kronika 72 � 2024 2 | 247–264 � prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana, Slovenija, boris.golec@zrc-sazu.si, ORCID: https://orcid.org/0000-0003-0367-0141 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/kronika.72.2.03 cc by-sa boris Golec� Gosposki razbojnik Franc Jožef Vodnik (1691–1716) iz Krškega ter njegove domače in mednarodne kriminalne zveze IZVLEČEK Leta 1716 je Franc Jožef Vodnik, meščanski sin iz Krškega in potujoči študent, ki so mu pred krvnim sodiščem na gradu Šrajbarski turn pri Krškem skupaj z njegovim hlapcem sodili zaradi razbojništva, podal opise 43 drugih, v veliki večini mladih kriminalcev, s katerimi je prihajal v stik, in sicer predvsem na Dunaju ter v Spodnji in Zgornji Avstriji. Med njimi je bila četrtina študentov (11), vključno s tremi, ki so se vrnili na pravo pot in postali duhovniki. Dobra četrtina naznanjenih mladeničev (12), med katerimi naštejemo polovico potujočih študentov (6), je prihajala s slovenskega ozemlja (eden iz Štajerske, ostali iz Kranjske). Vodnik je umrl zaradi gangrene kot posledice poskusa pobega s skokom, trije njegovi pajdaši iz Kranjske pa so bili naslednje leto obsojeni na smrt in usmrčeni v skupini 10 zločincev v Kremsu v Spodnji Avstriji. KLJUČNE BESEDE kriminal, razbojništvo, krvno sodstvo, Krško, Šrajbarski turn, Valvasor ABSTRACT GENTLEMAN ROBBER FRANC JOŽEF VODNIK (1691–1716) FROM KRŠKO. HIS DOMESTIC AND INTERNATIONAL CRIMINAL CONNECTIONS In 1716, Franc Jožef Vodnik, a burgher son from Krško and a travelling student, who was tried for banditry before the blood court at Šrajbarski Turn Castle near Krško together with his servant, gave descriptions of forty-three other, mostly young criminals with whom he had come into contact mainly in Vienna but also in Lower and Upper Austria. A quarter of them were students (eleven), including three who returned to the right path and became priests. A good quarter of the young men (twelve), including half of the travelling students (six), came from Slovenian territory (one from Styria and the rest from Carniola). Vodnik died of gangrene as a result of an attempted escape by jumping, and three of his accomplices from Carniola were sentenced to death the following year and executed in a group of ten criminals in the Lower Austrian town of Krems an der Donau. KEYWORDS crime, banditry, blood justice, Krško, Šrajbarski Turn Castle (Thurn am Hart), Valvasor 248 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... RAZBOJNIK IZ VALVASORJEVE HIŠE IN NJEGOVI SLABI TOVARIŠI Hiša v Krškem, ki jo je leta 1693 kupil Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) in še isto leto v njej umrl, kot vemo že nekaj časa, ni bila tista, ki so jo v 19. stoletju zmotno pripisali kranjskemu poli- historju in jo po njem poimenovali Valvasorjeva. Znameniti Kranjec se je od tega sveta poslovil v hiši, ki stoji nekaj deset metrov stran in je bila po- zneje last še dveh literatov, nemško pišočega pe- snika, domačina s Šrajbarskega turna Anastazija Grüna (1806–1876) s pravim imenom Anton Ale- ksander grof Auersperg, in slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja (1838–1912), ki je v njej tako kot Valvasor preminil.1 V svoji večstoletni zgodovini je bila mnogim tudi rodni dom. Po zaslugi slovenskim raziskoval- cem dolgo nedostopnega Auerspergovega arhiva na Dunaju danes vemo, da se je v isti hiši skoraj brez dvoma rodil nekdo, ki so ga v Krškem pozna- li vsaj tako dobro kakor naštete tri, vendar ne po dobrem, ampak prav nasprotno. Pridržek »skoraj brez dvoma« je upravičen zato, ker ob njegovem rojstvu še ni bilo hišnih številk in so v krstne ma- tice vpisovali le rojstne kraje krščencev. Tako iz krstne knjige krške duhovnije (v okviru župnije Leskovec pri Krškem) izvemo samo, da se je Jožef Vodnik, krščen 31. januarja 1691, rodil v Krškem in da sta bila njegova starša, »gospod« Jakob in »gospa« Marija Saloma,2 tista zakonca Vodnik, ki sta konec naslednjega leta 1692 svojo hišo prodala Valvasorju.3 Kje v mestu je poslej živela Vodniko- va družina, ki je bila tu tedaj edina s tem priim- kom, ni mogoče ugotoviti, ker se niso ohranili mestni davčni registri in drugi viri, s pomočjo katerih bi se lahko dokopali do lokacije Vodni- kovega doma. Morda so Vodnikovi imeli dve hiši in so polihistorju prodali tisto, v kateri sami niso stanovali. Zagotovo pa vemo, da je imel Jakob Vo- dnik hišo v mestu vsaj že leta 1688, tri leta pred sinovim rojstvom.4 Kakor koli, Jožef Vodnik je prišel na svet kot prvorojenec v krški meščanski družini. Njegov oče Jakob je bil eden od mestnih svétnikov,5 dru- 1 Golec, Valvasorjeva hiša, str. 14–15, 128–129. 2 NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1729, fol. 57r. Kraj rojstva ni izrecno naveden, ker so v krstni matici za- pisovali samo kraje krščencev, rojenih zunaj mesta. 3 O kupoprodaji gl. Golec, Valvasorjeva hiša, str. 20–21. 4 V njenih dveh kleteh so namreč tedaj, tako kot še v os- mih drugih dovolj velikih meščanskih hišah, začasno uskladiščili cesarski proviant (StLA, I. Ö. HK-Akten, 1689–IV–92, s. d., pred 29. 12. 1688, Verzaichnuß der in der Statt Gurgfeldt etc.). 5 Kot tak je naveden v prvi osebi v listini o kupoprodaji hiše iz februarja 1693 (Golec, Valvasorjeva hiša, str. 20) in pri krstu najmlajšega sina leta 1700 (NŠAL, ŽA Krško, žina pa je temu primerno uživala ugled in velja- vo. Jakob se je v mesto ob Savi priselil od drugod, kajti tega priimka prej ni mogoče zaslediti.6 Zdi se precej verjetno, da se je mati Marija Saloma v Krškem že rodila, saj v krstni matici najdemo več deklet s tem dvojnim imenom, značilnim za me- ščanske in plemiške hčerke.7 Jakobu in Mariji Salomi Vodnik, ki sta se najverjetneje vzela v predpustu leta 1690, so se rodili štirje sinovi, za Jožefom (1691) še Janez Kr- stnik (1693), Franc Anton (1695) in Janez Leopold (1700).8 Pomenljiva so imena botrov, ki so vsi pri- hajali iz vrst mestne in okoliške elite. Tako sta Jo- žefu botrovala večkratni mestni sodnik, »gospod« Andrej Tunkelsteiner, in »gospa« (Marija) Sidoni- ja Musseger. Ta je bila krstna botra še dvema od treh njegovih sorojencev,9 v njej pa prepoznamo Matične knjige, R 1670–1729, fol. 87r). 6 V starejših virih, iz časa pred prvo ohranjeno krško krstno matično knjigo, vodeno od leta 1670 dalje, priim- ka Vodnik v Krškem ne najdemo. Največ imen ponuja mestna knjiga, pa tudi arhiv kranjskega vicedoma (SI AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Mu- zejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 8, fasc. 11, Civitatensia, Krško, mestna knji- ga [1539–1679]; SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171, I/97a, lit. G VIII). Ime Jakoba Vodnika kot krstnega botra srečujemo v letih 1672–1703, v sedemdesetih letih, od 1673 do 1678, pa kot botro trikrat neko Evo Vodnik; oba sta označena z gosposkim pridatkom, potem ko so ga za- čeli leta 1675 pisati pogosteje kot dotlej (NŠAL, Matične knjige, ŽA Krško, R 1670–1729, fol. 3r, 4r, 13r, 13v, 20r, 20v, 42r, 48r, 52r, 67v, 76r, 85v in 96r). 7 Marija Saloma, poročena Vodnik, je morda identična z Marijo Salomo, nezakonsko hčerko Jurija barona Mos- cona, krščeno 3. marca 1671 v Krškem in v krstno matico vpisano brez navedbe materinega imena (NŠAL, Matič- ne knjige, ŽA Krško, R 1670–1729, fol. 2r). Druga Marija Saloma, ki bi glede na čas rojstva še lahko postala Vod- nikova žena, je bila hči Janeza Jožefa Šmida in Katarine, krščena 15. januarja 1673 (prav tam, fol. 3v), potem pa v krstni matici do 9. februarja 1679 ni vpisana nobena krščenka s takšnim dvojnim krstnim imenom (prav tam, fol. 16v), ampak le z enojnim Saloma (prav tam, fol. 2r in 13r). Če je bila Vodnikova žena Marija Saloma res Kr- čanka in rojena pred letom 1670 (pred začetkom vodenja prve ohranjene krstne matice), bi lahko bila hči »gos- poda« Andreja Kovačiča, ki je kot mlado dekle (virgo) izpričana v krstni matici v vlogi krstne botre 5. maja 1684 (prav tam, fol. 35v). Ni tudi izključeno, da je bila iskana oseba pred poroko z Vodnikom že poročena, in sicer z »gospodom« Janezom Travnikarjem, ki so se mu v letih 1684–1688 v zakonu z neko Marijo Salomo rodili trije ot- roci (prav tam, fol. 36v, 43r in 47r). 8 Njihovi krsti so si sledili takole: Janez Krstnik 18. maja 1693, Franc Anton 25. februarja 1695 in Janez Leopold 14. novembra 1700 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1729, fol. 64r, 70r in 87r). Mati je pri prvih dveh otrocih navedena samo kot Marija in pri drugih dveh z obema imenoma. 9 Mussegerjeva je botrovala še Janezu Krstniku in Janezu Leopoldu, medtem ko je imel Franc Anton botro »gos- po« Marijo Sumreker oziroma Smrekar (Sumrekerin). Moški botri so si sledili takole: drugemu sinu je botroval 249 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... zelo pogosto botro, soprogo gospoščinskega upra- vitelja, ki so jo v začetku 18. stoletja obtožili čarov- ništva, a je bila obtožb za razliko od nekaj Krčank slednjič oproščena.10 Ker iz tega časa niso ohranjene mrliške matič- ne knjige ali pa jih v krški duhovniji in leskovški župniji sploh še niso vodili, ne vemo, kdaj sta se Jakob in Marija Saloma Vodnik poslovila od tega sveta ter koliko njunih otrok in kateri so pomrli v otroštvu ali mladosti. Pozneje v krstnih in poroč- nih maticah ne srečamo nobenega razen Jožefa.11 Ime »gospoda« Jakoba Vodnika zadnjič zasledi- mo ob botrstvu leta 1703,12 Marije Salome pa leta 1714, ko je omenjena kot vdova.13 Oče Jakob tako potrjeno ni nikoli izvedel, kako zelo se je spridil njegov prvorojenec in nemara edini odrasli otrok, medtem ko bi mati leta 1716 še utegnila biti priča njegovi žalostni usodi. Kaj se je namreč zgodilo? Komaj so se v Kr- škem polegli razvpiti čarovniški procesi, pri ka- terih jo je srečno odnesla Jožefova krstna botra Marija Sidonija Musseger, že je mesto pretresla nova »afera«. Lepega dne so v bližnji grad Šraj- barski turn odvedli vklenjenega 25-letnega gos- poda Jožefa Vodnika. Morda so ga skupaj s hlap- »gospod« Franc Klavdij Laurandt, tretjemu »plemeniti gospod« Nikolaj pl. Glamoč (iz Krškega) in najmlajšemu duhovnik zorničar Andrej Moravčar. 