni breg Ljubljanice. —nik: Nekoliko snominov na ljub'lanski potres Trideset let! Kdo bi si mislil? Kakor ai pihnil, so potekla ta leta — prinesla *o nam še drugo, večjo katastrofo, kot Je bila velikonočna — prinesla so nam ivetovno vojno . A življenje je š'o in 2re svojo pot in človek je in bo, kakr« »en je bil: lahkomišljen fatalist pač in egoist, ki ga ne boli tuje gorje, ki je ob vsaki taki katastrofi vesei, če neposred* no njega ni doletela nesreča, pa naj bi drugih še toliko pogubila! — Dobro se še spominjam, kako je bilo ono noč od 14. na 15. aprila, oziroma od Velike nedelje na velikonočni pone* deljek pred tridesetimi leti! Ob enaj« stih 17. minuti zvečer je prišel tisti grozni sunek. Jaz sem bil_ pravkar za« spal in zato ne morem reči, da sem ga cul. Pač pa sem se vzbudil zaradi nje« ga. Zavedel sem se takoj, da je bil po« tres. S stropa se je vsipal še omet name, a iz prvega nadstropja pod mano se je ču'o blazno tuljenje. Stanoval je spodaj neki major, ki ga je groza prevzela tako, da so se mu iz« vijali iz prs uprav nečloveški glasovi. Isto se je zgodilo meni šele pol leta po* i Jaz sem se pri tisti priliki spomnil ! zneje, ko ie nekega dne ob 7. uri zjutraj prišel zopet močnejši sunek. Tistikrat sem jasno čutil, kako mi ie strah stisnil | prsa in mi izžmel iz njih glas, ki sem se mu sam čudil. Tisto usodno noč pa sem bil jaz. dasi nisem menda nikdar imel zdravih živs cev, čudovito miren. Vsaj prvi hip! Morda je bil vzrok temu dejstvo, da sem bil slučajno komaj teden prej pre* študiral celo knjigo o potresih in se to* rej nekako seznanil s tem naravnim fe« nomenom. Vedel sem. da z enim samim sunkom ne bo opravlieno in vdano sem čakal, da pridejo nadaljni stresljaji, ki so se res tudi k^j kmalu pojavili. Pri tem sem kajpada mislil na nevar« nost. ki mi je pretila. Ker se je pri hiši. v kateri sem stanoval, takoj podrl lep kos stranskega zidu. sem bil precej pre« pričan, da ne ostanem živ. Navzlic te« mu nisem tisti trenotek občutil nobene groze. Pač pa sem se globoko oddahnil, ko se je po stresljajih, ki so sledili prve« mu sunku, zemlja zopet pomirila. Iz knjige sem vedel, da so prvi sunki ved« no najbolj močni in da je največja ne« varnost za enkrat prestana. razen seve. da, če bi bilo poslopje že tako razdra« pano, da bi se prej ali slej samo od sebe ali vsaj pri prvem sunku lahko zrušilo. i Sele zdaj sem vstal. A da moji živci ! vendar niso bili tako mirni, kot sem sodil, se je videlo na tem, da sem po« vsod, kamor sem segel z roko, kaj pre. kopicnil in si tako sam več škode storil, | kot mi jo je bil napravil do tedaj po» tres. In šele zdaj se je začelo tudi mene lotevati nekaj kot groza. Oblekel sem se za si'o in pobegnil iz hiše, ne da bi bil količkaj preudaril, kaj naj vzamem seboj. Pozneje sem zaznal, da sem si izbral najbolj defektne čevlje, ki so bili bogzna v katerem kotu skriti, in da sem pozabil na uro, denar in še na marsikaj, kar bi bil nujno potreboval. Po dnevu sem se vrnil v stanovanje, a razdejanje, ki sem ga opazil na zidov« ju, me je pretreslo tako, da nisem imel toliko moči, da bi bil vzel sabo vse. po kar sem bil prišel. Hodil sem po vsako stvar posebe nazaj l Po ulicah je že vse mrgolelo, ko sem prišel iz hiše. Begunci so se sestajali v gruče, kakor je pač slučaj hotel. Ljudie, ki se prej niso niti poznali, so bili zdaj prijatelji. Pogled na množice, ki so vrvele iz mesta in se pomikale proti Ti» voliju, je bil kaj mikaven. Ker nI imel nikdo časa, da bi bil končal toaleto. Je bilo mnogo povoda za veselost Ta in oni je imel na sebi samo spodnjo oble« i ko, čez glavo in pkfia pa ri i« ogrnil kako posteljno odejo, kako rjuho ali tudi namizni prt — sploh: videle so se prikazni, spričo katerih se je bilo težko ubraniti smehu. Kakor hitro nas je bilo več skupaj, smo imeli takoj tudi več poguma. Sicer so tla pod našimi nogami venomer va« lovila, manjši sunki so sledili hitro drug drugemu, zdajzdaj so sc strehe hiš vzbočile, opeka na njih se je dvigala in šklepetaje zooet nazaj padala, da se Je zdelo,kakor bi se okostnjaki izprehajali nad strehami, toda vse to ni motilo raz« igranosti, ki se je bila sčasoma lotila množice. Kako si zna v nesreči preskrbeti clo« vek tolažbo, se Jc prav ob tej priliki pokazalo na zelo eklatanten način. Sc ga vidim pokojnega notarja Plantana — tistikrat je bil še čil in čvrst — kako je preko svojih naočnikov vprl pogled vame in z neko važnostjo pripovedoval: cVes Gradec ena sama razvalina! Na Dunaju dve tretjini hiš porušenih! Brno popolnoma uničeno.. Od vsakega glavnega mesta mu je bi« la znana usoda, a povsod je bilo mnogo hujše kot pri nas. Na moja vprašanja, od kod ve vse to, je odgovoril, da so dobili na kolodvoru iz vseh krajev brzo* javna poročila o katastrofi, ki je zadela državo* Ju temu nisem verjel, ker sem Nekdanja višja gimnazija ln licejska knjižnica, ki So ie potres porušil. Iz Sp. Idrije so poročali, da Je bfla noč grozna in je ostalo vse budno. Pc-kalo je zidovje. dimniki so padali, cerkev je bili poškodovana. V Cekovniku je »snelo okna in pobilo šipe...« V Zireh ie bilo do 7. zjutraj baje 18 deloma močnejših deloma šibkejših podzemnih sunkov. Poškodovanih ie bilo več poslopij in »e je podrlo nekaj dimnikov. Enake vesti so prišle iz Komende, Smlednika, Cirknice, Trebeljnega, Škofje Loke, Radovljice, z Iga, Vrhpolja pr? Moravčah. Zagorja ob S., iz Železnikov, s Krke, Vel. Doline, iz Predoselj, Gorjan. Lipoglava, Rovt, Slivnice pri Celju, Kostanjevice in od drugod. Strašno je bilo v Lipoglavem. Psi so tulili, kokoši vpile, ženske in otroci io-kali, možje pa se tresli. Baje so čutili do 24 sunkov! Takisto strašno noč so imeli v Idriji, v Lukovici. Kovor«>, v Št. Jurju pod Kumom, v Goričlci, n. Bistrici in Št. Rupertu. V Dobrovi so do «/4 7. našteli celo 32 stresijajev. kar iz knjige vedel, da je kaj takega nemo« goče, a njemu se je videlo, da verjame in ž njim so verjeli drugi in že so se blagrovali, da so v Ljubljani in ne kje drugje! Sploh se je začela kaj kmalu uvel j a v« 1 jati tista našemu človeku menda vceps ljena filozofija, ki ne pozna skrbi za bodočnost in ki kulminira v resignaciji, izraženi v besedah: «Kakor bo, tako bo!» ali v ljubljansko nemščino prevedeno, ki se je je čulo tistikrat še prav mnogo: «Bie bird sein, so bird sein!» — Da bi bil potres kazen za greh, na to tisto noč pač nihče ni mislil! To vpra* šanje se je bilo načelo šele pozneje, a precej plaho in brez pravega uspeha..» Baš tako se je šele pozneje razmotris valo tudi vprašanje, kaj je pravzaprav potres povzročilo. Magnetizem? Neka« teri so opazovali že nekaj večerov prej na zapaou soj, podoben severni luči in so spravljali potres s tem sojem v zvezo. Profesor Vodušek je bil zopet mne» nja, da je potres posledica obilih pada» vin v predidoči zimi. Ko so se vse tista snežne mase stajale, je voda prodrla « tako globočino, da je dosegla zemeljski ogenj in prišlo je pač do eksplozij! Z» kaj bi ne bilo tako? Stvar je povsem logična! JS pač povzročil silni strah. Škodo h napravi! potres veliko, a največ v Stranski vasi in Kožarjih. V Kamniku so zaprli cerkev, zvonik je dobil dve razpoki, ljudje so prenočevali zunaj, zlasti po železniških vagonih. V Novem mestu je letela opeka s streh ln vefi ljudij je bežalo na ulice. Potres® so čutili od V« 12. do 7. zj. V Cerkljah so zapeli cerkveni zvonovi sami od sebe petkrat; navček pa je padel na tla. Na Rakeku je padala opeka s s*reh, vrata, stropi, strehe so se tresle, škripale in bobnele, da so ljudje vso poč prečulL Prvi sunek se je zdel brezkončen: do sedmih zjutraj pa so našteli še 13 sunkov in stresov. Iz Št Lamberta to poročali pet sunkov in votlo podzemsko bobnenja. Vas ja bila vso noč pokonci. V Leskovcu so čutil! tri zlasti močne potrese in ljudje so bili silno preplašeni. V ŠL Janžu so mislili, da se vse po-3re. Čutili so stresijaje do polpetih zjutraj zapored. Hiše in cerkev s šolo rred so bile razpokane. V Budanjah je ljudstvo bdelo pod ml-Hm nebom vso noč. Do 9. zjutraj so čutili okoli 11 hujših ln lažjih sunkov. Vse hiše so dobile razpoke, opeka je letela in nekaj poslopij je razrešetalo. Živina je tulila, perutnina popadala z gredi, ljudje pa so zdihovali !n tarnali. Iz Sturij na Vipavskem so bežali ljudje s postelj, so čuli zamolklo bobnenje in bdeli. Zjutraj so opazili razpoke celo na novih zidanjih. S Kranjske gore so poročali, da so se ustavile ure. vrata so šklepetala,'s stropov je deževal belež in sunki so sc ponavljali do štirih zjutraj. V Višnji gori je — kakor še marsikje — vrglo križ na stolpu župne cerkve po strani in prav tako na podružnici v Leskovcu. Pohištvo se je oovs d treslo in grmela ie opeka na tla, a Cesto so čuli le bobnenje brez potresa. V Planini je tudi vladal velik strah. Vse je bežalo izpod streh: spal ni nihče več. Našteli so do 16 stresljajev V Bohinju je bilo zelo hudo. Zdelo se Jim je, da traja potres od V« 12. vso uro brez prenehanja. Pri Dev. Mar. v Polju se je del cerkve podrl in so se pokazali goli strešni tramovi. En zvon se je utrgal !n je obtičal pr! spodnjih linah. V cerkvi !e ležalo vse križem. Poškodovalo je zeto šolo, župnišče in več hiš. Močno Je trpela papirnica v Vevčah. Na Vrhniki pa ni bilo hudega! Le cerkve v kraju in skoraj vse podružnice so trpele ter je dobilo nekaj hiš razpoke. Take vesti so prihajale z vse kranjske dežele, a tudi s štajerske, goriške in primorske. V Laškem, Kozjem in Podsredi na Sp. Štajerskem so bile poškodbe na po« slopiih velike, v Celju je trpeta zlasti močno osem hiš, med katerimi sta dve postali neuporabni. Poškodovan je bil tudi kolodvor. Baje so v Celju čutili 8 sunkov. Potres v Gorenjem Gradu se je do 7. zjutraj baje ponovil 23krat in poškodoval hiše !n gospodarska poslop« ja. V Gradcu ao čutili en močan in dva slaba potresa: huje je bilo v Celovcu, kjer je bilo 8 sunkov. Potres je segal preko vse Koroške; v Beljaku so čutili tri prav močne. Na južnem Tirolskem so opazovali potres po vseh postajah pusterske doline do Franzensfeste. pa v Arku in Meranu ter na posameznih toč. kah Salcburške. Na Ogrskem so čutili sunke v Oedcnburgu in Steinamai ger« ju, na Hrvatskem pa v Zagrebu, Va. raždinu, Crikvcnici, Vrbovskem. Fužin nah, Mariji Bistriški, v Delnicah, Gor. Rjeki, Ivanidu in Ogulinu. Prva rešilna akcija Mestni župan Peter Graselli ^ nemudoma prihitel na magistrat, alurtrl-ral vse pol. stražarje ter ukazal prižgati po cestah in ulicah vse svetlljke. Policijskim organom so se takoj pridružili prostovoljni gasilci in vojašl e patrulje. Vsi so vzdrževali red ln pomagali, kjer je bilo treba. Zjutraj so vojaške in policijske straže zasedle vse nevarne ozke ulice in tesnejše trge ter ustavile ves promet 2a vozove, ponekod pa tudi za pešce. Ulica so namreč pokrivale groblje opeke, ometa m kamenja, a s streh je letelo Nekdanja Slonova, sedaj Prešernova ulica po potresa. neprestano. Vse sumljive osebe so bile odprav'jene z odgonom. Obenem se je nastavilo 90 nočnih čuvaiev. Prostovoljni gasilci, ki so imeli v Zvezdi in pod Tivolijem stalni stražnici, so se takoj pogumno lotili očišče vanja streh in rušenja razpadajočih dimnikov, požarnih zidov i. dr. Uradne komisije (spočetka štiri) so ogledovale poslopja, odreiale deložira-nje strank, popolno demoliranje ne/ar-no razrušenih postapii ali določale nujne poprave. Tehnično o^obje pri mi/i-stratu se je moralo izdatno pomnožiti deželna vlada je pozvala na pomoč še državne tehnike, arhitekte, lnženjer;e in polirje z Dunaia, Gradca in Inns-brucka. Zunanji državni tehniki pa so ostali le do 18. aprila. Kmalu je delovalo šestero državnih komisij in štiri mestne. Dne 18. aprila je dospela iz P*tija prva, dne 22. aorila pa še druga st >t*j"-ia pionirjev. Treba je bilo naiprei zavarovati nevarne stene in oboke z operami. Po vseh ulicah so križema ot«J-pirali hiše debeli tramovi. Obenem so pionirji nadaljevali z demoliranjem. Pri tem de'u se je smrtno ponesreč'1 hrvatski pionir Im. B?is in se je ubil ti-sar Ant. Svetek iz Š^epanje vasi. Promet se je čisto ustavil. Hkratu so začeli pioii'rii ln domnčl tesarji graditi barake. DHata se le br^z odmora tudi ob nedeliah ln praznikih. Po železnicah se ie dovažalo staviva gradivo (les. železo, cement i. dr.) ter živila po izdatno znižanih voznih tarifah. Vojaštvo je ostavilo vojašnice in se utaborilo na prostem, ker vsa posloma z voj. skladiščem in voj. bolnico vr*.d so postala nerabna. Trpiičarji so relo odrinili v Zagreb in Gorico. Tudi vj-iaSko povelistvo. ki je imelo p:sarne v Hilšerievi ul„ se je izselita v novo v?-liko barako ob začetki Laterma-n >-vesra drevoreda ob Blelwelsovi cesti. Vse bolnike v ra7pokanl dežel, bolnišnici ob Dunaiski cesti so prenesli ali prepeljali v šotore na vrt. vrtna lopa pa se je izpremnei'a v ordinacijski in ope-raciiski prostor. Na vseh šolah se je ukinil pouk do Junija. Po tovarnah se je delo ustavilo za nedoločeno dobo. v tobačni tovarni se ni delalo do 22. aprila. Šentjakobska, frančiškanska in trnovska cerkev so se zaprle in se jc vršila služba božja v Zvezdi, na trsu Sv. Jakoba, na Križevniškem trtru m v kapeli na Friškovcu. A tudi drugih cerkev se niso upali uporabljati, ker »o ui-le poškodovane in zato nevarne. Dunaiski Rdeči križ je postavi! na dvorišču in na vrtu bolnišnice ob Dunaiski cesti šest velikih barak za <>ku-listični, dermatološki in ginekotaški oddelek. ostale bolnike so p-epelja! v bolnišnico za sita na LjrbFanskem oo1 u Na raznih točkah mesta so zgradi.; 11 barak, zasebniki pa so si zgradi-i še okoli 50 barak. V Zvezdi in ob ni, so imeli lepe barake trgovc! In otr^iU starinanii. kramarji in dr. pa na Zab-jaku ob Ljubljanici. Dunajska reševalna družba je poslala fri kuhiniske voze z osobjem. H je na vsake tri ure prinravlialo brezplačna jedila za 3500 oseb. Dinai^ka Ljudska kuhinja pa je takisto brezrhčno delila jedila revežem v Vodmatu in na Glincah. V Trnovem in pred dežel, muzejem sta dalall dve kuhinii skronr-e obede po 30 h. Z vseh strani so dohajala podarjena živila in darila v gca-vini. Razdeljevanje jedil so nadziram ljubljanske rospe in gospodične. Ustanovili so se razni podporni oi-bori za zbiranje daril: n. pr. odbor ljub'i. gosoej, odbor za Liubliano in okoli:), odbor dunai. gospej. odbor v KočeVu. na Reki. Krakovem. Salzburgu, Sara"e-vu, Dunajska družba umetnikov; zb>rke so otvorili razni škofie. dalie so jugosb-venska. češka in peljska društva prirc- 8TARA BOLNICA IN Na Dunajski cesti nasproti današnje kavarne «Evropa» je stala pred potre« som civilna bolnica s cerkvijo (slika le. vo). Potres jo je tako poškodoval, da so jo morali opustiti in porušiti. Na njenem mestu je nastala vrsta novih modernih zgradb, najlepša med njimi zgradba »Kmetske posojilnice« (desna KMETSKA POSOJILNICA. slika), ki je bila "dograjena leta 1903. Kmetska posojilnica, najstarejši slo« venski denarni zavod v Ljubljani (usta« novljena 1. 1881.) je po'eg tega sezidrla še dve stanovanjski hiši, prvo ob Du» najski cesti, drugo ob Trdinovi in Ciga« letovi ulici. jala koncerte, gledališke predstave 1. dr. pevci in igralci celo v Moskvi. Frank-furtu. Berlinu so se žrtvovali za ljubljanske reveže. Da so storili Slovet.ci v tujini (Gradcu, na Dunaju L dr.), kar so mogli, je umevno. Potreba je bila velika ▼ me-.tu in okolici, zakaj prizadeti niso bili k naj-bednejši. nego tudi manjši obrtniki in manjši kupčevalcl. zlasti pa delavci ln delavke. Zaprle so se tovarne '.n obr-tovalnice. več sto družin je oitata brjz dela ln jela. Komisarji so razdeli rv.ili podpore po kmetih, v mestu pa inati-strat in razni odbori. Dobrotniki porušene Ljubljane Cesar je baje dejal na poročilo o ljubljanskem potresu: »Ljubljani se mora pomagati!« a je pos'al iz svoe-ga za reveže le 30.000 K. Tod i Izdatno večji darovi so oribaiali a Češkcgi in Hrvat«keea (tudi z Rekel. Iz Momv-ske. Šlezije. Primorske. Koroške, Šoferske in Tirolske, a tu-'' iz Osrr-ke, Nemčije ln celo iz Amerike. Med mesti so se kot dohrosrčna odlikoval.* zh-sti Dunai, Praga. Brno. Zagreb in sko-aj vsa češka mani.ša mesta. Med rtiimi pa ni manjkata niti Petrngrada. N'ewyor-ka. Chicaga, niti Budimpešta. PETER GRASELLI. ljubljanski župan t času potresa. Darovale so razne hranilnice ln posojilnice. banke, veliki In.1nstrih'cl ter so zbirali nairnzličneišl slovanski, nemški. madžarski, zlasti pa dunajski listi. Da so storile k^aniske občine svota dolžnost, je resnica. Vobče treba priznati, da se ie svet brez razlike narodnosti izkazal prav dostojno v čtaveko-Ijubiu. Vsem dobrotnikom pa so predplačili naši slovanski bratie Celil, Pollaki in Rusi. kakor Jucosloveni tako. da se je udejstvila Istina. da kri ni voda. Na predlog posl. rrofa Hoherwarta in tovarišev le dovolil finančni minister takoj 50.000 K ra najnuinejše podpore. Dne 27. aprila si je ogledal l.iuH-ano notranji minister narki Bacquehem, dne 7. maia pa cesar Pra ic Jožef v družbi vojnega ministra Krieglum-merja. Glavni inicrator za vso podporno in pteosnovno akcuo v porušeni L ubliani na ie bil kainada občinski svet in izvr-ševatelj njegovih neštetih sklepov in odiedti mestni macistrat. Obč. svet je Imel nepretrgoma sejo za seio. a permanentni odsek, sestoječ vselej iz tretjine obč. svetovalcev, se je posvetoval prav vsak dan. It 16. aprila je dovolil K 20.000 za re dobro čutilo! Zdelo se je, kakor bi bil kak titan velikan objel z mogočnimi to* kami poslopje, v katerem si se nahajal, ter ga tresel in tresel, da bi ga uničil! Sicer pa je tudi kombinacija različnih teorij dopustna! A vse to ugibanje nam feaaac bore malo! Človek, ki kroti stre« lo na nebu in ji odkazuje pota, je na« pram potresom popolnoma brez moči! Trideset let! A meni sc zdi, kakor bi bil včeraj videl tiste kadi na Mir ju, ki so ljudje v njih prenočevali! Da, v tistih časih je bil človek povsodi rajši nego tam, kjer ga je bila dohitela katastrofa. Malo je bilo takih, ki ao se mogli me« riti s hladnokrvnostjo z onim očancem ▼ Kolodvorski ulici, ali kje že, ki je ob prvem potresnem sunku mirno kon« sta tiral: •Patrfcs je, patrfesl« in ob nadaljnih tresljajih baš tako mirno dostavil: «Pa je res patržsl Otroci, pejmo spat!» Malo je bilo takih, pravim. Ako sem jaz stopil v svoje stanovanje, ae me je lotil vselej občutek, kakor ga ima člo« vek, ako je mrlič v hiši in bežal sem iz njega, kar se je dalo. Bilo je res strašno v tistih razpokanih. praznih, kakor ia« umrtih hišah! Vobče pa je bilo naše življenje prve čase po potresu kaj romantično! Tisti« krat je veljalo: «Danes tukaj, jutri tam!« vsaj kar se prenočevanja tiče. Jaz sem si bil izbral še dokaj ugodno ležišče ▼ nekem — živinskem vagonu na državnem kolodvoru. Tam smo sku« paj nočill vsi vprek — gospodje in da« me. Nekoliko nerodno je kajpada bi« lol Ce si se hotel spočiti, je bilo treba nekaj obleke odložiti - ■ to vpričo 1 drugih ljudi! Dam« so a« večkrat prito* ževalc, češ da gospodje — gledajo! No, jaz nisem dosti videl in sem baš pri neki taki priliki doznal, da hodim že ves čas brez naočnikov okrog, dasi si« cer nisem mogel strpeti brez njih. A če nisem videl, sem pa tem lepše sanjal, ko sem zaspal! Zares čuden je človek: svet se podira okrog njega, a on sanja o — ljubezni!... •Ljubljana napravlja bolj in bolj vtisk razdejanega mesta,« tako ao po« ročali tistikrat inozemski listi. In da« nes? Naj se govori in piše kar se hoče, ob koncu koncev je današnja Ljublia« na vendar le bolj simpatična, kot je bi« la predpotresna! — Nekateri prorokujejo, da se nam Je tudi letos nadejati potresov. Jaz ne ve. rojem takim prorokom! A če bi nas tudi res čakalo kaj hujšega, kdo bi se bal! «Bie blrd sein, so bird sein!« Eno tolažbo vsekakor imamo: iz razvalin klije novo življenje in kjer je smrt tam je — vatajenjel — Kadarkoli boste kupovali potrebič>ne aa šivilje, dalje robce žepne la svilene, rokavice tri kot aH glace. »rake, veze nine, tre»e, nogavice svilene za dame In go-»ode, elastiko, »ulumec, vezalke itd. »e spomnite, da boste najbol e knpill pri ALBIN TURK galanterijska trgovina MMisia sum «.«•. V noei Anton Molka. 75-letni mestni sluga, najstarejši bivši mestni stražnik, pripoveduje: •Imel sem nočno službo v po!lanskem okraju. Ko sem dospel do mitnice tb mostu v štepanio vas, sem govoril s paznikom v njegovi hišici. Naenkrat se mi je zazdelo, da prihaja preko Gotav-ca silon vihar, a v istem hipu se ie mitnica. ki sem se je držal za rošto. Bil sem še zelo zbegan, ker gred x. v Svitilovo stanovanie, je prišel taka hud potresni sunek, da «em na stopn-lirah padel vznak. K sreči sa nisem po$k<*> vo ul. št 11 a. Porotne obravnave so se vršile posili v dvorani Filharmoničnega društva. Za vse sodne urade se ie kasneje zgradila velika justvna palača. Stara reduia med Florijansko ulico in Sv. Jakoba trgom se ie morala podreti do tal; žal, da so orostor znova zaznali s sicer lepim šolskim poslopjem arh. M. Fabianija. Pri cerkvi sv. Jakoba so morali podreti oba stolpa ob glavnem pročel;,u in prizidati nov stolp na desni. Pri trnovski cerkvi so morali tudi podreti oba stolpa in ju zgraditi nanovo. Pri cerkvah sv. Nikolaja. Marije Dev.. sv. Petra in sv. Uršule so prenovili fasade, popravili stolpe ter izvršili mnoge poprave in prezidave. Porušile so se stare in zgradile nove hiše v Špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici, kier je ostala le ena stara, na sv. Fetra cesti v Gosposki ulici, na Rimski cesti (Gorupove hiše i. dr.), na Starem in Sv. Jakoba trgu, ob Trubarjevi ulici in nabrežju sv. Jakoba. Ob novo nastalih ulicah in cestah so se zgradile nove hiše na Slovenskem . (zdaj kralja Petra) trgu, ob Sodni, Ciga- J letovi. Dalmatinovi, Trdinovi. Durajski in Miklošičevi cesti, dalje ob Strossma-yerjevi, Ciril-Metodovl Stare pravde. Elizabetni (zdaj Zrinjskega), potem ob novi Ilirski, Vrhovčevl podaljšani Škofiji. Ahacljevi. Prisojni, Hranilmčai. Linhartovi. pa ob novi Kopališki, Zeljarski Mali čolnarski ulici, na Sredini, Primožu, Dolenjski cesti itd. Potres je pome tel cele ulice, ceste in trge ter obljudil čisto nove točke s hišami in obrtovalnicami. Veliko zanikarnih starih hiš je pome-tel potres tudi v Gradišču, kjer ie izginilo historično ljubljansko Igrišče (za žoganje in druge igre), ki se ie uporabljalo le še kot skladišče. Igrišče :c stalo nekako pred današnjim dramskim gledališčem. Gradišče je po potresu postalo skoraj novo. Pasti ie morala tudi stara Sncarija, intimno prijazno zbirališče Ljubljančanov. ter je nastal, pomaknjen Dud hrib, ondi veliki hotel «Tivoli». Poškodovane hiše ob Sv. Petra cest!. A čim natančneje so pregledovali, tem večje in cesto niti opazne, dasi nevarne škode so se kazale na poslopjih. Močno so bila poškodovana poslopja dežel, gledališča, pošte, Kazine, Kranjske hranilnice, muzeja in Narodnega doma. V muzeju se je razbilo in uničilo irmogo dragocenosti. A celo na pokopališču je potres razmetal kamenite ia železne spomenike. Končno so stavbne komisije dognale, da se mora v Ljubljani porušiti do tal ali zvečine 145 poslopij ter da je treba bolj ali mani temeljito popraviti skoraj vsako hišo. Nastalo škodo so mogii seveda oceniti le približno: na zasebnih hišah so io cenili na okoli 5 in pol milijona K, pri mestnih poslopjih na okoli 80.000 K. na deželnih in državnih poslopjih na 500.000 K, na cerkvenih in samostanskih poslopjih pa na okoli 400 tisoč K. Seveda se je kmalu izkazala cenitev za dosti prenizko, ker so se pojavljale vedno nove poškodbe in je končno izginilo marsikatero poslopje, ki se spočetka ni zdelo skoraj nič poškodovano. Ljubljana ie štela leta 1895 ob času potresa skupaj 1373 hiš. med temi 6 štiri-, 77 tri-. 264 dvo- in 437 enonadstrop-nih ter 589 pritličnih hiš. Demoliranih ir. odstranjenih je bilo do konca leta 1900 skupaj 154 hiš. Na istih stavbiščih st je prvih deset let zgradilo !-4 hiS; 9 hiš se je zgradilo drugod, ker stavblšča niso bila pripravna. 20 hiš pa se ni gradilo več na starem prostoru, ker se je stavbišče uporab:!o za regulacijo cest; le 1 stavbišče (Knežjega dvorca) še doval. Najhujši sunki so bili menda prva dva okoli 4. ure zjutraj. Potem je bila neprestano tako huda služba, da 5 do 6 tednov nisem spal doma, nego le na deskah v stražnici. Odlikovana sva bila s tovarišem Nik. Večeri-nom za vestno službovanje s srebrnim križcem. Toda bolj sem zadovoljen da se takrat nisem prehladil in nisem zbolel ter sem še danes zdrav, hvala Bogu!» » Ivan Suhadobnik, bivši mag policijski stražnik, zdaj mag. pozvedoval-ni organ, 59 let star, izpoveduje: «Takrat sem bil šele 26 let star! Tisto noč sem ob 10. uri zvečer nastopil službo na Resljevi c. Ob četrt na !2. pa je začelo tako bobneti, da sem mislil da sta v bližini trčila dva vlaka. Ko sem tekel proti Sv. Petra c. sem videl, kako padajo s streh opeke in se rušijo dimniki. Prestrašen sem skočil na sredo ceste, a kmalu so začeli vreti iz hiš ljudje, Mallyjevi, Velkavrhovi i. dr. Ženske so pritekle na cesto kar v samih srajcah, možje pa večinoma le v spodnjih hlačah z ogrnjeno suknjo. Otroci, pol nagi, so jokali ter se kriče oklepali staršev. Stal sem še nekaj časa, a ne preveč prestrašen, ker sem bil doživel hudi potres v Zagrebu leta 1881. Tam je bilo pač še grozneie. Vendar sem tekel čaka. Nanovo se je zgradilo do konca leta 1906 skupaj 361 hiš: 43 tri-. 92 dvo- 129 enonadstropnih in 97 pritličnih. Tako je priraslo že v prvem desetletju 207 hiš. Stavbno gibanje pa se je potem vzdržalo. Koncem leta 1907 je bilo v Ljubljani že 1726 hiš. Med novozgrajenimi hišami je bilo 26 javnih, 352 zasebnih ln 14 drugih. Najbolj živahno se je gradilo v dobi 1900—1905. Statistika od L 1895 do aprila 1910 — v dobi prvih 15 let — kaže 436 rovih stavb, 665 prezidav, 325 prizidav, 235 novih stranišč in jam. Sreča v nesreči Potres pa ni porušil in razmajal le starih, gnilih zgradb, nego je prinesel_ v zastarelo javno življenje celo vrsto :z-prememb. reform in izboljšav. Primitivna patrijarhalnost se ;e umaknila novemu duhu. Uradovanje magistrata, obč. sveta in njegovih odsekov se je temeljito preosnovalo in moderniziralo. Iz predpotresno vaške Ljubljane se je začelo razvijati res moderno mesto. Zlasti blagodejno je vplival potres tudi na razvoj ljubljanskega šolstva. Dobili smo celo vrsto novih zavodov, stari Pa so se preselili v nove. moderne stavbe. Tudi v zdravstvenem pogledu ie prinesel potres Ljubljani velik napredek. Izginile so tesne, temne, nezdrava hiše brez zadostnega zraka in luči. Mestni vodovod, ki deluje od iuniia 1800 orez-hibno in ki mu ni potres prav nič škodoval, se ie razširil s svojimi izlivki pač že na vse hiše. Naraščajoči promet, higiiensk-e zahteve in popolni razpad raznih objektov so povzročili, da se ie moralo uničiti tudi nekaj arhitektonsko lepih ali vsaj zanimivih starih zgradb. Slikovito zvite uličice, patrijarhalne hiše in hišice originalnih stilov in fasad so se morale umakniti širokim cestam s kasarnsk;mi poslopji, ki se dovolj amortizirajo. Tako je padla ozka%kriva. vedno temna in vedno blatna Špitalska ulica in se izpremenila v široko, premo Stritarjevo ulico. Morala je pasti povsem razmajana. stara piškava reduta, to nekdanje sijajno plesišče, gledišče in koncer-tišče, ter se umakniti moderni šoli. Padla ie vsa stran Trubarjeve ulice, ob bivšem Virantovem vrtu in ž nio so padle zvezane vogalne hiše na Sv. lako-ba trgu, ker so bile že dolgo zrele za porušenje in jih je potres docela ugonobil. Izginiti je moral renesančni Knežji dvorec, ker je bil razpokan in sesut ter ga ni bilo več možno rešiti: padla je nekdanta solidna meščanska lrša tvrdke Naglasove na Turjaškem trgu. Obrc-zova hiša tik nje prav do Brega itd. Potres je razoral Ljubljano, in odkod naj bi se vzela sredstva za ohranit2v starih bait, ko ni bilo dovolj sredstev niti za nujno zgradbo silno potrebnih hiš. trgovin in obrtovalnic? — Stiska ne pozna sentimentalnosti in korist gre povsod pred lepoto. Žal, da je nastalo več šablonskili novih h'š z neokusnimi fasadami in smešnimi stolpci, modne stanovanjske vojašnice in torte za zbiranje cestnega prahu. Niti cerkve se po potresu zunanje arhitektonsko niso zlep-šale. srečni zgradbi sta tnclj de- želni dvorec (sedanja univerza) ia vladna palača na Bleiv/eisovj cesti Toda Ljubljana ie pridobila celo vrsto razširjenih ulic in cest; hiše ob njih pa imajo dovoli luči in zraka. Nastalo je več novih nasadov in parkov sredi novih trgov: vse soteske — razen na Starem trgu. v Židovski in Krojaški ulici — so izginile, in cestna železnica, ki*bi bila v stari Liubliani sploh neizvedljiva. je mogla steči po najbolj obljudenem središču mesta. Vse to je prinesel Ljubljani potres, ki je razbil starošegno stisnjenost in omejenost, odprl nove široke ceste, moderne ulice in trge ter okrenil gradbeno delavnost na venkaj. Ljubljančan se je odtegnil kalni Ljubljanici ter je začel zidati na zračnem svobodnem obrobju mesta. Tako so nastala cela nova predmestja. nove kolonije vil. industrijalni objekti izven sredine mesta itd. Mesto sc je razmahnilo in je postalo s tem res zdravo in udobno ter postaja tudi lepo. Trnovski zvonovi o potresu Čili in razigrani so se vrnili na veliko soboto 1895 iz Rima. V ubranem zboru je zavriskal in za^el kot neugnan junak njihov prvak veliki zvon — ponos trnovskih župlianov — veseio so mu pri-trkovali tovariši, divno razpoloženi po pardnevnem počitku. Pri procesiji vstajenj. ki io ie vod'! m«g. Tomo Zuoan, tedaj stanuioč v trnovskem župnišču, so se kosali z g^dbo. i'žiga»o?o v pare razvrščeno množico, stopajoča za vi-hraiočimi banderi pred in za nebom po trnovskih in krakovskih ulicah. Praznična radost je razvnemala srca Trnov-čftnov. Kdo bi bil mogel slu+iti. da jo skali usodna noč. sledeča veliki uede-lii. polni pirhov in potic, pomaranč, «že-gna» ter drug;h s'adčic? Mirno so uživali naši predrrcščani veliki zven ob avemariii. a ni bil uslišan. Nanočila je v svoii grozi in nemiru res »velika noč»: strašna je bila njena noč. Malo po 11. uri so se čutili zvonovi vznemirjeni Ob taki uri niso bili vajeni, da bi iih nadlegoval kak zvonikar. in vendar so se moč no zazibali, kemblii so se zamajali in se plaho dotikali klobukov. Zvonovi so zaiečali. Tako neroden ie bil nevidni nočni zvonikar — potres, da jc najmanj ši zvon. tehtajoč 112 kg. dvignil iz te-j ča;ev. Ko se ie svitalo. ie pozdravil raz-deiano Ljubl'ano manjši veliki zvon. Tedai so se zaznali strahoviti učinki potresa. Trnovska zvonika sta bila do pod kazalnikov prevlečena z večjimi in man;šimi razpokami; zlasti levi zvonik, bivališče velikega zvona, je bil z razpokami mrežasto preprežen. Te razpokli-ne. obstoječe že pred potresom v manjšem obsegu, je menda povzročila napaka. da tramovje. na katerem je visel zvon. ni bilo samostojno, nego vdeto v zid. Kadar jc bil veliki zvon v naihuj-šem teku. so opažali nekateri, da se giblje zvonik. Cikcakasti okraski nad linami so o potresu odpadli. Oba zvonika sta bila tako poškodovana, da se jim je moral odnesti zgornji poligonski del tja do četverokotnega postavka. Trnovska cerkev je dobila zunaj in znotraj poškodbe; zunaj na zidovih in vrh prezbiteriia na slemenskem zidu. ki se ie nagni "n 7 stran in ločil od Trnovski zvonovi po potresu. domov, ker me jc skrbelo zaradi rodbine. Stanoval sem v Čaksovi hiši v bivši Kravji dolini 14. Doma sem našel le poldrugo leto staro svojo hčerko, žena pa je od strahu zbežala k drugi stranki. Naša nova hiša ni prav nič trpela. Potem smo vsi trije bežali v drevored na današnjem trgu Taboru, kjer sem pustil ženo z veliko množino ljudstva. Nato sem hitel na stražnico v Kravji dolini št. 2. Poslali pa so ma takoj nazaj patruljirat po šentpeterskem rajonu. Ženske brez vsakega sramu napol oblečene in otroci komaj za silo zakriti so bežali z moškim vred v trumah iz mesta na vame odprte kraje. Vso noč je bilo polno jokanja in kričanja ter so liudje obupani molili, kakor še nikoli. Z magistrata smo prejeli ukaz da se ne sme nihče umakniti s stajaii-šča, ljudem pa moramo pomagati in jih miriti. , , ,. Tiste čase smo morali delati službo zdržema po 36 ur; nato smo imeli po 12 ur prosto. Ker nas je bilo premalo, so pomnožili polic, stražo še s civilisti Čudno pa ie, da se v potresni dobi nI zgodila nobena tatvina, noben zločin in da so izginili celo pijančki in neugnani krokarji. Stražniki pa smo končno postali tako izmučeni in izčrpani, da se je marsikateri naslonil na tramove, ki sq podpi- rale porušena poslopja ter je stoje zaspal in se končno sesedel... Ponoči smo stražili, podnevi pa smo za nagrado 1 K! lovili sumljive osebe. K sreči smo prejeli izdatno pomoč v hrani z Dunaja. Sicer bi bili vsi omagali.* • Ivan Robida, kmalu 80 let stari mag. policijski nadkomisar v p„ pripoveduje: V potresnem času sem bil policijski oficijal in namestnik policijskega komi« sarja, rajnega Franca Podgorška. V tre« notku potresa sem spal, a se zbudil in takoj tekel na rotovž. Iz stražnice sem poslal po župana, ki je nemudoma pri« šel ter jc ostal do 4. zjutraj nepretrgo« ma na stražnici. Ob 6. zjutraj sva šla z županom Grasselijem po mestu. Ka Emonski cesti sva zagledala dvovprež« nega fijakarja, ki jc imel ves voz s ko» lesi vred okrašen s cvetjem ter policij« skega komisarja Podgorška z nevesto. (Mož se je ženi! baš ob potresu in se torej ni utegnil brigati za službo. V Podgorškovem življenju pa jc bilo po« tem še več — »potresov«... Tako sem moral tisti dan izdajati vse policijske odredbe sam.) Potem sva z županom odšla dalje po mestu; pošto v Maličevi hiši so domači delavci že podpirali po sobah z drogi; vojaška oskrbovalnica na vogalu dana« šnje Aleksandrove ceste pa je bila za« stražena in nepristopna. Potem sva od« strehe: čelni zid na levi strani ie kazal navpično razpoko. Znotraj so nastale poke v obokih in pasovih; poškodovan je bil ploski obok na koru in oboček vrh levega emporija. StTeho so prebili ponekod kosi zidu. padajoči z zvonikov. Potres je onemogočil službo božjo v cerkvi; na velikonočni pondeljek se je vršila na Miriu. potem do praznika sv. Trojice v kapelici na Emonski cesti. Prestrašeni radi novih sunkov in boječi se šc hujše nezgode, so zapuščali mnogi Trnovčani napol porušena stanovanja; prenočevali so izprva v Jakopičevih kadeh na Mir.iu in bivali potem v barakah, ki jih ie postavila mestna občina na Miriu in na obeh bregovih Gra-daščice. v Gradaški in Cerkveni ulici. Iz zvonikov so se morali izseliti tudi zvonovi. V nedelio. dne 5. maja med 1. in 4. uro je opazovalo pred trnovsko cerkvijo, obdano radi varnosti s plotom, na stotine gledalcev, ko sc jc v-raznje-val zvonik. Delo je vodil jako spretno Špitalska (sedaj Stritarjeva) ulica po potresu. veščak. Samasov obesalec zvonov, trnovski župban Fran Rozman, po domače Slanovec. Zvon za zvonom se je prikazoval iz lin in plaval nizdol. Pred žuoniščem. kateremu tudi ni prizanesel potres, je bila postavljena lesena koliba, kier je našlo zavetie deložiranih 5 zvonov. Veliki zvon se ni ločil iz levega zvonika, a bil ie ponižan. Pogreznili so ga na dno zvonika; v tej temnici jc bil obsojen na 15 mesečni molk. V dozida-nem zvoniku se je prvikrat zopet oglasil dne 20. julija 1896. Dne 13. avgusta so zapeli vsi zvonovi skupaj v stolpih, ki sta visoka 52.50 m dobila s trdnejšo zgradbo — skozi četverokotnika — in s cerkvijo vred novo obliko po načrtu arhitekta Jeblingerja. Pripomni a sliki: Vsi zvonovi, kar iih predstavlja naša doba so mrtvi Vzela jih je svetovna vojna 1. 