10 Lapajne, Krško in Krčani, str. 38. 11 NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1729, P 1713– 1770. 12 Jakob Vodnik je zadnjič botroval 29. januarja 1703 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1729, fol. 96r). 13 V zapuščinskem inventarju krškega župnika Janeza Juri- ja Tratnika je navedena zadolžnica »vdove gospe Marije Salome Vodnik« župniku Tratniku za 100 goldinarjev nemške veljave, datirana v Krškem 30. maja 1714 (SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, I/7, lit. G IV–7, za- puščinski inventar župnika Janeza Jurija Tratnika, 16. 9. 1715, pag. 147). cem prijeli na njegovem domu v Krškem na pod- lagi tiralice ali naznanila ali pa so ga na sojenje v domače deželsko sodišče prignali od drugod. Kot bomo videli, so Vodnika in njegovega hlapca Mihaela Tacla tisto poletje vodili mimo Gradca. Auerspergov arhiv med spisi s Šrajbarskega turna hrani daljši dokument,14 ki sicer skopo, a zelo jas- no pripoveduje o tej zgodbi s slabim koncem. Gre za edini tovrstni zapisnik v omenjenem arhivu in za eno redkih izčrpnih pričevanj o krvnosodnih procesih na Slovenskem sploh. Dokument brez datacije in s podpisom Filipa Jakoba Fringile, pi- sarja cesarskega krvnega sodnika na Kranjskem, je nastal kmalu po 5. novembru 1716, potem ko je bil na Šrajbarskem turnu že izpeljan proces zo- per dva razbojnika in je eden od njiju omenjene- ga dne umrl. Naslovljen je kot »Seznam in opis tistih razbojnikov (Lista Vnd Description der jenigen Rauber), ki sta jih razkrila v deželskosodnem gos- postvu grofa Auersperga Šrajbarski turn v vojvo- dini Kranjski zaprta in do razglasitve dokončne sodbe procesirana razbojnika (usque ad Publica­ tionem sententiae deffinitivae procesſirten zweÿen Robboranten) in jih tako na zaslišanjih kakor na tajnem sojenju večkrat naznanila kot sostorilce (So woll in denen Examinibus, alß in dem gehaimben Recht) (beständig alß Complices denuncürt)«. Procesirani osebi, ki sta večinoma podali zelo natančne opise 43 sostorilcev, sta bila že pokojni Franc Jožef Vodnik in njegov hlapec Mihael Ta- cel. Dokument o njiju pravi tole: »Franc Jožef Vodnik (Franz Joseph Vodnigkh), potujoči študent (ein Vagierender Student), rojen na Kranjskem v mestu Krško (in Crain, auß der 14 AT ÖStA, HHStA, FAA, C–48–34, Conv. 3, Thurn am Hart, Untertanensachen, 1. Criminalia 1717, s. d., Lista Vnd Description. Valvasorjeva hiša v Krškem, ki jo je polihistor kupil od staršev očeta tedaj še ne dveletnega Jožefa Vodnika (foto: Nina Sotelšek). 250 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... Statt Gurkfeldt gebührtig), ki je v upanju, da se bo rešil, zlomil okove na nogah, pobegnil iz zapora ter si z nevarnim skokom skozi okno (grajske) je- dilnice 18 do 20 sežnjev (globoko)15 izpahnil nogo, dobil pri tem prisad (gangreno) in zaradi te sedmi dan, tj. 5. novembra 1716, po prejemu svetih zakra- mentov izpustil dušo. Mihael Tacel (Michael Täzel), nekdanji hlapec (gewester Knecht) zgoraj navedenega Franca Jože- fa Vodnika, pa je še danes v zaporu.« Kaj sta gospodar in njegov hlapec zagrešila, da sta se znašla pred krvnim sodnikom, ostaja za zdaj neznanka. Vse kaže, da so ju prijeli nekje se- verno od Gradca – prejkone v Spodnji ali Zgornji Avstriji, kjer sta imela največ »sodelavcev« – in ju tisto poletje skupaj z drugimi nepridipravi vodili po kopnem ali po Muri. Iz njunega opisa »sosto- rilca« Antona Lufftspringerja namreč izvemo, da je ta »od svojih tovarišev« (von Seinen gespanen), med katerimi sta bila tudi onadva (die zweÿ allhi­ er verhaffte), tisto poletje pri Kalvarijskem griču v Gradcu skočil v Muro (in die Muer gesprengt). Nikakršnega dvoma ni, da je šlo pri »razboj- niku« Francu Jožefu Vodniku za našega Jožefa. O tem jasno priča navedba, da se je rodil v Krškem, 15 Višina oziroma globina je nedvomno precenjena, saj bi znašala 34–38 metrov. tam pa konec 17. stoletja po krstni matični knjigi ni bilo nobene druge družine s tem priimkom. Drugo ime Franc si je poleg krstnega Jožef nadel pozneje, tako kot mnogi ljudje njegove dobe, ki so z dvojnim osebnim imenom hoteli poudariti svoj višji socialni položaj. Za dvojnim imenom Franc Jožef bi se kvečjemu lahko skrival Jožefov štiri leta mlajši brat Franc Anton, vendar o njem za razliko od Jožefa ni drugih poročil razen vpi- sa krsta, Jožef pa je, kot bomo videli, izpričan tu- di kot odrasel. Njegovo identiteto bi še dodatno potrdila navedba starosti v prvi mrliški matici župnije Leskovec pri Krškem, če ne bi bila v njej ravno v času njegove smrti, 5. novembra 1716, dve leti trajajoča vrzel.16 O Jožefovem šolanju imamo dva podatka, ki povesta, da je bil najprej ljubljanski gimnazijec v tamkajšnjem jezuitskem kolegiju, nato pa je študij nadaljeval na višjih jezuitskih študijih na Dunaju. Kot vse kaže, v Ljubljani ni imel štipendije,17 am- pak so ga vzdrževali starši. Prav tako ni stanoval kot konviktor v kolegiju,18 ampak zasebno, kar mu je omogočalo neprimerno večjo svobodo. Ko mu 16 V mrliški matici ni vpisov od 12. junija 1716 do 27. maja 1718 (NŠAL, ŽA Leskovec pri Krškem, Matične knjige, M 1701–1731, fol. 10r–10v). 17 Prim. podatke o alumnih v: Ljubljanski klasiki. 18 Prim. prav tam podatke o konviktorjih. Začetek dokumenta z opisom Vodnikovih in Taclovih sostorilcev (AT ÖStA, HHStA, FAA, C–48–34, Conv. 3, Thurn am Hart, Untertanensachen, 1. Criminalia 1717, s. d., Lista Vnd Description). 251 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... je bilo 17 let in pol, ga leta 1708 kot petošolca sreča- mo ob vstopu v ljubljansko jezuitsko kongregacijo Marije Vnebovzete.19 V knjigo omenjene kongre- gacije je bil vpisan skupaj z Jožefom Vernecem, v katerem prepoznamo Vodnikovega poznejšega tovariša v »kriminalni karieri«, rojenega Ljubljan- čana. Toda medtem ko je Vernec v kongregacijsko knjigo tudi naslednje leto vpisan kot šestošolec, retorik, Vodnikovega imena leta 1709 ni več.20 Šestletno gimnazijo je vsekakor končal, najsi bo v Ljubljani ali kje drugje. Pozno jeseni 1710 se je na- mreč na Dunaju vpisal na študijsko stopnjo fizika (Josephus Votnig Carniolus Physicus).21 Kako uspešen je bil kot dunajski študent, lah- ko le ugibamo, kakor tudi, s čim se je v cesarski prestolnici preživljal. Najbrž je kar kmalu zašel na kriva pota, saj si je do leta 1716, ko so mu so- dili na Šrajbarskem turnu, nabral več kakor šti- rideset znancev svoje baže, med njimi več roja- kov, predvsem študentov. Kot je povedal, je dva medtem dosegla roka pravice (enega so usmrtili, drugega poslali na galejo), trije pa so se vrnili na pravo pot in postali celo duhovniki. Jožef Vodnik tudi potem, ko je študij očitno obesil na klin, ni bil kak zamazan potepuh, ampak se je nosil in oblačil gosposko, svojemu študentskemu stanu primerno, ter v domače Krško občasno prihajal kot »gospod študent«. Slabo leto pred sojenjem, na praznik velikega šmarna, 15. avgusta 1715, je na- mreč »gospod« Jožef Vodnik (Dno Josepho Vodnigk) botroval v rodnem mestu skupaj z »gospo« Ma- rijo Elizabeto Bučela (Buzzelin) pri krstu Andreja Bernarda, sina »gospoda« Adama Vallija in njego- ve soproge Lucije s Trške Gore.22 Le kdo si je tedaj lahko mislil kaj slabega o študiranem mladem gospodu, ki se je, nemara samo za šolske počitni- ce, vrnil iz »širnega sveta«? To je bilo v letu, ko je na Kranjskem in v drugih avstrijskih dednih de- želah zadnjič kosila črna smrt. Kot je Vodnik med zaslišanjem leta 1716 povedal sam, je pobrala tudi tri njegove dunajske znance, ki jih je naznanil kot svoje »sostorilce«. Krčan Jožef Vodnik je torej po vsem sodeč imel večletne »razbojniške« izkušnje. S »sosto- rilci« (Complices), kot so označene osebe, ki jih je ovadil na Šrajbarskem turnu, niso bili mišljeni samo neposredni sodelavci oziroma pajdaši, am- pak nasploh vse s kriminalom povezane osebe, s katerimi se je srečeval med vandranjem po svetu. Navedbe nekaterih oseb in kaznivih dejanj na- kazujejo, da se je zadrževal na območju Dunaja 19 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 500. 20 Prav tam, pag. 509. 21 Mühlberger in Schuster, Die Matrikel, str. 134. 22 NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1729, fol. 135r. in Gradca ter na Spodnjem in Zgornjem Avstrij- skem. Vsi njegovi naznanjenci so bili moškega spola, a so imeli tudi pomočnice, ki so sicer ome- njene le v povezavi z njimi, nobena samostojno kot sostorilka. Vodnik je imel o mnogih pajdaših in znancih iz razbojniških vrst zelo natančno védenje, bil pa je tudi pronicljiv opazovalec. Pisar kranjskega krvnega sodnika je njegovo in Taclovo pričevanje ubesedil z naslednjimi opisi. »Sostorilci (Complices) 1. Matija Kopriva (Matthias Copriua), doma iz Kočevja (auß Gottschee gebührtig),23 star 20 in ne- kaj let (alt etliche und 20. Jahr), je srednje čokate postave, ima črne, ravne, ne prav dolge lase, obla- či se kavnobarvno (Caffefarb), ima lažno spričeva- lo (falsche Attestation), v katerem se imenuje Franc Ksaver Jančič (Franciscus Xaverius Jäntschitsch), strežaj (Taffeldecker) Orfeja grofa Strassolda,24 ob strani nosi srebrn meč (Degen), v žepu pa dve pištoli tercerolki25 (und führt zweÿ tarzaroln in Sackh), je velik razbojnik (ein Erzrauber) in cerkve- ni tat (Kirchendieb), pri sebi ima tudi – oprostite izrazu – priležnico (Exetera)26 z imenom Christin­ del [Kristinca], veliko čedno žensko, ki je sestra gostilničarke z imenom Köglmayerica (N: Kögl­ maÿerin) v odročni samotni gostilni stran od ces- te, četrt ure od mesta Steyr proti Welsu. 