1916. in 1917 razven enega, ki se je leta 1919 ubil. Stari veliki zvon (prvi na desni strani) je tehtal 11 starih stotov. drugi poleg njega 8 st., tretji 4 st. četrti 2 st., peti (navček) 1 in pol stota. Predzadnji nosi letnico 1878. vsi drugi 1800; vliti so bili v Samasovi zvonarni po velikem trnovskem požaru. Tam se je rodil leta 1856. tudi veliki zvon. ki tehta 35 stotov in še poie. Njegov glas je H. drugih nekdanjih e gis hc — navčka cis. — V vratih kolibe stoii snemalec in obešalec zvonov Fran Rozman (umrl 24. septembra 1907). Trnovčan. * Napredek Ljubljane po potresu Število prebivalstva: 1. 1880 prebivalcev z vojaštvom 26.284 1. 1890 » » » 30.505 1. 1895 » » s 32.401 1. 1900 » » » 41.727 1. 1915 preb. z voj. in Sp. Šiško 49.074 1. 1921 prebivalcev z vojaštvom 53.306 1. 1925 » » » 56.000 Spod. Šiška se je priklopila Ljubljani dne 25. julija 1914. t j. dan pred mobilizacijo. Pripomniti je. da jc imela Ljubljana med 1. 1890—1900 dvojni prirastek: 1. 1891 je pripadel Ljubljani kolizej, najbolj obljudeno poslopje, ki je imelo leta 1900 stanovnikov 455. a leta 1910 šc 410. — Potem je v jeseni 1895 prirasel Ljubliani tukajšnii V o d m a t, ki je štel leti 1900 prebivalcev 3095. V tem Vod-matu je tudi civilna bolnišnica, ki je L 1900. sama imela 603 prebivalce. Spod. Šiška jc imela 1. 1910 prebivalcev ."K-8. a julifa 1. 1914 cb priklo-pitvi že 4.800. Tekom štirih let sc je torej pomnožili za ca 1000 prebivalcev, to je skoraj 2S odstotkov. Splošno narašča Ljubliana tekom desetletja približno za sedmino svojega prebivalstva. šla na magistrat in odredila, da je vse tuje sumljivce z odgonom odpraviti, domače klateže pa deloma zapreti de« loma nadzirati. Starinarji niso smeli brez dovoljenja magistrata ničesar ku« povati. Tako smo preprečevali tatvine, o katerih sploh nismo nič slišali. Niti o nenravnostih ni bilo čuti, dasi so sta« novali ljudje divje po prostem kjerkoli si bodi. Hiša na Bregu št. 4.. kjer sem stano« val, je bila neznatno poškodovana. Jaz sem prenočeval in prebival poslej sam na magistratu, ženo sem pa poslal na Notranjsko. Spal sem itak komaj vsako tretjo noč, sicer sem moral vzdržati v neprestani službi na ulicah, po pred« mestjih, okolici ter v pisarni. Bil sem «dekle za vse*, zakaj takrat nas je bilo malo pri policiji in je bil vsak za vse. Tovariši so mi bili rajni A. Gutnik, Fr. Barle in Ivan Naglič. Mi smo morali držati vso Ljubljano v redu! To je bilo seveda v tako razburjenem času nemo« goče, zato je bila dobrodošla vojaška in gasilska pomoč. Iz svojih beležk posnemam, da je do konca junija 1895. bivalo po privatnih barakah nad 3000, po mestnih barakah nad 2500 oseb, po šotorih, kadeh in dru« god pa nad 1000 ljudi. Nepoškodovanih je ostalo le okoli 84 hiš. Konec aprila Se je streljanje z Grada ob požaru od« pravilo, da ni bilo panike,., ____ število volllcev: L 1895 L 1909 L i°10 1. 1V11 8. 2. I. 1925 7703 5G50 5505 6824 13.779 Obč. svet ie štel 1. 1595 z županom vred 30 obč. svetovalcev. L 1925 pa z županom vred 50. Zdravstvena statistika kaže padanje umrljivosti in infekcioznih bolezni. Ljubljana se torej lahko smatra za zdravju ugodno mesto. Ugodnim higijenskira razmeram v našem mestu se je zahvaliti. da se niti med vojno niso razširile griža, tifus in kolera v epidemiiah. temveč ic ostalo le pri posameznih slučajih. Kanalizacija, ki je bila 1. 1895 še v povojih. se je poslej moderno razvila (obrežni kanali i. dr.), vodovodno omrežje se jc raztegnilo do vseh mestnih periferij in celo preko njih. a tlakovanje cest vztrajno napreduje. Kar je mestnih cest in ulic. ^se vzdržujejo v kar najboljšem stanju. Zal. da tega ne moremo reči tudi v državnih cestah, ki v splošnem nazadujejo. Poleg mestne ljudske kopeli (od leta 1900) imamo tudi že veliko kopališče na Ljubljanici (od 1. 1923). Razen prostovoljnega gasilstva imamo poklicno stalno gasilstvo s stalno reševalno postajo v Mestnem domu. Oboje je preskrbljeno z modernimi sredstvi in sta zdaj celo automobilizirana. Držav, bakteriološka Staniča in drž. higijenski zavod obstojata od 1. 1923. Za otroško varstvo skrbita dva zavoda: a) Zavod za socijalno in higijensko zaščito dece (od iul. 1923) s tremi oddelki: 1.) državni dispanzer za deco. 2.) Dečii in materinski dom kraljice Marije in 3.) Higijenska Šola za materinstvo Letos, se je na tem vzornem zavodu začela enoletna teoretska in praktična šola za dečje dispanzerske sestre. Tu je tudi posvetovalnica za revne matere, kjer najdejo za dojence in večje otroke brezplačna zdravniška navodila. — Dalje imamo dva deška doma (od 1. 1923). v Kolodvorski ulici ie velik, moderno upravljan Akademski kolegij. Mestno ubožno zavetišče v Japljevi ulici (od 1. 1901) se je izdatno povečalo in dvignilo (1923); zato pa higijensko nedostatna ubožnica na Karlovski cesti opustila. Da smo. dobili več novih higi-jenskih šolskih stavb s kopelml velik centralni šolski vrt v Trnovem, veliko šolsko igrišče in specijalen šolski zavod za duševno zaostale otroke, jc tudi dekaz velikega napredka no potresu. Higijensko nadzorovanje (po nared-. bah pravilnikov) vseh gostiln, prenočišč. pekarn, brivnic. mesnic in trgovin vobče pa se v zadnji dobi vrši po vzoru najskrbnejših letoviških mest. Ljubljana torej lepo napreduje. Kako lepo in simpatično mesto je. zvemo lahko najbolje od tujih doseljencev, ki neradi ostavljajo naše mesto ter se ga zmerom spominjajo z radostjo! Mestni vodovod Mestni vodovod obstoja še iz pred-potresne dobe, slavnostno otvorjen 29. junija 1890. Tako deluje že 35 let brezhibno, ne da bi bila Ljubljana le eno uro brez vode. V letih od 1908. do 1911. so se vodovodne naprave izdatno razširile. Položila se je druga glavna cev od vodarne do rezervarja na tivolskem hribu in izkopal se je še en vodnjak. v katerega se je postavila nova črpalka, tako, da lahko stroji sedaj črpajo skupno dnevno 180.000 hI vode v inesto. Pred potresom je bila poraba vode v mestu zelo skromna: 1. 1894 skupno 5.870.000 hI. torej komaj 16.100 hI na dan. Po potresu, ko se je začela Ljubljana modernizirati pa je naraščala -o-raba vode od leta do leta. L. 1924. je vodarna črpala skupno 35,179.000 h!, torej povprečno 96.200 hI na dan. S 1. januarjem 1925. je bilo priklopljenih ra vodovodnih ceveh 2444 hiš. Mestni vodovod pa oddaja vodo razen v Ljubljano tudi v sosedne občine: V Zgornja Šiško, na Ježico in v Moste ter dalje v blaznico na Studencu in Škofovim za-vodom v Št Vidu. Skupna dolžina glavnih vodovodnih cevi po cestah znaša 82 kilometrov. A. Ciuha Ob petnajstletnici ljubljanskega po« tresa je 1. 1910. izdal obč. svet po slčle» pu seje dne 14. julija 1905. bogato ilu« striran album s članki o potresu in pre« porodu. Članke so spisali mag. uradni« ki Fr. Govekar, dr. M. Zarnik, E. Lah, Iv. Vončina, Iv. Lešek, Fr. Barle, Alb. Semen, C. Koch, Iv. Zcmljič, dr. Dem. Bleiweis. dr. O. Krajec, AL Ciuha, Iv. Vole. M. Preiovšek, V. Hejnic in An« ton Aškerc. Knjiga je najboljši vir po« datkov o razvoju mesta v L 1895. — 1910. Iz nje smo črpali tudi mi; za raz« ne nove podatke od 1. 1910. — 1926. pa se zahvaljujemo mag. uradnikom: Di» rektorju ing. M. Prelovšku, ing. Mildi« ču, ing. Mačkovšku, geometru Černetu. ravnatelju ing. Al. Ciuhi, mag. nadsvet« niku Evg. Lahu, pis. ravnatelju J. Kess« lerju in fiziku dr. Rusu ter dr. O. Krajca. O I o LAJŠAM« PLAČI Ul Z« BIKIE DAJE : R B A T O V I C O Aleksandrova cesta v Ljubljani Brez dvoma najlepša ulica popotres« ne Ljubljane je danes naša avenija, jioderna in živahna Aleksandrova ce« sta. Nastala je pravzaprav šele v zad« njih letih, ko je kakor gobe po dežju jeloma iz gospodarske potrebe, deloma pod moralnim in oblastnim pritiskom stanovanjske krize, zrastla ob njej cela vrsta modernih, impozantnih stavb. Ko zgradi še Čekovni zavod svoje poslopje in bo zazidana parcela med Kreditno banko in Beethovnovo ulico, bomo Ale« ksandrovo cesto lahko mirne duše in s ponosom pokazali tudi vsakemu kozmo« politu. Mnogo je prispevala k temu tudi mestna občina, ki je cesto res lepo in moderno tlakovala in opremila, tako da je postala najpriljubljenejša promena« da mladega ljubljanskega sveta. Prinašamo danes slike treh najbolj reprezentativnih zgradb ob tej cesti, zgradb, ki ji dajejo svoje posebno in značilno obeležje. Mislimo pri tem na palače Ljubljanske Kreditne banke, glavne podružnice zagrebške Praštedi« one in Trboveljske premogokopne druži be. Vse tri institucije igrajo velevažno vlogo tudi v našem gospodarskem živ« ljenju. Ljubljanska Kreditna banka. Med povojnimi velikimi zgradbami v Ljubljani zavzema po svoji impozant« nosti in reprezentativnosti, pa tudi po svoji razsežnosti gotovo eno prvih mest ogromna palača Ljubljanske kreditne banke ob Aleksandrovi cesti. Ne te ne one ceste si danes ne moremo več mi« jem in barvo zida, brez dekoracij, le tri nadstropja so na Dunajski in Aleksan* drovi cesti podarjena po vrsti pilastrov, balkon nad glavnim vhodom pa nosi štiri kariative. Bančni del se razteza od Dunajske ceste na dvorišče in vsebuje na ulični strani spodaj veliko vežo, na levo in desno od nje so trgovine, za njimi stopnjišče, v prvem nadstropju so ravnateljske pisarne in sejna dvora« na, v ostalih nadstropjih pa razne pi« sarne in stanovanja. Tudi na znotraj se odreka banka vsa« ki neotrebni dekoraciji, pač pa operira z leskom pristnega materij ala (mra> morja). Z novim poslopjem je seveda oživelo tudi poslovno življenje Ljubljanske kreditne banke, ki se je razvila v enega naših največjih in najmodernejših, a ob enem tudi najsolidnejših denarnih za« vodov. Trboveljska premogokopna dražba. Trbov'.'ska premokopna družba, ki je lani v smis'u sporazuma med jugo« slovensko in avstrijsko vlado preselila svojo centralo z Dunaja v Ljub'iano, si je zgradila v Ljubljani na og'u Aleksan« drove ceste in Gledališke ulice, ravno nasproti opernega gledališča, novo mo« derno in impozantno palačo, ki daie svoje značilno obeležje srednemu delu te naj" .pse ljubljanske ceste. Zgradba je pri vsej svoii reprezentativnosti skoz in skoz praktično in smiselno urejena in ima poleg lepo urejen11, noslovnih Ljubjanska kreditna banka. sliti brez ponosne stavbe, ki vzbuja ob« čudovanje vseh obiskovalcev Ljubljane, ki služi v okras našemu mestu in daje možnost za uspešno bančno delavnost. Poslopje so pričeli graditi leta 1921. in ga dovršili jeseni 1. 1922. Naslednje leto je bila stavba že izročena prome« tu. Načrte za to ponosno arhifektonsko delo je izvršil češki arhitekt Franc Kras« ny, ki je že poprej izvršil neko moderno bančno stavbo na Dunaju. Banka ni štedila s sredstvi, ampak je hotela v prvi vrsti moderno poslovno hišo z re« prezentativno zunanjostjo, a kar je važ« no, vsega tega banka ni iskala na škodo ali na račun notranje udobnosti in prak« tičnosti. Stavba je petnadstropna in ob« stoji iz dveh delov. Pravi, bančni del je oni na Dunajski cesti in je sistema« tično zasnovan ob glavnem portalu, ka« terega kariatide je izvršil kipar Ber« neker. Drugi del je vogelni del na Ale« ksandrovi cesti, ki vsebuje v podzemlju bar, v pritličju kavarno, v prvem nad« stropju klubove kavarniške prostore, v ostalem pa stanovanja. Ogel je mnogo« koten in štrli v obliki mnogokotnega paviljona nad streho. Fasada ima tem« no*sivo barvo in operira samo z znača« prostorov tudi nekaj stanovanj za druž« bine nameščence. Marsikoga bo zani« malo, ako navedemo po podatkih, ki nam jih je prijazno dalo na razpolago dru-jeno vodstvo, par podatkov o raz« voju te največje privatne gospodarske institucije v naši državi. Trboveljska premogokopno družba se je ustanovila 1. 1873. Osnovni rudniki so obstojali iz prejšnjih eraričnih rovov «Vode» in iz Ponkracijevih, preje Mau« rerjevih rudokopov v dolini Trbovelj« ščice bliz t železniške postaje Trbovlje. Leta 1880. je družba v svoj obrat pre« vzela rudnika Zagorje in Hrastnik, si nato leta 1884. zasigurala premogovnik Liboje pri Celju, a leta 1885. se je druž« bena montanistična posest povečala še z nakupom premogovnika v Kočevju. Istega leta je družba v svrhe zaokrožit« ve posesti nakupila med Trbovljami in Hrastnikom ležeči premovnik Ojstro in ves v okolici Krapine na Hrvatskem ležeči premogovni teren. Leta 1889. sta v poset družbe prešla tudi blizu postaj Laško in Rimske Toplice ležeča premo« govnika Brezno in Hude jame. Zadnja pridobitev datira iz leta 1904. povodom nakupa premogovne kadunje Reštanja Trboveljska premogoknpna dražba. pri Rajhenburgu. Vsi družbeni pre« mogov.iiki v Zagorju, Trbovljah. Hrast« niku, Ojstrem, Breznem, Hudi jami, Libojah, 'veštanju in Krapini leže v eni plasti, ki se v'eče od zahoda proti vzho« du v dolžini kakih 100 km. Premogov« niki dajejo dober rjav premog, ki vse« buje prav malo prostega žvepla. Njego« va vporabljivost je velika, tako za kur« javo lokomotiv in industrijskih peči, kakor tudi za c^bno kurjavo. Gorljivost prerroga znaša 4.100 do 5000 kalorij. Tehnična ureditev rudokopov sprva ni bila posebno dobra in so radi tega precej časa kopali premog le tam, kjer se je najhitreje dobil. Na bodočnost se je vodstvo oremogokooa priče'o ozirati šele tedaj, ko je nadaljni razvoj rudo« kopa postal skoraj dvomljiv. Leta 1905. je vodstvo uvidelo, da se nikakor ne smejo več omalovaževati na« predki tehnike, in je sklenilo, da se v rudokopih v svrho zvišanja produkcije investirajo moderne tehnične naprave. Bilo je treba izvršiti ogromno napor« nega dela, a današnje stanje rudokopa priča jasno, da delo in napor nista bila zaman. Predvsem je bilo treba omejiti poža« re, ki so bili v raznih jamah skoraj na dnevnem redu, odstraniti visoki pritisk in poenostaviti obrat. Opasnost požara in pojavi pritiska so se odstranili z na« peljavo zalivnega zasipa. Stroški zasi« panja so se sicer povišali, a ta večji izdatek opravičuje ne samo popolni za« sip, temveč tudi okoliščina, da je se« danji splavalni zasip zgostljiv k večje« mu 10 %. S tem je useda gorovja one« mogočena. Z napravo zalivnega zasipa so se tudi jamski požari reducirali, s čimer je bila dana možnost večjega delovnega raz« maha, ker so se poprej pri izbruhu jam« skih požarov morale zapreti cele partije plasti. Moderniziranje rovov in naprav je stalo sicer ogromne svote, a teh žrtev se družba nikakor ni plašila, ker se je zavedala, da bo to sanacijsko delo ro« dilo obilo sadov. Z napravo zalivnega zasipa je tudi nevarnost eksplozij pre« mogovnega prahu popolnoma odstra« njena, zboljšaio se je s tem tudi zdrav« stveno stanje rudarjev, ker je revma« tična bolezen, ki jo je poprej povzro« čevalu visoka toplota v jamah, skoraj popolnoma prenehala. Ogromna prostorna razsežnost rudo« kopov gotovo ni ugodna za centraliza« cijo obratnih sredstev, a kljub temu se je posrečilo, z velikimi težkočami in stroški zastarele in na daleč raztresene naprave opremiti z modernimi električ« nimi silnicami, brez katerih dandanes velik premogovnik sploh ne more raci« jonalno delovati. Uporabili so najno« vejše tehniške pridobitke na polju strojno»vrtalnega in zasckovalnega obrata, s čimer je bila dana podlaga ne samo z večjo produkcijo, marveč tudi za prihranitev na kvalificiranem de'nv« Stvu. Tudi pripravljale priprave so bile dokaj primitivne in neekonomične. Tre« ba ie bilo z'asti zboljšati pralnice in čistilnice. Pred leti, ko tehnika bagarjev še ni bi'a tako razvita, se je z dnevnim ko« panjem le tedaj lahko pričelo, ako so bile za to dane posebno ugodne razme« re. Pri današnjem stanju tehnike bagar« jev in odkrivalnic pr. dnevni kop ne nuHi več toliko težkoč in je vsled tega tudi dobičkanosnejši. Trboveljski dnevni kop je povzročal veliko težkoč vsled trajnih terenskih usedov, ki jih je povzročilo premika« nje celokunnega premogovnega ozemlja vsled prejšnjega lom'ienja odkopov. Jamski kop je bil zlasti v Kočevju ne« rentabPen in so iz ekonomskih ozirov celo mis'ili opustiti nadaljevanje obra« ta. Pozneje pa so začeli v velikem slogu z dnevnim kopom s pomočio bagerjev in težkih izvoznih lokomotiv tako, da se premog v tem rudniku v zadnjem času zelo ugodno proizvaja. Po končani svetovni vojni si je druž« ba stavila kot g'avno na'ogo produkcijo premoga čimbolj zvišati, da bo mogoče zadostiti vsem zahtevam po premogu, ki se stavljajo od strani naše razvijajo« če se industrije. 2e danes se dela s pol« no paro in namerava družba tudi pre« mogovnika v Rajhenburgu in Laškem v polnem obsegu uporabljati. Treba je seveda kapitala, ker ima le na veliko« potezen način obratovani rudnik uspeh in rentabilnost. Družba je skrbela tudi za to, da odpomore stanovanjski bedi. ki je nastala vsled vpeljave osemurnega delavnika tudi pri dnevnih obratih. Zgradilo se je mnogo stanovanj za uradnike, poduradnike. delavske druži« ne in za samske delavce. Jasno je, da predstavlja Trboveljska premogokopna družba s svojimi mo« dernimi napravami največji obrat v na« ši državi in je to podjetje tudi največ« jega pomena za naše narodno gospo« darstvo. Družba stremi za tem, da ne oskrbuje le domačega trga s potrebnim gorivom, ampak skuša dobiti potrebno nadprodukcijo za eksport, kar bi znatno prispevalo k izboljšanju naše valute. V svrho dosege tega cilja so potrebna predvsem za razširjenje starih in izpo« polnitev na novo otvorjenih obratov ogromna denarna sredstva, ki jih bo mogoče preskrbeti le tedaj, če bo strem« ijenje družbe razumela tudi vlada in jo tudi vsa ostala javnost primerno pod* pirala. Palača «Praštedione». Ljubka in mična, a kljub svoji nevsi« ljivosti reprezentativna je palača Prve hrvatske štedionice na oglu Aleksan« drove ceste in Beethovnove ulice. Zgradba je kakor da hoče z znameni» tostjo pričati o solidnosti zavoda, ki gs reprezentira. In pri tem tako odgovarja duhu Ljubljane, da bi jo danes težko pregledali na njenem mestu. Graditi so jo začeli I. 1921. ter je bila končana koncem 1. 1922. Stavbne načrte je izde« lal ing. Ciril Koch, zidala pa je tukaj« šnja ^Stavbna družba«. Nameščenih je v njej več poslovnih lokalov in par sta« novanj. Prva hrvatska štedionica ali kratko imenovana »Praštediona« je prišla v Ljubljana v juliju 1. 1922. ter je pre« vzela bivšo Allgemeine Verkchrsbank Wien, podružnico Ljubljana (preje J. C. Mayer). Bavi se z vsemi v bančno in hranilnično stroko spadajočimi posli. Zavod je čisto nacijonalnega značaja, njegove delnice se nahajajo izključno v jugoslovenskih rokah. Cer.trala tega zavoda se nahaja v Zagrebu ter je bila ustanovljena leta 1846. v dobi narod« nega jugoslovenskega (ilirskega) prepo« roda. Poleg svojega sedeža ima širom naše narodne države skupno še 42 po« družnic, od teh tri v Sloveniji, in sicer glavno podružnico v Ljubljani — čije poslopje predstavlja naša današnja sli« ka — ter podružnici v Celju in Mari< boru. Prva hrvatska štedionica Grafolog Schermann v Ameriki Poročali smo že o fenomenalnem gra« fologu, Schermannu.ki je lani očaral vso Evropo s svojim «vedeževanjem» iz pi« sem aii slik dotičnih oseb. Pred kratkim se je grafolog mudil v Ameriki in o tem nam poročajo mnogo zanimivosti. Prak« tični in napram Evropejcem zelo skep« tični A^erikanci so takorekoč organizi« rali pro.i njemu celo četo žurnaHstov, ki naj bi ga že v naprej osmešili in one« mogočili. Toda po par tednih se je iz« premenila vsa njihova sarkastična za« smehljivost v entuziazem in hvalo. Za« kaj in kako je bilo to mogoče? Predvsem je imponiral grafolog Ame« rikancem, ker je takoj, ko je stopil z ladje, izjavil, da ne misli o sebi, da je nezmotljiv. Njegov spremljevalec je iz« javil, da pogodi v 70 odstotkih; ko pa so Amerikanci vide'i na lastne oči, da je zadel v 90 slučajih od 100, — to je ugotovil komite učenjakov — so kar strmeli. Ze prvi javni nastop mu je pri« nesei popoln uspeh. Bil je od potovanja zmučen, nervozen in raztresen ter se je večkrat zmotil kot sicer. Zato so mu tem bolj verjeli. Neki navzoči pisatelj se je izrazil, da grafolog ne more golju« fati. kajti pravi goljuf bi na vsak način goljufal bo j snretno. Seanca je bila v Coffee house Club, katerega člani so tudi mnogi ugledni pi« satelii. umetniki in založniki; ta klub spada med najbolj ekskluzivistične klu« be newyorške, ker se člane takorekoč voli. Od začetka je bilo razpoloženje splošno proti grafologu in vse jo ne. strpno čakalo, kdaj se bo ta «Faker» iz Evrope blamiral. Grafolog je najprej analiziral podpi« se navzočih čisto povolino, a ne izvrst« no. Ljudje se niso mogli ogreti zanj. Naenkrat so mu predložili natipkan list, na katerem je bilo tudi par lastno« ročnih korektur in opazk. Podpis pa je bil prelepljen. Grafolog je začel doku« ment analizirali, kar je njegov sprem« ljeva'ec sproti prevajal v angleščino. «Ta mož je zelo popularen, odličen, izrednega usneha, silen govornik, velik lovec, pa tudi pisatelj, ima (tu je poka« zal grafolog zobe) čudovito zobovje in (tu je grafolog malo premišljal in nato nadaljeval) njegovo življenje je zelo plodovito in naporno.« Tolmač je prestavljal mesto za me« stom, in ko je prestavil besedo »napor« no» po kratkem pomisleku s »stre« nuous«, se je zaslišalo po dvorani: iAh!» in nastal je pravcati vihar na« vdušenja. Kajti večina klubovih članov je vedela, da je to list manuskripta umrlega predsednika U. S. A., Teodor« ja Roosevelta. Vse je odgovarjalo, toda zadnja beseda »strenuous« je bila me« rodajna, kajti ostrenuous life» (napor« no življenje) spada med najbolj tipične in popularne fraze pokojnega Roo6evel« ta.— Drugi dan ie časopisje oisalo na širo* ko o tem. mož je napravil karijero, ves New York je hotel k njemu, in hotel Waldorf . Astoria, kjer je stanoval, je nastavil posebno telefonistko, katere izključna naloga je bila, odgovarjati ljudem, ki so hoteli ž niim vsaj telefonič« no govoriti: «Je zapos'en«. Najbolj pa se je obnesel z zdravni* škimi diagnozami, in to zato, ker so ga ze'o strogo kontrolirali. New York Academy of Medicine je določila šest svojih najboljših članov, psihiatrov, strokovnjakov, ki naj bi grafologa štu« dirali in podali o njem strokovnjaško izjavo. Zaprli so ga pod strogim nad« zorstvom v sobo, kjer je bil ž njim sa« mo še njegov tolmač. Eden od šestorice zdravnikov je pripeljal pet bolnikov v sobo, kjer so morali v njegovi navzoč« nosti pisati. Grafolog je iz pisav ugoto« vil njihovo bolezen. Njegove diagnoze so primerjali nato z zdravniškimi, ki so bile seveda že poprej sestavljene. Ko« mite, povabljeni gostje in reporterji so se zbrali v sosedni dvorani. Imena bol« nikov seveda niso imenovali. Grafologu so pripeljali žensko, o kateri je rekel z ozirom na njeno pisavo: »Diabetes«. In res je bilo tako. V drugem slučaju, ko mu bolnika sploh niso pokazali, je de« jal: «Močan krvni pritisk«. Tudi uga« nil. Tretji slučaj: pripeljejo mu sivega starčka ki je delal kisel in obupan obraz, kot da je na smrt obsojen. Gra« folog je dolgo preiskaval njegovo pisa« vo in nato odločno rekel: «Temu gospo« du na nič ne manika!« Zdravnik ga je opozoril: »Pomislite dobro, kaj govorite.« Grafo'og je odgovoril še z večjo sigurnostjo: »Temu gospodu na svetu nič ne manjka.« Nato so odprli zapeča« teno zdravniško diagnozo, ki se je gla» si'a: »Mr. Z.. 74 let star, je popolnoma zdrav, še nikoli bolan, kar je živ, igra vsak dan tenis in jaha.« Stari mladenič j- vse to navdušeno potrdil. Zadnji slučaj je bil naibo'j zanimiv. Pripeljal so mu mladega Italijana, ki je bil zelo bled in g'edal preplašeno. Gra« folog je iz pisave takoj konstatiral, da je spolno bolan. Odprli so zdravniško diagnozo: tuberkuloza. Torej se je mož pošteno blamiral. Toda neki navzoči zdravnik, star praktik, je zaklical-•Ugotovljena diagnoza ne izključuje vedno tudi neugotovljenc spolne bo« leznil« Fantiča, kakor se je branil, so pre« iskali in končno dognali, da je polentar res spolno bolan. Grafolog pa je nekoč doživel tudi ne« kaj. kar ni bilo tako veselo. Povabljen ie k pisatelju Irwinu na večerjo. Povab. Ijene so bile še štiri osebe. Ko je po večerji aedel grafolog pri damah, je pe» ljal gospodar ostale gospode v sosedno sobo in jim rekel: «V salonu, kjer sedi sedaj grafolog z damami, visi portret To je avtoportret mojega starega očeta, ki je živel v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Bostonu. Nekaj žalostnega je v zvezi s to sliko: moj stari oče je neke« ga dne odšel in pustil na vratih svoje« ga ateljeja listič z napisom: «Pridem takoj.« Toda ni sc vrnil nikoli več in nikoli nismo zvedeli, kaj se je zgodilo ž njim !n kako je končal. Pokažem to sliko grafologu in ga poprosim, naj mi pove, kaj sc jc zgodilo z mojim starim očetom.« crTo bi ne bilo dobro,« pravi eden ra» vzočih, »nc povejte ničesar, samo sliko mu pokažite in čakajte, dokler ne izpre« govori.« Gospodar je ubogal in tudi storil ta« ko. — Grafolog je držal sliko v rokah in ze--lo potrt govoril: »Komaj govorim. V grlu me tišči. Tega moža imam pred očmi. Genialen je, velikodušen, toda grozno žalosten. Nekega dne je odšel, preklel svet in žalostno končal.« Mr. Irwin sc je sesedel in vzdihnil: «My god!« Ostali, ki so vedeli za zgo« dovino te slike, so prebledeli, toda gra« folog je nadaljeval: »Imel je težke raa< terielne boje. in predno je umrl, je pro« klel žensko, ki mu je zagrenila življe« nje. Mož je bii s'ikar. Pa ne samo to. Bil je pisatelj. Mogoče pesnik? Nekaj velikega je napisal, kar bo večno ži« velo . ..» »Ah, to je res.» je vzdihoval gospo« dar. »moj stari oče je bil pisatelj. Ni pa bil ve'ik pisatelj. Toda nekaj, kar je na« pisal, bo večno živelo v zgodovini naše države. On je spisal prvi traktat proti suženjstvu .. .» življenja in sveta Napad na severni tečaj Seveda ni treba tega napada jemati dobesedno, ampak hočemo s tem reči. da so razne države začele zadnje čase sistematično delati priprave za dobro organizirane polete na severni tečaj in preko njega. Svrha teh ekspedicij v arktične kraje ni le želja, da bi človek vendarle enkrat prišel na severni tečaj, ampak je merodajna bolj praktična stran podietia. Ako pogledamo na zemljevid, vidimo, da loči severne kraje Starega sveta razmeroma le majhna razdalja od ledenih pokraiin Severne Amerike. Tako vidimo, da ie iz New Yorka na Japonsko preko Arktika le par tisoč kilometrov. dočim moraš obiti dobro tretjino zemeliske oble. da prideš v Tokio po dosedanji poti. Še večja je razlika med dosedanjo in iskano novo potjo iz Angine v Vzhodno Aziio. Rusi se pripravljajo na organizacijo redne zračne proge preko Sibirije na Japonsko in Kitajsko. Sedaj pa tudi razmišljajo, ali se ne bi dale severo-vzhodne pokrajine neizmerne sibirske planjave doseči hitreje po bližnicl to je čez severni tečaj. Že pred leti je izrekel zrakoplovec Bruns misel, nai bi se ustvarila zračna zveza med Evrooo in obalami Tihega oceana preko arktičnega pasu. Te jdeje so se zadnie čase oori.iele razne države, ki hočejo z letali ali zrakoplovi pohiteti na severni tečaj in preiskati ondotne razmere. Upajo, da je zrakoplovstvo dandanes že tako napredovalo, da se dš razmišliati o tej drzni ideji. Snuje se celo mednarodna družba, ki ji bo stopil na čelo razisVnv^ec polarnih krajev, Nansen. Ta družba hoče temeljito preiskati Arktik in napraviti iz njega prometno žilo med poedinimi deželami, ki so po dosedanji poti preveč oddaljene druga od druge. Ta misel ni nova. Poleti 1910. sta šla grof Zeppelin in tajni svetnik Harge-seli na Spitzberge. da bi napravila aero-loške študije. O svojih opazovanjih o vremenu v poiarnih kraiih sta napisala tudi brošuro. Odbor berlinske geografske družbe se je potem dalje bavil s stvarjo in ugotovil, da sta meseca maj in junij zaradi bolj redkih viharjev in megle najbolj prikladna za polete nad Severnim ledenim morjem. Najpripravnejši mesec je torei maj in najprikladnejše izhodišče Murmansk, najsevernejša postaja evropskega železniškega omrežia ob Ledenem morju. NaiboMša proga drži preko Franc Jože-fove dežele k severnemu tečaju, potem čez še popolnoma neznano pokrajino severozaoadno od arktičnega otočja v Severni Kanadi in dalje v Aljasko. Od tam gre Dot nazaj preko Behringovega preliva. Wranglov otok. Deželo Nikolaja II.. ki je bila šele pred kratkim odkrita in je popolnoma neznana, in končno Novajo zemljo k Murmanski obali. Za to vožnjo preko severnega tečaja je potreben, kakor so izračunali izvedenci v letalstvu, zrakoplov s 150.000 kubičnih metrov prostornine, ki bi bil torej za četrtino večii od »Los Angele-sa«. Konstrukcija takega balona ie popolnoma mogoča ob današnjem stanju tehnike. Pričakovati je. da bo tak zrakoplov prinesel s svoje vožnje, ako se posreči — in ni dvoma, da se ne bi, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes — dragocen materiial o geo- in mareogra-fiji, o vremenskih razmerah, aerolcgiji in zemeljskem magnetizmu. Povečalo bi se tudi naše znanje o razdelitvi vode in suhe zemlje na našem planetu. Opazovale bi se globočine Severnega Ledenega morja, razni toki in smeri plavajočega ledu. Definitivno bi se rešilo tudi vprašanje Harrisove zemlje, ki leži nekie v Ledenem morju. Nemčiia sama ne zmore potrebnih sredstev za tako eksDediciio. Zato se je obrnila do raznih večjih držav s prošnjo za podporo, pri čemer bi ekspedict-ia dobila mednarodni značaj. Ni preveč verjetnosti, da pride do take mednarodne ekspedicije. ker se vse večje države, k! obvladaio svetovno trgovino, predvsem Anglija, Amerika. Švedska ln Norveška, pripravljajo na lastne polete deloma z zrakoplovi, deloma pa z letali. Fc Velika noč siora Emilija (z tržaškega življenja. Sior Emilio je pravkar dokončal zelo važno onravilo: napolnil je precej raz* sežen zabojček, ki je ležal pred njim na prodajalni mizi. Zdeval pa je vanj lepo drugo za drugo celo vrsto najboljših stvari, kar jih premore njegova proda« jalnica. Prva je romala v zaboj velika gnjat, 7 do 8 kilogramov. Dodal je še en «zampin», eno veroneško salamo in petero pristnih kranjskih klobas. Sledi« o je potem par škatlic sardin najfinej« še francoske znamke, dve škatlji lokard in škatliica tunine v olju. vrečica naj« finejše bele moke («fior»), vrečica ro« zin, pinjolov, izluščenih orehov, mand« Jjev. vrečica sladkorja v prahu, cevka vanilije, škatla najfinejšega sirovega masla, precejšen kos »gorgonzole« in inajo maniši parmezana, zavoj bo'onj« skih «torte!linov» ki se zakuhavajo na iuho, zavoj najfinejših «spaghettov» in končno steklenica «marsale» in tri ste« klenice moškata iz suhega grozdja. Sior Emilio je ljubeznjivo pogladilz roko vsak zavoj, preden ga je položil v zaboj, in se je zadovoljno nasmehnil, ko je končal svoje delo. — Ivani — je zaklical potem, in iz kota, kjer so se v posebnem predalcu nahajali čokoladni bomboni, se je od« zval mlad glas, ki pa je očividno kazal, da se je njegov lastnik zelo trudil da Ako se poskusi posrečijo to s tem dokažejo. da se da Arktik uporabiti za najkrajšo zvezo z doslej oddaljenimi kraji, bo imelo to za svetovni promet velikanske posledice. Prav lahko se zgodi — in verjetno ie. da se bo v do-glednem času —, da bodo trajale vožnje med Londonom in Japonsko z velikimi zrakoplovi najnovejše konstrukcije dobra dva dni mesto 40. ki so danes potrebni za to ogromno razdaljo. Na ta način nam bodo dostopne tudi prostrane pokrajine okrog Severnega Ledenega moria. ki so danes še večinoma neznane. Koliko je še tam neizrabljenega pri-rodnega bogastva, ki ga doslej ni bilo mogoče izkoristiti! Fantastični načrti ^ ameriških milijonarjev Ameriški milijonarji, med njimi najbogatejši ljudie na svetu, ki so v naši valuti mnogokratni milijarderji, razmišljajo o plodonosni investiciji svojih neizmernih kaoltalov. Predvsem so to »avtomobilski krali» Ford. Wrigley, ki ima velikanske tvornice za izdelovanje žvečilnega gumija, nadalje Vanderbilt in Field. Predvsem nas zanima, kako misli plodonosno naložiti svoi denar najbogatejši človek na svetu, Henry Ford. Ta mož ie postal po vsem svetu popularen z izdelovanjem svoiih avtomobilov, ki jih ie že več miliionov v rabi. Niegovo načelo ie. da mora biti avtomobil praktičen, enostaven, da se lahko vsakdo z njim vozi. ne' da bi se mu bilo trpba učiti šoferstva. kakor je dandanes lahko šivanje na stroju, in v prvi vrsti tako poceni, da si ga lahko vsakdo nabavi. Izvedba tega načela je Fordu že precej uspela. V Ameriki je toliko avtomobilov. ne samo Fordovih, da pride na vsakega sedmega Američana po eden. Ford pa s tem ni zadovolien. Na Severnem Francoskem namerava zgraditi pri Creilu veliko tvornico. kier se bodo Izdelovali njegovi avtomobili, namenjeni za Evropo. V tej tovarni bo zaposlenih 25.000 delavcev. Sedaj ima ameriški miliiarder veliko tvornico v Bordeauxu. kjer se sestavljajo avtomo- bili. k! niso bili Izgotovljeni na Francoskem. Pravi da bo nastavil svojim Izdelkom tako nizke cene. da bo v desetih letih imel lahko vsak odraščen Francoz svoj avto. Na ta način hoče »avtomobilski kral.i» razširiti svoje fabrikate po vsem svetu. Pa tudi s tem še nI Henry Ford pri kraju s svojimi načrti. Njegova ideja ie. ko se mu je načrt z avtomobili že precej posrečil, da mora postati obče prometno sredstvo za vsakogar tudi letalo. Aeroplani. ki jih hoče izdelovati Ford v velikanskih množinah po vzorcu izdelovanja avtomobilov, nai bodo maihna letala za dve osebi. Biti morajo tako poceni, da si jih lahko nabavi vsak trgovec. ki mora računati z vsako minuto in mu je zato avtomobil prepočasen in tudi ne more priti v vsak krai, kar je z letalom vedno mogoče. Seveda rr.o-raio biti aeroplani pripravlieni za pristajanje na suhem in na vodi. V prvi vrsti si zamišlia Ford svoja cenena letala kot prometno sredstvo med oddaliemmi farmami in mesti v Severni Ameriki Milijardar Vanderbilt si hoče osvojiti ztak. ne tako kot Ford z letali, ampak po Flettnenevem vzorcu Vreči se hoče na Južno Ameriko, kier ie industriia 5e precej v povojih. Zgraditi namerava namreč na kolikor mcsroee mnogih kraiih takozvana zračna kolesa, to ie naprave. ki sličHo mlinom na veter. »Jutro* jc že enkrat pisalo, da hoče prenesti znani nemški inženjer Flettner svoi rotor, ali pravzaprav niegovo bistvo, na izrabo vetra v gonilno silo. Gibanic zraka vsebnie neizmerne energije, ki so doslej še skorai neizraV^ie. Vanderbilt hoče postaviti na raznih kraiih zračna kolesa, ki nai bi predvsem goniia diname za prolzvajanie električ- § , Naie!eg'ntneila oblačila k praznikom in v po-volno zado-voljnost cenj. naročnikov je brez dvoma ir goto vila tvrdka DRAGO SCHWAB - UU8UAIUJ t ne enenriie. ki naj bi se potem prenesla v posamezne obrate. Njegov načrt je širokopotezen in predvideva sistematično izrabo moči vetra. Pri afrikanskih fetišin jah Prošll mesec so v francoski afrikanski koloniji Dahomey otvorili na slovesen način novo železnico. Slavnostl je prisostvoval tudi maršal Franchet d' Espe-rey. ki je nam Jugoslovenom posebno dobro znan kot bivši vrhovni poveljnik francoske armade na solunski fronti. Guverner kolonije je domačinom javil, da se pripelje s slavnostnim vlakom »najslavnejši belih vojnikov», ki je prvi od belcev prišel v deželo, ne da bi se pripeljal po morju. Ta oklic je imel izredne posledice: na kolodvoru se je zbralo tristo fetišinj (duhovnic) iz vse dežele in ko se je pripeljal vlak. so začele plesati svoje čudne plese, prepevati in kričati, med tem ko je zamorska godba divje piskala in razbijala. Guverner je sprejel povabljence in i* naiprvo vedel k skupini kraljev. Delj časa so se ustavili pred kraljem Juma-lujem. Ta 80 let stari kralj je visoko spoštovan v vsej deželi. Revež je sleo. Sedel je na preprogi, obdan od svojih ministrov, najljubših mu soprog, sužnjev in velikega leseneea konja na kolesih. Zgodovina tega konia je prav za prav zelo smešna: Zumalu si je želel konjenico. kot