2. Martin N. (Marthin N:), po domače imeno- van Mürschtel (vulgo Mürschtel genandt), po rodu Tirolec iz Halla (seiner Nation ein Thüroler von Hal­ la), star okoli 30 let, visoke postave, srednje debel, okroglega črnikastega obraza, obrit in temno ob- lečen, ima črne skodrane lase, nosi palico in ima v žepu tercerolko (vnd führt ein Tarzaroln in sackh), naj bi bil kramar, ki se najpogosteje zadržuje pri menihih (beÿ Mönichen). 3. Franz Schneeberger, [Spodnji]27 Avstrijec (ein Österreicher), star čez 30 let, po poklicu naj bi bil padar (ein Pader), je srednje postave, srednje debel, nosi belo obleko, ima kratke kostanjeve, malo narasle lase, najpogosteje se zadržuje na Dunaju. 4. N. Obermeier (N: Obermaÿer), po rodu Ne- mec (von der Nation ein teutscher), star okoli 30 let, srednje velik debel možak (Kerl), okroglega 23 Iz dokumenta o končni sodbi v Kremsu je razvidno, da je bil doma iz mesta Kočevje, ne s širšega Kočevskega (AT ÖStA, HHStA, FAA, C–48–34, Conv. 3, Thurn am Hart, Untertanensachen, 1. Criminalia 1717, s. d., Endt=Vrtheil etc.). 24 Orfej grof Strassoldo je bil do prodaje leta 1695 lastnik gospostva Krško (Smole, Graščine, str. 244). 25 Nemško das Terzerol. 26 Najbrž mišljeno hetera. 27 Pri Zgornjih Avstrijcih je na seznamu vedno naveden pridevnik zgornji. 252 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... zabuhlega obraza (blascheten gesicht), oblači se v sivo obleko in zeleno kamižolo, ima nekoliko ru- mene kratke skodrane lase, je poročen in prebiva na Moravskem (in Mähren Sesßhafft), to slabo živ- ljenje (beÿ disen liederelichen leben) živi že 15 let. 5. Vencel/Václav Baško (Wenzel Baschko), po- tujoči študent (ein Vagierender Student), po rodu z Moravskega (auß Mähren gebührtig), star 26 let, srednje velik, suhe postave in podolgovatega ob- raza, ima rjave, nekoliko narasle, ne dolge lase, nosi črno obleko in nosi v žepu tercerolko (vnd führt ein Tarzaroln in Sackh). 6. N. Rebernišek (N: Rebernischeck), potepuški (ein herum Straichender), na Spodnjem Štajerskem v Rogatcu pri Rogaški Slatini (zu Roütsch beÿ dem Sauerbrun) rojeni študent, človek, star 26 let, sre- dnje vitke postave (Ranne Perschon), podolgovate- ga suhega bledega obraza, ima črne neskodrane in nekoliko narasle lase, nosi rjavo obleko. 7. Mihael Babnik (Michael Wabnigkh), po do- mače pa imenovan Fuk (vulgo aber Fugkh genan­ dt), potujoči študent iz Novega mesta s Kranjske- ga, star 26 let, srednje velik čokat močan človek, rdečega, širokega zabuhlega obraza (blascheten gesicht), ima črne, kratke in nekoliko narasle lase, obrit, oblači se sivo, ob strani nosi meč in v žepu tercerolko (ein Tarzaroln im Sackh). 8. Mihael Kopešič28 (Michael Kopeſsez), tudi potujoči študent (auch ein Vagierender Student), iz Novega mesta na Kranjskem, sin tamkajšnjega tobačnega nadzornika (eines Thobackh überreit­ ters Sohn daselbst), star okoli 20 let, majhne čokate postave, kozavega, okroglega in rdečkastega obra- za, ima črne kratke skodrane lase, nosi rjavo suk- njo, ki naj bi jo ukradel v Pragi. 9. Hansel N. (Hanßel N:), po domače Krump- täzel [»Krivotac«], imenovan tako, ker ima na eni roki dva ukrivljena prsta, po rodu z Gorenjskega, nedaleč od Škofje Loke iz Bitenj, star 20 let, tr- di, da je študent in da naj bi enkrat že pobegnil (durchgangen) iz zapora. Je srednje vitke postave (Ranne Perschon), nosi rjavo obleko, ima črne dol- ge lase. 10. Johann Wilibald Dorer (Dorrer), po rodu Nemec (von der Nation ein Teutscher), ki se izda- ja za svetnega duhovnika (Petriner), visoke vit- ke postave (ein lange Ranne Perschon), kozavega obraza, rdečelas, star najmanj 28 let, nosi črno duhovniško suknjo (Petriner Rockh) in moder plašč, spodaj meč in tercerolko (ein Tarzaroln). 28 Ta oblika priimka je razvidna iz dokumenta o končni sodbi v Kremsu (AT ÖStA, HHStA, FAA, C–48–34, Conv. 3, Thurn am Hart, Untertanensachen, 1. Criminalia 1717, s. d., Endt=Vrtheil etc.). 11. N. Krön (N. Krön), po domače Kröndel, po rodu iz [Spodnje]29 Avstrije in poročen, star okoli 26 let, majhen čokat človek okroglega črnikastega (schwarzleten) obraza, kratkih kostanjevih skodra- nih las, nosi železnobarvno raztrgano suknjo in kamižolo kavne barve, najpogosteje se zadržuje na Dunaju, bil naj bi tudi slovit žepar (famoser boitelschneider). 12. N. N., po rodu Italijan (Ein Wällischer Von der Nation), oblečen v modro-figovo obleko (in blauen faigenfarben Klaid), čokate srednje postave, črnega popolnega (vollkhomenen) obraza, kratkih črnih skodranih las, star okoli 30 let. 13. Ignac Rozman (Ignatius Roſman), rojen na Kranjskem v Krškem, potujoči človek (ein Vagie­ render Mensch), star okoli 20 let, rjavkastega po- dolgovatega obraza, nosi temno obleko, ima bel- kaste (weißlete) neskodrane lase, enkrat je že bil vojak, nato pa naj bi pobegnil (durchgangen). 14. Jožef Vernec (Joseph Vernez), potujoči štu- dent, rojen v Ljubljani, star 20 in nekaj let, sre- dnje debelosti in velikosti, ima temne, nekoliko rdečkaste skodrane lase, podolgovat črnikast, nekoliko zguban obraz, včasih je oblečen črno, vedno pa v temnosivo, črno obrobljeno staro suknjo. 15. Janez Jurij Hofstetter (Hannß Georg Hoff­ stetter), zdaj rabelj v Zagrebu (dermallen Freÿman zu Agram), sin pokojnega ljubljanskega rablja, ki je zaradi njemu pripisanih ropov in kraj pred 3 ali 4 leti že sedel v Ljubljani na Tranči (auff dem Khomaun Innengelegen),30 je visok vitek možak (Ranner Kerl), okroglega rdečkastega, nekoliko kozavega obraza, star okoli 26 let, ima kratke rav- ne belkaste (weißlete) lase in vedno nosi rdečo obleko. 16. Josef Kaßer, po rodu Švab (Von der Nati­ on ein Schwaab) in pobegli praški vojak stražnik (außgerisener Praagerischer Guardi Soldath), sre- dnje velikosti in debelosti, ima srednje dolge bele neskodrane lase in mlado majhno ženo, nosi me- ščansko obleko v kavni barvi in potuje naokrog (Vagiert hin und wider). 17. Johann Knoll, ki je s cesarskim in kraljevim katoliškim veličanstvom itd. itd. prišel iz Špani- je (auß Spanien) kot postiljon (alß ein Postilion) na Dunaj, od najvišjega omenjenega cesarskega in kraljevega veličanstva naj bi prejel milostni nov- čič (ein gnaden Pfening), je majhne čokate postave, okroglega črnikastega (schwarzleten) obraza, ima črne skodrane kratke lase, nosi črno francosko 29 Pri Zgornji Avstriji je za razliko od Spodnje vedno nave- den pridevnik Zgornja. 30 O tem nemškem poimenovanju za Trančo gl. Golec, Slo- venska toponimika, str. 313 in 343. 253 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... brado in sivo obleko, je samskega stanu in se naj- pogosteje zadržuje na Dunaju. 18. Josef N., po domače imenovan Slepi Sep (vulgo der blinte Seep), zato ker škili, rojen na Mo- ravskem (auß Mähren gebührtig) in tovariš (Ge­ span) pravkar omenjenega Johanna Knolla, je srednje čokate postave, podolgovatega rdečkaste- ga obraza, samskega stanu, star 30 let, ima dolge rdečkaste neskodrane lase, oblači se v belkasto (weißleten) obleko in se večinoma zadržuje pri Köglmayerju (beÿ dem Köglmaÿer). 19. N., tako imenovani stari Christoph (N: der So genandte alte Christoph) iz Halla na Tirolskem (von Haal auß Thüroll gebührtig), vdovec, 60-letni mož, srednje velik, vitke postave (Ranne Perschon), nosi obleko kavne barve in kratko belkasto lasu- ljo (kurze weißlete Baruquen), tudi nemško brado s sivimi dlakami (untermengter Teutschen baarth), tudi on se večinoma zadržuje pri Köglmayerju (beÿ dem Köglmaÿer). 20. Sigmund Landler, rojen v [Spodnji]31 Av- striji (auß Österreich gebührtig), po poklicu pekov- ski pomočnik (Pöckenjung), majhen človek vitkega života (Rann von Leib), star 22 let, okroglega suhe- ga obraza (Von runden magern gesicht), ima kratke belkaste (weißleten) neskodrane lase, nosi sivo ob- leko, ob strani ima meč in v žepu tercerolko (im sackh ein tarzaroln), najpogosteje se zadržuje na Dunaju. 21. Peter Lipovec (Petter Lipauez), rojen na Go- renjskem nad Jesenicami (auß ober Crain, ob Asß­ ling gebührtig), potujoči študent, star 28 let, visok človek vitkega života (Rann von Leib), podolgova- tega, nekoliko zabuhlega (brascheten) črnikastega (schwarzleten) obraza, ima daljše, nekoliko skod- rane črne lase, nosi belkasto (weißletes) obleko, ob strani vedno nosi meč. 22. Sebastjan Molin (Sebastian Mollin), Kranjec (ein Crainer), po poklicu vrtnar, po postavi je velik čokat možak rdečega tolstega podolgovatega ob- raza, ima kratke ravne (schintel glattes) kostanjeve lase, star je 24 let ter nosi rjavo obleko in ob strani meč; zadrževal naj bi se (dem Vernemben nach) tu- kaj v deželi (hier in dem Landt). 23. N. N., po domače imenovan Laÿer Tho­ merl [Lajna Tomažek], po rodu Zgornji Avstrijec (Von der Nation ein ober österreicher) in po poklicu lajnar (ein Laÿerer), velik in vitek človek (Ranner mensch) podolgovatega obraza, belkastih (weißle­ ten) ravnih, nekoliko dolgih las, star blizu 30 let, nosi sivo železnobarvno meščansko obleko in belkasto (weißleten) nemško brado, najpogosteje se zadržuje pri Köglmayerju (beÿ dem Köglmaÿer). 31 Gl. op. 29. 24. N: Jereb (N: Jerreb), potujoči študent s Kranjskega iz Škofje Loke, srednje čokate posta- ve, črnega zabuhlega (brascheten) obraza, črnih, nekoliko naraslih, ne povsem dolgih las, star dvajset in nekaj let, nosi novo obleko kavne bar- ve, trikrajni klobuk, obrobljen s tankim zlatim trakom (Pertl), okrog povezan z zelenim trakom namesto vrvice, ob strani nosi tudi meč in se naj- pogosteje zadržuje v Gradcu. 25. N. Ziegelfest (N: Ziegeluöst), bavarski kra- mar (ein baÿerischer Krammer), ki na letnih sejmih in proščenjih semtertja prodaja srebrnino (mit Sil­ bernen sachen), kot so srebrni prstani, odpustkov- ni novčiči (Ablas Pfening) in več drugih stvari, je majhne čokate postave, okroglega rdečkastega (Rottleten) obraza, belkastih (weißleten) skodranih las, star okoli 30 let, nosi meščansko obleko kavne barve ter vodi s seboj mlado žensko (weib) z ime- nom Clarel [Klarica] in majhno deklico (ein junges Kind, so ein Mägdel), pa tudi kmečki voz (ein Pauern wagen), bil naj bi velik razbojnik (ein Erz Rauber), kakršnega ni mogoče najti v desetih deželah. 26. Ferdinandel N. [Ferdinand], rojen Dunajčan (ein gebohrener Wienner) in po poklicu kuhar, ki je na Dunaju dobro znan po žeparjenju (boitelschnei­ dereÿen) in naj bi bil letos od tam poslan za galjota (ad Triremes) na neapeljsko galejo (auff die Neapo­ lithanische galleern). 27. N. N., po domače imenovan Zickherl, tudi [Spodnji]32 Avstrijec, star 20 in nekaj let, srednje čokate postave, okroglega zabuhlega (brascheten) obraza, malo skodranih kostanjevih las, nosi že- leznobarvno obleko in se najpogosteje zadržuje na Dunaju. 28. Karl N. (Carl N:), kočijaž, rojen na Morav- skem (Auß Mähren gebührtig), star okoli 35 let, majhen čokat možak (Kerl), ima kratke in malo narasle lase, velike črnikaste brke (schwarzleten Razenbaarth), nosi svetlo obleko (ein lichtes Kleid) in se najpogosteje zadržuje na Dunaju. 29. Bernard (Bernhardt) Robida, potujoči sve- čarski pomočnik (ein Vagierender Wax Kürtzler gesell), rojen v Ljubljani (von Laÿbach gebührtig), star 20 in nekaj let, visoke in dokaj korpulentne postave, podolgovatega črnega obraza in črnih, povsem ravnih, ne povsem kratkih las, samskega stanu, nosi temno ponošeno obleko in ob strani meč. 30. N. N., tako imenovani Krump Seepel [Krulja- vi Sepek/Jožek], ki je bil letos justificiran v Lam- bachu33 (zu Lampach Justificiert). 31. N. N., Zgornji Avstrijec iz dežele nad Ani- žo (ein ober österreicher, Von Landt Ob der Enß), po 32 Gl. op. 27. 33 V Zgornji Avstriji. 254 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... poklicu pekovski pomočnik (ein böckenjung), star 40 let, majhen čokat možak (Kerl), ima kratke ravne kostanjeve lase, malo podolgovat črnikast (schwarzletes) obraz, oblači se belo, je samskega stanu in se brije. 32. N. N., potepuški (ein herumb Straichender) v Pragi rojeni in krščeni Jud, star okoli 30 let, maj- hen človek podolgovatega obraza in črnih, malo skodranih las, nosi belo obleko in črno francosko brado. 33. N. N., ubegli nemški dragonec (ein außge­ risßener Teutscher dragoner) in po poklicu smodni- kar (ein Puluermacher), ki naj bi bil poročen, star 30 let, je majhne čokate postave in kratkih črnih skodranih las, nekoliko podolgovatega obraza, nosi rdečo vojaško suknjo ter pohaja sem in tja. 34. N. N., tako imenovani der lange Schneider [Dolgi krojač], rojen na Dunaju (zu Wienn gebühr­ tig), star 24 let, visoke postave, vitkega života (Rann von Leib), ima bel okrogel obraz in bele skodrane lase, nosi železnobarvno meščansko obleko, je samskega stanu in se najpogosteje zadržuje na Dunaju na Wiesnu34 (auff der wisen) pri svoji ma- teri, ki je vdova. 35. N. Köglmayer (Köglmaÿer), Zgornji Avstri- jec iz dežele nad Anižo (ein ober österreicher, Von Landt ob der Enß), stanujoč četrt ure iz mesta Steyr v odročni samotni hiši zunaj ceste proti mestu Wels, dobro stoječ gostilničar ali pivotoč (wohl be­ mitelter Wierth, oder biershenckh), star 30 in nekaj let, poročen s staro žensko, rjavkastega, nekoliko podolgovatega obraza, srednje debelosti in veli- kosti, ima črne in nekoliko, in sicer čisto malo na konico dvignjene lase (am Spitz aufhöbende haar) in črno veliko zgornjeavstrijsko kmečko brado ter se oblači kot zgornjeavstrijski kmetje. 36. Josef (Joseph) N., Dunajčan (ein Wienner), po poklicu natakar, je lani umrl na Dunaju med kugo (in der Contagion). 37. N. N., tako imenovani Kraußkopf [Skodra- nec], rojen Dunajčan (ein gebohrnner Wienner), po poklicu natakar, ki je lani prav tako umrl na Du- naju med kugo (in der Contagion). 38. Lenz N., pivovar, je prav tako umrl pred enim letom za kugo (an der böst). 39. Anton (Anthon) Lufftspringer, rojen v Nem- čiji (auß Teutschlandt gebührtig), ki je letošnje po- letje od svojih tovarišev (von Seinen gespanen), med katerimi sta bila tudi ta dva tukaj zaprta (die zweÿ allhier verhaffte), pri Kalvariji v Gradcu sko- čil v Muro (beÿ dem Calvariberg in Gräz, in die Muer gesprengt haben). 40. Grödel [Gretica] N., rojakinja starega Chris- topha (des alten Christopfen sein Landtsmanin) in jo 34 Blizu Dunaja. najbolje pozna Köglmayer (Vnd soliche der Kögl­ maÿer am bessten khent). 41. Marko, Andrej in Luka N. (Marcus, Andreas, und Lucas N:) so se izmuznili svetnemu sodišču (Seint dem weltlichen Gericht entgangen), tako da so se vsi trije poboljšali (gebessert) in že prejeli maš- niško posvečenje (die Priesterwaiche angenumben haben). [pečat] Filip Jakob Fringila lastnoročno (Philipp Jacob Fringilla mpria) pisar cesarskega krvnega sodišča na Kranjskem (Kaÿl: Paangerichts Schreiber in Crain)« V uvodu je jasno povedano, da je sodni proces potekal v deželskosodnem gospostvu Šrajbarski turn. Deželsko sodišče se je dejansko imenova- lo Krško, saj je pripadalo krškemu gospostvu, je pa tedaj že imelo sedež na bližnjem Šrajbarskem turnu v lasti grofov Auerspergov, potem ko je le- ta 1705 prišlo v iste roke tudi krško gospostvo.35 Dokument je podpisal in pečatil pisar deželnega krvnega sodišča, ki je kot spremljevalec krvnega sodnika skupaj z njim in z rabljem na povabilo deželskih sodišč krožil po Kranjski, kadar in kjer se je pokazala potreba po procesiranju kaznivih dejanj, za katera je bila predvidena najtežja, tj. smrtna kazen.36 V deželskem sodišču Krško, kot 35 Teritorialni obseg sodišča gl. v: Historischer Atlas, Bl. 36. – Deželsko sodišče Krško je imelo večino časa svoje- ga obstoja – obstajalo je do pravosodne reforme v dobi Ilirskih provinc leta 1811 – sedež v krškem Starem gradu nad mestom. Tega so opustili zelo kmalu po letu 1705, ko je prišlo gospostvo v roke istega lastnika Ditriha gro- fa Auersperga kakor gospostvo Šrajbarski turn (Smole, Graščine, str. 244 in 491). Upravi obeh gospostev sta sicer formalno ostali še nekaj desetletij ločeni, a je obe vodil skupni gospoščinski upravitelj na Šrajbarskem turnu (prim. sočasno napisani katastrski napovedi obeh gos- postev, obe datirani na Šrajbarskem turnu: SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 131, N 195, No. 1, 12. 4. 1749; šk. 114, N 141, No. 1, 12. 4. 1749). Do leta 1704 se na- mreč v krstni matični knjigi duhovnije Krško kontinui- rano omenjata tako upravitelj gospostva Krško kot upra- vitelj gospostva Šrajbarski turn, od leta 1705 pa samo še turnski (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1730, fol. 103r, 105r). Florijančičev zemljevid Kranjske iz leta 1744 krški Stari grad prikazuje že kot razvalino (Florijan- čič, Deželopisna karta, list 6). Kot poroča F. Pokorn, je bil leta 1716 že podrt (NŠAL 572, Zapuščina Franc Pokorn, Leskovec pri Krškem, pola 7). To potrjuje podatek, da je leto prej umrli leskovški župnik Janez Jurij Tratnik privo- lil, da so oltar in parametre iz grajske kapele sv. Nikolaja prenesli v mestno cerkev sv. Janeza Evangelista (SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 18, lit. G XVIII–1–1, pag. 29, s. d. [ok. ok. 1720]). Župnika Tratnika so v omenjeni cerkvi pokopali 7. septembra 1715 (NŠAL, ŽA Leskovec pri Krškem, Matične knjige, M 1701–1731, fol. 8v). 36 Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 213; Polec, Razpo- red sodnih instanc, str. 120. 255 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... še marsikje na Kranjskem, so krvnemu sodniku v takih primerih dodelili prisednike iz vrst svétni- kov bližnjih mest in trgov, ki so jih ti poslali sami. Tudi krvna pravda, zaključno dejanje procesa, je v Krškem potekala v mestu,37 morišče z vislicami (»Galgenberg«) pa naj bi bilo v bližini, ob potoku Žlapovec, proti Šrajbarskemu turnu.38 Franc Jožef Vodnik in njegov hlapec Mihael Tacel bi bila tako lahko zaprta tudi kje v mestu, ne ravno na gradu, vendar Vodnikov skok z velike višine govori v prid gradu. Pomenljivo pa je, da iz nekdanje jedilnice gradu Šrajbarski turn ni mogo- če skočiti v globino 18–20 sežnjev, tj. 34–38 metrov; prav tako ne iz starega krškega gradu, če bi razva- ljeni grad tedaj vendarle še uporabljali za zapor. Po vsem sodeč se je pisar Frangila zmotil pri na- vajanju merske enote in je zapisal sežnji namesto čevlji, kar bi torej znašalo približno šestkrat manj, 5,7–6,3 metra. Takšna višina precej ustreza razdalji med višino okenske police v prvem nadstropju in nivojem tal na Šrajbarskem turnu.39 37 O prizorišču govori urbar krškega gospostva iz leta 1575: »im Statl Gurkhfeld«, ne pove pa, iz katerih »negst vmb- gelegnen Flekhen« so za prisednike prihajali svétniki (Raths Freund), vabljeni poleg celotnega krškega mestne- ga sveta (SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 114, RDA, N 141, No. 29, novoreformirani urbar gospostva Krško 1575 s. p., Fürderung des Malefiz recht); nedvom- no iz mest Kostanjevica in Novo mesto, nemara tudi iz kranjskega trga Radeče ter iz trga Sevnica in mesta Bre- žice na štajerski strani Save. 38 Lapajne, Krško in Krčani, str. 48–49. 