jo imaio drugi afrikanski kralji. A vsi konji, ki jih je kupil, so vsled podnebja ln pikov cece-muhe poginili. Tedaj ca mu je francoska unrava pokazala vsemogočnost belega rodu. Dali so mu napraviti v Parizu krasnega konja v popolni opremi iz lesa. Ko je bil Zumalu mlad, ga je ob slovesnih prilikah zajahnl in sužnii so ga vlekli: sedaj ko je star. ga pusti vleči za seboj. Od kralja so šli povabljenci h krogom. ki so jih tvorile fetišinje. Prvi krog je bil krog svečenic ljubezni (njesu). svečenic najbolj skrivnostne naravne sile. čudovite in splošne rodovitnosti Komai se je bil. maršal približal tej skupini so te dame začele prepevati in plesati svoje lascivne plese. kl so v evropskih očeh zelo nesramni. a pod afrikanskim podnebjem nekaj čisto razumlilvega. Polfg ni'h je stala skupina levi>h svečenic (hasa). Ko so se Evronejci približali, so se vrgle na tla in plazeč se posnemale hojo kralin Učinek železniške nesreče I a » Redek je dan, da ne Bi zabeležili listi kake železniške nezgode, včasih večje, včasih manjše. Ako pa si malo predočimo ogromno število vlakov, ki noč in dan drve no vseh kontinentih, je število nesreč vendarle tako majhno, da nihče niti ne pomisli ne na nie. ko stopa v vagon. Seveda pa ie ta tolažba slaba za onega, katerega med stotisoči nesreča vendarle doleti. Železniških nezgod nimamo le v Jugoslaviji, ampak jih imaio ravno toliko. aH razmeroma še več tudi v drugih državah. kier ne morejo valiti krivde na »Beoerad*. kakor to tako radi delajo gotovi liudie pri nas. Ena največjih železniških katnstrof v zadnjih letih ie bila ona pri Bel'nzoni v Švici, torej v državi, ki nam io naši politični modrijani tako radi st3viio za vzsrled in priporočajo kot vzor. Velja pač tudi za železnice naša prislovica, da nesreča nikdar ne počiva. Poročali smo o dveh večjih nesrečah. bi hitro pogoltnil, kar je imel v ustih. — Kaj želite, paron? — je vprašal flas m takoj nato je stal pred siorom Imilijem deček živih oči, rdečih, okrog« lih lic in razkuštranih las. Ušesa so mu stala nekoliko postrani, pač znamenje, da so prihajala pogostoma v dotiko s trdo roko siora parona. Oblečen je bil v skoraz do pet segajočo «f1ajdo», kl je bila nekdaj menda siva, na kateri pa so bile sedaj v obilni meri zanamovane barve vseh dobrih in slabih stvari, ki jih ima naprodaj sior Emilio. — A, kaj si bil že zopet nad «čoko« latini»? — je zarohnel sior Emilio, in predno se je Ivan zavedel svojega ne. varnega položaja, ga je «paronova» ro« ka kakor s kleščami prijela za levo uho in zavrtela zdaj sem zdaj tja, zdaj sem zdaj tja, da je revše nehote privzdig« nilo desno nogo in mu je dekela solza zdrknila po okroglem licu. — Saj ne bom večl — je zatrjeval jokaje dečko, toda «paron» je bil ne« usmiljen in ni izpustil ušesa, dokler se ni pri vratih prodajalnice pojavila neka ženska, odjemalka. Sior Emilio jo je hitro postregel, in ko jc odšla, je ukazal: — Ivani Vzemi «kareto» In pelji ta zabojček signori Mariji. Pozdravi jo in reci, da ji voščim vesele pramike. Ko je imel dečko zaboj že na dvo« kolnici in hotel oditi, je «paron» Se za« kričal za njim; — Čakaj! Na, vzemi šc to škatlo »globina* in ga nesi Mariji. Rcci ji, naj si ga za Veliko noč namaže na kruh. Drugače menda vendar nc more po« rabiti ccle škatle vsak teden. Deček jc vzel še to škatlo in odšel. Sior Emilio pa si je zadovoljno mel roke. e • * Sior Emilio je prišel v Tist pred ka« kimi petinštiridesetimi leti, v raševini in onankah. Prišel je z materjo, ki je na dveh osličih privlekla v Trst "kar« bun«. Ko je prodala «karbun», je šla v trgovino, da bi kupila «pa!entice». Tr« g^vcu je bil všeč bistrooki fantič in ta« ko se je zgodilo, da jc Milčc zamenjal pastirsko pilico s »kareto«. Tz jestvin« čarskega vajenca se je z leti naredil pomočnik ln pozneje samostojen trgo« vec. Ker jc bil bistre glave in je znal dobro upoštevati dejstvo, da je ovojni papir cenejši kot pa sladkor in «pasta» in da mu ni v škodo, če o pravem tre« notku nekoliko trkne na tehnico, ob« enem pa tudi ni bil zapravljjvec, mu je imetje rastlo in rastlo. Danes je lastnik dveh hiš v Trstu: ene na Barrieri, dru« ge pa na Acquedottu. Godi se mu prav imenitno in pravijo, da je imel že celo namen, da bi prodal trgovino in šel v zasluženi pokoj. Ali nekaj pa mu le manjka! Sior Emilio je s svojim garanjem od jutra do večera sicer spravil skupaj lep kl so se pripetile na francoskih železnicah. Naša današnja slika, posneta po pariškem »JViatinu*. kaže razvaline po nesreči Dri Saint-Benoitu. kjer je počila tračnica baš ko ie brzovlak zadrdra! na železniški most. Par vagonov je strmoglavilo nizdol. deloma v reko, deloma po strmem nasipu na obrežje. Sreča v nesreči je bila. da sc je vlak utrgal in sc ostali vagoni ostali na tiru. sicer bi bila katastrofa še mnogo večja. kupček, toda misleč venomer samo na to, ka onaj bi ta kupček čim hitreje raste!, je popolnoma pozabil, da leta tck6, da lasje sivč, da kolena popušča« jo. Sijr Emilio je, kakor pravijo, pri nakopičevanju kupčka čisto pozabil, da so dvoie vrste ljudje na svetu, in danes, ko sega že nrccej visoko čez petdeset, je sior Emilio še vedno — samec. Doma — stanuje v hiši na Acqnedot« tu — mu gospodinji žc dolga leta siora Mariio, vdova pa majhnem uradniku, ki jc « odmankal», kaor se pravi v Trstu, ko je bila njegova ženica komaj na za* četku uživanja zakonske sreče. Mlada vdova je bila dobra gospodinja in sior Emilio je kot novopečen samostojen trfovec imel pri njej stanovanje in hra* no. V tistih časih sc je celo precej go« vorilo, da ni izključeno, da postaneta zakonski parček. Toda sior Emilio je imel pred očmi le svoj *kupčck» in menda ni niti opazil kipečih oblik in vabljivih pogledov mlade vdove. Tako so minevala leta, in ko je kupil hišo na Azqnedottu in se v njej nastanil, se je siora Marija preselila k njemu kot go« spodinja. Ljudje ki imajo dolge jezike, so sicer tupatam namigavali, da v od« nošajih med siorom Emilijem in sioro Marijo ni vse tako. kakor bi moralo biti med dvema tujima človekoma in da bi imel sior Emilio že iz tega ali onega naslova dolžnost, da stopi s sioro Marijo pred župnika pri sv. Antonu; živali v puščavi Njih bobni so rjoveli iti posnemali tako leva med tem ko so se svečenice zviiale. nenadoma poskočile in se metale na desno in na levo ter divje mahale z rokami oo zraku. Svečenice koz (bolezni), imenovane sakpata, so imele masko na obrazu, ki je bila pikčasta kot kozavo obličje. Govori se o njih. da so v stanu, prenesti bolezen in zato se jih ljudje silno bojijo. Odkar pa je francoska vlada uvedla cepljenje proti kozam, je njih ugled precej padel. Tretja skunina svečenic so bile fetišinje strele. Te delajo iz kosti ljudi, katere je zadela strela, amulete zoper strelo. Te so oozdravile prišlece z mahanjem rok in tuljenjem, ki naj bi posnemalo blisk in grom. Te plese ni lahko nonisati. Svečenice korakajo druga za drugo in tvorijo velik krog okoli godbe. Vse so oblečene v najlepše obleke. Večina ima glavo pokrito s kovinastimi ploščami, zvezanimi z verižicami, ali na obroče iz nestrih biserov. Na vratu imaio neštevilne ovratnice, na rokah in gležnjih na obroče. Prsa so naga. Telo je stisnjeno v ozko krilo, od kateresra visi nebroj mnogo-barvnih trakov. Pri vsakem gibanju za-žvenketaio kovinski okraski in ta žven-ket udarja v taktu z bobnnniem. zvon-kijanjem in godbo kitar iz kačje kožo ter posod z doleim vratom, katere so nanolniene s kamenčki, ki pri stresan.ii: ropočejo. Plesanje je divje in strastno ter se frenetično stopnjuje v vedno hitrejše? ritmu do blaznosti. iz daljave videli, kako so plesali črne!; Ko je vlak odvedel Evropejce, so še zdelo se jim je. da nleše vse z njimi: drevesa, koče. stvari in živali. Nova železnica v Zadnji Indiji Te dni je bila otvoriena novozgrajena železnica med mestoma Moulmein in Ye v Birmi S tem je storjen prvi korak za zvezo med železniškim omrežjem Birme in Zedinjenih malajskih držav. Ta proga je dolga 140 kilometrov. Zgradili so jo po ozemlju, kjer so povod-njj skoraj na dnevnem redu zaradi obi-lega dežja. Zato gre železnica preko 200 mostov. Gradivo so morali dova-žati s čolni, ker daleč naokrog nI nobene poti. še manj pa ceste. Nadaljevanje proge od Ye do Tavo-ya je skoraj končano in jo bodo v kratkem podaljšali do Mergulija. Od tam bo na široki podlagi zasnovana železnica zgrajena preko prelaza Jalinga v Siam. Ta država ima zgraditi samo 25 kilometrov železnice, pa bo nova birman-t ska proga gotova in bo tvorila zvezo med Bangkokom in Penangom. Program za novo birmansko železniško, omrežje predvideva približno 1500 kilometrov proge. S to progo so Angleži storili zopet korak dalje na svoji poti, ki gre za osvojitev južne in južnovzhodne Azije, najprej v gospodarskem, potem pa v političnem ozira, v kolikor še nimajo v onih krajih svojih kolonij. Nova železnica bo izdatno izpolnila občutna vrzel ki je doslej ločila zaoadno obalo' Zadnie Indije v vzhodno, zlasti pa z notranjščino te bogate dežele. .. Spoznavanje otrok' po Danski listi razpravljajo izčrpno o zanimivem odkritja neke ženske zdravnice. ki jc delovala dolgo let kot asistentka na univerzi v Oslu (Kristjaniji) ter se piše Kristina Bonnevl Ta dama si ie pridobila zaslugo na polju ugotavljanja očetovstva s tem. da ie našla podlago, na kateri je mogoče ugotoviti, če jo otrok sin ali hči pravega ali nepravega očeta. Oddsi prstov očeta in sina so namreč tako slični, da ie ta ugotovitev na imenovani podlagi docela zanesljiva. Odkritje zdravnice je seveda vzbudilo velikansko zanimanje in postaja silno važno vočigled dejstvu, da bo na njegovi podlagi mogoče dokazati, čigavi so otroci moškega spola. Zdravnica je zbrala v svoji praksi nad 20.000 odti-skov prstov za primerjanje ter je ugo- toda kdo bi verjel hudobnim jezikom! Ugotoviti se pač ne da nič drugega, kot da jc občevanje med njima z leti po* stajajalo vedno bolj domače. Siora Ma« rija in sior Emilio sta se tikala in sta sc klicala enostavno «:Marija» in «Emi» lio», kad«r sta bila sama. Lc vpričo va* ienca je siora Marija nagovarjala siora Emilija s «ti, paron«, sior Emilio pa je tudi ob taki priliki rabil le «Marijo». Življenje v hiši na Acqnedottu je bi* lo lepo in mirno. Bilo je vsega dovolj in prepirov ni bilo. Dolga leta je bilo tako, vse do lani, ko se je v hišo siora Eimlija na Barrscri naselila vdova po nekem laškem bančnem uradniku, ki je prostovoljno odšel na oni svet, ker jc na tem svetu imel premajhno plačo, da bi mogel zadovoljiti vse želje svoje že* niče, in si jc zato dohodke zviševal s prisp .ki iz bančne blagajne brez toza* devnega pooblastila s strani upravnega sveta. Vdova, signora Marija, je vzela v najem stanovanje s tremi sobami in jc prvikrat tudi plačala najemnino. Ob drugem roku pa se je stvar nekoliko zapletla, kajti ko je sior Emilio, ki sam upravlja svoji hiši, prišel po najemni* no, mu je signora Marija razjasnila v lepih besedah, da se slučajno nahaja v denarni zadregi, in ga prosila, da bi ne« koliko počakal. Sior Emilio, ki je bil od nekdai prava poosebljena točno«t in natančnost, kar se tiče denarnih stvari, je že hotel odkrito povedati sypjemae* «JurKO» št 87 18 _-Sobota 11. IV. 1925, fovila. da ie mogoče klasificirati 'daktilo-grame po rodbinah. Odtiski prstov raz-Sčnih oseb so med seboj zelo različni in karakteristični ter se po njih more spoznati očeta in sina s popolno sigurnostjo. Zanimivo je vedeti, kako je zdravnica Prišla na to odkritje. Pred dvema letoma je zahajala v posete k družini nekega sodnika. Bolj za šalo kakor resno je dala odtisniti prste obeh sodnikovih sinov. Ker je istočasno občevala tudi v hiši nekega odvetnika, je naprosila tudi tega, naj ii dovoli posneti odtise njcgo-vih prstov. Pod mikroskopom se je pokazalo, da so brazde na blazinicah od-vetnikovih prstov istovetne s črtami sodnikovih otrok. Sprva ni polagala na to nobene važnosti, toda pozneje se je trverila. da so njene ugotovitve čisto pravilne. Odkritje Kristine Bonneve je vzbudilo po vsem kulturnem svetu veliko senzacijo, ker bo na njegovi podlagi mogoče dokazati kdo je in kdo ni otrok očeta, po katerem nosi svoje ime. Ni treba več umirati iVse bi bilo dobro in lepo na tem Svetu, tudi razne križe in težave v obli« ki stanovanjske bede, pomanjkanje cvenka, visoke davke, nizke plače, še nižje pokojnine in drugo tako ropotijo bi človek nazadnje prenašal, če bi se ne zavedal, da je življenje samo kratek hip, da bo treba kmalu umreti. Smrt je neprijetna stvar in to morajo pri* znati tudi oni pesimisti, ki si jo navi« dez celo žele. Kadar potiplje človeka za vrat je konec poguma in samohvale. In zato ni čudno, da se jc začela držna človeška misel zadnje čase baviti s pro« blemom, kako bi se dalo koščeni ženi iztrgati iz rok vsemogočno in vseuniču« jočo koso. Ljudje so začeli govoriti o borbi s smrtjo. Ali ni to predrznost, izzivanje prirode same in njenih večnih zakonov, katerim se mora ukloniti vsa« ko živo bitje? Je in ni. Pred par stoleti bi se nam zdelo izzivanje prirode misel, da bo človek letal po zraku in tekmo* val z najhitrejšim poletom ptic. Zdaj je samo še vprašanje časa, kdaj izgube železnice v osebnem prometu svoj po* men in kdaj bomo delali daljše izlete vsi brez izjeme na aeroplanih. Človeška misel ne pozna zaprek in kdo ve, če se ji nekoč res ne posreči najti sredstvo, s katerim bo mogoče vsaj znatno od= goditi, če že ne povsem preprečiti umi« ranje. Medicinska veda jc že dosegla v tem oziru nekatere uspehe, zdaj pa čitamo v angleških listih, da odslej sploh ne bo treba več umirati. Londonski list «Daily Mail» piše namreč nastopno r «V Londonu sta dva učenjaka, ki se v svojem laboratoriju že davno pečata s problemom telesne nesmrtnosti. Ne gre njima za podaljša« nje življenja, ker je to premalo, nego za popolno zmago človeškega genija nad smrtjo. Tako sta se učenjaka lotila tega hvaležnega posla in slednjič tudi rešila uganko. Čujmo torej, kako in kaj je z večnim življenjem na tem božjem svetu! Grda navada umiranja je po mnenju nekaterih učenjakov posledica nekih nedostatkov v strukturi človeškega or« ganizma. Ali to je samo hipoteza, ki je ni mogoče znanstveno zagovarjati. eio. veški organizem se s hrano stalno ob* navija in bi se lahko tako obnavljal do neskončnosti, če bi ne bilo sile, ki ta prirodni življenjski proces ustavi. Ta sila je po mnenju londonskih učenja« kov radioaktivno izžarevanje naše zem« Ije. To radioaktivno izžarevanje po« vzroča smrt na zemlji, in če bi tega ne bilo, bi ljudje sploh ne umirali. Slično, kakor nam lahko škodujejo rontgenira« ni ultravioletni solnčni žarki, ki nam žgo kožo ali pa sežgo celo prste — kar sc večkrat pripeti zdravnikom, ki imajo opraviti z rontgeniziranjem — tako je tudi z radioaktivnim izžarevanjem naše matere zemlje. To izžarevanje vpliva na človeški organizem uničujoče in ga končno tudi ugonobi. Čitatelji, ki bi radi večno živeli, bodo radovedno vpraševali, da«li ni tu nika« ke pomoči, nobenega sredstva, s kate« rim bi se dalo paralizirati usodno moč radioaktivnega izžarevanja. Pomoč je, hvalabogu, na razpolago. Londonska učenjaka dajeta v «Daily Mailu« navo« dila, kaj naj storimo, da se izognemo temu izžarevanju in premagamo smrt. Stvar je zelo enostavna. Zadostuje, da se s kovinsko ploščo izoliramo od škod« Ijivega vpliva zemlje. Smrti se lahko izognemo tudi na ta način, da sc damo za vse življenje zapreti v kovinsko skri« njo, ki ne propušča zraka. Scve bi mo« rali imeti v taki moderni Noetovi bar« ki, ki bi nas rešila smrtnega potopa, vse priprave za umetno dihanje, pre« hrano itd. Stene tc absolutne izolacije ni da bi morale biti posebno močne. Zadostuje desetina cole. Kazalo bi to« rej naročiti kovinsko obleko, podobno opremi potapljača, in kandidat telesne nesmrtnosti bi se lahko svobodno kre« tal po zemlji. Vendar pa bi bila taka promenadna obleka malce nerodna in zato sta začela omenjena londonska učenjaka iskati novo sredstvo, da reši« ta človeštvo smrti brez posebni!* kom« plikacij. Baje sta že našla to sredstvo v neki novi električni energiji. Pozor torej, kandidatje smrti! Vi vsi, ki se pripravljate iz te doline solz na oni svet, potrpite še malo in odgodite slovo od dragih dotlej, da pošljejo iz Londona vzorec nove obleke, v kateri vam smrt nc bo mogla do živega! Amerika pričakuie prestolonaslednika Amerikanski narodi so izrazito republikanski, tako republikanski, da bi vtaknili gotovo vsakega v norišnico, ki bi jim hotel pridigati o monarhiji. Kljub temu pa gojijo mnogo večji kult s tujimi monarhi kakor narodi, ki imaio monar-hično vladavino. Vsaka malenkost, ki se zgodi na kateremkoli, še tako oddaljenem in malem dvoru, jih silno zanima in njihovi listi prinašajo dolge kolone deloma resničnih, deloma izmišljenih poročil o živlienju na raznih dvorih. Gospa Coolidgeova Nič manjši ni kult, ki ga goje Američani s svojimi lastnimi odličnimi osebami zlasti tudi z vsakokratnim predsednikom. Njegove slike in slike iz njegovega življenja se vrste dan za dnevom po neštetih listih. V tem v Ameriki daleč prekašajo evropske monarhije. — Ravno te dni imajo zopet snov za nove senzacije. Doznalo se je namreč, da pričakuie predsednik Calvin Coohdge naslednika ali naslednico. Povoda dovolj, da Pišejo listi dolge kolone m vnovič prinašaio slike predsednika in njegove soproge. Slika predsednikove zene je zašla tudi v evropske liste. Ker utegne tudi morda naše čitatelje in citateliice zanimati, kakšna je ta nekronana kraljica mogočne severo-ameriške Unije, prinašamo danes njeno sliko, posneto po pariškem cMatinu». Kolesa i. Goreč 155-a kuolte najceneje in naiboije pri tvrdki Palača Liublianske kreditne banke ln Gosposvetska c. 14. Vsi deli, oprema in pneumatika na zalogi. iaoo-or 3ocoaaxzoaGuxxxaaax Ameriške zanimivosti Hkrati z neverjetnim razvojem v trgovini in industriji se opaža v Ameriki veliko štedenje v javnih izdatkih. Predsednik Coolidge. v zasebnem življenju iako štedliiv človek, se trudi, da bi te metode prenesel tudi v javno življenje. V resnici sc zdi. da bo štedljivost značniina poteza Coolidgeovc vlade v pri hodnjili štirih letih. Ne samo. da sc postavke poedinili ministrstev brezobzirno reducirajo, ampak predsednik Coolidge uveljavlja načelo štedenja tudi pri osebnih izdatkih oseb, stoječih v javnem življenju. Tako sc je pred kratkim peljal Coolidge v Chicago. Pri tem je potoval kot navaden potnik v šc bolj navadnem vagonu. Predsedniki Zediujenili držav so imeli doslej navado, da so sc peljali, če že ne s posebnim vlakom, pa vsaj v posebnem vozu. Posebni vlak jc stal nekako 7000 posebni vagon pa_ 2500 dolarjev. Coolidgeovi potni stroški so znašali samo 500 dolarjev. Ameriški narod je zelo zadovoljen s postopanjem svojega predsednika in zelo hvali njegovo priprostost • Testament'pred kratkim umrlega voditelja strokovnih organizacij, Samuela Gompersa. določa, da dobe večji del njegovega znatnega nremoženja njegovi sinovi in vnuki, vdova Pa le zakoniti delež. Kar se tiče gospe Gompersovc. s katero sc je predsednki strokovnih organizacij poroči! pred tremi leti. določa testament, da ji pripade zakoniti delež le tedaj, ako bo ob njegovi smrti «še njegova zakonita žena-. Oporoka jc bila spisana v oktobru lctošniega,, leta in pade zakoniti delež le tedaj. S aj razveljavlja prejšnii testament, ki je določal vdovo kot glavno dedinjo. Višina premoženja se ne objavi. « V Ameriki so odkrili «eIcktrično dc-kle.» ki je delavka v neki predilnici. Vsakokrat, kadar pride ta zanimiva deklica v bližino statve, se začno niti trgati in stroj divja, kakor da bi se boril zoper kako magnetično moč. Ako pa se odstrani dekle od statve, začne stroj zopet normalno in redno delati. Deklico so vzeli znanstveniki pod svoje okrilje in je temeljito pretipali obisti. Pravijo, da bo svet v kratkem nekaj prav posebnega o njej slišal. Katera se hoče zaljubiti? Edward Hillman. sin lastnika največjih trgovin v Chicagu. je spoznal v New Yorku srčkano Dorothy Martinovo, ki je kot «Little Jessie James* vsak večer žela prave triumfe na Broadwayu, in se končno zaljubil vanjo. Posledica jc bila, da sta postala pred par mescci srečen parček. Sreča mladih zakoncev pa ni trajala dolgo. Ze prve dni po medenih dneh. ne tednih, so se pojavila «nepremostljiva nasprotstva v značajih.* Teden dni po poroki je pobegnila mlada žena od svojega soproga in se na tihem povrnila v Ne\v York. kamor jo je gotovo vleklo neodoljivo domotožie po slavnih «bro-adwayskih lučih.» Kmalu sta se mlada zaliubljenca zopet pobotala. Poravnava ie trajala le dober teden, in zopet je izginila lepotica. Posledica: novo pobotanje. Mladi soprog je poklonil celo goro daril svoji oboževani ženi. Tokrat sta bila celih 14 dni dobra. Potem pa Dorothy ni več zdržala in je v spremstvu prijateljice, ki je bila med njenimi družicami pri poroki, zapustila hišo svojega moža in pobegnila v njegovem avtomobilu. Soprog, ki je postal sedaj malo pozoren in nezaupen. jc poslal detektive za svojo ženko. ki se jim je le posrečilo, da so pobegli dami zopet odvzeli avto. Nje same niso mogli privesti nazaj brez povelja za aretacijo, za katero seveda ni bilo vzroka. Dorothy ni bilo moči izslediti nikier. Dekletovi prijatelji mHijo. da ie edi-nole neodoliivo domotožje po odru ona sila. ki vleče mlado ženo iz razkošne vile svojega soproga. Domnevajo, da se je skrila v New Yorku. kjer je tako lahko izginiti, in sicer tako dolgo, da se bol zapuščenega moža. ki ni mogel v miru uživati cele dobe medenih tednov, nekoliko poleže. nje, marveč da v svoji hiši ne trpi ne« točnih plačevalcev, toda bogve kako se je zgodilo: od tistega časa je sior Emi« lio precej pogostema prihajal na Bar« riero ogledovat svojo hišo od zunaj in odznotraj in vselej se je oglasil tudi pri signori Mariji. In signora Marija je bila zelo ljubezniva in zelo lepa žena. Ni bila sicer ravno v cvetu mladosti, tem« več tako«le okoli tridesetih, visokega stasa, bujnih oblik, polti pa bele kot sneg, kar so zlasti mogli opaziti tisti ki so bili v ožjih prijateljskih stikih ž njo, kajti tiste je sprejemala v «pidža« mi«, ki, kakor je znano, več razkriva kot pa zakriva. In sior Emilio kot hišni gospodar je spadal vendar v krog ožjih prizjateljev signore Marije, No. in tako se je zgodilo, da je bil sčasoma sior Emilio stalen gost pri stg« nori Mariji, kar je imelo svoje posle« dice na dveh straneh: iz poslovnih knzig siora Emilija je izginila postavka za stanovanje v tretjem nadstropju hi« še na Barrieri, v drugem nadstropju v hiši na Acquedottu pa je postalo precej neprijetno. Siora Marija ni več vedela in znala usreči «paronu». Vse, kar se je porabilo, je bilo preveč. »Uničila me boš s svojim razmetavanjem!« je po« novno povdarjal sior Emilio in kritizi« ral celo »zapravljivo« porabo mila, uži« galic in voščila za čevlje. Siora Marija se je hudovala, celo kričala je, in kako bi se bilo šele hudovala. £e hi bila se« dela, kar je vedel vajenec Ivan, nam« reč, da iz prodajalnice siora Emilija ro« ma teden za tednom v hišo na Barrieri zabojček z najboljšimi stvarmi, ki so v hiši na Acqnedottu v zadnjem času po« stale popolnoma neznane. In tisto, kar je danes peljal Ivan na Barricro, jc bilo določeno pač za to, da bo «signora» Marija — ne pa morda «siora» ali celo enostavno «Marija» — o veliki noči imela s čim postreči svojega ljubega gosta siora Emilija. Ivan pa je bil pre« brisan dečko in je molčali Toda danes! Danes ga je strahovito ujezilo, da mu je «stari» tako neusmi« Ijeno navijal ušesa zaradi onih par «čokolatinov». «Seveda, za ono laško babo na Barrieri jih ni nikdar preveč, jaz bi pa ne sme! niti enega!« se je jezil, ko je potiskal «kareto» po ulici. Minila je ura, minila je poldruga ura, odkar je odšel Ivan s «kareto», zaboi« čkom in »globinom« in sioru Emiliju se je začelo že čudno zdeti, da ga ni na« zaj. «Če se mu ni morda zgodila kaka nesreča, da je zašel pod kak avto?« je razmišljal. «Ali pa prodaja zijala pred kakim kinematografom!« se je razjezil in sklenil, da mu navije sedaj, ko se vrne, desno uho. V tistem pa se na ši» roko odpro vrata in v prodajalnico pla» ne vsa rdeča od jeze — signora Marija: — Vigliacco! Mascalzone! Mem to. JupetaKzar neotesani! Na» namazi .si sam svoj razbiti smrček ž njim! Na! — in odprta škatla globina je zletela v obraz sioru Emiliju, ki jc z odprtimi usti strmci v žensko, ter ga v hipu pri« tvorila v zamorca. — Puh birbone infame! — je še plju« nila in zadrlešnila vrata, da sc je raz« bilo steklo. Kakor ukopan jc stal sior Emilio za prodajalno mizo in si nevede z roko razmazal globin po obrazu. Tedaj pa so sc vrata ponovno odprla in rabito stek« lo je zažvenketalo pod nogami — siorc Marije. — A. tak si! Fej! sram te bodi, starec stari! Babjak! Dvajset let sem ti bila dobra: zdaj. ko si siv kot istrski osel. ki te je v Trst prinesel, in se ti kolena šibe, kakor Lahu v vojni, pa noriš za drugimi! Prav, pa jo imej Lahinjo! Jaz grem! Fej te bodi, gnus gnusni! Pa je odvihrala * * Take so pač posledice premočnega navijanja vajeniških ušes: Ivan je za« menjal obe Mariji. Sior Emilio pa bo imel letos zelo sla« be velikonočne praznike. Bržčas vsaka naša čitateliica. ki se ni zaljubljena. Evo vam slik dveh lepih dečkov. Oglejte si ju dobro in izbirajte po svojem okusu. Potem pa kar pišite. Prosta sta še oba. nobeden šc nima dekleta. Prvi ic — gdč. Johanna Sutter, gledališka igralka v Berlinu, drugi pa londonska operetna diva Dolores. Malo razočarane ste. kaj? Pa nc moremo pomagati. Je res tako. Mnoge ženske po svetu okrog se ne zadovoljijo več samo z dečjimi frizurami. ampaK Iz pravega angleškega svil. flora ROOAVICE v vseh modnih barvah po najnižjih cenah se dobijo le v trgovini 1690-« A. Ž1BEBT, Kongresni trg. jUjUL ' »TrlTr uj.irrnrrm gredo v imitirau.iu moškega predaleč v ekstrem Nosijo lase prav kratko ostrižene in sfrizirane kakor moški, svojo obleko prikroje tako. da se od pasu navzgor skoraj v ničemur ne razlikuje od moške Seveda jc med stotimi samo ena, ki ohrani kljub temu dekliško ljubkost in ne naredi res moškega utiša, ki ti postane odvraten, čim spoznas, da imaš pred seboj žensko. Te ekstrava-gantke so najboljše pomočnice in zaveznice onih moralizirajočih dam, ki obsojajo tudi navadno, še vedno ljubko in žensko dečjo frizuro. •Vatikanska tiskarna Papeška tiskarna, ki .ie stara že 350 let. je igrala v italijanskem tiskarstvu znamenito ulogo. Slavno ime najznamenitejšega italijanskega tiskarja Alda Ma-liutija je spojeno z vatikansko tiskarno in obnoviteli tiska v Italiji Bodoni sc je tu izšolal. Najprej so tiskali v vatikanski tiskarni knjige cerkvenih očetov Tiskarno so v 1. in potem v 18. stoletju znova znatno razširili. Leta 1825. jo je papež Leon reorganiziral ter namestil v posebnem poslopju. Krasno poslopje, v katerem sc nahaja sedaj, je postavil papež Pii X.. ki je opremil tiskarno z najmodernejšimi stroji. Tiskarna ima sedem stavnih strojev in najnovejše rotacijske stroje. En del poslopja zavzema tajna tiskarna, v kateri se tiskajo razprave o cerkveni organizaciji in zasebnih zadevah Vatikana, protokoli itd. V pritličju tiskajo molitvenike in propagandno literaturo skoro v vseh jezikih sveta. V ročnem stavku izvršujejo posebna dela. n. pr. francosko - perzijski slovar in Zgodovino glasbe oxford-ske univerze, ki jo moraio tiskati zato tukaj, ker nima nobena druga tiskarna starih znamenj in not. X fra severni tečaj. V vrsti onih, ki ho« čejo poleteti ali drugače priti letos na sever« ni tečaj, jc tudi Kanadijcc Algasson, ki na« merava nastopiti svojo pot dne 1. maja v Li» verpoolu z jadrnico . je bilo po prevratu otvorjenih vsega skupaj 910 čeških šol. in sicer 800 ljudskih in 110 meščanskih, ki imajo skupaj 1900 taz-i redov za 75,000 šolarjev. Po slovanskem svetu SVvIisitski p'as Godma XIX. Knižka !. Sofija 1923. I* jania na Slavjanskoto družestvo ▼ Blgarija. prva Številka letošnjega letnika ima sledečo «ebino: Prof. Štefan Mladenov: Kaj naj. jolj orira »rbsko»bolgarski sporazum? Oto Pik: Sodobno literarno gibanje v Ceškoslo. reški (prevod iz francoščine). Vasilij Ivano. fi4 Nemirovič.Dančenko; Biografske črtico o njegove zasluge z« Bolgarijo. Prof. M. Po. nruženko: Imperator Petr Velikij. O priliki Jvestoletnico njegove smrti. Članek s šifro M. B. kot nekrolog Nikoli Milevu, ki je bil istrelien na sofijski ulici dne 13. februarji itta 1925.. — pod naslovom Težka izg ;ba ca bolgarsko znanstveno in družabno idejo Dalje članek — nekrolog umrlemu generalu K. N. Kuropatkinu. V Listku je Pomenik fseh zaslužnih Slovanov, ki so umrli v zad. «jem času, Bolgarov, R"SOT, Cehov, Pol'a. kov In Jugoslovenov (Srbov. Hrvatov, Slo« rencevl: tu se spominjajo Maks Pleteršnik, Jovan Hranilovlč, Mitrofan, mitropelit črno. gorski, Franjo Horvat.Kiš, Mihajlo Gavrilo. rič, Slobodan Ribnikar in Viktor Parma. Naposled sledi nekai književnih cccn ter kronika delovanja slovanskega društva ▼ Sofiji za L 1924. s poročilom o denarni bi. 'anci. • • Za nas ima pomen 1« prvi članek, r ka. rtrom prof. Štefan Mladenov polemizira zo. per nekatere srbske znanstvene razprave, osobito zooer beogradska univ profesorja Tihomira Djordjeviča in Jovana Erdeljano. vi';a, ki sta r Novi Evropi, ki jo izdajajo »velikosrbski propagsndisti«. v številki «Na. U Južna Srbiia® priobčila članke o etnograf. skih razmerah na Balkanu. Svojo polemiko laključujo Mladenor s trditvijo, di srbsko, bolgarski sporazum preprečuje glavno — srbski šovinizem. «Naj srbski znanstveniki razumejo, da bivajo B"1«ari trdi južno cd Balkana, tudi v Makedoniji, ob Moravi in ob Timoku.. Po tej trditvi je tedaj treba, da Timočani vzhodne Srbiie in prebivalci t dolini Južne Morave, ki so ss med bolgarsko okuoacijo z neverjetnim junaštvom prosto. ToPno borili proti Bolgarom, priznajo, da niso c bi. temveč Bolgari, šele tedaj bo pad» U ovi a srbskcbolgarskega sporazuma.^ Naj >a zavedajo možje pri Slavjanskem Glasu ▼ Sofiji, da ostane problem srbsko, bolgarskega zbližanja nedotaknjen, dokler no padejo na bolgarski strani taki nazori in da smo, kakor » drugih, tudi v tem pogl-du s Srbi edini vsi nacijonalni Hrvati in Slo. ▼enci. _ Arcibašev proti Nikolaja Nikolatevlču. Na seji velikega ruskega naciionalnesa komiteja, ki se je vršila v sredo v Varšavi, j« prišlo med radikalni In zmernimi ruskimi emigranti do hudesta razkola. Sprejet te bH namreč predlog, da morajo emigranti podirati kandidaturo velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za carja In razširjati tudi njegove Ideje. Knez Meščerski ln svetovno-znanl ruski pisatelj In pesnik Arcibašev sta nastopila z vso odločnostjo proti predlogu. Ker pa sta pri glasovanju propadla, je vsa o postelja zapustila zborovallšče. Dr. Nikolaj Preohrsiženski:. Ob 25!etmci M. Arcibaieva Preve'ika mera hlstorizma je vedno slabo znamenje v literarni zgodovini. Kjer je dosti razlaganja In umovani«. ostane premalo za umetnino. Toda .Sanin«, glavno delo pisatelja Arcibaševa, danes ni razumljivo brez zgodovinskega pojasnila. Zato sem se namenil označiti dobro znane In danes tudi že dobro pozabljene poteze njegovega časa. ker je roman baš sedaj dožl-vel zakasnelo čast Izdaje v slovenskem prevodu. , , „ ,. Četrt stoletja .Cehovske« dolgočasnosti Ja uničilo nekdanjo slepo vero r »magovi- to revolucijo na Ruskem. Nekdanji požrtvovalni In v svoji omejenosti sveti teroristični junaki so Izumrli. Prejšnje oboževanje svetega mužika s« je izpremenllo v otožno nezaupanje do stomlHjonsko topo množice, ki računajo ž njo samo kot s številko. Ponovil H tuk&j lahko frazo o dr-stečih se ribah (prlm Cehova 'n Oljeba Uspenskega) V to dobo spadajo tudi začetki ruske socijalne demokraeje, ki Je ostala last ozk h krožkov in nI vzbudila navdušenja v širokih vrstah naobražen-cev. Kako naj bi si H sploh ogrevali za nauk, ki jo računal samo z delavci, t. j. z 1—2 odstotkoma ruskega prebivalstva. In je sto milijonov kmetov proglasi za brezipomembne .burfujo? Med socijalisti so bi* sicer tudi pristaši parlamentarne, ustavne politike, a povprečno občinstvo je Imelo bore malo zmisla za to udejstvova-nje. To je zakrivil predhodni zgodovinski razvoj. Vsled. tega je tudi propadla prva revolucija leta 1905., ko so hoteie levičarske stranke Izrabiti neblage posledice ru-sko-japonske vojne. Kmetje so ostali mlml. delavske stavke so se ponesrečile, državni dumi je zmanjkalo razsodnosti ln zaslombe prt ljudstvu. Zmagovita carski vlada je pričela s preganjanjem ln okskluzivnlml zakoni bi na-rodbami. Napredni krogi so zapadli obupu ln racočaranju. V tem ozračju se je bohotno razcvelo po Nietzscheju spačeno povzdigovanje nebrzdane osebnosti kot take. Mladina je zavrg'a v=>e družabne hi os:bne Ideale kot »taro šaro. Osebna nravstvenost L. N. Tolstega ln porttčno-srctialno apo-stelstvo, vsa to je veljalo za predsodfk brez vrednosti. Boj zoper to predsodke jo postal ktralu boj zoper duha In z a oprostitev mesa. Več p sate! v oe jo bavilo z duševno krizo in številnimi samomori tedanjega ruskega dijaštva (prlm. .Meglo« L Andrejeva v zbirki .Plat zvona., prevel Jo«. Vidmar). Toda Arcibašev, takrat eden najmlajših psateljev. je menda resno hotel predočitl slabe posledice lažnivosti starokopftnega življenjskega nazora. Zato jo označil svojega .Sanina« kot .anarhističen roman*. Razum laže, mer- pa govori resnico. Poslušajte le svoje telo. pa boste srečni, kajti meso je tr~*ne:*e od razuma, ljubezni hi zavesti. — Ta uboga trisel tvori osnovo In vsebino celega romana. Vse osebe nastopajo samo zato, da jo ponavljata in dejansko poveličujejo. Lida se je vdala častnku Zarublnu. To je Mio .prijetno, zabavno in str&Sm«. Postala je noseča in hotela je skočHI v vodo. Toda njen brat. zapeljivec Sanin, Ji razloži, da se ne sme ubega'i razuma oziroma morale. Hvala Bogu, da te ni Zaru-bin vzel. Samr veš, da je sicer len, a nizkoten in podel človek. Lepota je edino, kar Ima, te pa si se Itak navžila.« ln Lida postane zopet srečna. Izginila sta strah in sramota. Zdravnik, ki Je v Ltdo zaljubljen, ne ve, ali jo sme po tem dogi>dku poroč'ti aH ne. Isti modri Sanin mu zopet podrobno razlaga, da ne stre mfcliti na listno požrtvova'-nošt in rasti kot črv v mrhovini. Lažeš! _ pravi. Ce b| pokvarila Lldi obraz bolezen, bi jo H ugonobil, zakon ž njo bi postal neznosen ln ti bi celo utekel. Tako pa poreče vsakdo, da si svetnik. In vendar n st ničesar izgubil. Saj ima Lida 'ste noge. Iste roke, tete prsi! Prijetno je uživati v zavesti, da storiš dobro delo. Kaj pa! Navajam to mesto kot vzorec Sanluove-ga modrovanja V tem pravcu se odera-va cel roman. Ce deklamlra lepa nčitelika Karsavlna verze, prfpomnl Arolbašev takoj, da so vsi navdušeni ne zavoljo pesmi, temveč radi potrebe, ki jo čtitMo po ljubezni tn sreči. Par sto strani sNčne filozofije je zelo dolgočasna stvar. Zraven pa ogleduje Sarrtn naga Ženske pri kopsmJ«. Prisluškuje različnim pogovorom, razgraja na pokopališču itd. Vse to dela samo sato, da dokafe opravičenost svojih nazorov. A koncem koncev je to zelo malo verjstno. Najboljši dokaz šibka umetnike prepričevalnostl romana jo bai stalno dokazovanje Sanlna. Pisatelj lahko sHka svoje jtmake kot neumne ljudi, a ne sme imeti za neumne svoje čit&telje. Zato njegove ženske roke. noge, bedra In sllčnl rekviziti poltne ljubezni ne rešujejo temelji življenjskega vprašanja. Sanin konča svoja Junaštva v malem mestecu s tem. da se odpelje z vlakom. V neskončnem polju, pod neskončnim nebom, s solncem tik nad glavo »zakričl glasno in z naslado«. Ves ta prizor je posnet po Gorkem. ki pa je bil bližji Nietzschejevl filozofiji in umetniški resnici, ko je opeval svoje romantične potepuhe. Sanin je nad vse dolgočasen, ko razlaga po celo ure na izletu s čolnom svoji bodoči žrtvi Karsa-vlnl, .da se ne sme naTuštti harmonija duha in telesa brez strahu hi prepovedi, brez omejitve. Takrat bodo oblike ljubezni samo razširjene v neskončno verigo slučajnosti, presenečenj, zaplctljajev«. (Kakšen slog!) Delovanje Arcibaševa v em'graciji tvori poglavje zase. V družbi pisateljev drugače bore malo sorodne mu skudne Merežkov-skega vodi varšavski list .Za svobodo« ter ima težko stališče, ki tru menda ne nudi čtsa za literarno udejstvovanje. NastooiJ je v tisku zoper vsak sporazum z boljše-vki, češ da so .že nekoliko mani krvoločni«. Pisal je ogorčeno 'm strastno o suž-n:šh, ki so srečni, če jih trinog le neko'!ko manj tepe. Pred kratkim je prebolel Arcibašev težak udarec, kateremu skoraj ni hotri verjeti. Glavni ure-dn* njegovega lista In bivši neizprosni sovražnik boljševi-kov Savlnkov. bivši vo.ri minister v vladi Kercnskegi, se je natiliem prodal sovjerom !n cd šel v Moskvo. Ruska ko!on::a na Poljskem sploh le životari in Ima žalostno življenje. Arcibašev se kljub temu ne straSi truda in stori za svoje rojake vse, kar Je v »iigovi moči. Po potrebi nastopa v »v-no.Mi. Je tudi predsednik Društvi ruskih pisateljev fn časnkarjev na Poljskem. — Oh-anvl je bojevitost. s katero je vrgel nekoč v svet Sanina. a njegovi Ideali so sedaj popolnoma drugačni kakor svojčaa — •imreč strogo moralni in nacijonalni. Iz pdjsk^a gledališkega življenja Varšava koncem marca 21. marec Je bil na Poljskem, posibnr v Varšavi, dan zmage za poljsko do nič. dramo. Tega dne je namreč 'gralo ovni varšavskih glrdališč samo d mača polj-ka dela. Menda nI Ireba posebej dokazovati, da )e zanimanje za poljsko Izvirno d'a-matsko tvorbo vel:kansko, kar prizn^vtio gledališki ravnatelji pravtako kakor občestvo In kri.ika. Nadaljni dokaz, da se po'jska ara.ra krepko razvija Je ts>, da si b le baš te Jni na poljskih odrih nič manj nego tri pr».-,»;-jere domačih novitet. Vsa tri dela, ki j'a imam tukaj v mislih, so veselega zničil* Prvo izvira od Štefana Krzywoszcwsk*ga In se Imenuje .Hudič In krčmarlca«. Dru»a noviteta Je .Pregnani Eros«. Nien sv«or »e piše Tadel Koncynski, tretji komid pa ir n?pisal Vaclav Grublnskl In nos: nas' «v .Nedolžna grešnlca.. Vse tri kom?d;le *<• imele krasen uspeh ln so doživele izvrstno ob:skane reprize. . „ , Nestor po;)skih litera'ov In dramsk h pisateljev Josef Kotarbinskl le pravkar !zd".I velezan mlvo knligo o sodobnih poljsK ?> Igra'cih Naslov |i Je v originalu .Aktorzv i aktorki«. Karakteristike poedinih molstrov poljskega odra so sc pisite'iu zelo prsie-či> Naibo'lše so vsekakor očrtani: Zo'ktw-ski Krolikowski, Rychter, Modrzelmvstci kacIJa Izzvala veliko canhnanja. Kotarblv In RapackL V poljski Javnosti Ja U pub'i-skl spada med oaipriUublJeneJša sodobr* odersko pisce. Zanimiv češki spomenik V Kraticah nad Oslavo se bo letos vršil.) odkritje zelo Interesantnega spomenika. To bo spomenik »Krallckega Svetega Pisma« katero se Je v imenovanem kraju prvič tiskalo v češkem Ježku. Spomenik |e Izdelal znani češki kipar t ofesor Stursa. Odkritje spomenika bo pravcat narodni paznic. Krallcka biblija le Im-la na češko nt-rodno življenje velikanski vp'Iv. Ze v petnajstem stoletju, t |. ce'ih sto let prtd Lutrovo b b'ilo. so lme'l Cehi prevod *>-. pisma v lastnem Jeziku, katerega Je P'e 'el v češčino sam mi«tr Jan Hus, ki |e moral poznele zgore l na grmadi. Poznanje biblije Je bilo na Ccšk-m taki temeljito riz-širjeno, da le Izjavil fn i SilviJ. poznaš' papež Pij II., da na Cešk-m vsaka baba bo']e pozna Sv. p:smo kakor marslkil'ri dobro vzgojeni ita'1'pnski prelat. Knll-ki bib'iia Je b'1a prnvedcna na češki lez k » letih 1579—1503 Prevod si oskrbovali čini komisije tkzv. .Rrat'k- zajrdnicv i* temelju grškega o-lgina'a In Izčrpnih dij s?rilsko-ka'deJsk h tekstov. Sveto u s-mo se le tekalo t-d-| v š-s'Ih d-lih s š'e-vlnlml komentaril kater- so napisa'! str-v kovnj-ki In pred*'av'!a poeg Kom-nsk?/* «I.abirin'a» na]'cpe, po svojHi narodnih posebnostih ter po stanju m možnosti svojh tehničnih In flnančfHh sredstev. Ta deklaracija je nekak delovni program. predložen posameznikom ln skupnosti, zakonodavcem posamszmih držav in celega sveta. Po tej deklaritfjl je dolžnost Poveš^ft. dati decl vse ono, kar Je naiboljše. Ta dolžnost se mora smatrati nad raso, nad narodnost, nad vero. Decl se mora nuditi možnost normalnega razvijanja, felčnega In duševnega. Oladno deco se mora nasititi, bolehno negovati, zaostalo okrepiti. zapeljano privesti na pravi pot. sirote bi zapuščene prevzeti In jim pomagati. V času nesreče je treba nuditi pomoč najprej ded. Otroka je treba vzgoji« za samostojno živ'gen je, zajedno pa ga moramo obvarovati vsake zlorabe. Deco moramo vzgojiti v takem duhu. da bo sposobna dati na razpolago svoje nafraljšo zmožnosti. Angleško dTuštvo za zaščito dece jo tz-delilo v sporazumu z angleškim narodnim ženskim snvrzom na temelju te deklaracije angleški Statut za zaščito dece. Statut Je vzorno Izdelan po nastopnih prinoipih: Vsako dete se rodi z neomejeno pravico (dede možrtostl popolneza fizičnega In duševnega rarvitka. Pravica ln dolžnost staršev je, da ustvarijo ded tako možnost Ako so starši tz kakršnegakoli vzroka nesposobni. da bi odzovariali tej dolžnosti, pada odgovornost za to na skupnost družbe. Ta a-g'eški Statut je v glavnih pota-zah nastopen: Starši. — Vsako dete naj se rodt v zdravju hi časti in naj se hrani pod zdravstvenimi pogoji. Vsakdo naj se zaveda značaja odgovornosti očetovstva in materinstva. Vrši naj se pouk, kako se dobiva zdrava ln normalna deca, tako potom javne trgijene, potom bolnic, zdravnikov in babic, potom kl:n'k, zdravnikov SpecijaH-stov Itd. Deca naj odrašča, kolikor mogo- ES-KA JOGO TORPEDO BIANCHI KOLESA 15.000 kilometrov jamstva P1RELLI avto pnevmatiko za osebne in tov. avtomobile. MICHELIN pnevmatika ia avtomobile in kolesa. na K3 8 Ki J. GOREČ, LJUBLJANA, Palača Ljublj. kred. banke EXCELLA najboljši šivalni stroji GL1ŠA KOR1TNIK: VAM Vi, ki netile na trg modrost življenja in nvdi s čem našemljeni ne!:it resnice, hčerke božje, matere trpljcrjc, a služite mcllku, k: je v srcu sk:'.t — vrs ni dosegla pesem Bstlehemal Iz krajev tujih ste, kjer večna tema čajema poVa z mrzlimi mrakovl, da rože sahnejo in v kali mri cvetovi. O v-i ni zibzl v tanjah cedrin lesi Vas ni dojila galilejska mati M naravnim vinom in opresnim kruhom, vas ni obhajal Vzhod z opojnim svojim vzduhem ki sili misliti, čutiti, verovati... In vi, rji, vase potopljeni, kaj stikate .a Njim z umeir.i-.i nestve Ne ču'et» li. g'uSd, kod gre bofji glas? V g osteh je v Kani, v pridigi na gori, po jezeru ribari, s kruhi gospodari, po pol'J brodi, boža gro?d in klas — kot solnca greje, kot orkan vihari. V snujoči misli ti. od pamtiveka, v cvetočem vrtu se smehlja mladosti, v obisku treska, v zakor.a strogosti, na križ Ga slika nam spoznanja čas.. A kaj potem, ko srce biti neha? Smehljaje gleda s križa Dizma v nas. "ULETA JAKS1Č: G O L G O T A (Poslovenil A. Gradnik.) Mračno nebd Je. Mesec krvavi ziblj; se lahko v ponočnem oblaku. Kakor težak vzdih iepeče po travi veter. Golgota spava že v mraku. Črno nebd je in zemlja je nema. v mrzličnih sanjah nemilen ves drema stari planet: greh je ustavil na nJem svoj polet. Tema je pol' • • • Mrka štrlijo trojna veiala v gluho prrznino tišine mrtve, prazna tn črna. Z njih so nedavno odpeli tri žrtve; dva hudodelca in Božied »Um — dva divja trna in šop rožmarina . . . Jutro Je; ali še ni bele zarje; z Jeruzalema in gore Kalvarje se ni še dvignila tema nemila, in ni ie videti v vztoku bledila oznanjajočega dan. Vsa zaspana še leži noč, ko da Je prikovana — ko črna krila mrjočega vrana. S strahom, ki vedno Je večji In večji ljudstvo po ulicah leta tn blodi in vsepovsodi stiska se v gneči, kakor brez glave, ne da daruje daritve krvave, le da z molitvami up okrepi . . . .Bo ae zdanilo?» — iepeče, drhti AU kaj. kaj Je pošast ona bleda? Med ljudstvo stopa? Množica gleda: Kdo mož Je ta? Nihče ne ve, nihče ga ne pozna, ko duh, ko strah Iz polnočnih J* »nov, ali iz starih prorokov grobdv; brada se vije. obraz mu je bled, dolga Je halja, zanesen pogled, $ svojim pogledom on temo preteča^ val gosti dvignejo roke proseče a časov bodočih sramotne Golg6te — m,Kristus je vstali» zabuči poln strahote glas iz noči . . . Glej, Golgčta goril Nad njo vstajenja že vnema se zora, in na nji hram, ko ozlačcna zora v svetlem sijaju se kopa. K nJemu pa stopa zarod bodočnosti od vseh strani V solncu nebo vse in zemlja žari, glasi se zvdni, budi se tisoči In milijoni — «Kristus Je vstal/» vzduh povsod trepeti, do kraja morja, zemlji In nebi A le pa hip — in spet mrak prejšnjih dni ae na zemljo spusti, ln pred strahoto to Božjega zrenja, ki rdeče lice z bledilom zamenja, Judež pepel si natresa po g lavi, ruje si lise, po grudih se bije, k nebu pogled svoj pošilja krvavi, zgrudi ae. zvije: mProkletatvot* zavpije . . . Trese te, p6ka Salčmonov krov, od t"nlj'vin velikonočnih zvondv . . . •e, v čistem zraku in na aofncu. Starši In l-sca morajo imeti dovolj velika fei zdrava canovajija, pralnice fei kopeli. Treba je irimernega pouka o najboljši in najcenejša irani, kakor tudi, kakšna je najprimernej-la hrana za deco v razni dobi Rojstvo in prva leta. — V vseh delih fržave je treba zanimanja za porode s strani države, zdravnikov, babic m dojilj. Babice morajo imeti zadostno strokovno zobrazbo in kvalifikacijo. Novo- in mrtvorojena deca mora biti prijavljena v teku ireh dni pristop zdravstveni oblasti, ra-;en tega mora biti novorojena deca vpisana / določenem roku v seznam novorojencev. Deca naj se doji v vsakem slučaju, ako je d le mogoče. Detinstvo do vstopa v Salo. — Pod v zeti .e vse koraike, da se omogoča prebivalstvu tadostna količina mleka. Na posebnih klinikah naj se posvete zdravniki špecijalisti zdravljenju oči, ušes, grla, zob, nosa, kaikor »udi tuberkuloze in veneričnih bolezni. 'Jstanovč naj se bolnice in azili za deco, ti ji je potrebno špecijatao zdravljenje, sakor tudi za deco s posebnimi nedostatki. Skrbeti je treba za zavode, kjer bi našla prostora deca, ki potrebuje premembo fraka za dobo okrevanja in za ono, ki po-.T-ebuje močnejšo prehrano. Doba izobrazbe. — Vsaka država mora skrbeti za možnost vzgoje vsakega otro-ta, nobeno dote ne sme biti od tega iz-rijučeno radi siromaštva. Skrbeti je treba ta sposobno učiteljstvo s stvarno in stro-d 1. 1910 pa do svetovne vojne se je sku-5al oživotvoriti na razne načine. Na Du-aaiu seveda niso imeli smisla za tako ustanovo, v Pragi pa niso imeli denarnih sred- gj^^pjp^- i ii il --irm-m--rrrna stev, ker se je narodova samopomoč izrabljala za druge bolj nujne narodne ustanove. Zaradi tega se misel o ustanovitvi socialno znanstvenega instituta v Pragi pred vojno ni mogla oživotvoriti, vodna in borba za narodno osvobejenje pa sta jo potisnila na stran, da se je po ustanovitvi lastne državnosti pojavila še z večjo silo. Po prevratu se je socialno znanstveni institut ustanovil po zaslugi prvega češkoslovaškega ministra za socialno politiko dr. \Vintra. Delokrog instituta je razdeljen na pet sekcij Ln sicer: 1. za teoretska preiska-vanja (sociološki, socialno-filozofski problemi, narodno gospodarstvo in socializem); 2. za delavsko zaščito in socialno zavarovanje (delavsko-zaščima zakonodaja, sindikalna politika, stavke, izpori, brezposelnost, posredovanje dela, izseljeniško vprašanje, sociabio zavarovanje itd.; 3. za socializacijo (zadruga rstvo, sodelovanje delavcev pri upravi in čistem dobičku podjetij, kolonizacija itd.); 4. tehnično-zdrav-stvena sekcija (organizacija dela, psiho-tehr.ika, zaščitne odredbe, cugenika, stanovanjsko vprašanje itd); 5. prosvetno humanitarna sekcija (družinsko življenje, skrb za matere in otroke, starostna preskrba in druge socialne ustanove). Socialna institut je avtonomna ustanova, ki ima svoj odbor in obstoji njegova zveza z ministrstvom samo v gmotni odvisnosti od- tega ministrstva, od katere pa se seveda skuša emancipirati. Ministrstva določajo v svojem proračunu znatne vsote za ta institut Sredstva socialnega Instituta za Izvrševanje svojih nlago so, predavanja za č a-ne in goste, znanstvene razprave, izdajanje publikacij, zveze z mednarodnimi so-cialno-političnimi organizacijami ter izgraditev lastnega socialnega muzeja in arhiva. Največ delavnosti je institut razvil v prirejanju predavanj ter je ravno s to svojo delavnostjo dosegel najlepše uspehe pri izdelavi modernega socialnega zavarovanja ter ostale delavske zakonodaje, ki Jo ima danes češkoslovaška republika. Razen tega je institut priredil celo vrsto predavanj iz področja splošne socialne politike, zlasti glede vprašanj, ki so prišla v paštev pri češkoslovaški socialno-politlčni zakonodaji. Priredil je tudi veliko štev>lo predavanj gostov iz Inozemstva. Predavanja o posebno važnih vprašanjih je izdal kot svoje publikacije. Insti.ut je že 1. 1920 osnoval svoi lastni arhiv, ki zbira vse, kar sc nanaša ni socialni razvoj češkoslovaškega naroda, posebno na razvoj delavskega vprašanja in socialne politike v Češkoslovaški. Razen za zbiranje in prirejanje starih sociataih dokumentov skrbi arhiv tudi za organizacijo znanstvenih prerskavanj nove in najnovejše socialne zgodovine, za izvajanje sistematskega bibliografskega popisa, .zi sodelovanje pri raznih arhivair.ih razstavah itd. Kot znatna pomoč v njegovem znanstvenem delu mu služi velika knjižnica ter mesečna revija »Socialni Revue«, ki je ena najboljših svoje vrste in ki jo urejuje eden najmarljivejših češkoslovaških socialnih delavcev A. Zalud, knjižničar ministrstva za socialno skrbstvo. Socialni institut je končno tudi organ, ki vzdržuje tesne zveze med češkoslovaškimi jo v inozemstvu. Češkoslovaški narod je ravno radi svojega socialno-znaustvenega instituta postal poznan inozemskemu svetu kot eden najbolj kulturnih in demokratskih ter na polju socialne poli:ike najbo'j razvtih narodov. Institut stoji v tesnih zvezah z Mednarodno organizacijo dela ter njegovim birojem v Zer.evi in da bi učvrstil svoje mednarodne zvezo, je posta! član mednarodne organizacije za zakonsko zaščito delavcev in za pobijanje brezposelnosti. Lanskega leta je tudi organiziral veliki mednarodni kongres socialne politike v Pragi. Socialno znanstveni institut v Pragi razvija najživahnejšo delavnost tudi nadalje ter bi b?!o dobro, da bi tudi nam v Jugoslaviji služil za vzgled. Obligatorni zdravniški pregled pred poroko, (Zakonski osnutek na Madžarskem.) Madžarska vlada je izdelala modern za« konski osnutek, ki določa, da 3c morajo vsi zaročenci pred sklenitvijo zakoni podvreči strogemu zdravniškemu pregledu. Ta pa« metna zahteva je sicer starega dttuma. ven« dar pa doslej iz raznih socijalno«političnih razlogov v mnogih državah še ni l ila rcali« zirana. Zabrana sklenitve zakona je po na« črtu predvidena za slučaj, da bi kateri od zaročencev nc mogel nuditi dovolj ga ran* sčverine: Veronikin pajčolan nenom človeške bede. in se je opote-cal pod pezo tekom stoletij nagomilie-je grešnosti na Go'goto, ga je sprem-jalo nekaj žensk na poti do mučilišča. Bile niso niti mlade, niti lepe ali bo-raie, toda hrepenečih duš. Vojaki so se jim smejali in so jih izpraševali su-•ovo, farizeji so se jim rogali z dvoumnimi besedami zaradi njih zvestobe io plavolasega Nazarenca, pismarji so jili ogorčeni in so svetovali, naj nič-/rednice zapode. Nepremično, gluhe za psovke in z ičmi, zastrtimi s solzami, so korakale iaiie. Bile so brezčutne za vse, Kar ni )To Niegova bolečina, brezbrižne za /se. kar ni bilo On. In vendar ni storil :anie nič drugega, nego da jim je pro-ovedoval prizanašanie in ljubezen do »ližnjega, da je obžaloval njih usodo er da je lajšal tajne rane njih spomi-®v. , ... Zato so ga ljubile kakor duha svojin nrtviii iluzij, kakor sina, kakor bra-a... kakor utelešenje vse resnice in jravičnosti. In ker je zdaj prišla njegova ura ;er je bil nesrečen, zdaj so ga osta-,-iIi vsi. zdaj so mu sledile še v večji bližini, nego v dnevih trlvmfa, ko je Jeruzalem pred belo oslico razgri: vi krasne preproge in s hosana-klici vlh-til oalmove veie. Neki duhovniški knez, ki so se mu smilile, jim je dejal, nai se oddaljijo ter naj se ne izpostavljajo javnim -solastnikom. ker slede temu izobčencu. Toda Krist je pravkar prvič padel — in niti poslušale niso duhovniškega kneza. Njih mračna, v sivino zavita skiml-ra je stopala počasnih korakov dabe Ko so Simeona, usmiljenega moža, zapodili pretoriianci, ker je prevzel za nekaj časa obsojencu križevo breme, so mu mimogredočemu poljubljale reke Medtem je tekel krvav znoj v Kri-stove oči izpod trnjeve krone. Ni5 več ni videl poti pred seboj ter se je spou-tikal nad kameni. Tedaj je med oddihom stopila iz vrst tovarišic neka žena. Bila je uboga vio-va. stoieča na koncu svoje mlados'1 Zvali so jo Veroniko. Snela si je po sivki dišeči pajčolan in mu ž njim obrisala bolesti polni obraz. Potem se je izvršila spravna žrtev. . Ta smelost ženske pa ni mogla ostati neopažena in nekaznovana. Komu ie to storila, je prišlo šele v drugi vrsti Glavna stvar ie bilo nonižanje avtori- cije aa svojo fizično konstitucljo, ki bi ga usposablja!« za daljše življenje " »odbinski zajcHuici. Na ta način bi se tudi znatno re» ducirali porodi slaboumnih in bolehnih otrok. Važnost te določbe je jasna, kajti tudi moderna mcdicina se je postavila na stali« šče, da jo treba na vsak način zakonitim potom preprečiti zakonske zveze med du« ševno in telesno bolnimi osebami. Slične po« stave imajo že skandinavske države, Švica, Zcdinjene države Amerike in južno ameri« ška republika Uruguay. Zabrana ženitve t Švici pa se nanaša samo na duševno bolne, četudi glede teh oseb ni podana potreba, da bi se jih izročilo v posebne zavode za urno« bolne. V ameriški republiki Inilar.a pravi tozadevno zakonsko določilo: «Za vse zavo« de te države, v katerih »e nahajajo nepo« boljšljivi zločinci, slaboumni in oni, ki so kaznovani radi posilstva, velja dolžnost, d* vzamejo poleg zavodnega zdrav.iika v sluJj bo še dva izkušenega kirurga, ki imata na« logo, da z zavodnim zdravnikom preisku« jeta duševno in telesno stanje pacijentov. Ako bi zdravniški kolegij prišel do prepri« čanja, da je katera izmed teh oseb neozdrav« ljiva, tedaj je treba takoj izvesti operacijo in vsem bolnikom onemogočiti oplojevanje. Toda taka operacija se sme izvrši'! le v slu« čaju. »ko je podana popolna sitJjrnost, da je dotična oseba neozdravljiva.« Zdravniki, ki bodo pregledovui zakonske kandidate, morajo polagati vso pozornost zlasti na sledeče momente: 1. Ali so poedi.-1« ci duševr.o dorasli zahtevam zakona; 2. di je po fizični konstrukciji pocdiuccv račv» nati na dolgotrajnost zakona ;n 3. ali se more računati * dobrim potomstvom. Po« leg tega se jc treba ozirati tudi ta socijaini položaj zaročencev. Obligatorni zdravniški pregled ored skle« nitvijo zakonske vezi je vsekakor velikega pomena, ker se tako pravočisno odkrijejo nalezljive bolezni in težki defekti duševnega in telesnega rnačaja, kojih poslcdice so če« sto pogubonosne za cele rodbine. _ Modema Kdo jo izumitelj eksplozivnega i^ctoria Leta ir06. s*a iz"mila brata Niepce motor na eksplozijo. — Kot gorivo sta uporabila prah likopodija in lesenega oglia. Če vrže« mo velik kos cgba ▼ ogenj, gori precej po« časi. Ce pa ga zdrobimo, pa zgori hipoma. Vzrok temu je na dlani. Ce zažgemo oglje, zgori v prvem momentu samo na površju, ki je v direktnem dotiku z zra';om. Vzemi« mo kocko oglja, ki meri 1 cm' Njeno po« vršje znssa 6 cm1. Če jo zdrobimo na male koščke po en ki;bični milimeter, postane nji« hova površina desetkrat večja. Čc pa jo raz« delimo še na manjše delce dolge, široke in visoke po '/»mm, se površina poveča sto« krat in s tem tudi gorljivost. Brata Niepce sta brez dvoma predr.od« nika mod-m-ga Diesebmotorja. krivico pa bi jima delali, če bi jima hoteli pripisati iz« najdbo eksplozivnega motorja. Le«te?a je iznašel že 1. 1678. francoski ahbe Jcan Hau« tefeuille, sin nckfga orhanskega pekarja. Hautcfeuille jc bil nadarjen in se je pred« vsem zanimal za mehaniko. Pri njegovih eks« perimentih mu je zelo šla na roko vojvodi, nia Bo"illonska ta':o z denarjem kot z n*« sveti. Ed-n izmed motorjev, ki ga je izum:l Ilautefcuille, je temeljil na principu odboj« tete. nasprotje med ttm neume->t«Tm sočutjem in neizprosno strogostjo zakona. Veroniko so nasl dotera dne na nie-nem skromnem dotru pr jeli. Ker pi ve-de'a. se Ii vrne še kda\ je vzela s seboj svoi plašč in od prejšnjega ire zmečkani paičolan ter je šla z vojaki. Ko je prišla pred sodnika, ji je rekel: »Ženska, zakaj si razžalila cesarskega namestnika? — Zakaj si se kazaia naklonjena onemu, ki ga njegova pravičnost kaznuje?« Ona je odgovorila: »Mislila nisem niti na namestnika, niti nate. gospod. Storila sem le svoio dolžnost kot žcr.a s tem. da sem ubožcu pomagala, brez ozira na to, kakšno je njegovo ime in ali pripada moji ali kaki drugi sekti... Zakaj dolžna sem mu pomagatj duševno in telesno, njemu in onim, čijih sad ali kal je on tekom rodov!« •Upornica si!» «Ne, jaz sem žena. ki je trpela. Jokala in ki zdaj lajša bolečine, ki jih jc sama prestala!« »Tudi zločinka si!» »Ne, iaz sem krščanka! Moja streha je pribežališče, jaz daiem bednim bratom, kar morem: malo potrebujem zase. a trudim se delati, da dobe oni v«x.» »Barrabas je proti tebiJ« »Vem... to mi je v čist. Kajti proti meni so tudi kup-l v templiu. posojevalci. pozabliači dolžnosti, iarizeji...« «Znaš se braniti.' »Ker ie Bog z rrenoi!« »Smrt njcj!» sc ;e drla množica. Nenadoma je zableščal s sodnikove mize svetal lesk. Kakor na nevH:.:h žebljih pritrjen, se je razvijal paičo'au sam od sebe ter sc jc porolnoma razgrnil. Vidno, žareče kakor sobice se ;e poiavil na sirovi pletenini obraz Najsvetejšega izmed svetih z zaprtimi očmi pod trnjeno krono. Naenkrat so se dvign;Ie veke. odmrla so se usta in dvignil se je neki glas, ki ie dejal: »Mojemu zakonu slediš, žena. Edinemu, ncspremenljiverru. večnemu, a srm ga za vselej zapečatil na Golgoti. Človeštvo sem jaz: kdor mu ponuga, služi meni. kdor ga zaniču;e. psuje mene. Pojdi svojo pot žena! Pojdi skozi prezir in opasnosti. skozi brato- • ko mržnjo ljudi, da iznolnlš svoje poslanstvo I ubezni in sočutja!« S trepetajočimi rokami jc segla Veronika po pajčolanu in razprostrla /a ';e kakor ščit, kakor prapor ter je hodila brez ovire skozi Palestino — novim svetovom nasproti... ne sile vžganega smodnika, ki je pognal bat naprej. Bat se je vsled pritiska zraka po« vrnil v svojo prvotno lego, S to iznajdbo je bila podana osnova eksplozivnega motorja. Edina slaba plat Hautefcuillovega motorja je obstojala v tem, da je smodnik precej opasna eksplozivna snov. Nikakor pa nc moremo Hautefeuillu odreči, da je bil on prvi, ki je izumil eksplozivni motor na isti bazi, kot sc grade motorji še danes. Bogzna. morda bi danes niti ne imeli motorjev niti avtomobilov, če bi abbd Hautefeuiie ne iz« našel svojega motorja! In kaj bi počelo da« našnje človeštvo, če bi ne imelo avtomo« bilov? Zadovoljni bi bili menda edino pešci. Prenos radioenergije Slavni profesor Tes'a, desna roka Sdi-sonova, je stopil po dolgoletnih preiskavah in poizkusih, ki jih je delal na tihem, s svojo iznajdbo pred javnost. Njegov Lztim omogoča prenos radioenergije. Profesor Tesla je bil te dni 67 let star in je doma iz Like. študiral je v Pragi, se prešel.!" potem v Ameriko fn deluje ie dolgo let skupaj s slavnim Edisonom. Testa je napravil že celo vrsto izna;dD in svet si od nje„a še mnogo obeta. Splošno ga imenujejo za naslednika Edisonovcga. Tesla izjavlja, da je vedno iskal rešitev problema brezžičnega prenosa električne energije. Tekom raziska vanja se m a je posrečilo napraviti na tem polju i.-kaj manjšh iznajdb. Na podlagi njegovih najnovejših izumov se bodo dale po njegovem mnenju ladje, tvorniški stroji in tudi '.stila obratovati z električni energijo iz d.='iave in celo — pognati v zrak. Moderni mlin na vetei: aero-eiektrična turb*-:a Dandanašnje človeštvo išče povsod ener« gije za svoje stroje: v zemlji iz premoga, v rekah iz vodnega padca, v morju iz valo« ■ anja in v zraku iz vetra. Da si pridobijo energije iz morja, so Francozi sezidali veli« ko tovarno ob oceanu v Abcr«Vrachu, ki spreminja plimo in oseko v električno ener« gijo. _ Mlad francoski inženjer, L. Constant, pa je naprav-a načrt pridobivati električno energijo iz vetra. Pokazal je, da bi mlitu m veter, sklopljeni z dinamo»stroji, proiz« vajali elektriko, ki bi bila silno poceni. Mlin na veter, ki ga hoče zgraditi ta inženjer, je Prvo tako aero«električno turbino je po« seveda čisto modern. Izgleda kot ogromen aeroiilanski propeler, ima dve krili, stavila oxsfordska univerza blizu Lutona na svoji poskusni postaji agronomskega oddel« ka Načrt za to turbino je napravil nemški inženjer major Bilau. Uporabil je za svoj načrt poskuse, ki so jih delali na Eifflovcro stolpu. Bilanova turbina ima stin knla m baje lahko daje silo 40 — 75 konjev. Slednjo šte* vilko bo pač samo lahko dosegla pri naj« hujšem vetru. Na koncu vsakega krila ima stroj aerodinamične zavore, to so mala, čez nje pritrjena krila, katerih namen je, zmanj« sati efekt vetra, čc ta prekorači gotovo hi« trost .... . . Zadaj je v neke vrste jajcu dmamo. ki proizvajal električni tok. Vse skupaj je pri« trjeno na visok jambor, na katerem se av* tomati-no obrača v smeri proti vetru To je eden prvih poskusov aerodinamič« ne turbine. Ne dvomimo, da bodo čez deset let postavljeni taki stroji povsod tam, kjer piha veter z zadostno stalnostjo. Takih kra« jev pa imamo n. pr. pri nas v Sloveniji do. volj. Vzemimo n. pr. mesto, kjer piha veter z večjo hitrostjo kot 10 metrov na uro. G. Constantin je izračunal, da bi dajala v ta* kem zračnem toku propelerska turbina po* vprečno 400 konjskih sil pri premeru 20 me. trov. Po poskusili, ki jih je delal na Eifflo« vem stolpu, bi njegova turbina mogla do« bavljati 25 odst. električnega toka več kot mlin na veter, ki ga je postavila oxfordska univerza. Aerodinamična moč pa raste z dimenzija« mi turbine mnogo bolj tiaglo, kot te dimen« zije same. Čc odgovarja, kot smo dejali, 20 metrov premera sila 400 HP, zadostuje, da gremo do 30 m, da dobimo skoraj dvoj« no silo, namreč 700 HP. G. Constantin je v tem oziru že napra« vil praktične poskuse. S pomočjo francoske« ga urada za iznajdbe je zgradil zračno tur« bino s premerom 9 metrov in jo postavil na ladjo, z imenom Boisrosč. Poskusi »o do« kazali, da so bili Constantinovi računi toč« ni in turbina je izborno gnala ladjo. Ladja pa je imela nesrečo: po tako uspešnih po« skusih se jc potopila. Tudi g. Anton Flcttner, znani nemški iz« najditelj rotorne ladje, je zadnjič izjavil, da hoče zgraditi aero«clektrično turbino in si« cer baje po Constantinovem vzorcu. Iz tega raz vidimo, da je ideja že splošno napredo« vala. Vprašanje splošne organizacije sc nam pa stavlja glede praktičnega uresničenja teh načrtov v bodočnosti. Gre zato, kaj sc bo delalo z električno energijo, ki nam jo bodo dobavljali vetrovi? Marsikdo sc bo čudil temu vprašanju, češ da se elektrika, ki ima isto vrednost kot nremog, vendar povsod in ob vsakem času lahko uporablja. N« žalost pa dela električni tok neprilike, ako ni stalen, kot je to v slučaju, če zavisi od pihanja vetra. Kdo bi si upal ustanovit« industrijo na podlagi tako negotovega pri« pomočka. Vendar pa že danes obstojajo industrije, ki sc lahko zadovoljujejo tudi z nestalnim tokom, na pr. elektro»kemija. Tu se lahko čas brez vetra, in torej brez električnega toka uporablja za pripravljanje sirovin za električno peč, ali p» za uporabo že gotovih izdelkov. Mislim pri tem na kalcijev karbid, ni vodik in sintetične proizvode, ki se d#jo iz tega izdelovati. Razen tega bi lahko parni akumulatorji realizirali rezerve pod oblika termične energije. Van Kaster kakao Kraljestvo mode Sredi pomladi Dva elegantna lia terja vrb prikladna tudi za potovanje in avto. — Levi, iz kashe lelnikove barve, drugi iz epingleja, takzv. lesnate barve (Holzfarbe). v barvi povsem harmonirati z Sarvo obleke. Ali pa: enobarvna obleka in ka-riran površnik; ovratnik, šerpa in podlaga površnika mora harmonirati z obleko. Ali pa: kasha in eržpe de Ch'ne, združena v istem ansamblu in isti niar.-si. Prav mteresantni so nadalje modeli, katerih desinirana ali živahno kon« strastujoča notranja stran je v inge-niozni maniri prisojena prednosti obleke. Te kombinacije so prav ekskvizit-ne: svetlobojni kasha in svilen crSpe. ali pa teman saten in bogato veren svetli erep de chine. V tem oblikovnem izobilju ne preseneča niti pojava bole-ra, ki pa nima samolastne eksistence, temveč le izposoja svoje posamezne dele. Vse oblike oblek in posebno kril pa stremijo k enemu cilju: kratke so, a se navzlic kratkobi in v mnogem uveljav- Pomladanski kostum 1925 — Čitam v dunajskih in pariških modnih Ustih — je tako «tip-top», da ne potrebuja posebnega komentarja; je počenši pri malem srčkanem klobučku vse do čeveljčka impregniran z ono rafiniraro in premišljeno enostavnostjo, ki na prvi pogled izdaja odlično modno damo. Bistroumnost velikih mojstrov je ustvarila kompromis med striktnim taj-lerskim stilom in ponovno se pojavlja-iočim feminizmom, ki se z naraščajočo sezono izkristalizuje vedno jasneje. Tako prinaša spomladanska moda sočasno z dolgim prilagodenim redingotom ljubko kratko jopico v kroju smokin^a s svetlobojnim ali povsem belim ripsa-stim telovnikom, čigar moške alire skuša prekriti z bogatim okrasjem linže-rij: batistnih plastronov, ovratnikov, žabotov in manšet. In katera dama se bi tudi pri največjem dopadenju nad maskulinost;i odDovedala vsem tem ikcesorijem, ki mladijo in krasijo E\'-ne hčere vseh starosti, najbolj pa izbrane nečakinje Fortune!... Krila k tem kostumom so kratka, ozka in cesto obogatena z vsakojakimi vrstami gub. Tkanine so mehke, tanke, voljne: kasha, rips, epingle, gabardin in bogata serija angleških blagov nred-njačijo. Barve fine, diskretne, umirjer ne: mornariško modra, rjava, bež re-sedno zelena, svetlikasta in ocajou se smatrajo za modne kostumske boie — a družijo se jim okusne kombinaciie v črno-belem, čmo-rjavem, rdeče-rja* vem. bež-marronu. belo-zelenem in ne v poslednji vrsti delikatne pastelne boje: fanirano rožnata, orhidejno lilasta in rožnato prepojena bež. Športni značaj troterskih kostumov, ki je bil že lani toliko priljubljen, pridobiva tudi letos nove pristašinie. Poglavitno ga dobimo v takozvanih om-posš-kostumih, za katere je tekstilna industriia že pripravila vrli luibke novosti: velike šote, šahaste in kare pie^s-de-poule rn srčkane ševrone, ki se po fantaziii stalno kombinirajo z enobarvnimi istovrstnimi blaeovi. Prav dopadljivi so nekateri športni kroji v živih barvah z brezrokavnimi jopicami, odnosno dolgimi telovniki, s katerimi dobro harmonira klobuček iz istega materijala. Poleg tailorja zavzema glavno mesto ansamble, v katerem se vidijo stremljenja po specijalnih žanrih, osebnih nntah in originalnih domislekih. Ansambli se pojavljajo v vseh mogočih sestavah: svetla obleka in temen plašč, čigar podlaga pa mora (jen! ravni fiaiit pričenjajo navzdol Skriti v zvončasto forma Nekatere pari* ške modne hiše sicer hočejo lansirati dolga krila, toda radi razumljivega odpora med ženskim svetom brez pomembnejšega uspeha. Dolžina kril je torej — brez paradoksa! — kratka, vendar pa Se ni v enotni meri ustaljena: modertrana ie v toliko, da malo prekriva meča. Tri prste preko kolen je pravilo... Snovno zmagujejo kolekcije kineških kazakov, mnogobojne perzijske m marokanske vezenine — skratka. kakor se to v Parizu pravi: ori-jentalska influenca, ki je prevzela nekatere pariške modne hiše tako pri izbiri blagov kakor tudi pri kre-Iranju. , t Pomladanski kostum, katerega Francoz Imenuje «trois pieces*. Nemec pa «Complett». pride do svoje celotne praktične veliave tudi potem, ko odložimo površnico in se bo nosila samo vezena Kazakova obleka, ki je po svoji plemeniti eleganci in mirni pestrosti za-dobila tako široke simoatije Da navedemo še nekaj splošnih podrobnosti: veliki ovratniki so izpadli, nosijo se v deški obliki: fazone jopic so ozke, dolžina pri nekaterih nekaj nad krilnim robom (včasih jedva 1J cm). Za poznejšo pomlad pa se že zdaj uveljavljajo izredno ljubke kratke jopice. Telovniki veliki kakor moški; bogovi črtani in desinirani počezno. Sall — visoka moda! — iz istega blaga kakor obleka in se vežejo in nosijo poljubno. Klobučki: mali, čeladasti, slan* nati. žimnati ali kombinirani in z različnimi garniturami. Čeveljčki: ne več preostrih konic, rete visoke, pa tudi nizke n. pr. za potovanje in druge ori-gode. Tudi dežniki imajo nekaj novc-sti. Pojavljajo se zopet s kljukami in pa t debelimi krivimi bunkami (Oolf-griffe), obloženimi s slonovino ali belim celuloidom, svila pa je gladkobarv-na. Ročne torbice so iz mehkega finega usnja (n. pr. črno, kombinirano z drugo barvo) ln v kuvertni obliki poljubnega formata. Takšno je torej modno poročilo za prehodno dobo in sedanji pomladni čas. Ko se približa poletje, se na vnovič pomenimo na splošno. Af. Sarčeva. Peri s Hi aiiti! 2000 Samohelinov v rabi in na stotine zahvalnih pisem jamči, da je Satnobelin najbollši pralni aparat. Gospodinje, ne trudite se z ročnim pranjem in Stedite z dragim perilom! Proti dobremu jamstvu tudi na obroke. Naročila sprejema „V A K" d. z o. z. v Ljubljani, Šetenburgova ulica T. 2009 a w Tovarniška znamka w Pred kakimi dvajsetimi leti je ku> harica, če fe stopila v «štacuno», za« htevala mila, rezancev ali sardin, in kramar ji je dal zahtevano blago ii svojih predalov in zabojev, kakor se mu je pač zahotela Dandanes pa ie zadnja vaška kuharica pozna za vsa« ko blago tovarniške znamke in njih ka« kovost. Tako je dandanašnja reklama razši« rila v vseh slojih natančno poznanje ra« znih tovarniških znamk. Vsako bla> (jo, ki se danes prodaja, ima svoje tstno ime in značilno dejstvo tega ras voja je, da že skoraj ni več proizvoda brez tovarniškega imena. Statistika je pokazala, da 87.5 % ma« ter, ki gredo v prodajalne velikih mest v Zedinjenih državah nakupovat obleke za svoje otroke, zahtevajo imenoma tovarniško znamko obleke. V Franciji se sedaj bije boj med tovarnami čepic Te spravljajo svoje čepice pod tovarni« Skim imenom na trg medtem ko so se čepice prej prodajale brezimno. Francis Elvinger, doktor louvainske univerze, je napisal debelo disertacijo o tovarniških znamkah (La marque, son lancement et sa publicitč). Tu pripoveduje, da se je prikazala prva znamka okoli 1. 1831. Bila je to «tsveča z zvezdo«, nekaj let pozneje ji je sle« dila Bototova voda, nek kosmetični preparat. Splošno so v začetku imeli tovarniške znamke samo farmacevtič« ni preparati, nato hranilni proizvodi in slednjič se je njih raba razširila na vse tovarniške fabrikate po vseh državah. V Franciji je bilo n. pr. število uradno zavarovanih tovarniških znak 1. 1870 — 2000, I. 1885 — 5000, l. 1920 pa že nad 25.000. V Nemčiji je Patentamt vpisal v svoje registre od 1. 1894 do 1. 