39 Za mnenje se iskreno zahvaljujem kastelologu izr. prof. dr. Igorju Sapaču. Seznam »sostorilcev«, ki ga je neposredno po Vodnikovi smrti sestavil, podpisal in pečatil pisar kranjskega krvnega sodišča, je nastal v po- moč preganjalcem kriminala. Sestavljen je bil za širšo uporabo na podlagi zaslišanj obeh storil- cev. Morda so ga tudi natisnili in v obliki tisko- vine razposlali v dežele, kjer naj bi se Vodnikovi pajdaši zadrževali. Takšni informativni tiski zelo uniformirane vsebine so namreč v tem času re- dno krožili po deželah Svetega rimskega cesar- stva.40 Ker je popis Vodnikovih »sostorilcev« dovolj poveden sam po sebi, ga ne bomo podrobneje razčlenjevali. Iz omemb Dunaja in obeh Avstrij, Spodnje in Zgornje, razberemo, da so se Jožefovi znanci večinoma gibali na tem območju, sicer pa so izvirali iz nemških, čeških in slovenskih dežel, eden iz Italije, eden pa je bil krščen Jud iz Prage. Večinoma jih je povezal cesarski Dunaj, kamor so nekateri prišli študirat, drugi za kruhom in tretji preprosto za »nečednimi posli«. NADALJEVANJE ZGODBE V SPODNJEAVSTRIJSKEM KREMSU Vprašanje zase je, koliko je seznam s Šraj- barskega turna pripomogel k prijetju in proce- siranju Vodnikovih »sostorilcev«. Morda pri tem ni igral nobene vloge, morda pa je pripomogel k prijetju tega ali onega od opisanih »zločincev«. 40 Npr. Description Jeniger in den Landen zu Bayrn; [Anoni- mus], Zwei Rauberbanden, str. 365–366. Grad Šrajbarski turn pri Krškem po Valvasorjevi Topografiji Kranjske, 1679 (Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, št. 262). 256 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... Krško deželsko sodišče na Šrajbarskem turnu je potrjeno dobilo povratne informacije o procesi- ranju nekaj oseb z Vodnikovega seznama. V istem ovitku kot ta je namreč shranjen še en dokument, ki prav tako ni datiran, za razliko od prejšnjega pa tudi nima podpisa in enotnega naslova. Gre za zvezčič z devetimi v celoti popisanimi stranmi, v katerega je neznana oseba, zelo verjetno pisar na Šrajbarskem turnu, prepisala kratke opise justi- ficikacij 23. in 24. julija 1717 v spodnjeavstrijskem Kremsu ob Donavi.41 Kaže, da gre za prepis enega ali dveh tiskanih letakov, namenjenih obveščanju javnosti. Med imeni obsojencev so tudi štirje Vod- nikovi »sostorilci« oziroma pet, če jim prištejemo še priležnico najbolj razvpitega med njimi, Mati- je Koprive. Zato je bil dokument na Šrajbarskem turnu združen z dokumentom o Vodnikovem procesiranju leto prej. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi vsebuje opis končne sodbe osmih zločincev obeh spolov v Kremsu 24. julija 1717 in je vključen v nemško pesnitev, kakršne so se vse do začetka 20. stoletja širile po Evropi v drobnih tiskih ter javno prepe- vale, praviloma napisane v prvi osebi kot izpove- di obsojencev.42 Drugi del dokumenta je obvestilo o obsodbi desetih zločincev in zločink prav tam 23. in 24. julija 1717. Osem justificiranih oseb je is- tih kot v prvem delu, dodani sta dve, navedeni na prvem in drugem mestu. V prvem delu gre torej za petju namenjeno pesem (gesang), v kateri v prvi osebi spregovori vsak od osmih na smrt obsojenih. V njih prepo- znamo dva Vodnikova znanca, oba z imenom Mihael, doma iz Novega mesta in študenta. Prvi je 20-letni Mihael Kopešič, drugi pa štiri leta sta- rejši Mihael Babnik. V drugem delu poleg njiju srečamo še enega Kranjca, in sicer nekaj več kot 20 let starega Matijo Koprivo iz Kočevja, ki ga je Vodnik med svojimi 43 »sostorilci« zaradi razvpi- tosti naznanil kot prvega. Tudi ti, med seboj neločljivo povezani besedili naj spregovorita sami. Prvo, prepleteno z rimami, bomo predstavili samo deloma, in sicer uvod in prvoosebno rimano izpoved obeh Kranjcev. Vseh obsojencev, ki v njem nastopajo, je osem: Ana Barbara Handlos z Bavarskega, samska, stara 17 let; Margaretha Mayerhofer s Tirolskega, sam- ska, stara 18 let; Andreas Mayerhofer, rodni brat prej omenjene, star 19 let, s Švabskega; Johann Wilibald Dorer, študent iz Eichstätta (danes na Bavarskem, tedaj del Frankovskega državnega 41 AT ÖStA, HHStA, FAA, C–48–34, Conv. 3, Thurn am Hart, Untertanensachen, 1. Criminalia 1717, s. d., En- dt=Vrtheil etc. 42 O tem gl. zlasti: McIlvenna, Singing the news of death. okrožja), star 33 let; Bernhard Adler, ubegli bavar- ski vojak, iz Šlezije, star 26 let; Mihael Kopešič, študent s Kranjskega, star 20 let; Mihael Babnik, študent s Kranjskega, star 24 let; in Martin Auer, kramar s Tirolskega, poročen, star 24 let. Takole pa o njih pripovedujejo rimani uvod in izpovedi obeh študentov Mihaelov s Kranjskega. »Končna sodba (Endt=Vrtheil) tistih osmih zločincev (Maleficanten), ki so bili zaradi zagre- šenih ropov in toliko kraj ter zagrešenega umora tukajšnjega sodnega sluge in služkinje [njegove žene], tudi zaradi strinjanja (verwilligen) in k te- mu danega nasveta (Roth) usmrčeni v cesarskem in deželnoknežjem mestu Krems danes, 24. julija 1717, na naslednji način, kot je mogoče povsem jasno razbrati (ganz khlar zu vernemen) iz pesmi (im gesang), z navedbo imena in smrtne kazni, ter bili vsem kristjanom predočeni za primer (zu ei­ nem Exempl vor augen gestellt). Njega je bolelo, kako moram trpeti trdo več- nost. 1. Prestrašite se, vi, krščanski otroci, glejte našo nesrečo, nas uboge grešnike, ujete v naših mladih letih, ki moramo iti v smrt, oh, gorje zasramova- nja in posmeha (ach weh des Spatt Vndt Han). 2. Oh, gorje, kako nas boli, da smo se tako ne- marno norčevali iz Boga, kot da bi večno tu ostali, počeli razbojništva v veselju varno. 3. A bilo je zmotno, Bog je sklenil tako, da nas bodo kmalu odvedli v zapor, kjer bomo počaka- li, kakšna smrtna kazen sledi takim slabim deja- njem (Kharten). 4. Končno je prišlo od visoke oblasti, kako naj nas pripravijo, naj nam za ta slaba dejanja nika- kor ne naklonijo milosti, ampak kazen danes. […] Mihael Kopešič (Mihael Kopesiz), študent s Kranjskega, star 20 let. 15. Slabo družbo sem ljubil in njena bremena, se s tem sam preganjal, spravljal v strah in »ah«, bil zraven pri trinajstih ropih, 400 goldinarjev do- bil od naropanih stvari. 16. In kar je bilo še več, bil sem tudi pomočnik pri morjenju, dal temu svoj pristanek, zato mo- ram umreti na kolesu, kolo bo dedovalo moje te- lo, Bog bodi mi usmiljen. Mihael Babnik (Michaël Babenig), študent s Kranjskega, star 24 let. 17. Kdor ne posluša dobrega nasveta, izbere nesreče stan, sam sem se spravil v zapor, v žele- zne okove, osemnajst ropov zagrešil, petsto goldi- narjev prejel, ah, gorje greha in sramote. 18. Kazen mi bodo odmerili (auditiren), ki sem jo zaslužil, glavo moram izgubiti, želim trpeti s potrpljenjem, moje telo bo položeno na kolo, o Bog, zgani se, nakloni mi tam milost. […] Konec.« 257 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... Drugi del dokumenta je povednejši in omogo- ča precej dobro rekonstrukcijo dogajanja. Izvemo za deset na smrt obsojenih zločincev obeh spolov, ki so jih v dveh zaporednih julijskih dneh leta 1717 usmrtili v spodnjeavstrijskem Kremsu. Pred tem jih je vsaj pet v začetku maja istega leta pobegni- lo iz tamkajšnjega pripora, potem ko so umorili sodnega slugo in njegovo ženo. Pobeg jim ni us- pel, saj so jih polovili ter jih dva meseca in pol pozneje obsodili na različne oblike smrtne kazni. Drugi del: »Končna sodba nad tistimi zločinci (Malefican­ ten), ki so bili zaradi zagrešenih ropanj, umora tu- kajšnjega sodnega sluge in njegove žene ter dru- gih storjenih dejanj usmrčeni (von leben zum todt hingericht) v cesarskem in deželnoknežjem mestu Krems v petek in soboto, 23. in 24. julija 1717. Christina Mayer (Christina Maÿrin), samska ženska, stara 20 let, rojena v Pergernu na Švab- skem: 1. se je z Matijo Koprivo (Mathia Kopriva) tri leta in pol potepala v divjem zakonu in z njim za- plodila dva otroka; 2. je pomagala oropati cerkev in med ropa- njem stala na straži, ko so bili ukradeni mon- štranca, trije kelihi s patenami in ciborijem ter 22 goldinarjev darovanega denarja (offer gelt), in je dobila delež 32 goldinarjev; 3. je šla še dvakrat zraven ropat cerkve, a so jo ljudje obakrat videli in rop preprečili; 4. je vedela za vse rope, ki jih je zagrešil Matija Kopriva, in naropano blago pomagala zapraviti. Sodba: obglavljena bo (wirdt gekhöpft), telo bo vrženo na grmado in zažgano. Matija Kopriva (Matthias Khopriva), velik raz- bojnik (Ein Erz rauberer), rojen v mestu Kočevje na Kranjskem, je zagrešil 25 ropov, med njimi 3 cerkvene, pri tem je ljudi pretepal, jih zvezoval, vzvratno vlekel navzgor [obešene nategoval] (ruckwärts aufgezogen) in jih bridko žgal (Jamerlich gebrent); ker sam ni imel priložnosti, da bi umoril sodnega slugo in njegovo ženo, je svojim tovari- šem dal nasvet in navodila, kako ju ubiti. Prav tako je svojo ljubico, ki jo je imel na Du- naju na Spielbergu, ko je bila 4 mesece noseča, zabodel pred 4 leti na zaročni dan (Versprechungs­ tag). Poleg tega je v takšno klavrno življenje zape- ljal veliko drugih ljudi, zlasti študentov. Od vseh zagrešenih ropov je, brez srebrnine in drugih vrednih predmetov (efecten), dobil v denarju de- lež 1941 goldinarjev in 60 krajcarjev. Sodba: od zgoraj navzdol bo strt na kolesu (geradt­ brecht), nato vržen na grmado in zažgan. Anna Barbara Handlos (Anna Barbara Hand­ losin), rojena v Brückhafnu na Bavarskem (von Prickhhafen aus Paÿern), stara 17 let, ni zagrešila nič drugega (hat weiter nichts peccirt), razen da je pri umoru sodnega