1920 nič manj kot 238.000 tovarniških znamk. V Zedinjenih državah se ceni vred« nost kake znamke kot aktiven element in se nahaja v tovarniški bilanci. Tako n. pr. sc ceni vrednost tovarniške znamke «Royal» za pecivo na osem milijonov dolarjev, to se pravi, s to svoto je cenjen sloves tvrdke in zau« panje, ki ga uživa pri občinstvu. Vred« nost slovesa tvrdke Goodrich za pnev« matike se tako ceni nt 57 milijonov dolarjev. Nekateri proizvodi so postali tako slavni, da ime tovarniške znamke iz« podrine ime blaga samega. Kdo na pr. danes ve, da je ime vazelina lastno ime in da tvori tovarniško znamko družbe Cheseborough Manufacturing Compa« ny? Isto je z imeni aspirin in antipirin, Kodak in Gilette, celuloid, gramofon in planota ki so že na tem. da postanejo splošna imena To je višek trgovskega slovesa, ki ga v svojih sanjah želi doseči vsak to* varnar, kateri začne prodajati kak nov proizvod. Da pride do tega, ni dovolj, da je blago prvovrstno in prekaša vse ostale najboljše znamke, ampak mora tudi dobiti primerno značilno in lahko izgovori j ivo ime, ki se hitro razširi med občinstvom. Srečno izbrano ime je fak» tor uspeha ne samo pri iskanju odje* malcev temveč tudi pri dosegi slovesa. Ime blaga mora prvič nekaj pomeni« ti, drugič pa ne sme biti presplošno in brezosebno. Imena kot Ideal. Melior, Perfekt, Splendid, Excelsior itd. so brez vsakega značaja in pomena in se zato nikoli ne morejo uveljaviti. Ameriške tovarne, kj hočejo proda« jati kak nov proizvod, večkrat razpi« Sejo visoke nagrade za najboljSc ime in desettisoči se udeležujejo teh nate« čajev. V boju tovarniških znamk blaga iste vrste zmaga ona znamka, ki jo ku» povalec sam zahteva, in ne ona, ki jo hoče trgovec vsiliti kupovalcu. Zato se ima tovarna vedno direktno priporo« čati občinstvu in potom njega povečati krog odjemalcev, a ne potom proda« jalcev. ' - Popoldanska toaleta (Creation Lavary) za obiske ali čajanke črnega crčpe Titusa z rdečo-zlatimi vezeninami. iz Pomla Jne in poletne toalete za večerne prireditve Moda v Ljubljani (Iz razgovora z modno damo.} Bože, oprosti, saj ne govorim rad o modi. Raje opazujem. Toda nanese včasih tndi to, da ob kavarniškem oknu opazuješ in zaideS v pomenke o modi, o Ljubljani in ljubljanskem ženskem svetu. Razgovor poteče tako=le: Gospa, kaj pravite k ljubljanski mo= di? — K ljubljanski modi? Nič. Menite: kaj pravim o ljubljanskem modnem svetu, kako se ravna po veiiki modi? Ne smehljajte se, ne bom opravljala. Pa da vam rečem na splošno. Ljubijo* na ni več dolga vas, kakor pred leti, ko so res moderne, elegantne in okusne toalete bile takorekoč bele vrane. Tudi danes bi sicer še lahko šteli na prste ali s prstom, no, kljub temu je dandanašnja poulična podoba v Ljubljani koli« kor toliko razveseljiva. Okus je finejši, volja dobra, želje pobožne, ampak... ...cene, ne, sredstva? — Oboje gre roko v roki. Gmotno stanje ljubljanskih slojev nas glede modnih nabav vzdržuje na nižji stop« nji, osobito v primeri z Zagrebom, Beo* gradom in manjšimi, a bogatimi jugo= slovenskimi mesti. Toda so Se drugi, čisto ljubljanski razlogi. Neorijentira« nost, konservativnost, malenkostnost, ki včasi od strani širše publike postaja uprav žaljiva. Poznam elegantne ino« zemke, ki so prišedši v Ljubljano, raje odložile svoje res prvomodne toalete, Fr. 2. Kucevlasnik Nekateri liudje so jako neizobraženi, n. pr. naš hišni gospodar. V Zagrebu pravijo hišnim gospodarjem «kučevla? sniki® in je res, da ne zaslužiio drugega imena. Nam je naš odpovedal, osmega maia naj gremo iz stanovanja! In nas ni niti vprašal, ali smo zadovoljni, da gremo, in kako naj to naredimo, ko ne vemo kam. Jako neizobraženo nam je odpovedal: niegova odpoved je bila polna slovniških napak i" brez spodobnih ločilne, svojih učiteljev ni počastil s tako odpovedjo, nikakor ne! Ugovarjal sem in sem vse to sodišču razložil; skliceval sem se na dotične strani v slovnici in sem predlagal, da se mu dž. kučevlasniku. za njegovo odpoved zaslužni veliki minus-cvek. V svojo žalost moram izjaviti, da na sodišču nisem našel onega spoštovanja lepote in čistobe slovenskega jezika, kakor ga le-ta zasiuži. Nego so rekli. da odooved velja in da bomo morali iz stanovanja. To je jako žalostne in se ob takih razmerah resHO bojim za bodočnost slovenskega jezika. Pa naj neizobraženost slavi svoje or-?iie tudi ored sodišču s mojih ocen ostaie vendarle neizobraženost in vem, kai mi je storiti. Želim mu vse mogoče. ku •acijo in drugimi zaprekami, kadar hočeta dobiti kake informacije. Z druge strani Pi ne moremo negirati, da škodujejo no-rlrarstvu Cesto novinarji sami. Novinar nc nore vedno napisati, kar vidi ali sliši, ra zrik-ti tudi molčati. O novinarstvu ne}o dolgo na svojih mestih, ki se še niso prilagodili sociialnim razmeram, ker razvoj novinarskeza poklica še nI končan, focljalni prob'em novinarjev ima tu svoio občutljivo točko. To i» kratka vsebina članka o novinarstvu, na katerega so reagirali mnogi češkoslovaški l-sti' fl'-'?mi tudi *Naro<,n' Li* iltl z ravnateljem visoke novinarske šole v Li-pskem, opisuje ta sestanek tako-lc »Tajni svetnik Kari B a c h e r. SOletni strokovnjak za narodno gospodarstvo in novinar, ki mu sedim nasproti v njegovem zavodu za novinarstvo na llpskl univerzi, mi razloži učni cilj te visoke šole v kratkih besedah, češ »akademikom, ki se hočeM posvetiti dnevnemu tisku, mora dati zavod ono znanj\ ki naj bi jim olajšalo prehod v prakso in dalo navodila za novinarski p-v-klic«. Kakor vldVtro, se Je Buchet oblčanl dcfln'c'ji »Izobrazba novinarjev« prevldn> izognil. Biicher Ima preveč smisla za novinarski poklic, da bi hotel napravit! iz svoje šole nekako tvornico za žurr.ai rte. Zato »ovorl previdno o olaišanju prehooa v prakso«. Je pa tudi tajni svetnik in prcie-ror ter kot tak dobro razume, da morajo titi njegovi slušatelji obenem tudi siušatelH univerze, ker so vse stroke, ki spadajo k znanstveni naobrazbi novinarja zastopanj fe ra univerzi. Bodoči uvodničar mora ia t-niv-rzi poslušati zgodovinska, narodnogospodarska, zemljepisna, tetm:čno-uprav-ta, politična in nekatera druga predavanja. gospodarski referent ae mora zanimati na univerzi ta obrtništvo, trgovsko pravo, za fnančne, borzne, prometne In poijidelske razmere.- Bodoči urednik podlistka se mora temeljito seznaniti s filozofijo, psihologi-jo, etiko, estetiko, t zgodovino književnosti, umetnosti, glasbe ki kultm-e. Zj slušatelje vseh teh rubrik Ima prof. BOcncr strokovni predavanja o zgodovini novinjrstva, 6 organizaciji in tehnftl dnevnega tsska la n novinarski politiki. Kot dopolnilo k temu učnemu načrt« je za slušatelje univerze zavod za novinarstvo, na katerem so posebni praktčnl tečaji In novinarski seminarji. O proble.-fli, kako naj se uvede novinarja v njegov poklic, predava dr. Arno Gflnther, o metln-nju in tehniki podlistka Hans Oeorg Rich-ter, o gospodarskem in trgovinskem urejevanju Otto Schumann, o samos^ojnen tredovarju, kakršno Je potrebno p M pm-vincljalnih listih, pa dr. Johannes Klrin^a-jl. l-oleg tega predavajo poedini profesorji še o organizaciji poročevalske službe, o produktivni tehniki, o administraciji, llskov-t.em, avtorskem bi založniškem pravj. L»rugi namen zavoda je podpirati .mans'-veno naoorazbo novinarjev. Tisk Je taka važ-n člriteli kulturnega In gosoodarsk.;-ga življenja, da morajo bit! njegovi eksl-rtenčni pigojl. niegovo pravno sta'išče, statistična in psihološka sila znanstveni opredeljena. Vse, kar se pojavi v ncvlnah o novinarstvu, je shranjeno tn v zavodu in \zorn* katalog (urejen tako, da so označena vsa imena avtorjev in novin) omogolri najti vse, kar js bilo kdatf prlobčeno v kv ki perljodični reviji o problemih, tičočih s« dnevnega tiska. Zavod ima tudi bogato knjižnico, <1 obsega zgodovino novinarstva, dela o an-lf'cškem, francoskem bi amer&kem tisku, knjige o razmerah modernega tiska, o fe- tflletocj In statistiki, o založništvu in d®-»pedlcijl. kataloge ča*oni«ov in vse letnika novinarskega In založniškega strokvnegi tiska: pole; tega Je na razpo'«go tudi bo-gata beletristfka. kolikor se bavi c žuma-ilatt, kakor f*reyta?ovi »2i'rna'isti«. StrHd-bergova »Rdeča soba«, Hamstmov »R:-aaktor Lvuge«, Balznoove Izgubljene iluzije«, Maurassairtov »Ljubljenec^ Heimaa-i.ov »Armand Carrel» Itd. Se obsežnejše so zbirke te novinarska visoke šo!e. same dragocenosti, ki prcdoli-jejo zgodovino novinarstva od prvih začetkov koncem srednjega veka do današnja dr.i. Tu vidimo v poediivh Izvodih ali pa v celih serijah najstarejše novinarske pooisa \ojnih dogodkov, pomorskih ekspedicij, ..loiinov, potresov, nnvlne iz 15. st~W;a, polletnik, ki ga je lzda:al Michael Iz Čislata v Avstriji v 80. letih 16. stoletja, podatka o frankfurtskem velesejmu, »nkrat ni !eto lzhaia>oč1 list »L Esprit de Cours«, VI M) ga pošiljali iz Holnndske, daliel glasilo velike francoske revo!uc:je »Moniteur Un'-vei-sel«, nemfke l;ste lz 18. stoletja, kakijr • Gazetta de Frankfort«, Schlozrovo • Staatszeltun"«, Posseltove »Pol;t'sciia Annalen«, »A'emar«'!«, »Acta Cruditorum«, ti so bila tiskana v Llpskem po vzorca »Journal* des Savvatrts« in "ste, ki jih rt fcdpral *ricdrich VVilhelm T., kot »Leip-zlger ZeHung« iz leta 1650. V zbirki so pa razpolago poedlne, često prve številke pe-tljodičnega tiska iz vseh delov sveta, » vseh jezikih, časopisna korespondenca a druge starinske pnb?'VacT>e v cel'^1 serfai sili pa poedimh številkah, dalje nove številke strokovnih glasil In nekaterih političnih d-evnikov. Vse to Je na razoolago sld-?ateljem novinarske visoke šole v Lip-»kem. ki jim lahko ml. slovenski in jucoai v venski novinarji zavidamo. I Strojne tovarne in livarne d. Stroji za obdelovanje lesa — Turbine — Železne konstrukcije — Armature — Sesaljke Železolivarna Zvonovi d., Ljubljana Transmisije — — Brizgalnice Kovinolivarna 1896-a Najnovejši ^amSki klobuki došli v modnem salonu IDA ŠKOF-WANEK n"s,edn,ci LJUBLJANA. Pod Iranio 2. Priznano solidne cene. — Preoblikanje in predelovanje se točno izvršuje. U3-a ktjknsnt.it Ia trpežna pohištvo f« lit'ugodnejših * ceatk pri t«ikoY«i«kB (bivuia uiiUlJa Ql«i»«u« Matic«) ALFONZ BREZNIK Liabtjana, Kastni Irg a P« «I aufUIrsta. btoUe aajbojaiela Izberi vukovnlpik jo da l, mojtlnklli Viotia U ■ailiMjtih »uua. Najpopolmlia Ividli« JujtoalaviJe! «1« Resiauracija-pension ..lovacki rog" Selce, Hrv. Pr;morie Opčina poseduje moderno morsko kopaliSeč. — Imam na razpolago 80 čistih sob. Vodim izbomo v celem Primorju znano najboljo domačo kuhin:o, kakor sem isto vodil v hotrlu .Rokan*. Posedujem uajbolja primorska v ma, kakor ludi druge pijače katere so vedno na ledu. Za obilni obisk se priporoča z velesloštovanjem KABL DO VEČ AR I5&5-« BELOKRANJSKI DAN. Vrliko tombolo priredi Belokraniska podružnica S P. D. dne 3.ma{a t. 1. na Kongresnem trpi v Ljubljani za zgradbo planlnakega doma aa Mirni pori v Beli kta.ini. DOBITKI: I. S tomboli 1. Spalnica Iz oiehovega lesa ...... 4000 Din 2. R salnl rro|........... 5.000 Din a M Iko kolo...........30 0 Din 4. Šivalni a ro|........... 4.000 Din 5. Knjl^n ea, zastopana po vseh modernih pisiieljih............1-500 Din 6. Kuhinjska oprema.........1 500 Din II. SO kvatern \ obsegajo^ih zelo poterebnlh reči kaVor: vreča III. 50 £inkvlno« / mokr, z^boj sladkorja, dežni plašči itd. Dobitki to razstavi eni pri g. Ivanu Cernetu, Dunajska cesta. Pred tombolo odhod belokranjskih svatov v pristnih narodnih notah z godbo in donitki po mestu. 17SJ-. BC Kupujte te sreikel "M asBasEra IVAN ZAKOTNIK S MESTNI TESARSKI MOJSTER Tclct'n " 378 „ Tsakttretaa tesarska tr.jUu poajet^a ia laipetava aa dekela in r: ruski premog in koks Vitke nste Hi ti'kega izvera ter aripa-teti pasebat pivsvitioi teiko^loviiki ia angleški koks za livarne ia domito ntrn-rabo. kovaški premog, trm ptemtj ia kr.keta Naslovi Promeiti zsfod za tmi i i i Litiiizci MlkloaUavn eoaia Stav. 1S.L »-« Stanje vloženega denarja pieko 130 milijonov dinarjev aH 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto\ anju. Zlasti plafiuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska čtcdionica) V LJUBLJANI Jamstvo n vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je vefje kakor kjctkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničr.cga premoženja Se mesto Ljublja na z t sem premoženjem in davčno moč jo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sc tfiits denar mladoletnih, tapal uradi ceikvcui in cfctiae občinski denar. Naši rojaki * Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naii hrcnilnid, ker je denar popolnoma vari ALEKSANDER.-DUAAS ZVESTOBA DOGROBA (LA-DAAC DE* AONJO^EAU) 115 možgani so mu oslabeli, ln samo dobroto storimo Franciji, če jo rešimo takšnega slabiča!« glasno pristavi Guise. «Jaz bi ga najraje takoj ostrigla!» pravi vojvodina in jame kralja obkladati s ploho najgrših psovk ter se mu pačiti, kazati osle in igrati pred njim gor in dol. Toda izza samostana se začuje velikanski ropot in žvenket orožja, kriki in tudi nekaj strelov arkebuze. Na to je nastopila tišina. Zarotniki se spogledajo. Skozi tišino se začuje nekaj krepkih zamolklih udarcev na velika vrata. Udarci so se slišali v pravilnih razmahih. Obirga? Sedaj so zarotniki napeli vso svoio zgovornost, da v zadnjem hipu, ko prihaja odločitev, ko se njihovi zgoraj menda že bijejo proti prihajajočim telesnim stražam, izvabijo ali izsilijo o dslabotnega kralja odstopno izjavo. »Podpiši, Valois!» grmi Gorenslot. «Dali ste mi rok do polnoči!« tužno odgovori kralj. «Aha, ti oklevaš, ti si domišljaš, da te on podpira!« «Naj umre, ako takoj ne podpiše!« vrešči histerična Montpensierka. Zunaj se ropot in udarci po-večavajo, udarci padajo pogosteje. Foulon odide iz celice v ladjo, se popne na okno, skoči pa naglo nazaj v ladjo in vikne ves bled: «Svicarji so provalili skozi vrata, mrgole po samostanskem dvorišču in so obkolili že vso cerkev!« «Pa dobro, branili se bomo! S takšnim talcem se ne udarno!« de ravnodušno Mayenne in grozeče pogleda proti kralju. «Podpiši!» se zadere ponovno Gorenilot in stisne kralju pero v roke. Ta res nekaj začečka. ^Podpisal je!« hrešči Gorenflot zmagoslavno, in vsi si oddahnejo. «Potem smo mi kralj!« izusti kardinal de Guise dostojanstveno in Izroči listino svojemu bratu vojvodi. Kralj je tačas v obupu prevrnil svetiljko in v celici je zavladala tema. Pa nič za to, vojvoda de Guise je imel dragoceno listiro v rokah. «No, kai?« vpraša eden pobožnih menihov, k! je bil pod kuto zares dobro oborožen zarotniški plemič. «Cril-lon prihaja s svojo telesno stražo . . . » «V imenu kralja!« se začuje sedaj v cerkvi sami močni zapovedujoči Crillonov glas. »Kralja ni več!« vikne Gorenflot skozi okno. «Lopov, kdor to pravi!« vikne Crillon nanj. »Tega meniha dobite živega!« Gorenflot se prestraši in skoči zopet na tla. »Razbijte vrata, dragi Crillon!« vikne izmed vojske glas, jasen in zapovedovalen, pri čegar zvoku so se vsem.zarotnikom strahu naježili lasje na glavi. Bil je to glas tnža, ki je z golim mečem v roki odločno stopil iz vrst svojih vojakov na stopnice opatije. »Takoj, sire!« odgovori Crillon in se sam na čelu izbranega Stevilca pripravljenih najmočnejših Švicarjev zažene proti vratom, po katerih jamejo padati udarci s sekiro s takšno močjo, da se je potrese! zid. Sedaj stopi prior drhteč na okno in vpraša: »Kaj želite?« «A. vi ste to, gazda Foulon?« vpraša mirno oni isti zvonki glas, ki je preje tako prestrašil zarotnike. Tak vrnite mi že mojega Saljivca, katerem držite Se vse popoldne ifl ves večer zaprtega. V Louvru mi je dolg čas in Chicot mi je potreben.« »A jaz se tako izvrstno zabavam, sinko moj!» vikne Chicot, plane med zaprepaščene menihe, sune dva od njih v stran in pohiti s kukljico na glavi do okna. Za njim ostane samo popoln poraz in globoka tišina. Vojvoda de Guise edini ima moči, da razvije pergament z odpovedno listino in prečita v mraku s težavo podpis »kralja«, s tolikim naporom izsiljeni podpis: »Chicot Prvi«. In zakolne: ^Chicot! Sto hudičev!« »Naglo, naglo, izgubljeni smo! Izdani smo bili!« vikne sedaj kardinal. »No, kar bežite, katoliški lopovi!« vikne Chicot za njimi ln udari Gorenflota s konopccm, katerega si je odpasal. XXI. OBRESTI IN GLAVNICA. Ko je kralj spregovoril, so ga zarotniki spoznali in kar lasje so jim pričeli vstajati, kajti zavedali so se, da so se strašno pregrešili in da jih čaka morda grmada ali pa sekta. Vedeli so, da so storili veleizdajstvo, ki se je takrat kaznovalo še vse drugače, kakor danes, ne samo s smrtjo amp-k tudi z mukami. In videli so, da so partijo zaigrali, še le mnogo pozneje so si upa'i zopet misliti, da pravzaprav ni r.ič hudega, če izgubiš partijo, in da potem pač začneš novo.. Tisti hip so bili take strašno poraženi, da niso videli izVdu.j Mislili so samo na beg. Chicotov podpis pa jih je pv/rliuj tega razjaril, kajti videli so, da so bili izdani in da jih jc dvorski šaljivec povrhu vsega tega ime! še za norca. Chicot ie s smehom vzdržal niihovo prvo burjo. Gorenflot pa ;c pobegnil. Plemiči so se sedaj hoteli v zadnjem hipu 'juro osvetiti kraljevemu šaljivcu, ki jih je s svoiim mirom in posmehom še bolj zadržal, kakor kardinalovi nasveti, s katerimi jim je hotel kardinal raztolmnčiti, da bi jim Chico<(.va smrt sedaj ne samo nič ne koristila, ampak celo škodovila ker bi jo kralj strašno osvetil. Zato so spustili meče, in Chi.-ot se jim je še nadalje smejal. Med tem je zunai postal kralj nestrpen, pričel je pretiti. Crillon pa je podvojil svoje jake udarce na vrata. Zato uV.aže Guise po kratkem posvetu s svojimi, nai se umaknejo, in tudi Chicot je slišal to zapoved ter se še kar dalje smehk'1 Po noči, ko se je posvetoval z Gorenflotom, nič hudega s't:-tečim, je izvede! tudi za tajni hodnik, ga je točno pregledr.1, vse povedal kra'ju, in pr^d izhodem tajnega hodnika že zd?v-naj preži s svojim odredom gosnnd de Tocquenot, poročnik švicarske telesne straže, k"»Vor mačka pred mišjo luknjo Pristaši ali glavni voditelji lige so očitno mora'i pasti v volčje kremplje. Prvi je šel kardinal s kskšnlmi dvalsc«lrnl možmi, rotem vojvoda de Guise in nazadnje vojvoda de Mn-yenne, ki je bil odbran, da krije umik. Chicot, pred katerim so morali defTrati. se "m je s krohotom *me:al. nn-TvMi ra ko je ni-rširal nvmo njega pove?enih oči in rdeč od snmn, jeze in žalosti, debeli, s salom obloženi vojvoda de Mayeinc osebni nerri;ate!i Che me kom-oan ona) v sredini Beograda. — Vprsšatl na Post resttnte štev. 885, BeOg» bnnce, alr» H, putitura ta ostale p» Uebičin. u r n I Mw ifl'«! in li¥?rne II Mm II., M$\i t. 35 ZVONARNAi IV. Karlovaka cesta St. 1. Ust»-m-n-:»* lc-ts 1767. n n Prvovrstne bronaste zvonove priznano krasnih glasov po konkurenčnih renah. Zaradi izdatnega razširjenja obrata so tiobnvni roki zelo kratki. 1950« Zahtevajte cinik I Najbeljil materija!! I -J Za pomladansko sezono priporočam novo dospelo blago sa plaSIe, kostima In obleke Najno. volie karirasto blago (shottisch) najboljiega prolsvoda. Pribor sa krojače bi Uviljo. Nogavica In rekatice. Molke srajce v najboljši kakovosti. Kravata, molke nogavica ta naramaica. Blago sa iatae obtoke In bluse. Zalo primerne cene! Zelo primerne cena! l«04a Hodna trgovina F.Michelitsch, Maribor Goaoosfca ulica tU 14. Hnogo denarja prihranite, ako pred nakupom blaga za nbleke, perila, sraic, ovrj»'.n:c, naglavnih rut, šerp, obrisalk, nigavic, odej. naTazličnrj$ega drugega b'ao;a ter usn a obiš:U'e Ugovino, kjer so cene nainižje in sicer pri tvrdki „DAM8CA", Majzel & RajSelj LJUBLJANA, Turlaš^i trg št. 1. 1660« ■ET \ RENTABILNO POSESTI/O ^ s selo rodovitno semljo v Slovenskih goricah blizu Maribora Lepo posestvo, aroiidfrmo, približno 6 km od Maribora med Sv M^-jeto. Pe»n co in Jarem,10, 36 or.lov rodovi nih njiv, travnikov_ gorlc in mali grd, na glavni cm«, obstc;eče ii gospodarskih poslopij: 1 hiša za gospodarja. 1 hiša ra oskrbnika, klet In prešo velik hlev s kolam co in gumno ter 3 rinliarska poslopja z vsem živim In mrtvim invent.ijem, se proda ra Din £40.000—, Cenj. ponudte na A. REIS.MAN, M.ribor, Voj..iniška ulica 6. Zdravilišče Rogaška Slatina i. «... ... ... ... ... .v. ,„ ,i NajlepSe in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SHS. Svetovnoznanl zdravilni vrelci: „TEA1PEL", „STYR!A«, „DONAT«. Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic ln jeter. Sezona: MAJ - SEPTEMBER. Cene zm rne. — V pred« In po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost — Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča 1902-a Rogaška Slatina. i i Kdor oglašuje, ta napreduje I Za pravilno rešitev svoje velikonočne križanke rasmsuje „Jutro" sto nagrad v skupnem znesku nad 5000 Din. Prva nagrada znaša 2000 Din. V današnji številki «Jutra» prinašamo obljubljeno velikonočno križanko. Za pravilno rešitev križanke razpisujemo sto nagrad v skupni vrednosti preko 5000 Din. Nagrade so sledeče: Prva nagrada 2000 Din v denarju; # ' Druga nagrada 500 Din v denarju; tretja nagrada: vse v «Jutrovi» knjižnici izišle knjige (8 vezanih knjig v vrednosti 265 Din); deset nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana «Lucifer», v skupni vrednosti 450 Din; dvajset nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana »Veliki inkvizitor», v skupni vrednosti 600 Din; dvajset nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana «Hči papeža v skupni vrednosti 600 Din; dvajset nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana «Pater Kajetan«, v skupni vrednosti 600 Din; sedem nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana «Gusarji», v skupni vrednosti 140 Din; deset nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana « Blagajna velikega vojvode®, v skupni vrednosti 150 Din; deset nagrad: po en izvod «Jutrovega» romana «Prigode gospoda Collina», v skupni vrednosti 100 Din. Celokupni znesek nagrad: 5.140 Din. Za nagrade se more potegovati vsak čitatelj «Jutra*, ki križanko pravilno reši. Pošlje naj na uredništvo «Jutra», Ljubljana, rešitev v kuverti in poleg priloži iz «Jutra» izrezano križanko. Za rešitev samo zadostuje, da so v vrstnem redu številk pravilno navedene najprej vse vodoravne, nato vse navpične besede. Kdor hoče, naj si ooleg tega sam nariše križanko in tudi v njo vstavi odgovarjajoče črke, Na Izrezke iz «Jutra» pa ne pišite, ker se na časopisnem papirju napisano slabo čita. Ime s točnim naslovom napišite pod rešitev, tako da se da odstriči. Rešitve morajo biti poslane uredništvu «Jutra» najkasneje do 21. aprila 1.1. Na rešitve, ki pridejo kasneje, se uredništvo ne bo moglo ozirati. Potom žrebanja, ki se bo vršilo javno pod notarskim nadzorstvom in katerega podrobnosti še objavimo, se bo nato določilo, komu izmed onih, ki so križanko rešili, pripadejo posamezne nagrade. Izid žrebanja kakor tudi imena vseh onih, Id so nam pravočasno poslali pravilne rešitve, bomo objavili v «Jutru» v nedeljo 26. t« m. Križanka priobčena v velikonočni številki «Jutra». 1 39 w 2 44 46 49 { 53 55 57 tt 3 61 4 Hi 9 5 w ni 6 w m 7 Ms m m 8 41 m 51 m 10 59 62 11 t w 12 54 m 13 14 B 15 56 # 16 8 H 17 w 8 18 58 MMM* m Hi! 19 S 20 S B 21 II 50 B 22 m 23 40 42 8 24 48 52 18 25 60 26 43 IS 27 H 28 29 45 P 30 w 31 w S » 32 47 m 9 33 S 34 p H 35 63 36 H 37 g 38 Bete de pomenijoi A Vodoravno« 1. kratica za dolžinsko mero; 2. jugoslovenski pesnik; 3. oblika pomožnega glagola; 4. vrsta glasu; 5. mesec; 6. žensko krstno ime. V _ 7. nevarna bolezen; 8. krajevni pojem (pesniška ob- lika); 9. oblika pomožnega glagola; 10. naprava zoper poplavo; 11. beseda iz znanega Cezarje- vega vzklika; 12. nekdanje slovensko ime če- škoslovaškega mesta; 13. rimski cesar; 14. naselbina; 15. predvojna denarna enota; 16. predlog; 17. kaj dela žerjavica; 18. donašalec vesti in blaga; 19. značaj zverjadi; f 20. strup, ki mori Slovence; 21. tri četrtine imena moderne- ga vozila; 22. vrsta glasu; 23. velika časovna enota; 24. kaj pričakuje vsak reševa- lec te križanke; 25. poziv k miru; 26. del očesa (znanstveno ime); 27. kakšna je močno segreta voda; 28. nekaj, kar marsikdo zamo- tava; 29. kraj v Sloveniji, znan Iz Er- javčevih soisov; 30. ime grške črke; 31. poljsko delo; 32. bližnji sorodnik; 33. živčni napad; 34. kraj v neosvobojenem Pri-morju; fjftgk vseučiliški organ; izraz iz elektrotehnike; moška toaletna potrebščina sklon osebnega zaimka. 35. 36. 37. 38. B. Navpično: t 1. kratica za politično stranko Jugoslavije; 8. jugoslovenski politik; 34. oblika pomožnega glagola; 39. na jeziku vedno, v srcu red- ko; 40. iz slovenske zgodovine zna- ni vitez; 41. vsestransko uporabna snov; 42. velika morska žival; 2. izraz nezadovoljstva; 17. krajevni prislov; 43. kraj, ki slovi iz francosko- nemške vojne 1. 1870/71; 44. boleče mesto na telesu; 15. cirkuški igralec; 45. Evina hči; 46. število; 12. nekdanji naziv mladega sodnika; 47. povzroča otrokom veliko veselje; 9. velika kača ali del ženske obleke; 48. član evropskega naroda; 49. teritorijalna upravna enota; Vse staro in mlado pije le Uw Kdster hdhao jft 50. pridevnik, ki pove, zakaj je marsikateri hrib težko dostopen; 5f. nežen naziv domače živali; 52. vprašalnica; 53. začetnica prijateljske države 54. občutje ugodja; 33. najdragocenejša tekočina; 55. moško krstno ime; 56. drugačen izraz za pregovcr; 31. poganski svečenik; 57. zob; 58. svetopisemska oseba; 28. sestavni del jabolka; 59. podzavestni duševni deživ- Ijaj; 25. znani filmski igralec; 3. literaren proizvod; 60. rastlina; 61. veznik; 62. za sprejem potreben akt na- grade; 63. izraz iz igranja na karte. Rešitev križanke v »Jutru" 5. t* m. Pravkar izišla in težko pričakovana knjiga t Rud. Badjura: Pohorje. Praktični vodnik po Pohorju, Kotjeku, Ple-šivcu, po Dravski, Mislinjski. Mfžiški, Dravinjski dolini i. dr. krajih v Podravju. 124 strani, 19 slik, 3 zemljevidi (pregledna karta Slovenije, talni načrt ftlar.bora, generalna karta Po-dravja). Cena za vezan izvod 40 Din, s poštnino l Din, priporočeno 3 Din več. Naroča se pri zaioiniku, v knjigarni 2046 a Kleinmayr & F cd. Bamberg d. z o. z. v Ljubl/ani, Miklošičeva cesta 15, Besede so pomenile: a) vodoravno: 1.) Jugoslavija, 2.) Lovor, 3.) Anica, 4.) Rešetka, 5.) Jutro, 6.) Polten, 7.) Veter, 8.) Kamen, 9.) Karadjordie: b) navpično: 1.) Jelen, 6.) Pater. 8.) Kd.,? 10.) Govor, 11.) Sir, 12.) Ana, 13.) Ivici, 14) Agava, 15.) Peter, 16.) Livek, 17.) Red, 18.) Nomad, 19.) Čenče. • Da Je bila ta krlžanRa res znatna težja od prve, nam kaže števil® reševalcev, Ki' |e padlo to pot na 145. Precej črk grtov.h besed pravzaprav pri križanju ni prišlo v poStev In je bilo sat« samo par besed takih, ki so se takorekoč same rešile. Daš !• pa Je povzročilo tudi, da so ss vstaviie lahko besede, ki sicer niso edgavtrjale našemu načrtu, a so bile vendar smiselne ia niso ovirale pravilne rešitve ostalih izrazov. Vse take slučaje smo seveda priznali kot pravilno rešene. Točnih rešitev križanke Je bilo 105. — Neka) zakasnelo dospcih rašitev prve križanke nismo mogli vzet! več v poštev. Nedeljsko križanko so pravilno rešili: Breda Pcdgornikova, Ivo Griinfeld, Emili, ja Spilcr, Mir« in Lidija Jugovic, F. Kalo. kira, Boris Bczenšek, Maks Megušar, Dore Matul, Franc Rozman, Boris Zittcrschiager. Vinko Stembov, Engcibert Lcskovcc ml., vsi iz Ljubljane; Vcljko Sikosek na Muti, Bo» ris Vladimirovrč Čehe ta rev v Zalogu, Franjo Zgaga v Bitnjah pri Boh. Bistrici, Anton Ko» mac v Št. Vidu pri Vižmarju, Ema Zcnco. vich v Trbovljah; Mitja Omersa, Boris Exei, Stanko Božič ir Celja, Janez Pretnar z Ble» da. Julij Cerkovnik v Beogradu; Irena Wretxl, Albin Juvanc v Rogaški Slatini; Ela in Stanko Eržen v Zapužah pri Lescah. Adolf in Franc Kokol na Laškem; Drago Drnovšek v St. Pavlu pri Preboldu; Ante Po* točnik, Nestor Mam, Karlo Mayr, Jakob Gabrič ml., Boris Fink v Ljubljani; Zora Poi v Topolščici, Josipina de Gleria v Kranju, Anka Finkova v Celju, Mara U&o ničnik v Domžalah; Josip Mayr, Vladimir Ulrich. Stanislav Megušar v Ljubljani, Mil. ka Slokar v Domžalah, Boris Kocijančič, Jo» ško Jereb, Marjan Michler, Olga Pahor, Pav« la Avsenik, Viktor I. Fibjan, Leonard D. Ju« rič v Ljubljani; Poldka Glohočnik v Tržiču, Valči Hrovat v Čatežu pri Veliki Loki, Q. ril Podgornik v Begunjah, Julij Videtič v Tržiču, Pavci Anderlič v Celju, Angela Ko. ro«ec v Zagorju on Savi. France Lukman in Milan Gustin v Ljubljani, Stanko Stegu v Celju, Rudo Pcrdan v Rogaški Slatini, Jan ko Sketclj r Ljubl'»mi. Ivan Mejač v Hrast, niku, Alojzij Zavodnik v Celju. Ela Proscs nova na Javomiku, dr. Fran Kolterer v Ro» gašlu Slatini, Josip Macarol v šmartnem pod Šmarno goro, Božidar Čulk v Celju, Jelka Čop v Celju, Tonček Peinfalk v Ljubljani, Kari in Alojzij Praunseis v Laškem, AdoK Ivane v Sodražici, Maks Košir v Ljubljani, Kari Pere v Cciiu, Ivan Belic ml. v Zalogu, Gusti Pahor, Marijan Poznik, Andrej Zu» pančič, M. Zupančič, Iči Majcen v Ljubljani, Vilka Brodar v Celju, Kristijan Zanuškar v Zagorju ob Savi, Vlado Schmidt v Celju. HusRu in Schisži v Kranju, Baldomir Sivin« iek v Ljubljani, Vaclar Požar v SodraSici. Marica in Slava Florjančič v Celju, Milan 2un, Br«.nk« Bergcr, Mirko Gregorčič, Sonja Ftrjančii v Ljubljani, Burdvch v škofji Lo« ki, Fartka Ste:gar v Kranju, Josip Christof, Milena Hrezijiar, Mirko Lokovšck v Ljubi j a» ni. Ciril Poč v Zetnunu. Slavko Vuk na Vrh« nlki. Vera Kiauta ra Planini, Andrej Perko na Ril:«ku, Alcksij Drufovka v Ljubljani, Franjo Kisel v 5t. Jurju ob juž. £el., Rozika Sarlah na Ponikvi ob juž. žel., Ernest Dras «ar v Karlovcu, Vojteh Hrabalek v Celju* Edgar Vončina v Tržiču, Hubert Frohlich v Ljubljani, Minks Komac v St. Vidu. H. Go« rinšek v Celju. (Gdč. Pavla T. v Preddvoru rad Kranjem: Vaše rešitve pri najboljši volji nismo mogli popraviti. Mogoče bodete imeli pri novi križanki več sreče!) Tovarna fes Pek 99 v Liubtiani) ie že začela obratovati! Mate Mam: Inštruktor (Iz delovanja hudičevega.) I. Hudič Lucijan se je ves potrt pripla« zil iz pekla na svet. Njegov predstojnik ga jc bil pred vsem starešinskim /bo* rom ozmerjal in ga imenoval največje« ga bebca in lenuha, kar so jih kdaj vi« dele podzemeljske stene. Peklo ga je to in gorko premišljevanje mu je še bolj razgrevalo črne možgane. »Največji bebec nikakor nisem; saj sem vendar spravil v pekel že marši« katero dušo, ki je bila zares pobožna! Pa mi stari očita, da mu dovajam samo brezverce, vernike pa nobenega! Kakor da bi mu brezverci sami od sebe cepali v past in kakor da bi bilo verne res tako imenitno loviti! Se vidi, da je naš stari še čisto po starem kopitu in da ne pozna svetal« Lucijanu je njegov predstojnik nalo. žil težko nalogo, da mu mora privesti kaj izrednega, sicer ga pošlje na Brezje in bo moral devetkrat po kolenih okoli glavnega oltarja! Br... Streslo ga je. Bebec Lucijan nikakor nI bil, pač pa len do skrajnosti in pa pijači udan. Za en liter vina, so govorili o njem, da bi izpustil dušo iz rok, za dva »itra bi pa ceJo misijonaril čisto v krščanskem du« hu! Taka neznačajna svinja da je bil' In to je predstojnika jezilo; zato mu ie moral enkrat pošteno zabrusiti v zo. be, kar mu gre. Lucijan je premišljeval. Poznal je svojo dobro stran, pa tudi za svojo slabo. «Kakor vse kaže. zdaj ne bom smel nekaj časa več piti!» In popraskal se je po svojem črno* rdečem nosu, žalostno pomahal s Čopa« stim repom še enkrat pomislil na kra« ško in dalmatinsko črnino, pa odločno zmajal z glavo: «Nak — toliko časa niti kaplje več!» In Lucijan je šel trezen na delo. II. Gospod Skrbina je bil vsestranski vzor In težko je označiti na primeren način njegove vrline. Rojen je bil pod srečno zvezdo in vzgojen tako, da je bil njegov značaj kakor točno prepisan Iz najboljših del velikih pisateljev in globokih mislecev. (Kajti samo veliki pisatelji in globoki misleci vzgajajo, in to vedno!) Težko je reči, katera njego. va krepost je bila največja, ker so bile vse velike. Oblečen je bil vedno doetoj* no in nikdar mu ni visel kak gumb v poslednjem stadiju odpadanja od suk« nje. V politiki je iz načela hodil z des. nico, bil je pravoveren in nasprotnik reform ln revolucije, prijatelj mini in zlate srede. Pil ni in kadil tudi ne, kar mu ie dosti pomagalo, da se je solidno oženil z zvestim srcem in z delavno ročico. Posvetil se je učiteljskemu poklicu: kajti sejati prave in dobre misli v mla« da, dobra srca in oblikovati pravilno to našo dovzetno mladino, kaj je pač lep. Segal In gospod Skrbina si je natančno iz. delal in zamislil svoj učni načrt in si ga napisal ln ga od dne do dne Izpo* polnjeval. In pred njegovimi očmi je vstajala prelepa slika njegovega vzorne* ga delovanja. Mladi, ukaželjni zarod sedi v klopeh. 2ivahne njih oči se upro naravnost v njega. Niti eden se ne gane. Pozornost in pazljivost učencev je naravnost od* lična. On jim razlaga. Potem poizkuša, kako so razumeli in kaj so si zapomnili. Odgovori so izvrstni. In tako dan za dnem. Nadzorniki se temu čudijo in njemu — učitelju Skrbini — čestitajo k izrednim uspehom... Iz prelepih sanj vzbudi gospoda škr« bino trkanje. Vstopi Lucijan. •Moj poklon, gospod učitelj!« In je Lucijan pravil, da potrebuje in* struktorja in da so mu njegovi prijatelji priporočili njega, gospoda Skrbmo... Dobro se je to zdelo gospodu Skrbini, le fe ogledati si je moral teg« gospoda Lncijana. ......... iku* ne« Gospod Lucijan je bil zdrav, prik pen mladenič dvajsetih let, morda t koliko preživih oči, sicer pa splošno jakr dostojne vnanjosti in finega vede. nja. Iz boljše hiše! (Hudič jc ponavadi tak, če ni nag.) In sta napravila dogovor. Učene«* Lucijan je vzbuial naravnost občudovanje Skrbinovo. Par ur — pa tak napredek! Sijajen rpomin, oster raz« um In pa marljivost! Izredno bitje, ta mladi Lucijan! (Kakor vsak vrag pač.) In tako se je zgodilo, da je gospod Skr« blna pridržal svojega učenca večkrat pri kosilu in ga predstavil svoji ženi. Gospod Skrbina se je hudomušno smeh« ljal deviški zadregi in deški skromnosti Lucijanovi, ko je prvikrat 3cdel v druž« bi gospe Skrbinovc, ki nikakor ni bila napačna. Gospcj pa je bil Lucijan tudi jako všeč. Kakor jc pa bil gospod Skrbina z Lu« cijanom nad vse zadovoljen, tako so mu učenci v soli začeli delati skrbi. Oni vzorni, prej tako pazljivi in pridni učen« ci so krr čez noč postali ničvredneži: začeli so lagati, nehali so paziti in učiti se in on jih je moral neprestano oporni« njati in jeziti se nad njimi. Oni dan na primer je prišel v razred in na tabli je bil narisan on sam — z ogromno fajfo v ustih in s kmetsko ma« relo pod pazduho! «Kdo je to napraviP« In v*ak i" trdil zaf\ da ni on tega narisal, za *irugcga p« n. vo, !:cr gn ni videl, . „ In jc bi! ves razred ljuto ozmerjan in zaprt. Pa ko bi samo to bilo! Pa so se začele goditi še hujše stvari. Okoli ka* tedra je našel raztresene sledove ciga* ret. Preiskava po vseh žepih je poka* zala, da noben učenec nima tobaka in cigarct. In tako jc šlo dan za dnem. G~socd žkrbina ni pil in tudi ni klel. Odkar pa je nastala taka zmeda pri njegovi pravilni vzgoji (pravilna vzgoja je ona, ki j- pravokotna), je začel po* malem kleti in piti, potem pa vedno boli in bolj. Gospod Škrbina je nastopil rakovo pot. III. Lucijan jc razpredel svoje delovanje na šolo ir na dom Škrbinov. Še prede i je bila ura osem, je Luci« jan žc stal v razredu. Premagal se je ob pogledu na božjo sliko tam spredaj in pretrpel ocenaš. ki ga je učitelj od« molil pred poukom, in se potem pri* pravil k delu. Pustil je najprej, da je gospod Skrbi« na nekaj časa nemoteno razlagal. Po« tem pa je stopil k najbolj živemu učen« cu in ga od zadaj pošteno vščipnii v uho tako. da je fant zacvilil, sc blisko* ma obrnil in svojemu součencu, ki je sedel mirno za njim, prisolil krepko klofuto. Lucijan se jc nevidno — nevi* den je bil v Soli vedno — umaknil; kajti stvar se je zdaj lahko razmotrivala brez njega. Gospod bKrbina je vzrojil. Sokolstvo Sokolska beseda LetoSnjo glavno skupSčino JSS, ki se je rrSila dne 22. marca v Brodu na Savi, je otvoriJ brat starosta E. Gangl z govo. rom, Id ga priobčujemo pod 0. štev. *9o. iolsfcega Glasnika* v izvlečku v slovenščini Ko je pozdravil delegate vseh 2up, je nadaljeval: »Zborujemo ob Savi, ki Brka svoje živ-jjenskc 6ile iz samih 6kalovttih grudi na. ših planin, nad katerimi caaruje naš častit. Ijtri očak Triglav in se s svojimi oledene-liml vrhovi svobodno in ponosno razgleduje po naši preteklosti, po naši sedanjosti in po naši bodočnosti Naša Sava se izpod Triglavskega pogorja preliva v vedno na. raščajoči moči in mogočnosti po naši zemlji, pozdravlja in budi k življenju z veko. vito pesmijo svojih zelenih valov naše vas! in naša mesta, z bobnečim svojim tokom kakor ogromna žila tvornosti in plodovito-stl napaja in oživlja naše ravnino, dokler eo nje 6ijajna gladina ne okrasi z odsevom slikovitosti našo prestollce Beograda. Tn bruha neizčrpno svojo moč v strugo Dunava, ki se z njo pomlajevan in z njo v veletok dvigan široko in ponosito nosi proti izlivu. Kakor so bili davno in nedav-no okrvavljeni ti valovi, tako danes srebr-no in bliskovito žarfi pod perutmi Belega orla, ki nad to zemljo in nad temi vodami zmagovito kroži v silnih zamahih nezlom. Jjivih svojih kril, obkoljen in zvesto sprem. 3jan ofl nebrojne jate sivih Sokolov! Evo nam žive slike našega sokolskega življenja, ki je poteklo iz enega srca se. verne slovanske zemlje, se razlilo in raz« mahnilo po vsem slovanskem svetu in tudi našo Jugoslavijo objelo in oplodilo s svojo silo in blagodatjo. Blagoslovljeno od naše vdanosti in od naše hvaležne ljubezni veliko srce Miroslava Tyrša, ki si nam spo-čelo čudotvorno moč sokolske ideje — to ogromno zakladnico našega slovanskega bratstva in naše slovanske tvornosti, ki nas dela ponosno in jake, da nam je tuj in sovražen vsak pojrn bojazni in brezup, nosti, temveč da čutimo v sebi vedno stop. njujočo se borbenost, naprednost in svo-bodoljufcnost! V zavesti vedno rastočih sokolskih nrav-nik in fizičnih moči našega naroda poši-Ijam s tega mesta bratske pozdrave vsem onim našim bratom in sestram, kjerkoli danes žive izven naših državnih mej na naši zemlji, a v težkih sponah robstva ln krivice. K tlom jih tlači bridka usoda, Id jo je zakrivilo geslo nemorale, da hodi sila pred pravico. A tak položaj ne more ostati trajno. Pravica je ali je pa ni. In ker vemo, da je pravica tudi zanje, in čim temnejša je noč, tem radostneje bomo pozdravili beli dan, ko se nam prismeje iz zlatozorja. Bratje in sestre po krvi, jeziku in mišljenju, mi vas ne zabimo, ml samo čakamo dneva !n ure, ko dozori naša že. ter! Bratsko vam pozdravilo!® Brat 6tarosta se je nato spomnil bratov ln sester, ki so v minulem poslovnem letu mrtvi padli v zemljo, a so živi ostali v naših spominih. Potem je izročil savezno plaketo bratom dr. Caru, dr. Lazi Popoviču, Dragotinn šulceju in Miroslavu Vojinovi-ču ter je v posebno toplih besedah pozdravil zastopnika ČOS, brata Vincenca štepaneka, namestnika staroste mogočne češkoslovaške sokolske organizacije. V nadailjnjem govoru je naglašal: «Za glavno skupščino je pripravilo starešinstvo ves materija!, da nam bo zborovanje lahko poteklo gladko in uspešno. Starešinstvo nima vzroka ničesar prikrivati — ves naš jpoložaj leži pred vami razgrnjen v nepo-tvorjeol obliki. To Je potrebno, ako hoče-mo svoje delo oceniti z bratsko odkritostjo 5n objektivnostjo. Popolnosti pa v sokol-skem življenju eploh ni. Odpravljajoč po-greke preteklosti, spoznavamo svoje moči in sposobnosti, se izpopolnjujemo, odprav. Ijam o nedostatke in razvojno napredujemo. Iz poročil posameznih funkcijonarjev lahko sklepate na ogromno količino podrobnega dela, ki so ga izvršile naše edinke, župe in savez, in gotovo pridete do zaključka, da moramo naglasiti napredek v vsaki panogi obsežnega in smotrenega telesnovzgojnega in moralnovzgojnega našega sokolskega ndejstrovanja. Danes ve-mo, kaj smo, kakšni smo in kaj hočemo. Predvsem moramo skrbeti, da se i znebimo je trdil, da ga je Milan uščipnil za uho, Milan pa, da to ni res, pač pa, da ga je Ivan udaril. Ivana so videli, kako je Milana klofnil, Milana ni nobeden vi* del. Ivan je za kazen moral v kot in je bridko zajokal nad krivico: saj ga je še uho bolelo!... Hip nato se začuje po vsem razredu pritajeno smehljanje... Učitelj gleda, kaj je to, in vidi, da se večina učencev le komaj zdržuje bučnega smeha.,. »Zakaj se smejete!« Nazadnje se oglasi eden: »Gospod učitelj, na hrbtu imate list!« Gospod Škrbina seže zad in v rokah ima velik list in na listu narisano ka« melo z njegovim obrazom! Učenci v krohot, on besen .. a Lucijan ni odšel naravnost domov iz šole. V šoli mu je bil uspeh zasiguran. Le še na domu! Odločno je koračil čez trg, napisal na list par besed, jih zapečatil in oddal postreščku z naročilom, naj to takoj nese v šolo gospodu učitelju bkrbini. Nujno! Sam pa je stopil k gospe j Škrbinovi, ki je že nekaj časa bila njegova. aTo je dobro, da lahko takrat prideš, ko njega ni doma!» »Res sem srečen!«... Par minut nato pridrvi domov gospod Škrbina in najde svoje ženo z Lucija« nom, tako in tako... Zabliskalo se je enkrat, dvakrat... Ljudje, ki so prihiteli, so našli dva mrtva. Za Locuanom ni bilo nofcenej?« sledu« morečia in jačji napredek ovirajočlh mate. rfalaih težkoč, tn ko radostno kaZem na res idealno požrtvovalnost posameznikov, ki »o jo doslej že izpričali v odlični meri, moram apelirati na zavest, odgovornost in darežljivost vseh, ako hočem, da nam bo ob bodoči glavni skupščini možno ugotoviti dejstvo, da ja sanacija našega finančnega vprašanja srečno Izvršena.* Nato je predložil brat starosta brzojav. ne pozdrave, ki jih je skupščina odposlala kralju, prezidentu Masaryku, GOS, Poljski sokolski zvezi in Zvezi ruskega Sokolstva, ter je zaključil svoj pozdravni govor z besedami: cNaša VI. glavna skupščina se vrši na teritoriju osiješke sokolske župe, kjer je imel čas-zdravnik najdalje obilo po. sla, da je prekril boleče rane nesporas-umevanja med brati, da je končno razčistil razmere do ustaljenosti in ustvaril pogoje našemu uspevanju in napredovanju. Kakšno bo poslej naše sokolsko življenje v tej župi, to je odvisno od nas samih, od našega dela in od našega udejstvovanja v mestu in v vasi med našim narodom, ka-kor smo vobče v vsem savezu v prvem re. du rai sami svoje sreče kovači. Naj nam bo prv3 zapoved naše sokolske samozavesti, našega ponosa in naše časti ta, da se moramo najprej in najbolj naslanjati sami nase, iskati v sebi sveže, ustvarjajoče in vse zapreke odstranjujoča moči ter biti in ostati zvesti samim sebi, da dozorimo do veljave in sile, ki jo domovina od nas zahteva in jo njena bodočnost od nas potrebuje! In kamor stopi jugoslorenski So. kol, tam stoj in tam ostani! In naj padejo vsi, on ne sme pasti! A kadar bi moral pasti, naj pade zadnji, da. s svojo srčno krvjo blagoslovi grobove vseh in da zad. nji trepet umirajoče svoje duše izlije V poslednji vzdih: Domovina! Osiješka žnpa si je nadela ime «Stross. mayer». S polno pravico! Ne daleč odtod — tam, kjer naše bratsko društvo sokolu, je v Djakovu, spi ne^dramni sen veliki pokojnik, Jugosloven vladika Josip Juraj. S čisto dušo in plemenitimi dejanji je bil učenik bratovske ljubezni, ki vse sodi po resnici in vse odpušča, ki izravna globeli sovraštva in privaja sinove in hčere iste krvi na materine grudi, kjer je začetek ia kotnec sreče njene dece! Bratje in sestre, ravnajmo se vsi po sijajnem zgledu tega znamenitega in slavnega sina naše zemlje, bodimo med svojim narodom nosilci tn širitelji bratstva, glejmo, da bomo jugosloven3ki Sokol! ved-no živa mladika slovanskega Sokolstva, ki so s fizično in moralno kvaliteto bratskih plemen bori za prvenstveno mesto r vsem kulturnem svetu! S Sokolstvom k pravici, s pravico k svobodi! Pravica je moč, ki premaga kovarstva in nasilja vsa. ke podla, samopašne, robske in izdajalske duše! Vse za domovino, vse za edinstveno in nedeljivo Jugoslavijo!« Jugoslovensko Sokolstvo v Ameriki Pokre-t jugoslovanskega Sokolstva v Amerika ni tako živahen kakor razvoj tn napredek češkega Sokolstva v novi domovini preko oceana. Vzrokov zato je več, najvažnejši pa je gotovo ta, ker se nahaja v Ameriki dosti večje število Sokolov iz češke, mego iz Jugoslavije. Tudi je med Cehi v Ameriki mnogo dobrih Sokolov, ki so bila vzgojeni v strogo sokolskem duhu v domovini in so to sokolsko vzgojo zanesli med naseljene Cehe v Ameriki, ki so zr.ali izvesti sokolsko organizacijo po vzorcu COS v Pragi. Ker so tudi bolj skupno naseljeni, zato ie bila organizacija lažje izvedljiva in so se že pred svetovno vojno ustanovile v Ameriki češke sokolske župe, Id so se združile v ameriško češko sokolsko zvezo, ki deluje v organizačnem in vzgojnem pogledu tako kakor COS v češki republiki. Vrhu tega so Cehi v splošnem gospodarsko mnogo na boljšem, nego Jugo-s!oveni, kar pride tudi sokolski organizaciji v dobro. Srbi, Hrvati in Slovenoi v Ameriki pa še danes niso vsi prepričani Jugoslovani in jih je še mnogo, ki vidijo v poudarjanju separatizma dobrobit in razvoj posameznih naših plemen in s tem tudi plemenskih sokolskih organizacij. Da naš sokolski pokret v Ameriki ne napreduje s tako silo in naglico, smo pa deloma krivi tudi mli sami sicer ne po lastni krivdi, temveč po krivdi naših domačih razmer. Stiki med jugoslovensko centralno sokolsko organizacijo in med sokolskinti edinicami v Ameriki — centralne jugoslovanske sokolske orgaoizačne edtnice v Ameriki še ni — niso še taki kakor bi bilo želeti, kar lahko odkrito priznamo. Vzroki za to so deloma v finančnih tezkočah našega Sokolstva, ki ne razpolaga s sredstvi, ki bi omogočili odooslati v Ameriko dobrega organizatorja in propagatorja, ki bi bil tudi tehnično naobražen fn H mogel v vsakem pogledu priskočiti posameznim d ruš; vom na pomoč. Zaradi tega je jugoslovensko Sokolstvo le v pismeni zvezi, kaT pa ne pomeni toliko. Sicer pa naša sokolska organizacija tudi ni imela na razpolago moč!, ki bi posvetile svojo pozornost ameriškemu Sokolstvn, ker smo šele v razvoju in smo doma komaj do dobrega izvršili svojo sokolsko organizacijo. Je torej mnogo vzrokov, ki na obeh straneh opravičujejo raz meroma majhen napredek jugoslovenskeza Sokolstva onkraj morja. Vzlic vsem tem neprflžkam pa sokolska stvar v Ameriki ni tako žalostna in kažejo vsi znaka, da smemo v tem pogledu pričakovati izboljšanja in napredka. Da se to čim preje doseže, se je starešinstvo JSS po zadnji skupščini z vso resnostjo zavzelo tudi za ta del svoje organizacije, Id je tako daleč od centrale. V starešinstvu se je osnoval poseben odsek za jugoslovansko Sokolstvo v Ameriki, ki mu predseduje br. Cobal. Naloga odseka je za enkrat ustva-mti čim tesnejšo pismeno zvezo med obema župaina ter odpošiljati v Ameriko vse kn&je, tiskovine m sokolske Kst& da bosta vodstvi Alp točno intorarirami o 'delovanja in stremljenja naše organizacij e. Odsek ima dalje nalogo voditi Sm boljšo evidenco o sofcolskem gibanju v Ameriki ter motriti gospodarske ln politične prfflke ▼ Ameriki, ki pospešujejo oziroma ovirajo napredek tamoSnjega Sokolstva, kar bo mogoče doseči potom ameriškega časopisja in pismenih zvez z obema 2 upamo. Na ta način bodo polagoma nastale zveze med nami fc Ameriko ter smo uveijeni, da se bo sokolski razvoj tam tndi dviga?!. Kakor že omenjeno, cbstojita v Ameriki doslej dve jugoslovenski sokolski župi, v katerih so včlanjena slovenska in hrvatska sokolska društva, to sta Jngoslovenska so-koJska župa v Chlcagu, prej hrvatska sokolska župa Tomislav, in Jugoslovanska sokolska župa na Paciiiku s sedežem v Oa-kland, Kalifornija, ustanovljena že v letu 1912. tudi kot hrvatska župa. Župa Chicago, kjer se nahaja tndi Slovenski Sokol Chicago, tajnik mu je br. S. Skirbic, načelnik br. Anton VVence!, šteje osem društev, Ln sicer: Chicago slovensko in hrvatsko društvo, St. Louis, i\lrlwauki, Whiding, Sheboygan, Gary in Chisliolm ter ima 446 članov, 92 telovadcev, 48 članic, 138 moškega naraščaja hi 173 ženskega naraščaja. Poleg teh društev pa obstojita še dve slovenski društvi \Vaukegan in Cleve-land, ki pa cista aktivni, torej ne gojita telovadbe. Po večini vsem društvom v tej župi primanjkuje tehnično naobraženih članov. ki bi mogli voditi društveno telovadbo. Ž upa bi potrebovala dobrih prednjakov, ki bi izobrazili mlado članstvo v tehnične voditelje. Med najbolj agifcšmi župnimi delavci je župnl podnačetoik VVencel, ki skrbi za tehnično vodstvo slovenskih društev. Župa na Pacifiku v Oaklandu ima društva San Francisco, San Jože, Sacramcnto, Dreeno, Los Angeles, Monte Vju in Fort Prag. Člani so po večini Hrvatje predvsem Dalmatinci, izmed katerih so posebno delavni bratje -Toririč iz Starega grada, Peter Knega iz Dubrovnika in sedanji župni starosta Matanovič. Župno vodstvo se z vso energijo prizadeva izboljšati stanje posameznih društev "m pomnož;ti članstvo. Pogosto preseljevanje, ki je posledica pomanjkanja dela, močno ovira napredek društev. Kakor pa navdušena poročila kažejo, se bo delovanje posameznih društev kmalu izboljšalo, seveda tudi tej župi primanjkuje iz-vežbanih prednjakov. Za napredek našega Soko-lstva v Ameriki so torej dani pogoji, ker ima sokolska misel tam dobrih pristašev.- Naša dolžnost pa je, da skušamo z vsemi sredstvi podpiral svoje rojake ne z gmotnimi sredstvi, pač pa moralno. Zato so poklicani vsi bratje in vse sestre, ki imajo v Ameriki prijatelje, znance in sorodnike, da stopijo, z njimi v pismene stike ter z dobrimi nasveti in sporočili o delovanju v domovini podpirajo sokolsko delo onkraj oceana, da zadobi tndi tam trdnih tal in 'da se mogočno razvije. Slavnostni kroj za članice Sokolski slavnostni kroj za člane .ie vna-nji znak,' s katerim naj članstvo pri svojih nastopih Javno pokaže svojo pripadnost k tej organizaciji. Po svoji sestavi jc dokaj slikovit teT odgovarja bistvu sokolske ideje in organizacije s svojimi odznaM in z barvo, četudi praktičnim potrebam v marsičem iti posebno prikladen. Prvotna sestava kroja, ki je delo znanega češkega umetnika Manesa iz Tyrševe dobe, se je do sedanjega časa nekoliko izpremenila, toda v bistvu je ostal članski kroj isti — tako pri Celnh kakor tudi pri nas. Razlike so le tolike, da se ločijo pripadniki obeh sokolskih organizacij. Mnogo se je že razpravljalo o spremembi članskega kroja, zlasti da b' se izboljšala njegova praktičnost, toda doslej se še ni doseglo v tem pogledu edinosti m bo članski kroj naforže še dolgo tak kaker je. Občutno pa smo pogrešali slavnostni kroj za članice, ki- so uporabljale svoj telovadni kroj tudi pri sprevodih. Da telovadni kroj, ki je namenjen edino !e telovadbi in javnim telovadnim nastopom, ni primeren za sprevod tn sploh za cesto, smo občutili vsi, najbolj pa članice same, ki so vrhutega trpele pri vsakem dežju, ker so bile takoj premočene. Tako se je pri nas kakor pri Cehfh neprestano pojavljaloj.-prašanje slavnostnega kroja za članice. Cehi so preteklo leto po dolgih razpravah in lmdih debatah končno rešili to zadevo, toda po našem mnenju ne posebno srečno in se vnovič pojavljajo glasovi, da se že odobreni kroj spremeni. Tudi med našimi članicami se je dolgo razmotrivala ta kočljiva zadeva. Pravimo kočljiva, ker jc za žensk! svet težko sestaviti obleko, ki bi bila trajne vrednosti, ker je pač v veliko večji meri podvržena modi nego moška. Tudi kroj za članice na} M bil glasnik sokolske misli in sokolskega smotra, vrhutega pa praktičen in poraben za pešhojo kakor tudi trpežen za daljše vo&ije pri zletih, prenese naj pa tudi vse vremenske spremembe, torej dež in solnce. Razume se. da bedi kroj za članice okusen in estetsko lep ter naj prijetno vpliva na oko glodalca pri masah kakor pri posameznici. Naravno, da so bila mnenja o bodočem kroju za članice jako različna. Končno se je razčistilo dvoje naznranj. Eni so zahtevali športni kostum, češ. da Je ta za telo-vadke edino primerna obleka, drugi so se vnemali za slikovito narodno nošo, ld naj bi dvignila slikovitost in pestrost prt nastopih. Ni dvoma, da 1« bila n. pr. obleka iz belega platna, vezena z izbrano živi.tri ju-goslorvenskimi ornamenfi. s srebrnim pasom, x lato avbo in visokimi škornpeami zares slikovita, toda telovadka v njej bi bila gospodična v kmetiski maski. Sokolice H gotovo nihče ne videl v njej. Ako bi vrha tega hoteli ustvariti pravi jugoslovanski kroj. bi morale biti v njem združene vse narodne noše, to ie srbska, hrvatska in slovenska. iz česar bi nastal ne stvor, zakaj narodna noša je lepa le tedaj, ako je originalna in popolnoma pravilna. Vsaka narodna noša to a svojo zgodovino ia svoj smoter, zato izziva kritiko, ako j! manjka Ie malenkost in nI več originalna. Za sokolski kroj bi pa morali vzeti od vsake noše en del, iz česar tri nastala spaka brez smisla in sloga. Če pomislimo, kako bi se dekleta kre-tala in kako bi korakala v taki kombinirani narodni nošL dalje kako bi se barvasta svfla, čipke in vezenine prale in likale, moramo priznati, da je kroj v tem stilu nemogoč. Za rešitev tega vprašanja se je pri JSS sestavil odsek za sokolske kroje, ki se je po dolgih poizkusih m primerjanjih odloč!? za praktični športni kostum iz svetlorjave barve, kakršno dmajo članski kroji. V odseku Je sodelovalo nekaj bratov in sester iz saveznega tehničnega odbora, med katerimi je bila najagilnejša sestra Milena Go-vekarjeva, ki je pri sestavi kroja pokazala posebno fin okus, ter se je kroj sestavil večinoma po njenih načrtih. Odsek jc na zadnji glavni skupščini predložil izdelani novi kroj rn skupSčina ga ie odobrila ter je s tem sprejet in veljaven. Članice so torej dobile jako praktičen slavnostni kroj, ki pa odgovarja po znakih tudi sokolskemu duhu. Krilo je toiiko široko, da ne ovira pri korakanju in sega približno do srede meč. Na obeh straneh se vleče po šivih pol cm široka živordeča proga. — Športna bluza, ki sega preko pasu do bokov je iz iiriti-rane sirove svile ter ima žtvordeč ovratnik in istobarvne manšete. Na levem rokavu je prišit rdeč sokol, ki plava z razprostrtimi peruti v modrem ovalnem okvirju. Na levo stran prsi pridejo znaki z napisom župe in društva kakor pri članih Za zimski čas in slabo vreme služi VTh-nja jopica, ki je popolnoma športna. Sega dve pedi preko pasu in ima iz istega blaga ozek pas okrog bokov, na vsaki strani pa en žep. Manšete in žepi so tanko obrobljeni z rdečim blagom. Na levem rokavu je isti. okrasek kakor na bluzi. Mali, okrogli klobuk je zgoraj živordeč, navzgor obrnjen rob pa je iste barve kakor kostrm. Izdelan je čisto mehko, da se prime glave in se lahko vloži in spravi v kov-čeg. Na desni strani na robu je pritrjena kokarda s sokolskiin monogramom. Športni pol-čevlji so temnorjave barve in imajo Štiri do šest cm visoke pete. Nogavice so tudi temnorjave. Splošni vtis kroja je jako ugoden in bo tudi v večjih skupinah prijetno učinkoval, članice delujejo sedaj dalje na spremembi telovadnega kroja, za članke in za ženski naraščaj in bodo tudi na teh krojih izvršile nekatere spremembe, ki bodo dvignile praktičnost telovadnih krojev in ki bodo odgovarjale higijenskim zahtevam. Društvo za zgradbo doma Sokolu I. v Ljubljani jo imelo v soboto dne 4. t. m. svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdravni nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo o računskem zaključku za leti 1923. in 1924.. 4. poročilo računskih preglednikov, 5. gradbeno poročilo ter poro« čilo o proračunu za leto 1925., 6. odobritev spremenjenih društvenih pravil, 7 izvolitev novega odbora, 8. slučajnosti. Uvodoma se jo predsedenik spominjal umrlih Članov bbr. Zupančiča. Bončarja in Lovšina. Toplo za> hvalo jc naslovil na vse članstvo in na pri j as teljc ter podpornike društva, posebno pa na one brate, ki so s podpisi jamstvenih izjav pripomogli, da jc odbor bil v stanu izposlo« vati gradbeni kredit 2 milijonov Din. Z velikim z animanjem in ob živahnem odobravanju so zborovale! sledili tudi osta« lim vestno sestavljenim poročilom funkcijo« narjev. Poročilo tajnika izkazuje društveno delovanje v izvedbi treh glavnih nalog: 1. v zavarovanju in izvedbi določil kupne pogodi bo z mestno občino, 2. v izposlovanju in za« varovanju gradbenega kredita in pridobiva« nju drugih finančnih sredstev ter 3 v nalo« gi, ki jc že zapopadena v naslovu društva, to je v tehnični izvedbi programa za postavitev doma Sokolu in ž njo združenimi upravni« mi posli Navedena tri poglavja po tvorijo skupaj enoto, ker od istočasne izvršitve vseh treh naštetih nalog jc za visel končni uspeh, ki ga je društvo doseglo tekom zadnjih dveh let. Novi odbor, v katerem so povečini ostali še prejšnji glavni funkcijonarji. sc je sesta« vil tako»le: Predsednik dr. Albin Kandare; podpredsedniki Josip Turk, dr. Andrej Ku> har in Drago Lunder; tajnik Anton Brodnik, tajnikov namestnik Avgust Minkuš: računo« vodja Ivan Lozej, njegov namestnik Simon« čič Josip: blagajnik Zane Miklavc, njegov namestnik Rajko Turk; gospodar Franc Vrečar, namestnica Leni Seiko: zapisnikar Rudi Završnik; gradbeni vodja ing. Ladi« slav Bevc; načelnik finančnega odseka dr. Pavel Pestotnik; načelnik higijcr.skcga odso« ka dr. Mavricij Rus; odborniki«namestniki Jakob Adanič. Miroslav Urbas, Karel Ze* bacher in Rado Osredkar. K slučajnostim je bil sprejet predlog br. računovodje, da sc vpisnino zviša na D 100, članarino pa na mesečnih D 5. O podrobnostih zelo zanimivega odboro« vega poročila bomo še poročali. Občni zbor Sokola Koroška Bela-Javormk Dne 29. marca je imelo Sokolsko društvo Koroška Bela«Javornik izreden občni zbor ob navzočnosti delegata župnega odbora, ki je gotovo ponesel župnemu odboru najbolj« ši vtis, kajti spoznal je, da so člani, čeprav jako oddaljeni od sokolskega središča, zreli in zavedni kot malokje. Iz poročil raznih funkcijonarjev jc lahko vsakdo razvidcl, s kolikimi sovražniki se mora boriti mlado društvo, ki jc izpostavljeno na milost in ne« milost Usodi, ki zasleduje vsako društvo brez lastnega doma. Zato jc bilo najbolj raz« veseljivo poročilo gradbenega odbora o delu, ki ga je izvršil tekom 2 mesecev (t. j. od* kar je bil konstituiran). Številke so jasno govorile in skupna vsota 25.000 Din je raz« veselila vsakega navzočega. Najbolj jc pa spoštovanja vredno delavstvo, ki tvori veči« no članstva. Prispevalo je z prav lepimi zne« ski. Vsote prispevkov po 300, 500 in celo 1000 Diri so sc v poročilu kar vrstile druga za drugo. Ali si niso ti člani teh prispevkov odtrgali od ust če pomislimo, da delajo 5 dni na teden? To so v resnici Sokoli. Lc ta« ko naprej bratje, ne omagajte in uverjeni bodite, da bo dom stali Prijateljem pa po« lagamo na srce, naj društvo podpirajo z vse« mi razpoložljivimi močmi, da sc čimprej osamosvoji. — Zdravo. lica; za popravo pisalnih in računskih strojev In a na a a ljubl jama, ■ Danltun) Jeienburgova ulica št 6/1. Lepo volneno blago svilene rute, d»l«e llster. delen, brn>f saten, tlshanine, belo bl»gof blot. batist, rjavo botenino in rasno msnnfaktnrno blago ima v veliki Izbiri tvrdka EBANC CROBATH d. z o. z., Kranj, Na drobno. Najnižje dnevne cene. Na debelo. Dame in gospodje! POZOR! 2061-i- POZOBI Vedno najnovejši pariški in dunajski vzorci klobukov. Novi Tagal in Pikol po najnižjih cenah. V zalogi so tudi vsakovrstni drugi moški klobuki. Sprejmejo se vedno vsa v stroko spadajoča deh in popravila kakor znano po jako nizkih cenah. IVAN KVAS, klobufiap, w Maribor, Aleksandrova cesta 5t. 32. w Z angleškimi laki lakira in tapecira automobile in razna vozila EmajHra kolesa. Vse brezkonkurenčno v ceni in izvršitvi v Bruno Belantič, Spod. Šiška Jernefeva cesta 44. 1524-a Radioaktivno termalno kopališče 37'5 •/, Mil topiti Sezlja maj — oktober. Proti protina, revmi, ženskim boleznim, nevralglji. Oskrba od 80— dinarjev dalje. Prospekti brezplačno. 1935-3 Večje posestvo v lepem kraju Slovenije je naprodaj za 600.000 Din. Obstoji z dveh stanovanjskih hiš (z vpeljano restavracijo) in treh gospodarskih poslopij z velikimi skladišči, kletmi in drugimi prostori. Pojasnila daje posestnik. Vprašanja je poslati na upravo »Jutra" pod .Posestvo 600.000*. 1951-a EEJBSIlHLH «Jutrov» roman LU CIFER kat^rej* ekoiinfkoi napet« vsebina, prepletena 8 fan-taatiCclmi capletljaji od ra-četka ak hip prejene fcenja, ki mu le dedi razočaran]« ln konftern arija in tope: preeenetenj« tako, da fo čitatelji nestrpno priSa. kovali vfako nadaljevanje romana, je irSel in se io-biva pri upravi »Jutra« v Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj na r oče za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more nobena knjisa! Vezana itane . ... 05 Din Broširana i>a .... «5 Din • ................... JjJFDOrjOEE . ,Me]ts Kolio lep Klobuk"! I vsklikne marsikdo, ko vidi gospoda v klobuku tvrdke JOS POCK t nasl. A. JAMNtK, Stari trg. Čudili bi se pa šele izredno i nizkim cenam. Vsak, ki bo kupoval klobuk naj gre k tvrdki Pock ♦ ■»...».m........ ............................ i |m m H Kako ž* in se • ■ palne | w tvrdlf iMIlllH (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a mate moža, deco? Kako ugodno boste vedno kupili perilo, nogavice za svojce in sebe. Dalje dežnike, palice, kozmetične potrebščine, kopalne gobe in razno galanterijsko blago, toda samo pri tvrdki LUDV. DOLENC, Sv. Petra cesta, (taspti hotela l!oyfl. ■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■■i Ksjctoejie te najveije ikladlič* dvokolea, motorjev, otre-lk!h vozičkov, Jivalnlh »trojev. vaakovrstnilj nadomestnih |delov, pnevm.Uke. Poaebni oddelek n popolno popravo, etnajliranje In ponlkla-n]e dvokolea, otrolkib voričkov, tivalnih _ Prodaja na obrok. — Ceniki franka JMT. F. B. L tim dieMR in otrcftiii vozlu? Ljubljana, Kartovaka ceata M. 4. »06« ttrojev itd. — Na meji meji razuma pralkl poces o trajrcdifl rodbine Hlasivec. •rasa ie imela zooet svoj veliki pro-Neobičaino zanimanje zanj je vzbu« nele strahota čina. očetomor. am-zlasti okolnosti. da je preiskava obravnava podala naravnost šolsko o o razrušenju stare, vobče znane :anske rodbine. Če je sploh res. da ina rodbin po svojem razcvito, v ji reneraciji izur^ra. je to gotovo v tem primeru. Ded je bil maihen ,ck v Pragi na Pankracu. še v dobi, so tam po starooraškem dovtipu kli trosi samo po eni plati«. Oče. arnar Hlasivec. ie povzdigni! ime premoženje rodbine. Toda pri pro-u je izjavilo več prič, da Antonin ?ivec n» bil priljubljen. In ta usta-itelj slave rodbine Hlasivcev se zgru-ood strelom lastnega sina. višehradskem pokopališču leži tonin Hlasivec že lepih par mesecev, ovek. ki se mu mora v dobro šteti, ?a ni vojni čas potegnil v veriženie navijanje cen: sicer pa, kakor so ga tali domači ljudje, trd človek i do oie žene i do svojega edinega sina. 'red poroto je stal te dni njegov letni sin. arhitekt, ki je 30. novembra 1924. zvečer na nHd ustrelil svojega očeta ter kričal: «Jaz sem Hlasivčev sin. ubil sem lastnega očeta!« Sin le po očetu in materi, kakor so izjavili psihiatri, dedno obtežen. Je umetnik, pevec, godec, slikar in — sanjač. Po očetu je podedoval egocentrizem in nagnjenje k erotičnim avanturam. Povedala je priča Kuncova: Ko sc je stara gospa Hlasivčeva pripravljala za operaciio. iJ je rekel tovarnar Hlasivec: »Pojdi si poiskat grob.» Jadikova-la je: »Zakai naj umrjem. komu naj napravim mesto*. In ie šla. Vrača se. In soprog ji pravi: »Tukaj si si izbrala prostor? To le predrago! Tam v kotu (kjer leže samomorilci) je tudi dovolj lepo ...» In ko žena umira, slavj v hiši svol prihod — ljubica. Slednjič, saj ima stari gosood pravico živeti. Toda ali sme šteti sinu v zlo. če se pohujšuje, če je ogorčen nad tem. da odstrania očt materino sliko iz snalnice, da daje meno pohištvo, okrasje, oerilo nieni naslednici? Zlasti, ko ima oo testamentu svoj delež na tem? In zonet ie le naravno, če oče nato oravi da mu ie sin napoti, da ga ne vidi rad doma. In sin čuti. da ga odriva in — recimo — okra da. Priče prinoveduieio. da orihaia ooe-tovano k očetu, toda tovarnar Hlasivec ni oče. kakor ga poznamo iz svetopi- semske zgodbe o Izrubltenem shm: ne obhaja sinove vrnitve, ne zakolje pita-ntgs- teleta, amnak oreoovedule sln-žabn'5f\u. dati sinu jesti od ostankov, za katere hodi sin prosit v hišo očeta milijonarja. Dejame vsega tega romana Ima globoko i sihološko ozadje. Vidimo tu človeka. ki ga fe ugnal In Izmučil strah pred Paznico, kamor ga le hotel oče baie s-uiaviti. da bi se ga iznebil. Mladi Hlasivec Je bil varan v zakonu že tako rekoč prvi dan. njegova tašča le dobila t -egovega očeta popolnoma v oblast, tzko da se ie sin bal da bo oče razdal vse oremoženie rodbini svoie žene. Da. sumil je — in menda upravičeno — očeta, da ima razmerje celo z njegovo ženo ... Ni čuda. da Je tako rekoč zblaznel in videl za seboj vedno zasledovalce in preganlalce ... In to ie ifdro zadeve: pomen tiči v petkovem porotnem pravoreku. ki je v razponi s strokovnjaškim mnenjem. Ko bi iskali neorijatelji porot lolski primer za svoje težnie. bi težko našli boljšega. Porota pri praškem kazenskem sodišču ie v tem orimeru v razponi I z mcdicinci I s oravniki I z '-v-nim mnenjem. Sodni izvedenci iz stroke nsihiiatriie pravijo: Mladi H'asivec je ravnal, ko je storil očetomor kot zad- nje dejanje rodbinske drame, v nerazsodnem in neodgovornem hina: gre za čin abnormalnega blaznega Človeka. Toda porota odklanla nlihovo strok^v-niaško mnenie. Predsednik mora dati poroti ukor. ker se le en porotnik pregrešil proti kazenskemu redu in proti svoji porotniški prisegi, tn senat sklene namesto razsodbe, da se odeodl odločitev do prihodnjega zasedanja in pod drugo poroto. Občinstvo ie sprejelo ta odlok senata s nloskanjem in veselim zadovolistvom. Senat je to sklenil zato. ker je bilo sodišče soglasno mnenia. da so se porotniki v glavni stvari zmotili. Uporabil ie torej oora-graf 332. k. z.. In sicer zato. ker so orišli porotniki z odgovorom na dodatno vprašanie glede čutne zmedenosM v nasorotie s strokovnh«''im mnenjem psihijatrov. X niadlš-Doberntg. «Jutro» Je svoj čas poročalo, da le utekel rred nribl;7no dvema mesecema v Budimpešti češkoslovaški državlian Hladiš-Doberni*. ko so ga eskortirali iz sodne dvorane, kjer se je vršila proti njemu kazenska razprava. na češkoslovaško poslaništvo in je bil ondi vsled eksteritoriialnosti poslaništva za nekaj dni varen pred zasledovalci. Potem so se začela toga- fanja med obema vladama g'ede izročitve begunca. Češkoslovaška v'ada ie končno pristala na izročitev H'adi>a. ako dobi v korroenzacMo nckera svojega državljana, ki se nahaia na Madžarskem. Oba utekla jetn ka sta bila zamenjana. nakar se ie zac'eva med obema vladama poravnala. S^ai ie madžarska višja inštanca potrdila razsodbo prvostoonega sodišča, ki ie pred dvema mesecema obsodila Hladiša na dva meseca zaoora. S tem ie zacVva k^nča^a. X Pocestne nezgode v l ondonn. Angleško ministrstvo za notrariie stvari je Izdalo te dni statistiko, ki izkazuie za lansko leto 98.215 pocestrih nezeod. Leta 1923. J:h je bilo 83.101. Od lanskih nesreč jih je končalo 3fi31 s smrtjo. tako da zahtevajo pocestne nesreče v Londonu, največjem mestu na svetu, vsak dan po deset mrtvih. Lani so av-tnmobMi povozili 25f>0 Ijtidi. ki so na posledicah nesreče umrli. 258 smrtnih nesreč so povzročili vozovi, v katere so vpreženi knnii. 450 avtomobilski omnibusi. 241 kolesarji, cestna železnica pa le 113. To je sicer tudi izrecno visoko število, vendar je v primeri z nesrečami. ki jih povzročalo avtomobili, zelo maihno. posebno ako pomislimo, da gre za mesto, ki ima nad 6 milijonov prebivalcev. 3E .L E3E 30 EU= Pomladanska prodaja po izredno nizkih cenah! Bloške srajce, bele, od 48 Din naprej — Delavsko perilo — HloSke srajce, modne, od 50 Din naprej - Spodnje hlač?, kravate, ovratniki, naramnice, nogavice, žepne rute, dežniki, palice, nahrbtniki, opreme za turiste i. t. d. «-a GASPARI & FAHINGERy Maribor, Aleksandrova cesta štev. 23. E^i nrmminirammp S. Zorka nas!. Alojzij PI o] trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga Maribor Vodnikov trg štev. 1 M ra m\m ftmtm rt idMiit praznite. romat J ^^roaCTgagn^onDroroggngg^rom Gostilna in posestvo (dve hiši) z mesarijo na najbolj prometni I točki kraja, 3 minute od kolodvora, dalje S apnenica se proda* S Direktna vprašanja in ponudbe na j P. Grešnik, Polzela. 4202-1 1 Dferih, zanesljivih in treznih, sprejme za delo v tovarni kakor tudi na dom proti garanciji konfekcijska tovarna ran Derenda & C3e. d. z o. z. Ljubljana. )«HIH»»«» kakor vsa oblačila za moške. f?nte in dečke, trpežne kakovosti, ročna izdelava v cellil izberi, rolovifino ceneja kakor povsod drugje dobile edino le v nadrobni prodaji j^a^ii^—i—sgssssi———ssasmi Konfekcijske tovarn« Ff?A*3 DERENDA & CE. LJUBLJANA. Erjavčeva cesta 2 nasproti Dramskega gledali«?« v neposredni bližini Nunske cerkve Hodne turbine avtomatične regulatorje, zatvornlce 1.1, d. fsdeful« in dobavlja IS. F. SCHNEITER - SKOFJA IOKA »nkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahteva te ponudb.. 1864-a „Hubertus-mlld**nac»kriiluJe vkako.oitl vse dotedanje proizvode In ga dobavlja po J konkurenčnimi cenami podr p>m"o: Celiska mllarna d. z o. z. v Celju Oiv&ritev nove modeme veletrgovine | v najkrajšem času fi! ARI BOR, Aleksrndrova c. 25 I L-s&i Zaloga manufak-turnega blaga Maribor Slovenska ul. 13. Telefon it. 232. Samo na debelo! V Mariboru IIII si nibnvii za »pomladansko sezono razno maniifaktiim'* bl*go najupodne e pri tvrdki FRANJO MOJER ne Oi.*«em trgu • [ naznanja, da M j« preselila it lWfM na; aa Ma Petra tm 3. ona ii ii » u t c 1111 □ajaacnajucn Vesele velikonočne praznike ieli vtem svojim odjem« sem s Josip Sulic : trgovec s čevlji 'n usnjem Maribor Aleksaadrova cstta 3. -< m. 13i ju .1 j! ju. jule jlt j .o m jtyy, r ■» n j Dannmo za Tabori flaMeraeia modeli! Žalni U&M Velika izbera 1 Popravila najceneje! lii salon Ivsn^a Sm. LJUBLJANA, Rimska cesta SMO. Krvava uš največji Škodljivec sadnega drevja t Zelo uspešno siedstvo proti temu za|edavcu in in tudi diugemu nifCesu le Erborin ki ga izdeluje tvrdka Chcmotechna Ljubljana Mestni trg 10. 165»« toči najboljše pristno preizkušeno dalmatinsko vino po najnižjih cenah. J. Powodnik. 2Uo«>-a Naznanjam, da sem otvoril favno on v finančnih zadevah, davčne zade>e, pristojblnsk*, pravni sveti, spisi, vloge, vA. XX Dr. Robert Kermauner finančni komisar v p. LJubljana. Gosposvetska 8. tii aaa gp nA dvignile (indeks 100). V Nemčiji so se nasprotno cene mesa. krompirja, moke itd. od leta 1899. do 1908. stalno zvišale. Umrljivost na jetiki je v tesni zvezi s premoženjskim stanjem prebivai-stva v Badnu je umrlo od 10.000 ljudi v starosti od 30 do 60 let Izmed premožnih 5.8, izmed srednjih slojev 15, Izmed srro-mašrch 43. Najvažnejša sredstva v boju proti jetSci so znižanje cen živilom, zmanjšanje dela žen in otrok, zboljšanje stanovanjskih razmer, industrijske hrgijene in higienske naobrazbe vseh slojev prebivalstva Kaj je ,.Sy!lahus"? Koliko se govori o znameniti papeževi encikliki »Syllabus». a kako maloštevilni so oni lajiki in duhovniki, ki imajo pojma o stvari, ki se skriva pod tem skrivnostnim latinskim imenom. Papež Pij IX. je 1. deccmbra lb64. bodo mišljenja kot »svobodo pogubljenja*. Kot je to pri papeških enciklikah splošna navada, se imenuje po obeh začetnih besedah njenega latinskega besedila »Ouanta Cura*. Navadno vlada napačno mnenje, da jc ta enciklika «Syllabus». Temu pa ni tako. Papež je obenem s to cncikliko poslal vsem patrijarhom. primatom, nadškofom in škofom neke vrste spomenico. »rčsume* glavnih zmot. ki jih obsoia apostolska stolica. In ta resume je Syl-labus. Vsebuje 80 stavkov, ki jih Pij IX. smatra za posebno nevarne in obsojanja vredne in pred katerimi slovesno svari pastirje in ovce. Syllabus je torej tako-rekoč katalog zločinov, muzej zmot. Oglejmo si malo ta čudni muzej: Da papež obsoja one. ki trdijo, »da ni nobenega božjega bitja* in »da je razum edini sodnik resnice in neresni, ce*. ni nič čudnega. Toda pojdimo naprej, oglejmo si člen 11.: — »Cerkev ne sme v nobenem slučaju nastopati zoper filozofijo, temveč mora dopuščati zmote filozofije .n ji prepustiti skrb. da se sama popravlja.