sluge in njegove žene tiščala ob tla slugovega sina, da ni mogel kričati; prav tako je tedaj, ko sta bila sluga in žena ubita, šla v obok [klet] (in daß gewelb gangen), prinesla gor v vežo (Vorhaus) pilo za piljenje železa in jo da- la Bernhardu Adlerju, prav tako je vzela ključe, Matiji Koprivi odklenila zapor in ga spustila ven, potem pa se je, ko je Bernhard Adler slugovi ženi (der Dienerin), ki je spet začela kričati, zadal zadnji udarec v glavo, glasno smejala, da ljudje v soseš- čini ne bi slišali ženinega kričanja; prav tako je pri begu (Ehapierung) vzela krilo (Vnterrock) slugove žene in od naropanih 40 goldinarjev iz slugove hiše dobila delež 8 goldinarjev. Sodba: usmrčena bo z mečem, njena glava pa bo nataknjena na kolo (auf daß rad gestekht). Margaretha Mayerhofer (Maÿrhofrin), samska ženska, rojena na Tirolskem, stara 18 let, je bila zraven pri petih krajah in ropih, je tudi pomaga- la pri dvojnem umoru sodnega sluge in njegove žene, tako da je bila zraven pri dogovoru (beÿ der abredung) o teh dveh umorih in se s tem strinja- la; da je pri teh dveh umorih pograbila hčerko umorjenega sodnega sluge, jo odvedla iz sobe v kuhinjo in oba otroka stražila v kuhinji ter jima zvezala roke, medtem ko so njeni tovariši v veži pilili železo [okove] in oropali slugo; med begom je iz slugove hiše tudi odnesla modro krilo in av- bo iz damasta, od tam naropanega denarja pa prejela delež 8 goldinarjev. Sodba: usmrčena bo enako kot prejšnja [Ana Barbara Handlos]. Andreas Mayerhofer (Maÿrhofer), rodni brat omenjene Mayerhoferjeve, rojen v Grafingu na Švabskem (von Gräfing aus schwaben gebürtig), star 19 let, po poklicu lovec, je pri ropu nekega župni- šča s svojo puško stal na straži za župniščem in dobil od naropanega delež 90 goldinarjev. Sodba: usmrčen bo z mečem in položen na kolo. Johann Wilibald Dorer, študent, rojen v Eich- stättu (von aihstatt gebürtig), star 33 let, se je s pri- ležnico skoraj štiri leta potikal po deželi in z njo v divjem zakonu zaplodil dva otroka; izdajal se je zdaj za upravitelja, zdaj za duhovnika, hodil ok- rog v duhovniških oblačilih in se posluževal laž- nih pisnih potrdil (hat sich falscher testimoniren be­ dient); tudi drugim svojim tovarišem (Cameraden) je izdajal lažna potrdila s svojim pečatom; poleg 258 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... tega klavrnega življenja je bil zraven pri petih ro- pih (ausraubungen) ter dobil pri teh petih delež 268 goldinarjev in 16 krajcarjev, pri dveh ropih je ljudi zvezal in jih žgal. Sodba: usmrčen bo z mečem in položen na kolo. Bernhardt Adler, ubegli bavarski vojak (ein ausgerissener Paÿrischer saldath), rojen v Althe- richrauu43 v Šleziji (von alt=herichrau in schlesien gebürtig), star 25 let, je bil pri ropu nekega župni- šča in pri tem dobil delež 62 goldinarjev; prav tako je sodnega slugo in njegovo ženo pobil z debelo gorjačo (mit einem dikhen Prügl erschlagen) ter nato pomagal pri ropu, med begom je ubitemu slugi vzel suknjo in kamižolo, za seboj pa pustil svojo s krvjo oškropljeno kamižolo in suknjo; v slugovi hiši je bilo naropanih 40 goldinarjev v različnih kovancih. Sodba: od zgoraj navzdol bo strt na kolesu (ge­ radbreht) in položen na kolo. Mihael Kopešič (Mihäel Kopesiz), študent iz Novega mesta na Kranjskem, star 20 let, je po- magal zagrešiti 13 ropov, pri katerih je večinoma zvezoval ljudi, jih vlekel navzgor, jim delil udarce in jih tudi žgal; prav tako je pomagal pri umoru sodnega sluge in žene ter je tej, ko je v smrtnem strahu zopet začela kričati, zamašil usta z otroško suknjo; v slugovi hiši je prav tako dobil delež, od drugih zagrešenih ropov pa 464 goldinarjev in 37 krajcarjev. Sodba: od zgoraj navzdol bo strt na kolesu, njegovo telo bo položeno na kolo in nato z vrvjo obešeno na vislicah. Mihael Babnik (Mihaël Wabenig), študent, rojen v Novem mestu na Kranjskem, star 24 let, je pomagal zagrešiti 18 kraj in ropov, pri katerih je v glavnem zvezoval ljudi, jih vzvratno vlekel navzgor in žgal; od teh ropov je dobil delež 525 goldinarjev. Sodba: obglavljen bo (wirdt khöpft) in položen na kolo, glava pa nataknjena (aufgesteckt) in nato obešena z vrvjo na vislicah. Martin Auer, poročen, njegova prej omenje- na pastorka (Stiefkhinder) Andreas in Margaretha Mayerhofer bosta tudi justificirana v soboto. Ro- jen v Saalbachu na Tirolskem (von Sabah aus Ty­ roll gebürtig), star 34 let, po poklicu kramar, poma- gal je pri 34 nasilnih krajah in ropih, pri čemer 43 Verjetno gre za vas Altreichenau (tudi Alt Reichenau), danes Stare Bogaczowice v vojvodstvu Spodnja Šlezija na Poljskem. je ljudi večinoma zvezoval, jih vzvratno vlekel navzgor, jim delil trde udarce in jih žgal; on sam je pri nekem nočnem ropu nekega kmeta do smrti pobil z brezovo gorjačo; pri nekem ropu je bil neki kmet tudi ustreljen, tako da je uro zatem umrl brez spovedi in obhajila; v gotovini, brez vrednih pred- metov (efectum), je dobil delež 3902 goldinarja. Sodba: od zgoraj navzdol bo strt na kolesu (ge­ radbrecht), položen na kolo in nato z vrvjo obešen na vislicah. Konec.« Od desetih v Kremsu justificiranih oseb jih je na Vodnikovem seznamu sostorilcev navedenih pet ali polovica, če prištejemo še Christino Mayer s Švabskega, 20-letno priležnico Matija Koprive (pod št. 1), ki jo je Vodnik poznal samo kot Chri­ stindel in precej dobro njene sorodnike blizu Steyrja. Poleg teh dveh so v Kremsu življenjsko pot končali Nemec Johan Wilibald Dorer ter dva Kranjca iz Novega mesta, Mihael Babnik in Mi- hael Kopešič. O Dorerju (na Vodnikovem seznamu je nave- den pod št. 10) je naš »krški denunciant« izpričal, da ima najmanj 28 let, da se izdaja za svetnega duhovnika in da je po rodu Nemec. Ob eksekuciji naslednje leto izvemo, da je šlo za 33-letnega štu- denta iz Eichstätta. Babnika in Kopešiča (pod št. 7 in 8) je Vodnik označil za potujoča študenta, stara 26 in okoli 20 let, čez slabo leto pa so v Kremsu navedli njuni starosti 24 in 20 let. Od ostalih petih justificirancev so trije pri- hajali iz iste družine. 18-letna Margareta in njen 19-letni brat Andreas Mayerhofer, po poklicu lovec – sestra se je rodila na Tirolskem, brat pa na Švabskem –, sta bila namreč pastorka Marti- na Auerja, 34-letnega kramarja s Tirolskega. Ana Barbara Handlos z Bavarskega je bila s 17 leti naj- mlajša usmrčenka, 25-letni ubegli bavarski vojak Bernhard Adler pa najbolj krvav, saj si je umazal roke z umorom sodnega sluge in njegove žene. Tedaj jih je iz zapora morda pobegnilo vseh de- set, le da pri petih to ni izrecno povedano, ker so imeli pri dvojnem umoru in pobegu manjšo vlogo. Kot aktivno vpleteni v umor so v sodbah označeni: Kopriva, Handlosova, Mayerhoferjeva, Adler in Kopešič. Dvojni umor v zaporu v Kremsu je mogoče rekonstruirati v naslednjih potezah. Matija Kop- riva, ki ni mogel sodelovati aktivneje, ker je bil očitno zaprt v nekem drugem prostoru, je deja- nje usmerjal. Nekdanji vojak Bernhard Adler je sodnega slugo in njegovo ženo do smrti pobil z debelo gorjačo. Študent Mihael Kopešič je pri umoru sodeloval tako, da je slugovi ženi zamašil 259 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... usta, ko je ponovno začela kričati. Ana Barbara Handlos je pri umoru tiščala slugovega sina k tlom, da ni mogel kričati, in z glasnim smehom preglasila ženino kričanje, ko ji je Adler zadajal smrtni udarec, Margareta Mayerhofer pa je med umorom odvlekla slugovo hčerko iz sobe v ku- hinjo. Nato je Handlosova poiskala pilo za pilje- nje železa, vzela ključe in odprla vrata zapora, v katerem je bil Kopriva. Medtem ko so njeni to- variši pilili železo, je Mayerhoferjeva oba otroka zvezana stražila v kuhinji. Adler in obe ženski so se med begom polastili kosov oblačil in denarja iz slugove hiše, svoj delež naropanega blaga pa je dobil tudi Kopešič. Čas dvojnega umora in imeni umorjenih za- koncev razkriva mrliška matica župnije Krems – St. Veit, ki v prevodu pravi takole: »2. maj 1717. Hans Georg Ehegartner in Marija, njegova žena, tukajšnji sodni in mestni sluga, ki sta bila oba po- noči hkrati pobita in umorjena (erschlagen, vnd umgebracht) od ujetih tatov, ker sta jim pustila preveč svobode, in bila pokopana na Božji njivi.« Istega dne so tam položili k počitku tudi Antona, majhnega otroka (ein kindl Antoni) neke zaprte ženske (einer gefangenen weibs Persohn gehörig).«44 Samo ugibamo lahko, ali je šlo za otroka »divjih zakoncev« Matije Koprive in Kristine Mayer. IDENTITETA IN ŽIVLJENJSKA POT VODNIKOVIH SLOVENSKIH PAJDAŠEV V nadaljevanju si poglejmo, kaj je bilo mo- goče ugotoviti o identiteti tistih Vodnikovih »so- storilcev«, ki so prihajali s slovenskega ozemlja. Skupno jih naštejemo 12 od 43 ali dobro četrtino. Začnimo pri tistih treh, ki so jih leta 1717 obsodili in usmrtili v Kremsu – pri Koprivi, Kopešiču in Babniku. Daleč najbolj razvpit je bil Matija Kopriva iz Kočevja, ki ga Vodnik ni po naključju navedel kot svojega prvega »sostorilca« (pod št. 1). Kopriva je zagotovo od znotraj videl neko šolo, saj se sicer ne bi mogel izdajati za nekakšnega strežaja grofa Strassolda, ni pa študiral in tako ni veljal za štu- denta. Rodil se je meščanskima staršema Juriju in Marjeti Kopriva ter prejel krst 16. januarja 1687.45 Bil je torej nekoliko starejši, kot ga je ocenil Vo- dnik, ki mu je dal dvajset in nekaj let. Ko so ga leta 1717 v Kremsu strli na kolesu, je namreč že dopolnil 30. leto, za seboj pa naj bi imel kar 25 ropov in umor noseče zaročenke na Dunaju štiri leta prej. S svojo, skupaj z njim na smrt obsojeno novo priležnico Christino Mayer s Švabskega, ki 44 DAStP, PA Krems–St. Veit, Sterbebuch 1687–1729, pag. 643. 