« Pametna misel! boste rekli, ta papež pa je bil res toleranten! Toda motite se: ta stavek je, kot vsi drugi, »anathe-ma», to se pravi proklet. obsojen. Prokiet tudi oni ki pravi: — »Svobodno je vsakemu človeku, da se oklene in pristopi oni veri. ki io smatra za pravo po spoznanju svojega razuma. (Člen 15.) — »Ljudje lahko najdejo večno zve-ličanje v izvrševanju dolžnosti katere-koli vere.* (Člen 16.) — »Protestantizem ni nič drugega, kot različna oblika prave krščanske vere, oblika, v kateri najde človek ravno tako dopadajenje pred Bogom kot v katoliški veri.* (Člen 18.) — »Cerkev nima pravice, posluževati se sile. ona nima nobene posredne ali neoosredne oblasti.* (Člen 24.) —«Po pravici je v nekaterih katoliških državah po zakonu dovoljeno tujcem. da iavno izvršujejo obrede svoie vere.* (Člen 78.) — »Rimski papež se more in mora prilagoditi napredku, liberalizmu in moderni civilizaciji.* (Člen SO) Pa dovoli o tem. Vse to so stavki in mnenja, ki jih je papež obsodil. Lahko bi jih naštevali cele strani. To je znameniti »Svllabus*. bojni klic zoner toleranco in napredek. Klerikalci vseh narodov mu zvesto sledijo kar lahko vidimo iz vsake strani nazadnjaškega pisanja naših klerikalnih listov. Daruitna za snMski Tabor! FQX TRAJNI ROB. V s a k d n al nn napravi vedno tra'a'oči rob fgubol na hlstah!!! Prtomsto! Priprosto! Brez Siva. Brez priprave tn orodja. Brer madeža na kolenu ali obleki. "r*» lepilnega sredstva. — V vodi nerarton! Ivo! — I kom. (za ene hlaie) sune SAMO OIN 15.- Pobi se pri krojačih, v modnih In dniqih trgovinah, kakor tudi oroti pr 1-pladilu (priitevi- Pin J-— za poitnino) pri zastoostvn SHS linama atalatsijei. St Vid nsd Ljubljano. Iztirim dela slovenskih nlsotelleu u zmožni Tiskovne zadruge p umml Budal And., Križev pot Petra Kopljenlka. Povest Broš. Din 17.—, vez. Din 22.—, po pošti Din 1.25 več. ^Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. Din 30.—, vez. Din 37.—, po pošti Dn 2— več Čermelj L., Materija in energija! (Pota in cilji 17— 18 zv.) Din 60.—, po pošti Din 1.50 več. Ante Debeliak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. Din 9.—, vez. Din 15.—, po pošti Din 1.25 več. Dr. Baz dan Derč, Dojenček. II. izdaja. Broš. Din 7.—, po pošti 50 p več. Dr. M. Dolenec, Izbrani splsL Broš. Din 10.—. vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več Damir Feigel, Tik za fronto. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2.— več. Fr. Goršič, Sociialna zaščita dece In mladine. Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. Dr. Fr. Ilešič: Vezbenlca srbohrvatskega jezika Din 25.—, po pošti Din 1.75 več. Simon Jenko, Pesmi. Broš. Din 9 — vez. Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. Simona Jenka zbrani snlsi. Uredil dr. J. Gbnar Broš. Din 36.,—, v celo platno Din 50.—, v usnje Din 55.--, po pošti Din 2.50 več. Josipa Jrrčiča zbrani spisi. Ureiule dr. Iv. Prijatelj. I. zv.: Pesmi. Narodne pravljice. Spomini na deda, Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. le-senska noč. Juri Kozjak. Domen. Broš. Din 36.—. v celo platno Din 50.—, v usnje Din 56.—, po pošti Din 2.50 več. II. zv.: Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Jurij Kobila. Dva Prijatelja. Vrban Smukova že-nitev. Grad Rojinje. Cena kot pri prvem zvezku. m. zv.: Klošterski žolnir. Deseti brat Cena kot pri prvem zvezku. IV. zv.: Hči mestnega sodnika. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. (V tisku.) igo Kaš, Dalmatinske povesti Broš. Din 7.—, vez. Din 13.—. po pošti Din 1.25 več. Kersnik Janko, Cyciamen. Roman. Broš. Din 22,—, vez. Din 27.—, po pošti 1.25 več. Kersnik Janko, Agitator. Roman. 'Ti Broš. Din 18.—, vez. Din 23.—, po pošti 1.25 vel Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljnlku. Zgodovinska Igra v treh dejanjih. Din 7.—, po pošti 75 p več. Ivan Lah, Angelin Hidcr. Roman. Vez. Din 32.—, po pošti Din 1.50 več. Levstik Vladimir, Deček brez imena In druge zgodbe. Broš. Din 25.—, vez. Din. 30.—. po pošti Din 1.50 več. Linhart. Žooanova Micka. Veseli dan. Komediji. Broš. Din 20.—. po pošti Din L— več. Fr. M*sHa Podllmbarskega zbrani splsL Urejuje dr. J. Šlehin^er. L zv.: Krokarjev Peter. Hadžija Mato. Krajše povesti. Gorski potoki. Tovariš Damjan. Broš. Din 70.—. v celo platno Din 85.—. v usnje Din 90.—, po pošti Din 2.50 več. II. zv.: Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero in perica. (V tisku.) Melik A., Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven:ev. I. in II. del. Din 34.—,.po pošti Din 3.— ve«. Melik A.. Jugoslavija. Zemlleplsnl. gospodarski hi statistični pregled. I. del (druga popolnoma spremenjena In spopolnjena izdaja). Broš. Din 60—, boljša izdaja Din 75.—, po pošti Din 2.50 več. Melik. Jugoslavija. II. del Din 50.—. boljša Izdaja Din 65.—» po pošti Din 2.50 vec. Fr. Milanski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. Din 18.-, vez. D'n 24.—. po pošt! Din 1.75 več. Fr. Milanski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. Din 20.—. vez. Din 25.—, po pošti Din 1.50 več. Fr. Milrinski. Zgodbe krHIevlča Marka. Vez. Din 18.—. po pošti Din 1.50 več. A. Novačan. Veleja. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po poŠti Din 1.75 več A. Novačan, Samosllnlk. Povesti. Broš. Din 40.—, vez. Din 4?.—, po pošti 1.50 več. Alb. Ogris, Borba za Jugoslovansko država Broš. Din 15.—, po pošti Din 1.25 več. Painič dr.,- Civilnopravni red. Broš. Din 30.—, po pošti Din 1.50 več. Leonid Pitamic. Pravo In revolucija. Broš. D;n 5.—, po pošt! 50 p več. /. Pregelj, Azazel. Zalolgra. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, po pošti Din 1.50 več. Dr. Prijatelj, Predhodniki ln idejni utemeljitelji ruskega realizma. Din 36.—. po pošti Din 2.— več. Št. Sagadin. Naš sadašnji »stavni položaj. Broš. Din 7—, po pošti Din 1.25 več. Sič A'.. Slovenske narodne noše. Broš. Din 4.—, po pošti 50 p več. Jos. Store. Lisj2kova hči. Povest. Broš. Din 7.—, vez. Din 13.—, po pošti Din 1.25 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. Din 18.—. vez. Din 24—, po pošti Din 2.— več. J. Stritar. Sodnikovi. Povest Broš. Din 10.—. vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več ŠorH dr. Ivo, Zadnji val. Roman. Broš. Din 42.—, vez. Din 48.—, po pošti Din 1.50 več. Dr. I. Sorti. Bob ln Tedl. dva netignanca. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, po pošti Din 1.25 več. Dr. I. Sorti. Cirlmur^l. Povest s slikami. Broš. D:n 20.—, vez. Din 2.S.—, po pošti Din 1.50 več Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Urejuje dr, Iv. Prijatelj. V. zv.: Izza kongresa. Roman. Broš. Din 84.—, v p'atno ve^an Din 100.—, v usnje vejm Din 105.—, po pošti Din 3.50 več. VI. zv.: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš. Din 72.—, v celo platno Din 86.—, v usnje Din 9? —, po pottl Din 2.50 več. Dr. !. Tičar. Bol n-dezlHvim boleznim. Din ta—, po pošti Din 1.50 več. Dr. Fr. Veber. Uvod v filozofijo. Din 30.-, po pošti Din 2,— več . Veber. Znanost In vera. Din 65.—. po pošti Din 1.50 več. I. Waschtetova, Pravljice. Z barvastimi slikami, 'vez. D'n 22.—, po pošti Din 1.25 več. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. Din 15_—, vez. Dta 21.—, po pošti Din 1.25 več. Knjige se narolaio v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, 54 i • J •"• v" Hctfi/O-gt Časi Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 pah Najmanj«! znesek Oln 5'—» 2cnltve, dopheroaje ter ogtari strogo tigi 1 saaatfa, naka h«s*da M* | Najaanjll aaeaek Ni f Slamnike lit svilene klobuke t, vsakovrstno preobliko joje prijoroča M Jeglič. ismSkova ulic* štet. 27 112 Obrt J-Vro vpeljana. se proda. - Strojno-pletiljska hiša a rriom, novi stroji. Sigurna ■ksistenea, prevzame se v igrata lahko takoj. Nahaja B v industrijskem kraja -jorenjfke. Potreben kapi-3] 60.000 Din. Naslov v ijravi .Jutra*. 8000 Pekarno lotro idočo, proda Fr. fsnpotič, pekama, Mari-tor, Aleksandrova o. 53. S2bS Damske sl^trnike iakor tudi preoblikovanje rtarib po zadnji novosti — >rl Alojziju S k r a b a r. Domžale. 7230 Slike za les^timsclie i:iif!nje najhitreje fotograt Hugon H i h 8 e r Ljtib Valvarcrjev trg 60. Vsakovrstne klobuke nafcltene. od 120 Din na-crej pri Stuchly - Masclike, t:uhljan3, Židovska uli'-a 151 Suho robo itaff. čebre. barigle, bren-re. sita. rešeta, ilice, ku-kalniee, ribežne in vsakovrstne druge lesno izdelke ima stalno in najcenejše v zalogi: Ev gen Ivane, Soiražica, Dolenjsko. 8237 Žične mreže ta rrrraje vrtov, drevesnic, kurjih dvorišč, preprežke oken In lin, vsakovrstne iiini tkanine iz železne, pocinkane in medene iice ia tehnično in industrijsko uporabo ter elastične posteljne mreže nr. lesenem in železnem okvirju različnih veliko-ti, izdeluje in (rnporoča Evt-en I v a n r, tovarna žičnih tkanin in pletenin, Sodražica, Dol'-n'-Eko. 8256 Pekarno v mestu. trgu ali sicer na prometnem kraju, vzamem v najem. Za dobro vpeljano dam primerno nairra'1©. Ponudbo na upravo »Jutra« pod »Maj 06:-. S203 Vf»lk»n»z?ran1e Garantirana zadovol.inost.— Avto plešče. cevi in druge gumijeve izdelke. — Albert Cigoj, Novi Vodmat St. 18«. 7735 Gozdna kladiva In I i r • ta sode, železne vrtne stole, izneluie poceni Josip fctirn, ključavničarstvo v Kranju. — Zahte-Vajta cenik. S292 Dra t r pr o v c a iščota učltel»!co za franroščino in hrvaščino — Prednost imajo mlade dame. Ponudb« na [jo^ini predal St. 153. 8212 Strojepisje PrS. konc.es. zasebno uči-:-če G. Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6, pritiif-ie. 8369 ZiotId tečajem u krojno risanje 'a prikrojevanje flamskih obisk nričnem Iti. aprila. — Roza Medved, strokovna cfiteljiea, Ljubljana, Mest. ti trg 24,an. 8344 fdobe) Boljša kuharica » sprejme k majhni družici za dopoldanske ure. — Naslov povt upr. »Jutra*. S003 Trgovec - posestnik f lepem kraju Slovenije. Sče dobro gospodinjo za družico. Vdove brez otrok 45 let ni°o izključene. Dopise s sliko in polnim naslovom na upr. .Jutra. Pod »Značaj 3767». Tajnost K;amčena. 8031 Kolporterji zanesljivi, za razpeČ3vanje *ts5k, ta vse večje kraje ^ovenije, se i S 6 e j o. — Ponudba na naslov: Narodno kulturno društvo, Mala Vlelja. 7924 Provlz. zastopnik >i bi potoval 3 ali štirikrat leto po Sloveniji in Hrvatski in ki bi poleg svoje »oiekdja prevzel Se malo Sckaterih dobrih predmetov fcanufakturne stroke (pod-tstopstvo raznih tovarn), <« Išče. Pismene ponudbe s Uvedbo najboljših rofe-na upravo .Jutra, pod i fro .Dobro idoče». 8042 Trgovski pomočnik ?•> 24—30 let star. mana-^turne stroke, prvovrstna •">£, 1 najboljšimi r«fereo-tamj, io tprejme v vel«. tr?ovlno Pismen« ponn-lb« Ba npr. »Jutra* pod šifro •Prvovrsten«. S038 Plačilno natakarico dobra moč, sprejme tavar. sa Stritar. 5120 Kuharica dobra Is solidna, Id bi rada opravljala tudi ve a hiSna dela, se I S i e ta Zagreb. Več se poitve v Skofji ulici 15/L 8167 Deček star 14—15 let, ki bi Ime! veselje za učenje dimnikarske obrti, se sprejme tako]. Kat. Malingerr dimnlkar-stvo r Braslovčah pri Celju 8418 Kot družabnlco za gostilno v Ljubljani, išče gospa, ki ne more sama vse nadzorovati, veSčo in pošteno kuharico, ki je zmožna nekaj kavcije. — Ponudbo na upravo »Jutra* pod Sllro .Dober promet«. 8136 Šivilja špccijelno sa otroSke obleko, se sprejme na dom. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Otroška šivilja*. 6266 Čevljarski pomočnik in vajenec, se sprejmeta takoj k dobremu mojstra na deželo z vso oskrbo. — Prednost imajo vajenci z že nekoliko prakse. — Ponudbe na onravo «Jntra» ped Silro »Čevljarstvo 6». 8081 Natakarico na račun, išče gostilna na dežpli. Ponudbe pod 7naSko na npr. «Jutra». 8257 Gospodično starejšo In poSteno ali vdovo breg otrok, ki bi Imela veselje do pamo«tojnepfa gospodinjstva in domafcejra dela. Fe sprejme. Prednost imajo one, ki po vajene nekoliko knjigovodstva. — Naslov pove upr. «Jutra». 8186 Zastopnike iSčemo v vseh večjih krajih za prodajo jako praktičnega patent predmeta Dober zaslužek. Potrebna kavcija lOno Din. Ponn^be na upr. «Jutra» pod Šifro cNovost 3846». 8197 Proff^^lka do>^o izvpžbana v manu-fakturi ali modni stroki, se takoj sprejme v veletrgovino It. Siennecki v Celju. 8153 Žagarja ki jc v stroki dobro iz-vežban s p r e i m e takoj Ivan Stiherl, Snodnja I.ip-nicu pri Radovljici. 8146 Koresno^^ent in knjigovodja samostojen, ki zna piaati tu^i na t>troj in obvlada več jezikov, se sprejme k veftjom nnoeestvo na deželi. Pri pofevrvu je leana industrija. Plača po dojovorn. razen prostejra stanovan'a. kurjave in razsvetljave. — Samci imajo prednost. Nastop službe dne 1. juWa 1925. — Ponudbe s prepis! spričeval in zahtevami na unravo «Jutra* pod inačbo • Knjigovodja*. 6S27 Izurjen hraneč z dežele, t veBMnimi *T>ri» čevali, se sprejme takoj b konjem v Marihora, Linhartova ulica 18. 8313 Kandova crraiska uprava na Bledu, išče vrtnarja (samea>. posebno lepotiSne-ca strokovnjaka. Na njo je nasloviti ponudbe 6 spričevali ia navedbo zahtev 8310 Hišnika oSenjeacjra, te sprejme a hiSo v sredini mesta. Brezplačno stanovanje na razpolago. Naaiov pova uprava «Jntra>. SS65 (»Celo) Elektromonter veSč instalacijskih, prosfcj-vodnih in drugih v to str->-ko spadajočih del. i 5 č e službe pri kakem podjetju v Ljubljani, ki rabi monterja za montažna dela. — Gre tudi v kako elektrarno v Sloveniji. — Cenjene j o nndbe pod .Elektromonter. na upravo «Jutra». 79S0 Stenografinja perfektna, korespondentinja in dobra raeunarica, išče mesta. Ponudbe pod Šifro .Perfektna 3766. oa npravo .Jutra., 80S1 Trgovski pomočn'k meSane. posebno špecerijske stroke, soliden in delaven, želi svoje sedanje neodpo-vedano mesto spremeniti. — Ponudil« r.a upravo »Jutra, pod iFr. 8725». 7949 KrojpšUi pomočnik dobro izučen, iSče primernega mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» pod mačko •Takoj 5». 799C Prodajalka meiane strok«, lell prema-niti »lolho. m delalo. Ponudbe J« vposlfc ti na npr. «Jutn> ped Mfro «IL T J Trgovec U mora patom sodnljske odpovedi v kratkem itprai-niti lokal, i« prisiljen vsled raznih težkoJ tekati na-melSenja pri kaki večji tvrdki. — Prijazne ponudbe pod .Trgovec, sa spravo •Jutra*. 7999 Konjski hlapec vajea lahke Is težka vol. nje, želi premeniti mesto. Dopise pod .Tretea 8» sa upravo »Jutra«. 8252 V stavbni pisarni iščem mesta kot samostojna moč, veSč veeb administrativnih del, t večletno prakso. Event. ponudbe je poslati na npravo »Jutra« pod Šifro »Stalen 4000». 6233 Tvrdka, katera bi sprejela agilnega potnika začetnika, kateri se ne hoji tudi najpodrobnejS« razprodajo in ima veselje po-tovati. naj pošlje ponudbo pod »PoSten. vesten t jam. stvom> ca upravo «Jutra». 8196 16letn! mladenič išče mesta v trgovini, s hrano pri molstru. Naslov pove opr. «Jntra». 8195 Odvetniški plsarnovodja samostojna moč, vsestransko veniran, želi »voj« mesto premeniti. Naslov v upravi »Jetra>. 78S4 Uradnik v pokoju veSč perfektno slovenskega, srbohrvatfkega, nemgke pod Slfro «Dobr3 služba*. SD04 Knjigovo ia bilaneist. perfekten slovenski, nemški in srbohrvatski korespondent, lesne stroke, išče za prvi maj odgovarjajoče mesto. — Cenjene ponudbe pod »Ljubljana 3903» na opravo »Jutra*. 8S05 Prodajalka želi premeniti mesto, najraje v Ljubljani ali okolici. Sprejme tudi mesto Masrajni-čarke. Na»top po dogovora. Ceniene ponudbe na upravo »Jutra* pod žifro »Spretna 3917*. S354 Absolventlnfa d»S. dvorazredne trgovske Sole, vešča slovenskega in nemškega jezika, ieli mesta Naelov povo npr. .Jutra*. 8812 Kot eospodinia iSče mesta 28 let stara vdova brez otrok, bivSa p< sestnica, popolnoma iz-vežbnna v gospodinjst\*u. — Na"'ov pri podruž. »Jutra* v Mariboru. 7903 Dekle staro 15 let, > meščansko-SoUko izobrazbo, se Seli učiti v tr*ovini t meSanim hls^-om. Naslov pove unr. »Jutra*. 8005 M->d!st'nia želi spremeniti svoje dosedanje mesto. Nartopi lahko s 1. majem ali potneie. — Ponudbe na opravo «Jntra» pod »Modistinja 3961*. 8430 Tre. pomočnica t dobrim spričevalom, štena in pndna. dobro izurjena v specriitki, mann-faktumi in železni stroki, išče mesta s 1. junijem t. L — Naslov pove podružnica »Jutra* v Mariboru. f071 Inteligentna gd^na Slovenka ia zasedenega Primorja, Soli mesta blagaj-nifarke v večji trgovini — najraje gre v Beograd. Cenjene dopise pod tnačko »Alma* oa upravo »Jutra*. 8429 Dohra prodajalka manufaktunic, vajena tudi galanterijske in čevljarske stroke, možna slovenskega, namSkega ia n.kaj hrvatskega jezika, MI« primerne sltrifbe. Gre tudi aa blagajnfčarko ali plsartco. Ponudbe na upravo »Jatra* pod šifro »Prodajalka 3963» 8137 Prodajalka meiane stroke. iHe mesta kjerkoli. — Pomagala bi lahko tudi pri gospodinj, stvu. Ponudbe pod mačko »Delavna* aa apr. »Jutra*. 81SS Prodajalka starejla dobra moč, «dslj-te puarnilko prakso, veli« knjigovodkinja ia «t»J»-Idska aa dlictat. Ml pr*-meniti mesto. Ponudbe aa anrav© »Jutra* pod Rn»xko »Zanesljiva 384S*. »99 Mlad trs. pomočnik Itadea meiane strok«, • dobrimi spričevali, i IB • službe. PoaadtM s« (pravo »Jutra*. 8020 Kuharica idso la polteao dekle, :eli menjati slalbo. — Poasdbe oa opravo »Jutra, ped iUro oajska eesta. £088 Pomožni motor DKW s kolesom, proda ta 4000 Din Oiril J«riin. Primakovo, Kranj. £093 Motorno kolo motosokol, 1 tri četrt HP, te radi odhoda po sgodni etni proda. — Natlov pove sprava »Jntra*. 8SSS Več sto malin katere dvakrat na leto rode, w proda v Nunski ulici 8. Stenska nra divaa, mita, 8 stoli, omara, oaiivaloik in vej slik, »e po altki eeni proda. — Naslov pove npr. »Jutra*. 8884 Lovski voz v telo dobrem staaja, moderno izdelan, se po ugodni ocai proda. — Naslov pove aprava »Jatra*. 8383 Fotograflčn! aparat 9 v 13 (GOrs), se proda. Ogleda se ga lahko vsak dan od 13.—19. are. Naaiov pove aprava »Jutra*. 8381 Starine oljaoharvae slikane podob«, nra, vložeal predal ia rit-Učne druge stvari, proda Jenko, Gradišče štev. 3,1. Fotoaparat 9 v 18 (Spreitzensehlitrver. schloss) »AN G O*, dvojni anastigmat. kompleten, pripraven posebno za Šport, •od« Hojnik, Leveč pri 8208 prod« Celja. Plahte za vozove ia vagone, se prodajajo. — Ponudbe na upravo »Jotra« pod »Plahte*. 8420 Več otroških vozičkov in dvokoles prejšnjih modelov, poceni proda »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles ia vodikov, Ljabljaoa, Karlovska cesta 4. 8278 OtroSkl voziček skoro nov, o e a o proda Hrovat, Cesta v Rožno dolino 14. 8249 Motorno kolo Poeh L. M., S HP, skoraj popolnoma aovo, kompletno ia v brezhibnem stanju, se takoj ugodno proda. — Ponudbe oa spravo »Jutra« v Ljubljani pod Slfro »Pueh U M.*. 82S3 Prodam knjige ivetti, bajke, historične, vik« te drag«, kakor tadi srebrno aro ta 800, telovadne ročke po T kg u 90, oficirsko sabljo aa 125. spadoni sabljo ta 80, okvirje ia slike. Naaiov v upravi »Jutra>. 8118 Pozor, čebelarji! A-2 nove panje na d«««t ratnic, 12 kom., p r o 4 • F. Florjančič. Dravi)«, p. St. Vid nad Ljubljano. 8177 Avto t«staed«len, v dobrea stanja, novo lakiran, • • pnevmatikami, se poceni proda. Natlov pove sprava Jatra«. 8KB Tesani traml •Ski. dolgi, ravni, oa _ n bodo prodali na Jsvni dralbi v torek 14. aprila eb 11. ari aa kolodvora Radohovas pri »Jokaass. Pof«ji draD» ua lica Trda drva »dpadke od parketom, de-•tavlja po nitki e«ri M dom »Parna tega ▼. W» aetti. Ljubljana t* p-rtnjtkim kolodvorom. Ut iBIlkŠivi desno. Lokomotiva dobro lui" 6170 daj« v pitarsi proda. I»t»-lahko ogl«. drstb« «Zora> Kralj« Petra 840» Foto-aparat »v lt, proda Hiovat, Vegova tika 8/1 8850 Sklmy Serije Črn« 48—47, smivalaik t» vrč, proda Stnigoc, Maribor. Slovanska S8. 84 lŠ Motorna kolesa sov amerikanski sistem »Evans*, ki to lansko leto bm po 18.500 Dia, nudi (e nekaj komadov sedaj po 8200 Din »Tribuna* f. B. L., tovarna dvokoles ln otrolklh vozičkov, Ljablja. sa, Elrlorska eesta It. 4. 8276 Jedilna soba ll trdega lesa, masivna, 1 risalna mita t stolom, 8 Perkeo-aparata, 8 električne pisarniške svetilke, 2 tasta, vi (dri. te tlov.\ gosli, sokolska kroj, 1 balančaa tehtnica. vse malo rabljeno, s« vsled preselitve o g o d n o proda. Ponadb« pod Šifro »50 o4st.» oa opr. »Jatra*. Amer. reg. blagajna »National* « tipkami do 100 Din, s« ugodno proda. Naslov pove apr. »Jatra«. 8108 Srebrno jed. orodje ta Sest eseb, kompletao v Sat ulji, Se nič rabljeno, poceni proda Jos. Selovin-Cndeu, Ljubljana, Mestni trg It. 18. 8075 Pri cSolncn« ta vo4o! . . K. Widmay«r Perilo ta -cjpe, gospode te otroke. Vsa oprava ta novorojenčke. Venčk« ta neveste te birmaake. Edloa zaloga abtahov (pečel. — Kravate, nogavice, rokavi, ce, oblekce a otrok« Hd. — Tovarniška taloga vsen vrst pletilnera blaga. Vsa. kovrstn« jopice te JnmperJi en gr> >t ln es detaS. 178 Vrtne stole prodaja najcemjl« Bel-mane h E o ra p., Ljubljana, Mirje 4. 184 Motorno kolo »Wanderer», dobro ohranjeno, radi odhoda k vojakom, prodam. Istotam se proda ali tamenla Špecerijska Stelaža poa najugodnejšimi pogoji. R. Nagr, pletilstvo, Javornlk. 8058 Motorno kolo 8 ia pol HP, >e radi odpo-tovaaja proda po Jako ugodni eeni (3000 Din}. — Na ogled v trgovini Podboj, Sv. Petra cesta «5. 8088 Trte-šmarnlce komad po 2 K prodaja Vinko Vnnk. Scačak-JurSinci pri Ptuja. 8159 Motorno kolo s priklopnim vozom ter električno razsvetljavo, popolnoma v dobrem stanju, to proda aa 8000 Din. — Ogleda s« v Siomikovl nI. it. 6, LJubljana. 8108 Za transmisijo prodam 4 kolesa. Ponadbe na apravo »Jutra* pod Slfro »Ugodna cena*. 8107 Motorno kolo »Nekarsulm*. SHP, t dvema predstavama in prostim tekom, brethibno delujoč, se poceni proda. — Naslov pove podružnica .Jatra« v Celju. 7243 OtroSkl vozičU 6PORTNT la LPKSTZNI po najniljl eeni In naj-velja taloga Prodaja na obroke — »TRtBIIHA* r. B. L.. tO. varaa dvokoles in otroških vozičkov, LjaMJana, Karlovšta e. 4. Ceniki franko. 187 Sadni mošt letolaji. aa d«bdo ia nn drobno po 5 Din liter in sadni kis. prodaja Gaber, ija Siika, Mavrerjeva >) lt 8421 Dva vagona f!žo'a ribničaaa ia 2000 kg prepe-llčarja, s« proda. Cena po dogovora. Naslorv v upravi »Jutra*. 8412 Mlrftarne! Večjo količine mleka, čaf-aega masla, smetane te tira, rabim takoj. Prednost imajo prodajalci na t*lea-mSki progi Ljubljana—Kar-lovec. Mlekarne, kl lahko dobavljajo te proizvede, naj takoj stavijo s ve M ponudb« t otaačbe najniljih cen na upr. »Jatra* ped It. 1AOO. 8385 SO hI stlvovke dobre domač«, prodam. Ka Uljo s« pelli« mm. — PoSilja t« ed 801 naprej. Alojtji. Pangerlrt, Ikoeijaa pri Kokroaoc«. 8338 Krme (toesnA m preda ve* tisoč kilogramov. Vprabnja It »M Novosti JeJkega in aitKleSkega snkna v bogati liber) priporoma tvrdka A.&E.Skabernč Ljalljm. Mesta! trg it 1* Kufxim Plačuje se jvfflj« cen« ta sr«brn« te dolarje, tlate in papiri«. Cenjene >d »Srebro« na 7870 ptnadbe pod apravo »Jutri Brzojavne droge smrekove ia borov«, veSJ« te manjle količine, zimske sečnje, kari po dnevni ceni Crepinlek v OsIJo. 8147 Prazne steklenice k s p s J « drogerija Antoa Kacc, sinova, 2idovska al It. L 17» Kože divjačine kapaje Se vedno D Zdra-vK, Ljubljana, Florljanska ulica 9. 180 Blagajna srednje velika, sirarna nro-tl požara in vloma, se kupi Ponudbe ca upravo »Jutra« ped lifro ."lagsjna 8841». 8183 Bukova drva saka, zdrava, meterska, k e p i m franko vagon na Dolenjskem. — Ponudbe t navedbo cene za 100 kg franka vagon, na naslov: Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica itev. 7/n. 840G Ia rezan hrastov les ca 800 ms. kopirno v merah 48 ia 53 mm debelo, 265. ozir. 2S5 cm dolgo od 18 do 30 cm Široko, lepo pa-rarelno rezano blago. Oziramo s« le na cenj. ponudbe z navedbo množine, roka dobave ter zadnje cene za ma franko vagon, na npr. »Jatra« pod »Akreditiv« 8248 Bukovo ogljo «sho, vilano, prima, kupujem stalno. Ponudbe t navedbo cene na naslov: Rn-dolf Zore, Liubljana, Gledališka ulica 7. 8407 Dve moški kolesi kupim. Ponadb« a eeno naj e« pošlle na upravo »Jutra« .Kolo*. 8033 Srebrne krone s« kupijo. — Ponudbe na apravo »Jatra* pod Šifro »Krone«. 8251 Ia hrastove hlode več 100 m>, kopirno, ravno bretgrčevo ia malo grčevo blago ae izpod 80 cm deb., v dolžinah 270 ia 280 cm. Ozira se le na cenjene ponudbe s navedbo množine, reka dobave ter zadnjo cono za ma franko vagon, na apravo »Jutra* pod značko Akreditiv*. 8242 Prevozni avto v dobrem staniu, se kupi. Oferte s označbo znamke je poslati na naslov: »Tri-bana* F. B. L., tovarrm dvokoles in otroških votilkov, Ljubljana, Karlovska e. 4. 8272 «L'radni Ust. Kupijo se vsi, dobro ohranjeni, event. tudi rezani letniki Uradnega lista. — Ponudbe na upravo »Jatra« pod «rrad». 8294 Resristr. blagajna mala .National*, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutru« pod »Blagajna 3745*. 7968 Kupim modele za cementne cevi. premer 10, 20 in SO cm. Naaiov v spravi »Jatra*. 8335 Jamskih tračnic 40 m In 1 »Kippwagen», se takoj knpi. Sjedinj.ne tver-aic« t takta. Hrastnik. 8329 Štedilnik e« kupi. Ponudb« aa npr. »Jatra* pod Šifro »Dobro obranjan*. 8350 m Hiša zraven glavne eeite, v Milini Ljabljanc, te takoj proda. Naaiov pove sprava »Jatra*. 7946 Proda se prav lepo kmetsko posestvo V prijazni vati Libellčah, dobro aro od Dravograda. Zelo prostorna hiša in raz-sežao renov. gospodarsko poslopje. Povsod električna raz°vet!java. — Gospodarski stroji na pogon t vodno BVJČjo na lastni zemlji, mogoč domač mlin: vodovod, debr« kleti, veliko dvo-riSČ«t 25 oralov zemlje, od t« ea 10 oralov njiv. dobri travaiki za vzrejo do 15 glav Sivine, gozda za potrebo. radia v dobri letini ta SO pelovnjakov moSta. Posestvo je bliža občine. Se!« ln cerkva. — Podrobna pojasnila daj« rasnim kupcem Ivo Močnik, nadačitelj v Libelič ah. 7928 Dvodnižinska hiša a vrtom, med postajama Javoraik te Jeseniee. pripravna ta vsako obrt. s« takoj proda. — Stanovanj« prosto. Cena 40.000 Di« — plačilni pogoji ugodni. — Naaiov pove npr. »Jutra«. 8001 Enonadstropna hiša v Maribora, Orožnova »lica SC S, Mita polu la meste« hranilnica, t vrtam, p« naprodaj. PoJasaOa daj« notarska pisarna dr. Barie-U, Maribor, Aleksandrova 14. 7995 Posestvo s gospodarskimi poslopji ia nltaom. sa proaa«a*B »ra. Ja, »• p« ugodni ceni proda Maslo« pova apr. »Jatra*. v Mar.bera pod »Promet*. J7S1 Mož i Ločitev zakona je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka 1 Žena i Bog! Saj mi pijejo Ščurki 2e ves čas kri. Pa kaj pomaga, čepa ni sredstva zoper nje! ■oii Prej ga res ni bilo. Toda koncesionlranl zavod t,Pana« » Ljubljani na Poljanski c. 12 je Iznašel sredstvo, Id pomori biez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse Ščurke, miši in podgane. Poidi ali pa piSi t*ko| tja! _ r—w Tem potom želi vsem svojim cen), odjemalcem in trgovskim prijateljem srečno in veselo Veliko noč tvrdka Franc Crobath d. z o. z. Kranj Ustanovljena 1885 1968a U- Lepa vila t manjšim posestvom, pripravna za letovišče, tik kolodvora na Dolenjskem, se proda. — Naaiov pove oprava »Jutra*. 7891 Enonadstr. hišo lepo, ravnokar izgotovljeno prodam. Nahaja »e na zelo prometnem kraju v Tr-bovljab ia je pripravna za vsakega obrtnika, posebno peka, slaščičarja, čevljarja, urarja zli etično obrt. Pod hišo Je prostorna, popolnoma suha klet, v pritličju dva lepa prostora za obrt, v nadstropju 2 veliki stanovanjski sobi. kuhinja in shramba ter prostrano pod strelje, pripravno za napravo stanovanja dveh sob in kuhinje. Za hišo je toliko vrta. da sc lahko postavijo morebiti potrebna skladišča. — Ceno in dniir« pojasnila daje lastnik: Jurij Ferenc. zidarski mojster v Trbovljah. 7174 Trgovsko h'šo s pritiklinami. v prometnem krajo, kopim takoj,— Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kupim takoj*. 8084 Pozor! Pozor! 2 majhni posestvi ki ležita skupaj, sta naprodaj. Obe t gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in lepim vinogradom. — Pridela se letno 20 hI vina. Lep bukov gozd. Obe posestvi sta dobro obdelani. Skopna cona 65.000 Din. — Po lelii s« proda tudi vsako posestvo zate In sicer eno za 45.000 Din in drugo za 20 000 Din. Redi se tudi lahko več goveje živine, konj In praSičev. Nahaja te na Dolenjskem. 20 minut od farne cerkve Skocjsn pri Mokronogu. — Prodaialec: Ivan Mencln. vas Zloganj«. p. IkocUn. Dolsnjsko. 8151 Leni prostori ra tklsdlSfe. v lepem kral« Gorenjske, tik lelezniee In glavne cente, pripravni ta vsako obrt. ae eddajo. — Istotam te prodajo stavhne parcele u tidanje kakega večjega podjetja. Lepa loga, vodovod, elektrika, ev. •c proda večje posestvo, primerno za živinorejo. — Ponudbe ca npravo »Jntra« pod »Jako ngodno*. 8345 Gostilno in trgovino na Glincah, ob TrtaSki ce-sti, 20 minut oddalleno od glavne pošte, t lepim kostanjevim vrtom, ter takoj prostimi obrtnimi prostori in lepim stanovanjem, proda t vsem Inventarlem vred ta 3150.000 Din tovarna testenin »Pekatete« na Glincah pri Liuhljani. Izredno ugodna prilika za nstvsrl-ter lepe eksistenc«. 8370 Lepa hiša s 6 sobsml, svinjaki, neksj gotda in niiv. se proda za 55.(100 Din. Polale 85. KeSaica. Celje. 8309 Zelo ugodna prilika Proda se vila z 2 stanovanjema po 8 sob«, elektriko in vodovodom, zelenjadni in sadni wt. zraven dve nilvl. pripravni za stavbe. Bližina Ljubljane in kolodvora. Stanovanje kupcu na razpolago. — Naslov pove uprava »Jutra*. 8301 Fnonadstropna vila s 8 sobami, kopalnico, vodovodom. versndo, balkonom. prrket. zelo velik vrt. se proda. Istotako se proda hlla z postilniSko koncesijo, rospodarskirj! poslopjem, vrtom In njivo, v trsru blizn lelezniee. — Pojasnila daje Frano Koropec v Konjicah. 6302 Posestvo oh glavni cesti pri osnovni loli v Vidmu, naprodaj. — Pojasnila daje kupcem trgovec Ekerbee na Vidmu 8410 Hotel nri «.Jelenu» v Konjicah, »e proda ali odda v najem. Ponndbe e«' Hrastnik v Koajieah. 88;i Fnonndstronna vila s« ugodno proda. Ponndhe ped »Prosto stanovanje« na upravo »Jutra«. £358 Kupci, pozor! Posestvo, 23 or., mlin, la-fa ir gostilna — vs« za 3nn nno Din. Pescttvo. 80 or.. prvovrstno t inventarjem, krasna lega — 800.000 dinarjev. Posestvo. 32 or.. za 180.000 dinarjev, ponstvo. 88 «r., « vsem inventarjem in SO glav goveja livine, cno.nnn D. Posestvo, 11 or., 2 hill, za 80.000 dinarjev. Posestvo, 10 or., r*» ra ravnem in nova kifa, aa 100.000 Dia. Vil« la hiše r stanovanji po 75 noo do Son.noo Din. K. Troha, Maribor, Sio-vtaska olica t. 8228 Posestvo 20 oralov, lgfl.nno Dia. — vna ta takojšni« vselitev 150.000 Din. — Krasno posestvo t vil« proti delne-aa plačilu. — 1I--1« edsl. im«Jil« — posreduj« ReaJI-tetna pisarna »Rapid« v Maribora. Ot>«T>o?ka al. 2" 8-113 Hiša na Vrhniki enonadstropna, se proda. Polovica v gotovini, polovica proti vknjižbi. Dopise na upravo «Jutra» pod iifro •Vrhniška hiSa*. 6389 Bled! Proda ali zamenja se s hišo v Ljubljani, lepa velika iu v centru ležeča vila. pripravna za pension. Naslov pove upr. »Jutra*. 7938 Prodam dobro ohranjeno graščino zvonik, dva zvona, gospodarsko potlopje, inventar, 28 ha. 92 a. 52 m> njiv. travnikov, vinograd, šume (gozd), skupno pri gTadu. pri okrajni cesti, bliža kolodvora, sposobna za vo-jarno, tovarno, šolo. bolnišnico, samo«tan ali za živinorejo, zaradi nujne selitve po nitki ceni in ugodnih plačilnih pogojih v Sloveniji. Posredovanje Izključeno. Dopise na upr. »Jutra« pod »GraSčtk 47«. 8207 Zamenjam hišo z vrtom, na prometnem kraju v Trbovljah, sposobno za gostilno, trgovino ali drago obrt. za bilo v Mariboru aH LJublJaal. V hiSI to prostorne kleti, stanovanje obttoji iz 4 sob. kuhinje io pralnice ter hlevov in dr Ponudbe na upravo »Jatra* pod »Stev. 1879». 8077 Amerlkancl In drugI kupite, prodaste ali zamenjate najhitreje in kjer želite, vsakovrstne graščine, tovarn«, mline, lage, posestva, vile. vinograde, gozdov«, gostilne, trgovine, tn ln v inozemstva. Kupci provizije prosti, pojasnila brezp.ačno. — Realltetna pisarna »Sllvar*. Ljutomer, »ari trg It. 47, 8. H.'S 6208 Preda, eztr. taraenja N n vilo eaa tretjlpa vogale« bil« na križiSč« Itlrih eest. — Prostor Je prvovrsten ta vsako trgorlno, gostilno ali slaščičarno. — Naprodaj bi bila ev«nt tadi cela M.a. Interesenti naj blagovolijo poslati svoj naslov oa opr. »Jatra* pod »Izvrsten pro- Kuplm hišico eno ali dvodrudntko, v mestu ali bližnji periferiji Ponudb« t »a.edbo pogojev na upr. «Jutra» pod iifro »Hišjea*. 8395 Graščina se kapi. — Ponudbe pod »Kupsc* aa upr. »Jutra«. 8436 Tovarna na detel!, v obrata aH pa prazna, s« kupi. Ponudbe pod »Tovarna* na oprsvo •Jotra*. 8432 Hiša 80 minut od glavne poŠt«. t vrtom in prostim stanovanjem 4 sob, naprodaj t« 125000 Din. Istotako tudi hiSa t gostilno, dvoriščem in gospodarskimi poslopji v Ljubljani za 150.000 Din. — Pojasnila daie realltetna pisarna Jo«ip Saje, Ljubljana, Me:tni trg 25/1. 8377 Dve vin t opravo in električno rat-svetljavo, sadnim in so-čivnim vrtom, v Denosredni bližini kolodvora in zdravilišča Rogaška Slatina, sta naprodaj Naslov pove uprava «Jutra». 8156 Moderna nova hiša z gostilno In trgovino, tik farne cerkve, z de«et tisoč dnevnega prometa, se z zntogo sil brez i«te proda Potreben kapital 250 (100 D. Event. se da tudi v nnlem. Nasiev pove opr. »Jitrs«. 8076 Parcele blizu Tivolija, se ugodno urodajo. Vprašati: Cesta v Rožno dolino St. 10. 8417 Kogar interesirajo stivbišča v Liuhljani, si mere ista po ugodni senl nabaviti iz parcelacije večjega zemljiška. Vprašanja na upr. .Jutra, pod lifro »Parcelacija 3917» 8418 5 stavbnih parce! in hiša, tik okrajne c-lte, v Trbovljah, naprodsi — Naelev pova npr »Jutra«. 84(18 Zimniie matraee. postellne mreže, železne postelie zložljive, otomane, divane in tapetniške izdelke ifde'uje najeenej3 Rudolf Radovan, tapetnik Krakov trn Itv. 7. (Poleg Mestnega domal 1646-J Lokal t stanovanjem, uporaben ta vsako obrt, v Spodnji Hu-dinji. se takoj tamenja za stanovanje v Celja (mestu aH periferiji). Naslov pove uprava • Jutra*. 7993 Slaščičarno na prometnem mesto, kt-ntaa. event. vzamem v najem. Naslov v upr. .Jatra. !>od «Eiiščičarna». 7985 Lokal na zelo prometni eeetl * Liuhljani, aa zelo ugodno odda onema, kl prevtam« inventar. Nsslov v spravi »Jutra*. 8271 Slaščičarna 17 lit obstoječa, s« uradi selitve prods. Naslov pove uprava »Jutra*. 8188 Gostilna prvovrstna, v lepem pro. metnert mestu Slovenije, se vsled belezni lastnika odda z vtem Inventarjem podjetnemu in kavcije zmotnemu gostilničarja takoj na račna Ponadbe na apravo .Jutra* pod »Prvovrstna goatllna«. 8284 Gostilno s stanovanjem, v ekoltel LJubljane, Celja aH Maribora, vzamem v najem takoj al! poznej«. Najemnino let naprej, vo »Jntra« plačam za ve8 let naprej. Ponudbe na apravo »Jatra. pod Sllro »Bodolnest 2796«. •OSO Lep lokal s« odda t vse i zalogo. Ponadb« ped lifro »Zelo agedne 8880* aa mg. »Jatra*. 83&T> Delavnica srada)« velikosti, a« III« v mesta aa adrae tM. Ponudb« na uprav« ajstrsa pod .Mirna obrt.. 884^ Modna v nsJprom«tB«ja tU M Ljubljani, M odda aa vs> let ugodne v S a Jen. N. irebaf kapital aa pre*---- lepo sortiran« seleče bližno 500 000 Dte. Ra polage lepa sebe M vanj«. Ponudb« pod •Zlata gradloas ae •Jatra.. Gostilna t rtanovaajea v Ni te radi bolezni tako)__ Pogojno najemnino aa trt teta naprej. PetrabM kalita! 50.000 Dia. Ponadb« se' podružnico »Jatra. v Maribora pod »Ugedae prilika*. Trgovina t mešanim blagem, Mro vpeljana, v prom.to— kraju, poleg stanovaaj«, se takoj odda proti edksp nini zalog« te tertelerj«. Cenjene ponadb« aa epravn .Jutra* pod lltn «0gedna prilika*. MU Iščem lokal na Dolenjskem, ta otvoritev podružnice trgovin« t mešanim blagom. — Cenjen« ponudb« na poštni prodal St. 5, Novo meate. 8351 Prazno sobo In event. majhno knbinjo, v novi ali stari hiši, IU« n.lrns dama proti plačil« za pol leta naprej. Cenjene ponadbe aa apravo .Jatra* icd iifro »Stan Itev. 13*. 8284 Vdova ki razuma hilna in potiska dela. t 2 otrokoma (7 te 8 let), isč« itanovaaje. — Ponudbe na opravo »Jntra. pod značko »Vdova 79«. 8254 Velika soba prazna ali opremljena, S direktnim vhodom it ttop-ni<ča, v centra mesta, to išče proti najboljlem« plačilu. Ponudbe pod značko •Veietržec* na upr. »Jntra* Hišnik zamenja radi bolezni sta* nevanje. Naslov pav« apr. »Jutra«. Blfl Mirna stranka i I č e stanovaaj«: sobo ia kuhinjo, v mesto ali oko. lici za takoj aH pozneje. Plačata po dogovor, tudi naprej. — Cenjene ponadb« pod .Takoj ali pota«j«> n« uprave »Jutra.. 841S Prinrosto sobo s posebnim vhodom, III« gospodična. Cenj. peaedbs na apr. »Jatra* ped litra •Soba 8758*. 8088 Opremljeno sobico lell s 1. j«nlj«a v sredini mesta, soildaa rosped. — Ponudbo na spravo »Jotra. ped značko »M. W. Js«t» «'JUTRO» št. 87. 30 =5tf6o« iT, ra" Stanovanje t—S sobi ■ tnhinjo, v me-»ta ali najbližji okolici, mirna stranka proti dobremu plačiln ali primerni odatopnini. Ponndbe t navedbo najemnine na jpravo «Jntra» pod značko tSubo in zračno. 8430 Zamenjam lakoj svojo sredi Ljubljane ležeče stanovanje * majhnim kjerkoli, fe se zato odkupi lepa oprava treh sob in kuhinje.— Nujne ponuaoe pod snaeko <00.000 Din. na upravništvo «Jatra». 8176 Gospodično sprejmem na stanovanje, oveni, tudi na hrano. — Fosebej Se sprejmem eno gospodično na dobro domačo hrano. Gena zmerna. Naslov pove upr. «Jutra>. S164 Na stanovanje fu hrano, se sprejme yo-spod ali gospodična. Našli • pove uprava . 8255 Zakonski par brez otrok, iščo prazno sobo. Ponudbe na upravo «Jntra» pod značko »Dobro plačilo 3379». 8263 Stanovanje obstoječe lz sobe in kuhinjo aii pa majhno posestvo na deželi, vzamem v pod-najem. Naslov pove uprava «Jatra». S253 'Kapital Kompanjon samec — « soudeležbo n dobro idečo, Se vpeljano trgovino meSaneja blaga na Štajerskem, se 33« « vstopom 15. aprila t. 1. — s kapitalom 200.000 Din. — Besne ponndbe oa npravo cJutra* v Celju pod šifro :Ecmpanjon». 7998 ~ Tehnik iSEe tam potom resnega znanja zveste družice, za skupne izlete ter izmenjavo trojib duševnih misli. Ne-anonimne dopise pod iifro »Duševno rnanstvo. oa upr. «Jutra>. Ka zahtevo te dopise vrača. 8U6 80.000 Din posojila iščem za dobo enega leta. Vknjižba na posestvo pri Krškem na prvo mesto. — Posojilo rabim do SO. t. m. Le resne ponudbe pod šifro »Dobre obresti, na npravo »Jutra>. 8083 98 delnic Trg. banke s kuponi 1924, se proda. Ponudbe s ceno na npravo »Jutra, pod »Delnice*. 8140 ščem SO—75.000 D posojila n3 obrt, proti po-«jlni varnosti, za dobo 1 eta, proti visokim obrestim Ponudbo na upravo »JutTa. pod »Posojilo na obrt 3838. 8299 Kot družabnik pristopim s S3.000 Din k dobro idoči trgovini ali drugemu podjetju. Naslov )ri podružnici »Jutra, v Mariboru pod »Družabnik«. 8320 Dijak se Fprojme na stanovanje In tr$iio. Dobro nadzorstvo Naslov pove upr. «Jutra». S3S7 Dve sobi zMo pripravni za manjšega obrtnika, fe oddasta v najem. — Istotam se proda dobro ohranjen klavir sa 5300 Din. — Anton Rifel, Rc2na dolina v «Kestavra-Ciji>. 8260 Dva mlada gospoda akademsko naobražena. želita znanja radi zabave jz dvema inteligentnima in živahnima gospodičnama. — Ponudbo na upravo «Jutra» pod «Dnet». Pogoj slika in pola naslov. Diskrecija zajamčena s častjo. 7932 Sobo lopo opremljeno, išče mlad inženjer - absolvent, e posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo. —• Ponudbo z navedbo cene pod značko d. maj 3862» na upravo .Jutra*. 8181 Stanovanje f-na ali dveh sob in kuhi. r.je. iščeta mirna zakonca Iirez otrok 9 1. maiem. — Stanarina do 600 dinarjev. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ssanovanje št. 3844». 8138 Sobo pratilo ali opremljeno, išče boljša gospodična. Ponndbe na upr. «J«tra> pod šifro »Prijam3 soba». 8" Stanovanje obstojeSe fe 3 sob ia kuhinja, iščem. Plačam dobro in za d olj časa naprej. Ponudbe na upnwo »Jutra* pod Stfro »Hirna stranka*. 8-378 Opremljena soba *a ene?3 gospoda, zračna in svetla, se takoj odda. Naslov pove upr. »Jutra». 8380 Stanovanje obstoječo iz 2 sob in pri-tiklin, se takoj odda. — Poiive se v Novem Vod-matu, DruJtvcaa ulica 8388 Elegantno sobo 1 5 5 o distinpniran gospod, kateri je 2—3krat tedensko v Ljubljani. — Predpogoj strogo diskreten vhod iz stopnišča. Visoka nagrada rventaelnemu posredovalcu. Ponudbe nn upravo »Jutra> pod »Takoj 3929». 830S Stanovanje Odstopim onemu, ki odkupi opravo. Naslov pove upr. »Jutra*. 8343 Majhno stanovanje if?« kje na d e ž o 1 i samostojna. starejša gospa. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Stanovanje 39(12». 8330 Stanovanja na deželi po 600 kron. električno luč, vodovod, bližina postajo, .-ulic. zračne in solnčne sobe. lepi parki, ravnina, cenejšo prehranjevalno razmere, poljubna polja, odda v najem uprava graščine Krnpa, postaja Gradac. Dolenjsko. — Stanovanja so prikladna za upokojence ali za tske, ki se nameravajo pečati s kmetijstvom, vrtnarstvom. mlekarstvom, čebelarstvom, trtnico, drevesnico al! podobno. Vse potrebno se daje na razpolago proti polovičnem dobičku ali tudi majhni najemnini. S323 Sobica opremljena, prijazna, _ se takoj odda gospodični. — Naslov pove upr. »Jutra«. 8319 Opremljena soba sc odda takoj. Naslov pove uprava »Jutra». 8366 Stanovanje aH jn 2 sobi s souporabo kuhinje, iščeta zakonca bres otrok. — Nagrada. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod Sifro »Nagrada 3919». " 8346 is udi M tom-ttrffi Boljši obrtnik mlad, želi resnega znanja z mlado gospodično, v svrho izmenjave misli in izletov v naravo. Resne dopise po možnosti t sliko, katera se vrne, na upravo »Jutra* pod značko »Za piruh«. — Tajnost častno zajamčena. 8352 Dopisovati žele trije mornariški strokovni podoficirji: radiotelegrafist, elektrotehnik in strojeteh-nik, t gospodičnami v starosti 18—21 let. Na dopise brez slik so no ozira. Cenj. dopise je poslati na upravo »Jutra» pod »Potenciometcr, Vottineter in Moaometor*. 8095 3 velikonočne piške iščejo naobražene in ko-rajžne petelinčke. Gospodje, stari od 26 do 33 let, naj se zglasž na upr. »Jutra* pod značko »Kranjica, Ko-rošica ia Hrvatica*. 8034 Dopisovati želi gospodična z inteligentnim, starejšim gospodom. Cenj. dopise pod »Dopisovanje* na upravo »Jutra*. 8293 Dva intellgenta iščeta samostojni, veseli prijateljici, živahnega temperamenta in svobodomiselnega značaja, da skupno preganjajo pomlad, dolgčas. Ponudbe na upravo » Jutra* pod šifro »Vesela Velika noč*. 8392 Vse lastnosti, strasti itd. so razvidne iz pisave. — Pošljite 15 vrstic neprisiljenega, s črnilom pisanega pisma na upravo - »Jutra* kk! šifro »Grafolog*! — Priložite 30 Din! — Strogo zaupljivo. 2534 Večno je narave pismol zakon: rojstvo — smrti — Pod »Vstajenje Materije*. 84S1 Uradnik star 20 let, resno narave, se Zeli za velikonočne praznike seznaniti z resno, lepo devojko. Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Poljubi Toreadora*. 8423 Znanja želim za velikonočno praznike z gospodično, katera bi od mene radostno prejela, nu-dene velikonočne piruhe. — Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Pirhi*. 8425 Bogata samotarka želi živahne korespondence z mladim naobraženim gospodom. Donise s sliko je nasloviti na upr. »Jutra* od šifro »Prva ljubezen*, 'ajnost zajamčena. 8239 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Brez ljubavi in 6reče, Ja-cinta. Jadransko. Konver-zacija, K. VI., Moj ideal, Pomlad 28. Prvi poljub, Posest 7742. Sreča v nesreči, Slavija. Sam, Srečna gospodinja, štajersko. Trgovina z usnjem, Udobno in nemoteno, Ugodno plačevanje. Vulkan, Zanesljivo in pošteno. Tinica Veselo Velikonoč! Poljub-kov tri-šest, za pirhe. — Vedno Tvoj —. 8303 Gosp. Peče aadrevident žel. v Celja. Stanovanje dobito za 1200 kron, vse sobe. Javite naslov upravi veleposestva K r u p a. 8S26 Drawer Vesele praznike. — Priiiite! 3. maja sem v Ljubljani. Junija stalno. 8356 Serijozna dama temperamentna, zrelih nazorov in energičnega karakterja, naj javi svoj naslov na upr. »Jutra* pod šifro »Amaconka*. 8395 Dama ki bi hotela biti prava, nesebična prijateljica mlademu, v zakonu prevaranemu inteligentu, nai piše na upravo »Jutra* pod »Dru^a pomlad*. 8394 Inteligentna gdč. želi reEnega znanja doktorjem, inženjerj^m ali trgovcem. Dopise n3 upr. »Jutra* pod čifro »Milena, 8204 Halo! Halo! Katere zpačajne gospodične bi bile željne dopisovati s trem! istotakimi mladimi podoficirji? Dopise po možnosti r rfiko na upravo »Jutra: nod »Sulejman*, »Hasan* in iAhmed*. «>79 Star študent z bolno dušo, želi dopiso- vati 9 starejšo, izkušeno damo, v svrho lajšanja gorja.— Kesne dopise pod V. Gerga, Lfubljana, poštno ležeče. P1B? Tenorist 2eU duševnih odnošajev inteligentno, samostojno in temperametno pianistko, ld ve ceniti pravo prijateljstvo. — Dopise na upravo »Jutra* pod liho cw«j»-«93 Kratek rjar klavir f» Wolff, itvanredno kresen glas, priprav«! tudi ca koncerte, arnltva, prodam. — Cena ia naslov v upravi »Jutra*. 8295 Črn kratek klavir dobro ohranjen, §e pr od* »a 14.000 Din, — Naalov v upravi »Jutra*. 8209 Klavir dobro ohranjen, se proda za 3000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 8378 Obupan nad svojim samstvom, se obračam tem potom lia gospodično. ki bi hotela zdravega, 331etne;n, dobrosrčnega, ljubeznivega uradnika poročiti. Ponudbe pod šifro »Prihodnja velika noč bo srečnejša* na upr. »Jutra*. 8426 Katera gospodična ki bi bila voljna čimpreje v zakon, mi poda roko v obliki »Piruha*? — Cenjene ponudbo pod »Iz piruha za piruh* na urtravo »Jutra*. 8422 Samostojen gospod vesele narave, 27 let star, trgovsko naobražen, s nekaj kapitala, želi poročiti »ospodično ali vdovo, ki bi imela kako obrt, trgovino ali posestvo. Ponudbe so prosi na upr. »Jutra* s polnim naslovom pod šifro »Srečen zakon*. Tajnost strogo zajamčena. 8231 Trgovka samostojna, z lepo trgovino v mestu Jugoslavije, želi znanja v svrbo možitve z dobro situiranim gospodom s kapitalom. Trgovec ima vednost. — Naslov: Ana Srevušek, Celje, poštno ležeče. 8279 Trgovec in boljši obrtnik fino stroke v Ljubljani, z dobro idočo trgovino, v najboljših letih, zelo soliden, dobrega srca., želi spoznati v svrho ženitvo tnrovsko naobraže-no gospodično, neomadeže-vane preteklosti, ki bi mu bila zvesta družica in ki bi imela veselje do boljše trgovine. Premoženje postranska stvar. Le resne in obširno ponudbe na npravo »Jutra, pod značko »Srečni dom 1925*. 8379 Poročiti se želi gdč. z gospodom, starim nad 40 let. Dopise na upr. »Jutra* pod »Snegulčica*. 808S Gospodična vsestransko naobražena, prijetne zunanjosti, izvežoana v gospodinjstvu, želi v svt-ho možitve znanja z dobro-srčnim gospodom trgovcem, industrijalcem ali tudi boljšim uradnikom, starim do 35 let. Ponudbe, čo lo mogoče s sliko, katera so na zahtevo vrne, pod značko »M/3909, na upr. »Jutra*. 8335 Vpokojenee starejši, priprost, z dobro eksistenco, želi znanja v svrho skupnega življenja E čodno in marljivo žensko, srednje starosti. Dopise na opravo »Jutra* pod značko »Odkritosrčna*. S333 Poročiti se želi gospodična s starejšim go. s podom, od 40 let naprej Dopise na upravo »Jutrai pod »Darinka*. 8296 Gospodična dobro sitnirana. trgovsko in gospodinjsko popolnoma izobražena, želi znanja v svrho ženitve z inteligentnim in značajnim grtspo dom trgovcem ali višjim uradnikom, 6tarim od 35—45 let. Vdovec 7. 1—2 otrokoma ni izključen. Neano-nimna pisma, ako mogoče 9 sliko, na upravo »Jutra* pod »Srečna pomlad 25». 8357 Bas-kitaro dobro ohranjeno, kupi So-kolsko društvo v St. Juriju ob iožnl želemicl. 8097 Črn planino se proda v Kersnikovi ulici št. 8/11, desno (med 14. in 15. uro). 8121 Harmonika Ljubasov izdelek, trivrstna in trooglašena, sc proda. . »jutra*. 8233 Naslov pove upr. Klavir kratek, črn, dobro ohranjen. eo ceno proda. — Ogleda so lahko v tonk. četrtek in soboto od 12. do 15. ure. — Naslov pove uprava »Jutra*. 8391 Klavirje uglašujo in popravlja solidno in točno ter gro tudi na deželo Feliks P o v š o, uglaševalec klavirjev, Ljubljana, Tržaška cesta št. 43. 8339 Oboa (Glazba) dobro ohranjena, so ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 8367 Citre z lepim glasom, prodam. Naslov povo upr. »Jutra*. 8364 ŠiviM Nemško dogo lepo, devet mcseoev staro, proda A. Legat, Jesenice 17, Gorenjsko. 8331 Igle za ročno izdolovanjo Smyr« na preprog, blazin itd. — pknpno z navodilom 16 Din. Volna, pcrlpnrn in vps zraven spadajoči materija!. Predtiskana ročna dela. gar-nitve za gobo in kuhinje, zastori itd., solidno blasro po najnižji ceni razpošilja •o poŠti M. Zore • Stekar, esenice, Gorenjsko. 7900 Knjigovodstvo vpeljuje, pregleda in izpopolnjuje Vodi knilge v podjetjih, ki nima;o lastnega osobja Bilance sestavlja in dajo tozadevne nasvete «FIDES» revizijski biro ,'ravnate'.j Milan 13ogady) Ljubljana, Anton Knezova ulica St- 3. —. ■' ■ ■ Noviteta Trg« vel tadntr. knjev! 25 odst. zaslužek a prodajo dosedaj nerazilrjeoegm ■redmeta. Uspeli ajamčes! Jopise do 20. aprila pod »Premog* oa apr. »Jutra*. 8163 Hrano dobro, opoldansko (dnevno pečenko in gorko, sladko močnato jed), i š E o par gospodov. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo »Jutra* pod šifro »Hrana* do 17. aprila. 9100 P. n. turistom se priporočam t» prenos prtljage. — Ponudbe ca naslov: Ivo Skrabl pri gosn. Vrhoven. Poljanska c. 50. 8253 Kam pa na velikonočni ponedeljek? Vsi. ki so radi dobre volje, v St. Peter k Sribarju po piruhe, kjer igra prvovrstni tamburafki zbor iz Litije. 8353 „0peka" prvovrstne zidake, priporoča opekama »Emona" d. d. v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v PražakovI ul. 3, pritličje. 114-a Večja partija zemljišča v severni Bosni, v izmeri od 10 do 50 hektarov se prodaja za ceno Din 6000-- do 10.000- za hektar po kakovosti. Oziroma se prodajo vse partije (počez) ob enem z gospodarskimi poslopji Pojasnila daje Dr. Olo-niz Valjavec, kr. javni notar, Zlatar. 2ocoa SBSBSBG fini bufffet v Mariboru se išče boljša samostojna gospodična ali gospa ki ima 40—50.000 Din eotovine. Velik in lahek zaslužek. Natančne ponudbe pod .Poslovodkinja* upravo lista Podružnica Maribor. 2043-a Dr. Elsonora Mo-Meva začne redno ordiniratl z 20. aprilom od 8.—l.pop. Miklošičeva c. 6/11. I914-a i onoi on po najnižjih cenah 2040-a ITIIDV Strojno pletenje ■ I Una Predtiskarija ročnih del Lfnbliana, Pred Skotilo 1, I. nadstr. P, rt. občinstva naznanjam, da sem letos zopet otvoril zdravilišče in letovišče Šmar ješke Toplice na Dolenjskem, lOkm od Novega mesta oddaljene. Poštna vožnja vsak dan ra-zun ob nedeljah. Odhod iz Novega mesta ob 1215 uri. Avto in vozovi na razpolago po dogovoru. - Sezija od 15. maja do 15. septembra. Za oskrbo in kopališče dnevno Din 65 -, izven sezije 200 o poou-sta. • Za dobra jedila in pijačo po zmernih cenah je preskrbljeno. Pismena pojasnila daje vodstvo Toplic I893a J. KARLOVŠEK. Cementne cevi prvovrstne kakovosti ter vsakovrstno opeko po nizkih cenah, ima vedno v zalogi Iv. Ogrin, Ljubljana. Gruberjevo nabrežje 8. 7363 Deklico 8—12 mcseecv staro, vzamem za svojo. Biti mora popolnoma zdrava in ličnega obraza. Ponndbe. ako mogoče s sliko, na upravo »Jutro* pod »Za svojo*. 8012 Slamniki damskl ter za gospode in otroke, se prodajajo in sprejemajo tudi v popravilo po zelo ugodni ceni vsaki dan na stojnicah v Ljubljani na Sv. Jakoba triu. S127 Na dobro hrano se sprejme več gospodov ali dam. Vpraša so v bu-fetu universe »Dvorec*. 8063 Nogavice raznovrstne, se poceni pod-plctajo Fred Škofijo l/l. 134 Predtlskanje ročnih del najmodernejših vzorcev — po Izvanrednl nizki ceni Pred Škofijo 1/7. 133 18 let priznano »L a r u c i o* pj-lule pajsigurneje ozdravijo knpavico (Tripocr). — Do. biva se po vseh lekarnah po 20 Din šfcstlja. Po pošti raznošilja lekarna B 1 u m. Subotica. 20 GUtss&a Klarinet B ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava »Jutra*. 8113 Gramoion r prav dobrem stanju, s 60 ploMami in motor »Peu-eout*, 3 PH, s priklopnim vozom, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 8438 Električen planino lep, močan glas, se ceno proda. Naslov pov« oprava »Juica*. Restavracija ,Ro/a' toči ravnokar došla izvrstna ljutomerska vina in sicer sladki burgundee, graševino in pristen dolenjski cviček. Za obilen obisk 90 priporoča Amalija Smid. 8405 Radio! V vseh radio zadevah, da vse potrebne informacije in preskrbi potrebna dovoljenja za uvoz aparatov, otir nja za uvoz aparatov, um. naroči aparate Gospodarska pisarna dr. Srečko Lajnšic, Maribor, Vildenraincrjeva ulica št! 6, telefon it. 814. 8414 Impotenca na vsak način takoj ozdravljiva! _ Obrnite se za natančna pojasnila pod šifro »Sigurna reHtcv* na npr. »Jutri* 8313 Svileni kitajski krep v krasnih barvah po zelo ugodni ceni pravkar dospel. H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg štev. 17. 2005 TRGOVCI POZOR! Do 15% popusta 2006 pri nakupih na debelo proti takojšnjemu plačilo. S. KENDA, Ljubljana, Mestni trg it. 17. ligprave za mm plin motorje na paro. bencin in presno olje ia Dies»l-motor-jo dobavlja v najkrajšem časa ing. Emil iwa f m im Wall|i>:( 70-1 Za takojšnjo dobavo: naprave za sesani pil 12. 16. 20, 25, S5, 45, t9. C0 70, 100 PS stroje oa paro ii motorja 2, 3, 44, 6. 7, 13, 100-120, 250—400 PS motorje na fcsncin 1-2. 4, ., 8. 10, 12, »O, ?t- -;o P3 91= motorje na presno olje 3, 10 12, 30 PS Modlstka Z. Gorjanc & Co. Ljubjana. Sr. Pttra t. V pol*Z hotela Tratnik priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstnih najmoderneišlh damskih klobukov Sprejema slamnike v prekrojevanj«- ter vsa popravila. Zaloga Spaterle-oblik Postrežba točna Cene najnižje 164-a 1991-a »MERKUR" P. MAJOIC, CELJE — podružnica KRANJ priporoča avojo veliko zalogo vsakovrstna Selezatne. te dobro vpeliana Indastrila kovinske ■ stroke, z taaigurano bodočnostjo tn _ zadostnimi d aro £111, Išče 20i9 a I KOMPANJONA M. tU) s kapitalom od 250 do 900000 dinarjev v svrbo vrnitve dosedanjega tujega kredita ln raiiir|enja obrata. —Ponudbe pod .Sigurnost-319* na upravo Jutra. Jugoslovansko inženirsko podjetje s o. s. MARIBOR, Vetrinjska ulica St. 30 prevzame izdelavo vseh tehničnih projektov in izvršitev vseh talnih in nadtalnih zgradb. 1948 a Po brezkonkurenčaih cenah se Vam nndi nakup sledečih osebnih m tovornih avtomobilov: osebni i Praga 35 HP, 6 sedežni Puch Upa VID, 14/38 HP, 6 do 7 sedežni Dornier 16 HP, 2 do 3 sedežni tovorni i Waf 45 HP, 5 tonski Dion Bouton 18 HP, 1 tonski omnibusi Sauer 36/40 HP, 16 sedežev in 10 do 14 stojišč. Vsi avtomobili so takoj dobavni in opremljeni! — Naprodaj je dalje kompletna avtodelavnica z vsemi specijalnimi stroji, orodjem in veliko zalogo vsakovrstnega avtomobilskega, motorskega in kolesarskega materijala. M* Slika avtomobilov na razpolago! Podrobnejša pojasnila daje: M MHč, lidMJom, Frančiškanska ulica 11/1. - - " " 1993-a (poslopje Trgovsko banke). ....-."•v. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nas je naša predobra, zlata in iskreno ljubljena mamica oz. sestra, babica in tašča, gospa vdova po vladnem svetnika la dir. Tehn. sred. šole v petek, dne 10. aprila ob 8. uri zjutraj previdena s tolažili svete vere za vedno zapustila. Truplo blagopokoinice se v nedeljo, 12. t. m. ob 11. dopoldne svečano blagoslovi pred hišo žalosti, Resljeva c. 7, nato se prepelje v Škofjo Loko, kjer se vrši sprevod iz domače hiše (Studenec št. 7) istega dne ob pol 5. popoldne v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču. V Ljubljani, dne 10. aprila 1925. Dr. MIlan Snblc, odvetnik; Ivo Tnblc magistratni svetnik; Ing. Vladko Snblc, prof.; Ing. Stanko Snblc, MfrSto Snblc, akad. slikar, sinovi. — Zrnest Table nI, Lina dr. Onstinova, brat in sestra. — Bela Sablc roj. Kavčnlk, Erna Snblc roj. Oalllnger, snahi. — MIlan, Erna, Mario, Jaoek, vnuki. 2066-a Vse pisalne, risalne in dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Blvic Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Velika zaloga Šolskih zvezkov, map, blokov. 2'-04 Ravnateljstvo rudnika Trboveljske premogo-kopne družbe v Kočevje javlja tužno vest, da je njen vestni nastavljenec, gospod Teodor Truger danes nenadoma preminuL Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu. Kočevje, dne 9. aprila 1925. 20S1 a lotvoz (špaga) se dobi po tovarniški eeni 1964-a IConopfuta d. d. i: Scjjosislia usta 2 (nasprcti Figma). i15-!etno jamstvo nlpspolrejfl STOf-BIČU šivalni Jtroji i pspruljlvim traos-por .afjeni (grabeč) I anasunia pr«-nlkcin )a priprav-1 Ije* it iiepanj«, j vezenja ali iiiasja UJa. BARAGA' IN3LUIU iilctkurana n. S/l. 15-a ti liffoo it. P80. Telefon It. 9S0 lJroda se vto arake „Itala8. Pismene ponudbe pod ,Itala° na upravo „Jtitra". ?042-s r sfjl a Š^ f za 20 s"de'n' avto-* ■ S omnibus na progi v Mež Ski dolini 17 km sa sprejme takojl Samo trezni in pošteni refiek-tanti, rmnžni tudi vseh »ozadevnih mehani5k'h del, naj pošljejo do 1. maja 11, svoie ponudbe in plačilne prgoje na Obtlao Črna pri Prmljih. 2S-a tovejšega tipa se ceno proda. s:, "-ne ponudbe pod ,Wanderer* na upravo .Jutra". 2039-s Obrt. 'ki, ličarji, pleskarji pozor vel>o odprodajo raznih lako iz svrtovnoznane tovame Car! Tiedemann ps znatna znižanih cenah nudi Svrdka _ Stanko Flor;ančič I Sv. Petra cesta it. 35. Vesele praznike teli vsem svojim odjemnleem in se priporoča »a nudaljno naklonjenost 31nntifakturna trgovina M. Feldn, Mnribnr Grajski trg 1. Vetrinjska ulica. Telefon Štev. 456 2027 a f Tržnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in pri a'eljf m, da ie naša nadvseljubliena hčerkica in sestrica Srečka Homec danes po kratki a mučni bolezni za vedno sladko zaspala. Pogreb nepozabne se vrši dne 11. t. m. ob pol 3. liri popoldne iz pokopališča Pobrežje. V Mariboru, dne 9. aprila 1925. 2059-a Žalni o 61 ostali. 2047-a Zven ms\- h akadenitar t £ubljani naznanja tužno vest, da je gospod dne 8. i m. preminul. Vječnaja mu pamjat! Dreta vseh vrst po najnižjih engros cenah 1961-a Ronopjuta d. d« Gsspssvatska ušla 2 (nas. ruti f gina). Ji- ■ M B ■ E Ustanov. 1.1842. Speoijatno Električni obrat imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka tt m lasi. int (ttiiuzuiMn Igriška ulica 6 (poleg dramskega gledališča). a wrw Sprejmeta se dva trgovska sotrudnika prvovrstna tfetalllsta, v manulak- turno trgovino. Tozadevne ponudbe |e nasloviti na urravnlštvo lista "od šifro . Arlro* 19"fi-a. / IGO BAL OH MARIBOR GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 15. Največje zaloga pletenih vrtnih garnitur in stoial za cvetlice. 50"a Gospodična ki ie dovršila dvorazredno trnovsko šolo s p-av dobrim t spehom in s triletno pr.*kso v knjigarni in paolrnid. IS60 primernega mesta, nai;rsje v Celin ali v Mar.boiu. Nastop lahko takoj. Cenj. ponudbe na unravo Jutra pod Šifro .Pomlai*. 1909-a Ra Glavnem trnu v RIARIBORU. DoMte ne naiflrafle, ampak najbol j- in na'ceneiše ma. nnfalr turna Mapo pri J. Trpin. manufaktmn« trgovina 3058-a ttro'1 nhm n wm vzdržijo vsako vreme, so pralni ia higflenRnt Slavno občinstvo se opozarja na ščetarske izdelke domačega proizvoda: slikarski čopiči, pleskarski čopiči, zidarski čopiči, žim-nate metle, stroji za parkete ter razno-2033-« vrstne ščetke po znižani ceni. Anton Šimenc, Eesle-a cesta 2. r Avl® Oalmler 2026-a štfrisedežen v ze'o dobrem stanju oo ugodno proda al« zamen a za ntanufakturno blago. Naslov v upravi .Jutra*, Maribor IBBSBDBSaaaBBBBBBa Splošna strugarska delavnica aa vsakovrstna lesne Izdelka. Izdehrem vsa v to stroko spadajoča dela na pr.: električne lestence, električna s'o:ala, ovalnr rozete t ramen1, ovalne okvirje po konkurenčn h cenah ter toJni in solidni post:e"bi iLBL3P.il itnrrMrftlcriU OnspcsvefsHa cesta 16. ■■BasaaaeaiiRBB JBBB.I Kamnoseška industrija ALOJZIJ VODNIK LJUBLJANA, Koled arska ulica 28-34 Stalna zatona ftt !f>0 iroiterHh s"ownr py. l7de'av» vods!nslHh prnbn r. ma. 70I iev, 3l'a iev in v-rh cckvrnlh ter s'avbn h i de1. iMatrroine pl 'če v vset> i-arva»' 7a pob štvo, ligo ine, ce Stikalne plošče zi elekHko. ohl ga sten i. '. d. po zmerni ceni. 177-a l JflX in SIN UIIUMI tapridi L Kolesa iz prvih tovarn: BUrkop?, Styrla, IfcRenrad. šivalni s?roii Izborna kotiš'rukclja in elegantna ia-r-ši'ev •7 to arrc v L'ncu. U tanovliena leta 1867. Vezenie poučuje brezplačno. Posamezni deli koles lnši\alnih strojev. 10 letna garancija. Ceniki zasloni in fran' 0. Pisalni stroji „ADLER" Začasno znižane cene. U$15-a Najboljši fabrikat po presenetljivo nizkih cenah Za interesente predvafsnja v poslovnih prostorih Elefcfromotorfi elektrnmaterijal svetlobna telesa Po znatno zn'žanrh cenah Z«Meva'*e rl^rtal NA DEBELO I NA DEBELO I »JADRAN" izvozna in uvozna družba z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska c 9. Veletrgovina s Špecerijskim In kolonijalnim blagom. Zaloga bencina In petrolela. Konkurenčne cene Ceniki na razpolago. Telefon laterurbaa It tO. 2045-a „AUGOLATOR« lakaladjski aparat a« sme oanjvaU t oakea' irutiat, ukaviti a> (a mora »»al posameiBik. ika sfcrol u s«o,e adravje ,A ^OUt ba1, iob*:ac>jaki aparaU Urtfi i naj^gurotjš.m aspe-kota »se auie^al aapatk atgaDu«. »a.or: artuia-Kos, kašall. »M«« tolatt. a^ho.go-Uirfnl 1»braa-Mdlai katar, aratm i« »IjKM bolezni, »oatii »Ijikalh kw,lc. postile« inf.Btnta. astma IU. It«. PretlaoHi aparata: llazaiapoje »Ijnaie ia foden« tekutiac. Ni » aikakl i»ez> s karjat«. "»rej oga.a »area Kotcodns se atot« apcrakjail ladi » r^ieiji. Takoj atikiasi « pkd.cnt lam pot« aa avtli irak tel i« pa?»lo«ma ta»»io «n pre« po aavoiai pie&lajenjeaL PrtstaaUiH utir.ek lakot pa ^oraoL Ceaa Ukoj o po abljnega ia pi>p»l»tga apa.au nAOCOLATua • I3S D a, pbitolaa ia a>a,aia* aa urataia poseoej. Zakienjta ta kaj »ratpiataik prospekta*. JOŽE CEBULJ agaotara-kwai*U. tasaalco aa Oortnjskoa Generalno zastopstvo za SHS. fM Te o d. Eorn, Ljubljana Pollaaaka eaata H. 3 knm (tavkid. gslastar |akl Ia »knanl kl«;«r, laaliiaal.a v »lovnih, v llapraia atralaniM! bepai laa Ia kloiaiaa uprav«. ladelovan|e poaod Ia pločevin« ta llrnei, barvaj lak to a«6 vuk* relikoaii Itakoi luUI pu*o4 (i.atte) u konzerve. 74-a -S* ^ Imam v V ^ftjr en ^C0" * juhe^a hrestovepa lesa, rrlpravlienepa za kolarsko ln mlza'sko obrt. Les ie ?apan v izmeri 3— 8 on debelrsti In rame širokosti. Cene ro dogovoru. STAJT-IO ALOJZ, knlar Rlln^rovol, Sr. Torff-Pnrof. Prostovoljna mm dražba tu no«estvo v MengSn, enonad-stropna hi$a « eostlno, prenočevanje tujcev in trgovina mešanega blaea, tudi za mcsarro zelo pripravno, zemliišča ie za lac»no potrebo po'eg, se proda posamezno, skupna višia ponudba imi prednost. Dražba se bo vršila dne 26. aprila 1925 na licu mesta v Mengšu ob 3. uri popoldan, hiš. š'ev. 13. Več se po»zve istotam. itm« UeliHfl doMnta qo?fi!no u Slouenlil na prodal. Hiš« sto l ra oenfer li tresla 5 mimit od kolodvora v velikem irdustišče. Letni promet do ."00 h! vina, večjo rrno*ino piva, ^eania in sadjevca. Cena 600.000 dinarier. .■"odrobne^ se poizve r>»l i»s"nikn, ka*ere 'a ra-slov le v u-vravnKtvti .Jutra". 1880-a Pozor! Ali ie veste! Pozor> te trpinu Hiiin R^pII sedai na' ai« n« Sv. Petra cesti štav. 28 ptlrg Kolodvorske ulice. P. Iporoča <.yo'o krasno spomladansko calone Slo-fo», k|.'ts, cef 'la. oksford-lrns kambrlka, šl ota, bele in ruiave kotcilne. pla'na za r^he, daHe mo"k<» In >msk. perilo, svilene junnere, krasne rute in Šerpe. Vra v a te, noga v:ce, pa v olo In d">b'i »i 111 p«nod «• favne «o«arl, a* i« url mani dokri lai nalgu«1* »|i»Sir S«rl'» Boaali konces. ele^frs 11 ii i Baograsal trg 19 (poleg aaoska ca.kra> TeL it 3. Tel. tt. 3. Instalacijo i r Radlopostaja, moderne tete- > Ionske postaje, zvonci in električna v razsvetljava. Trgovina in zaloga« [ Instalacijski materijal, motorji, tel. fonkl aparati, modemi lestend ln svetili ka Radio-aparatl, poaarrez.ii deli ia aaodne baterije. 1934-a ^^ " ^ ^^ Vrvi sa perilo, stavbenike, tesarje, okna Ud. vedno na zalogi 1964-a Konopfufa d. d. Sklad JU: fiaOTtristi tata 2 (lunti Fiptn). Rast l?s ra amčuje f,LEOA" zakonito zavarovano sredstvo proti plešavosbj 'zpadaniu las in prhuti:. Dobiva se vseh lekarnah, drogerijah ^n brivnicah, ali "a ga pošilia po rovzetiu za 100 Din (in 10 Din po5tnina) Isii^l-rfi ..lEDI" i Hiko^čera 1 »>a IoonMo!, Maribor Alaksandrava cesta št. 13. Kovčegi in torbce za notovan;e. konjske or>reme lahko in težko vožnjo Djžne plahte za kolje in vozove. — Dokoienice (camaie). Kovčeg' za vzorce za p tnine se po naročilu izdelujejo. 2025—a I Ves svet ae bo setnanil z našo lepo Slovenijo iz fotografičnih pokrajinskih razglednic, katere izJe-luje naiceneie in okusno po naročilu F 0 T 0 F 0 N L. Čerm^ i, L:nM]anay Šliha, Celovita Cfsta 93. 2022-a riafogodac^a nabava lesnih Izdelkov! Otroški vozi'ki v dolJini 70, R0, 90 in 100 cm. stoli t* ležanie s podno?n kom, patent:r»ni pra'ni strnil povsem l'. iesa, t kiterlmi se peri'o na trtre c ;n na|'epie S opeie, obroči za tekanje h in lia. okvirji f za vezenje, skloonl sto I, deske za ri- ■ sanje (blok ), tlntn ki In soioh vsi v to stroko spada o'l izdelki dobe se po biez-konkurenčnih cenah ed noie pri KOMPARA & drug atrolna Izdalo>alnica lasaaita irsdaatov, Maribor, Cesta na Brazla 17. Tkanino za pohištvo pili. mcqnat »Irlh, atpuaa, peresa, gradi ts m o troco, rolete in»a, pl tn«, iradili ln ostala tapetaraha Ia aad-larsie potrebičlno nudi po natnii'lk cenah I. OMERZO I DRUG, IA8BSB, Petriojska aL 3. tfmita. ToJat. Z1-M. Na debelo la drobno I j roio piiii m dobro ohraniemh, delitve 4 1 j, 6 jn 7, v širinah 21 -23—40 cm se ceno proda. Vprašanja v nemškem jeziku na Lowy & Drucker, Nčmeck? Brod. C. S. R. ,753. Zahvala. Za vse povodom nenadomrstljive Izgube dobrega In skrbnega aoproga, očeta, brata oziroma starega ateja mnogobroin > Izkazano srčno sočutje In tolažile b»sede izrekamo tem ro-tom iskreno zahvalo. Posebno pa se še čutimo dolini zahvaliti ceni. firmi Pečarlevl za avto v avtho prevoza zemellskih ostankov blagopokojne^a U Cela v Podče rtek. Končno prav iskrena zahvala preč. duhov ščln>, domač m pevcem za pre-le o žalostlnko, zas'opstvom trških urad v ln požarne brambe, mnogo-brojnim pri >a tel jem In znancem Iz Pristave, Mestinja, Podplata. Kos riv-nice, Šmarja, Zibike, Sv. Petra ter vsem tržanom In okoličanom, ki so dragega tajnktga kljub izredno slabemu vremenu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem tisočeri: Bog plaU! 2019 a Žalujoči rodbini: i Renier in Petritz. itrange uit, povodci itd, no*em g ar te, plahto »a n lakte nndi 19Sl-a Konopjuta d. da ttlaJiUi: 0'sjijirtsia tnli l Cazs^rafl Figsrca). «JUTRO» št. 87.' 32 =Sobota TI. IV. 1925= s posebno fino vinarno vse zelo lepo urejeno na najpromet-nejši ulici, se radi družinskih razmer takol proda brez vsake odstop-nine. Stanovanie takoj. Potreben kapital cirka 200.000 Din. Ponudbe pod .Delikatesna trgovina8 na upravo »Jutra® podružnica Maribor. 2044-a Koliko stara hoče biti žena edloCl »na sama i tem, da sroj obraz negnje aH zanemarja. 2ena ostane redno mlada, ako rabi Fellerjevo Elsa obrazno pomado, ki stori kožo v najkrajšem tasa 6e o. mehko, nežno in čista. Za racionalno nego lat aei se uporablja Elza poraada za lase Enako moški, ki nočejo biti plešasti! Za poizkus 2 lončka za S8 dinarjev, ako se poštje denar vnaprej, ali pa 46 dinarjev po povzetiu od LEKARNARJA EUGEN V. FELLER v STUBICl DOSJi. Eliatrg 245, Hrvatska. 46-» t 132S-a f razne posode In vseh žeteznlnsko stroko spadajočlh predmetov po znatno znižanih cenah nudi tvrdka "Stani?© Fforjanži? ieleznina Sv. Petra cesta štev. 35. se vrši 17. aprila 1925 ob 9. url In eveniuelno tudi 18. aprila 1925 * Jerancvi ulici št* 13 in na Opekarski cesti štev. 31. Prodajali se bodo sledeči predmeti i 1 pl=?lnl stroj, 1 blagaina, pisarniška oprava, opeka, vorovl-razno orodje in priprave za tesarsko obrt, hrastovi hlodi-različen les, prodajalniška oorava. sani. različno železo n žica ooljsko nrod e, oglje, seno, lesen? Sune, 1 par težk h ' ' konj z opremo, komat! in tako dalje._2013 Zgradbe - Instalacije, elektrotehnične, vodovodne, telefonske ter signalne naprave kakor tudi vsa popravila izvršuje točno in solidno s prvovrstnim materijah in z večletnim jamstvom naiceneje obl. konces. podjetje IE!! SIH CEUE. PREJEMI M.1 mu Ljubljana, Pod Tranio Itav. 3 svete cvetje i?« V." vsak dan trako«« » napisi itd. tečno ln po smernih cenah. 66-« Ha*Ha*Ha ne bodeJ strgal ne, imam nota* obleko, ker sem knpil sakno ? veletrgovini B. Stetmeekt Celje 23, katera raz poš lia tmtm savno m 60 Din. močan S?viot m 70 Din. fini kamgara m 90 Din. llnstrovanl _ cenik s čez lOOn slikami te pošlje mkemo zastonl. vzorci od sokna, kamgarna In fazne mannfa* toine robe p* samo ra 8 dni na oged Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupa primerno povrnitev vetnie Ndiotila Cez SOO dinariev poštnine prosta. Trgovci en groi cene. K»-a m domače tovarne 2002 a Varstvena znamka. 2UJO-1 Vsi kovači 10 so floskusiH enkrat kitpuieio odslej argfeikl llv*rn. koki in «ngl. kovalki or«mog _ «dno samo pri tvrdki VUolfova ulica 1 kor so bili pri to! tvrdki oostrtženl naf bolje in najceneje I 1 1 1 1 1 ! I 1 a 1 l 1 1 l 1 1 l 1 J-r C3 II -J , I , !__L 1.11.1.1,1. i i i i i TTl I 99 01 66 im združene tovarne d. z o. z. KaomirallOs - Mefoiiroii® Industrija kovinskih galanterijskih izdelkov, kartonaže, moškega parila in leaenih zabojev. 1990-a lil prvovrsten prostor v sredini Maribora se zaradi družinskih razmer upodno proda. Cenjene ponudbe na podružnico ..Jutra", Maribor pod .Zasigurana bodočnost*. 1972-t Prvi strokovno-specialni atelje za črkoslikarstvo PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova cesta I LJUBLJANA Selenburgova ulica 7 SPECIJALITETA: steklene napisne firme. Telefon 908. Ustanovljeno 1903. Slavnemu občinstvu z Jesenic in Save naznanjam,! 11 sam ter bodem točil pristna štajerska, dalmatinska in dolenjska I vina. Sprejmem tudi abonente. Za točno in solidno postrežbo jamčim. 200i-a Frano Kobal. Čopiče za slikarje, zidarja in pleskarje izdeluje najceneje Hinko Šimenc, LJubljana, TrSai*«* «• 5. Zahteva«' •--nfkl Josip Roženan, Sušak Strossmayerova ulica itev. 68. se nudi slovenski Industriii in trgovini za Sušak loco In tranzit kot trgovski zastopnik, ozlioma posredovalec v trgovskih zadevah i pri nakupu, prodaji, rarin;en u . tovafnju, 'nkasu, informacijah itd. I lzvrSuje vse poverene pos'e točno in vestno. io»-« I inger šiualnl stroji so znani po osem suelu ko! najboljši. Fodružsifce: L.pt la Inkcsa menic ter nakazil« > tu- In irotem ha, late-deposlts Itd. Itd. Saofcvfct: Kredit Liubljana Telefcn 40. 457. 548, £05 In SOS Svetovnoznano SIMON CREMO in SIMON MILO priporoča PARFUMEERIJA ,STRMOLt' UlIlJLUMtraii&l