45 NŠAL, ŽA Kočevje, Matične knjige, R 1683–1795, fol. 54v. mu je rodila dva otroka, se je med drugim zadr- ževal pri njeni sestri Köglmayerjevi, gostilničarki v samotni gostilni nedaleč od zgornjeavstrijskega Steyrja, kjer je moral biti vsaj enkrat z njim tudi Jožef Vodnik. Pri umoru sodnega sluge in njego- ve žene v Kremsu se je Kopriva pokazal kot idejni vodja in usmerjevalec sopripornikov in tovarišev. Poročilo o sojenju v Kremsu ga upravičeno ime- nuje velik razbojnik (Ein Erz rauberer), ki je na kriva pota zapeljal veliko ljudi, zlasti študentov. Sklepamo lahko, da je imel velik vpliv tudi na štiri leta mlajšega Jožefa Vodnika, s katerim se je najverjetneje seznanil na Dunaju, kjer je ta začel študirati jeseni 1710.46 Vsekakor sta bila v njegovi druščini dva štu- denta Novomeščana, Mihael Babnik in Mihael Kopešič, oba obsojena in usmrčena skupaj z njim v Kremsu. Vodnik ju je navedel drugega za dru- gim kot potujoča študenta (pod št. 7 in 8). Zelo verjetno sta tako kakor on nekaj časa študirala na Dunaju, vendar ju v tamkajšnjih univerzitetnih matrikah ni mogoče najti. Glede na to, da je Ko- pešič nosil suknjo, ki naj bi jo ukradel v Pragi, je utegnil biti krajši čas tudi praški študent. Vodnik je imel Babnika za nekaj let starejšega od Kope- šiča, a je bilo med njunima rojstvoma le nekaj tednov razlike. Oba sta prihajala iz novomeških meščanskih družin in sta se poznala vse življe- nje. Mihaela Babnika, sina Janeza in Katarine, so krstili 15. avgusta 1693, Mihaela Kopešiča, čigar starša sta se imenovala Andrej in Magdalena, pa 22. septembra istega leta.47 Glede na imena botrov gre soditi, da je Kopešič, za katerega vemo, da je bil uradniški otrok, izhajal iz imenitnejše dru- žine kakor Babnik.48 O slednjem je znano, da se je (med drugim) šolal v Gradcu, kjer je leta 1707 izpričan v prvem razredu jezuitske gimnazije kot Kranjec in Novomeščan.49 Deset let pozneje, ju- lija 1717, malo pred dopolnjenim 24. letom, sta se oba s Kopešičem znašla kot obsojenca na morišču v Kremsu, obsojena zaradi vrste ropov in nasilja nad ljudmi, pri čemer ni navedeno, da bi Babnik sodeloval tudi pri umoru sodnega sluge in njego- ve žene, zato so mu najbrž dosodili milejšo obliko smrtne kazni – obglavljenje. 46 Mühlberger in Schuster, Die Matrikel, str. 134. 47 KANM, Matične knjige, R 1692–1696, fol. 27v–28r in 28v. – Pri obeh je kot kraj rojstva navedeno mesto (ex civitate). Pri Kopešičevem krstu so za materino ime pustili prazen prostor. Kako se je imenovala, je razvidno iz vpisa krsta njegovega starejšega brata Andreja, krščenega 12. okto- bra 1690 (prav tam, R 1688–1692, fol. 51v). 48 Kopešiču je šla za krstno botro »gospa« Marija Rokner, njegovemu bratu Andreju pa mestni sodnik, »gospod« Janez Krstnik Rokner (gl. prejšnjo opombo). 49 »Wabnig Michael, Carniolius, Neostadiensis« (An- dritsch, Die Matrikeln 3, str. 194). 260 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... Končne usode devetih drugih »sostorilcev« Franca Jožefa Vodnika, ki so prihajali s slovenske- ga ozemlja, ne poznamo. Vemo le to, kar je o njih v priporu in med sojenjem izpričal Vodnik in kar je bilo na podlagi njegovega pričevanja za večino mogoče ugotoviti o njihovem rojstvu in šolanju. Izkazalo se je, da je imel Vodnik o svojih tovariših precej dobro védenje, le pri starosti se je pogosto nekoliko motil. Od potujočih študentov je slabše poznal edi- nega Nekranjca, Spodnještajerca N. Reberniška iz Rogatca (pod št. 6), ki mu je pripisal 26 let. To so tudi edini razpoložljivi podatki o njem. Ohra- njene krstne matice župnije Rogatec se namreč začenjajo leta 1723,50 célo generacijo po njegovem rojstvu okoli leta 1690. V graških in dunajskih ma- trikah ne najdemo nobenega študenta s tem pri- imkom, kot tudi ne med ljubljanskimi jezuitskimi gimnazijci in slušatelji višjih jezuitskih študijev.51 Rebernišek je skoraj gotovo izviral iz rogaške tr- žanske družine. V dveh popisih ognjiščnine, leta 1705 ter za leti 1708 in 1709, namreč srečamo Mar- tina Reberniška,52 v trgu edinega posestnika s tem priimkom in prejkone študentovega očeta. Poleg tega je leta 1732 v prvi razred graške gimnazije vstopil Tomaž Rebernišek, tržanski sin iz Rogat- ca (Civis, Styrus, Roitschensis),53 po vsej verjetnosti Martinov nečak. Otipljivo sled je Vodnik pustil tudi za identi- ficiranje drugega potujočega študenta, N. Jereba iz Škofje Loke, čigar osebnega imena se ni mogel spomniti (pod št. 24). Tudi njegove starosti očitno ni poznal, zato pa je navedel, da se najpogoste- je zadržuje v Gradcu. Ne bi smelo biti dvoma, da gre za Martina Jereba, leta 1706 vpisanega v prvi razred graške jezuitske gimnazije. V univerzitetni matriki, ki vključuje tudi gimnazijce, je naveden kot meščan, Kranjec in Škofjeločan (Civis, Carnio­ lus, Bischoflachensis).54 Za začetni razred gimnazije je bil tedaj s 16 leti sicer že precej star. H krstu so ga namreč nesli 5. novembra 1690, starša pa sta se imenovala Primož in Doroteja Jereb.55 50 NŠAM, Župnija Rogatec, popis. 51 Andritsch, Die Matrikeln 3; Andritsch, Die Matrikeln 4; Mühlberger in Schuster, Die Matrikel; Mühlberger, Die Matrikel; Ljubljanski klasiki: SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 52 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Herdsteuer 1705–1708, C 50, 4. 8. 1705; St. 21 1/2, 11. 9. 1711. 53 Andritsch, Die Matrikeln 4, str. 126. 54 Andritsch, Die Matrikeln 3, str. 207. 55 NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, R 1688–1702, fol. 40r. – Pri Martinovem krstu je kot kraj rojstva naveden Novi trg (ex nouo foro), pri obeh njegovih mlajših sorojen- cih, Katarini (kršč. 23. novembra 1693) in Antonu (kršč. 15. januarja 1697), pa Mesto (ex civitate) (prav tam, fol. 58r in 127v). S Škofjeloškega, in sicer iz Bitenj, je prihajal tudi Vodnikov znanec z imenom Hansel (pod št. 9), ki so ga zaradi dveh ukrivljenih prstov na roki imenovali Krumptäzel in naj bi mu bilo okoli 30 let. Sam je trdil, da je študent, enkrat naj bi že ušel iz zapora, sicer pa so podatki o njem preskromni – pogrešamo zlasti priimek –, da bi ga bilo mo- goče identificirati v evidencah študentov in krstni matični knjigi župnije Stara Loka. Poleg njega sta od 12 Vodnikovih rojakov s po- deželja prihajala le še eden ali dva, skupaj največ trije. Prvi se je imenoval Peter Lipovec (pod št. 21) in ga leto dni za Vodnikom najdemo med novimi študenti dunajske univerze, prav tako na študijski stopnji fizika (Petrus Libowitz Physicus).56 Vodnik je o njem povedal, da je 28-leten potujoči študent, doma nad Jesenicami na Gorenjskem. V resnici je bil dve leti mlajši, krščen 25. junija 1690 na Jeseni- cah kot sin Mihaela in Marije Lipovec (Lipouz).57 Kraj rojstva pri njegovem krstu ni naveden, ker so ta podatek zapisovali redko. V jeseniški župniji je v tem času živelo več družin s priimkom Lipovec, med drugim ena na Planini pod Golico in ena v Javorniškem Rovtu.58 O drugem, Sebastjanu Molinu, iz poročila s Šrajbarskega turna (pod št. 22) izvemo samo, da je bil Kranjec, po poklicu vrtnar in star 24 let, kot je bilo slišati, pa naj bi se – edini od naznanjenih oseb – zadrževal na Kranjskem. Ni torej rečeno, da ni šlo tudi pri njem za mestnega ali trškega ot- roka.59 Tako kot Franc Jožef Vodnik se je v mestu Kr- ško rodil Ignac Rozman, po Vodnikovem pričeva- nju potujoči človek in ubegli vojak, star okoli 20 let (pod št. 13). Takšni starosti bi še najbolj ustreza- la sinova »gospoda« Franca Rozmana in njegove žene Marije Rozalije, Jurij Bernardin, krščen 24. aprila 1698, in Volfgang Friderik, krščen 10. mar- ca 1693.60 Po vsem sodeč gre pri navedbi Ignačeve starosti za zapisovalsko oziroma prepisovalsko 56 Mühlberger in Schuster, Die Matrikel, str. 139. 57 NŠAL, ŽA Jesenice, Matične knjige, R 1672–1700, pag. 129. 58 Prav tam, pag. 101, 102. 59 Njegovega nenavadnega priimka v novejši dobi na Slo- venskem ni mogoče zaslediti. V prvi polovici 20. stoletja sta izpričana samo priimka Malin v Ljubljani in Moline v Kranju (Začasni slovar, str. 354 in 387). V krstnih mati- cah Ljubljane in Kranja konec 17. stoletja ni ne teh dveh priimkov ne priimka Molin (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Ni- kolaj, Matične knjige, Ind R 1653–1692, Ind R 1692–1740; ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, Ind 1668–1731; ŽA Kranj, Matične knjige, Ind R 1676–1684; Ind R 1684– 1703). Danes ga ima v Sloveniji manj kot pet oseb (https:// www.stat.si/imenarojstva#/names/topNames) (dostop 30. 12. 2023). 60 NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670–1729, fol. 63v in 79r. 261 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... napako. Ignac je skoraj brez dvoma identičen z Ignacem Viljemom, sinom istih staršev, ki so ga krstili 7. februarja 1688,61 in je imel torej ob priče- vanju someščana Vodnika 28 let, ne le okrog 20. Na Vodnikovem seznamu naznanjenih oseb so se znašli še trije Ljubljančani različnih pokli- cev – študent, svečar in rabelj! Pri starosti potujočega študenta Jožefa Verne- ca (pod št. 14) se je naš »krški denunciant« motil podobno kot pri Krčanu Rozmanu. Izpričal je, da se je rodil v Ljubljani pred 20 in nekaj leti, v res- nici pa jih je Vernec štel 29. Krstili so ga namreč 3. marca 1687 v stolni župniji sv. Nikolaja kot sina Jurija in Jere Vernec (Verniz). Med botri je imel »žlahtno gospo« (nobili Dna) Marijo Elizabeto Bosio,62 s takim pridevkom pa je označena tudi krstna botra njegovega sedem let starejšega brata Andreja.63 Očetov poklic in lokacija domovanja Vernečeve družine sicer nista znana.64 Jožefa Ver- neca (Josephus Verniz) leta 1708 najdemo v petem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije (poetika) in naslednje leto v zadnjem, šestem (retorika), obakrat v kongregacijski knjigi Marije Vnebo- vzete. Zaradi abecednega vrstnega reda je bil kot 61 Prav tam, fol. 46v. 62 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1686–1692, pag. 12. 63 Prav tam, R 1678–1686, pag. 81. 64 Prim. Suhadolnik in Anžič, Kongresni trg; Suhadolnik in Anžič, Mestni trg; Suhadolnik in Anžič, Novi trg; Suha- dolnik in Anžič, Stari trg; Suhadolnik in Budna Kodrič, Poljansko predmestje; Suhadolnik in Budna Kodrič, Šent­ petrsko predmestje. petošolec vpisan tik pred Jožefom Vodnikom, ki ga naslednje leto med šestošolci, člani kongrega- cije, pogrešamo in je osem let pozneje Verneca naznanil kot svojega »sostorilca«.65 Kot vse kaže, Vernec v Ljubljani ni prišel med študente jezuit- skih višjih študijev,66 ampak se je bodisi napotil na nadaljnji študij drugam bodisi nikamor in je končal samo ljubljansko gimnazijo. Drugi Ljubljančan, Bernard Robida, ki ga je Vodnik označil kot potujočega svečarskega po- močnika, rojenega v Ljubljani ter starega 20 in nekaj let (pod št. 31), je izšel iz obrtniške družine. Tedaj je imel 27 let, saj so ga 17. julija 1689 krsti- li kot Jakoba Bernarda, sina Janeza in Elizabete Robida.67 Robidova družina je bila številčna, hišo je imela pod gradom na koncu današnje Študen- tovske ulice in se je tradicionalno ukvarjala z me- dičarstvom.68 65 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 508 in 609. – Gle- de na to, da je bil Jožef Vernec leta 1709 še gimnazijec v Ljubljani, ne more biti identičen s študentom Vernicem (Verniz), ki je prejšnje leto, 1708, brez osebnega imena na- veden med graškimi študenti logike, tj. na višjih jezuit- skih študijih (Andritsch, Die Matrikeln 3, str. 195). 66 Prim. SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 67 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1686–1692, pag. 90. 68 Hiša na današnji Študentovski 13 je bila v mestnih davč- nih knjigah od leta 1685 do 1751 vodena na ime Janeza Ro- bide (Rubide), nato pa od 1752 do 1768 na ime Baltazarja Robide (Rubide), ki sta bila oba medičarja (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 124). Pri Janezu je šlo za dva Jane- za, za očeta Janeza in sina Janeza Henrika, rojenega leta 1680 (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 82). Krško po Valvasorjevi Topografiji Kranjske, 1679 (Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, št. 84). 262 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... Najzanimivejši Vodnikov naznanjenec je glede na poklic tretji Ljubljančan, Janez Jurij Hofstetter (pod št. 15), sin leta 1716 že pokojnega ljubljanske- ga rablja in tedaj sam rabelj v Zagrebu. Star naj bi bil okoli 26 let in naj bi že prišel navzkriž z zako- nom, saj naj bi tri ali štiri leta prej, torej leta 1712 ali 1713, sedel v zaporu na ljubljanski Tranči, in si- cer zaradi ropov in kraj, ki so mu jih pripisali. Na svet je po izračunu prišel okoli leta 1690, vendar se potrjeno ni rodil v Ljubljani,69 ampak nezna- nokje, kjer je njegov oče Janez Krištof Hofstetter verjetno že takrat opravljal službo rablja, preden je v kranjski prestolnici postal rabelj v službi de- želnega vicedoma in z delokrogom, ki je obsegal celotno deželo.70 Njegova prva žrtev je padla leta 1700, zadnja pa leta 1713,71 nakar je naslednje leto umrl.72 Pozneje, med letoma 1722 in 1742, mu je na mestu ljubljanskega rablja sledil (sin) Franc Jožef Hofstetter,73 prav tako rojen drugje.74 Oba rablja Hofstetterja sta prebivala v za to namenjeni hiši na Rebri, danes na Sodarski stezi.75 Inkrimini- rani Janez Jurij je službo rablja v Zagrebu dobil po prestanem zaporu oziroma priporu na Tran- či, nekje med letoma 1712 in 1716. Kakšna kazniva dejanja naj bi imel na grbi, da ga je Jožef Vodnik naznanil, ne vemo, kot tudi ne, ali so ga pozneje še preganjali in kakšna je bila njegova nadaljnja usoda. Vsekakor je pomenljivo, da se je med Vod- nikovimi »kriminalci«, od katerih so vsaj štirje končali na morišču, znašel tudi poklicni rabelj. NAMESTO SKLEPA Ugotovitve o posameznikih, ki jih je zasliša- ni Krčan Franc Jožef Vodnik leta 1716 izdal kot v veliki večini še dejavne, deloma pa že nekdanje prestopnike, pričajo o razvejani mreži nekdanje- ga ljubljanskega in nato dunajskega študenta. Mladenič je kmalu po prihodu na Dunaj leta 1710 zašel v slabo družbo, zapadel negativnim vplivom 69 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1653–1692, Ind R 1692–1740; ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Ma- tične knjige, Ind R 1668–1731. 70 O naravi službe rabljev v Ljubljani: Fabjančič, Ljubljan- ski krvniki, str. 88. 71 Prav tam, str. 101. 72 Čeprav je prihajal iz mestne župnije, so njegovo smrt vpisali v mrliško matico predmestne župnije Sv. Petra, kjer so pokopavali revnejše Ljubljančane. V mrliški matici je pod datumom 9. april 1714 naveden kot sodni izvršitelj (rabelj), brez drugih podatkov: Christophorus Hofstetter justitiae executor (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Pe- ter, Matične knjige, M 1690–1748, pag. 138). 73 Fabjančič, Ljubljanski rablji, str. 101. 74 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1653–1692, Ind R 1692–1740; ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Ma- tične knjige, Ind R 1668–1731. 75 O rabljevi hiši: Fabjančič, Ljubljanski krvniki, str. 89; Fabjančič, Stari trg, str. 136. in postal »razbojnik«. Kar zadeva študente, ki jih je bilo med 43 naznanjenimi osebami moškega spola 11 ali slaba četrtina, naj bi jih več zapeljal najhujši med »zločinci«, Matija Kopriva iz Kočev- ja, ki ni bil študent. Med 11 študenti, h katerim smo prišteli tudi tri, ki so se vrnili na pravo pot in so medtem postali duhovniki, jih je kar šest prihajalo s slovenskega ozemlja, od tega pet s Kranjskega, eden je bil Ne- mec iz Eichstätta (danes Bavarska), eden Mora- vec, geografski izvor treh duhovnikov pa ni znan. Zanje bi bilo odveč ugibati, od kod so prihajali, saj so navedeni le z osebnimi imeni brez priim- kov. Da je študent, je trdil še eden, čigar priimka prav tako ne poznamo in je bil doma iz Bitenj na Gorenjskem. Večina od šestih slovenskih študen- tov je izhajala iz meščanskega oziroma tržanske- ga okolja: štirje tako kot Krčan Jožef Vodnik iz mest – dva iz Novega mesta ter po eden iz Škofje Loke in Ljubljane –, eden iz trga Rogatec in samo eden s podeželja, iz okolice Jesenic. Dober gmot- ni položaj večine se je v njihovih primerih izkazal kot cokla. Če se na Vodnikove naznanjene znance ozre- mo kot na celoto, spoznamo pisano paleto etnič- nih in poklicnih pripadnosti – od krščenega Juda iz Prage do Italijana, od pekovskega pomočnika do poklicnega rablja. Večinoma je šlo za mlajše ljudi, ki se jim je v formativni dobi na neki točki zalomilo. Koliko se jih je poleg omenjenih treh bodočih duhovnikov pozneje poboljšalo ter ko- liko in kateri so ob petih potrjeno justificiranih – enem leta 1716 v Zgornji Avstriji in štirih nasled- nje leto v Kremsu v Spodnji Avstriji – končali pod rabljevo roko, ostaja za zdaj neznanka. Trije so po Vodnikovih besedah umrli leta 1715 med zadnjo dunajsko kugo, on sam pa je imel veliko srečo, da se je z nesrečnim skokom izognil rablju. Za posle- dicami poškodbe noge je nedaleč od rodnega do- ma umrl krščanske smrti, saj je pred smrtjo prejel svete zakramente. Financiranje Prispevek je nastal v okviru temeljnega raziskovalnega pro- jekta »Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-mate- rialne strategije, prakse in komunikacija družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku« (J6-2575) in raziskoval- nega programa »Temeljne raziskave slovenske kulturne pre- teklosti« (P6-0052), ki ju financira Agencija za znanstveno- raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 263 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... VIRI IN LITERATURA Arhivski viri AT ÖStA – Österreichisches Staatsarchiv, Wien HHStA – Haus-, Hof- und Staatsarchiv FAA – Familienarchiv Auersperg DAStP – Diözesanarchiv St. Pölten PA (Pfarrarchiv) Krems–St. Veit NŠAL, ŽA – Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhivi ŽA Jesenice ŽA Kranj ŽA Krško ŽA Leskovec pri Krškem ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj ŽA Ljubljana–Sv. Peter ŽA Škofja Loka KANM – Kapiteljski arhiv Novo mesto Matične knjige NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Župnija Rogatec SI AS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko SI AS 1073, Zbirka rokopisov SI AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranj- sko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historič- nega društva za Kranjsko StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz I. Ö. HK-Akten – Innerösterreichische Hofkammer- -Akten Laa. A. – Landschaftliches Archiv Literatura in objavljeni viri Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz. Band 3. 1663–1710. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 1987. Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz. Band 4. 1711–1765. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2002. [Anonimus]: Zwei Rauberbanden in Bayern (Ein Bei- trag zur Sittengeschichte des vorigen Jahrhun- derts). Morgenblatt zur Bayerischen Zeitung, Nr. 108, 19. 4. 1865, str. 365–366. Description Jeniger in den Landen zu Bayrn wie auch Obern Pfalz und andern benachbahrten Landschafften herumb vagierenden landschädlichen Diebs= und Rau­ bers=Bursch, So durch die bey dem Churfürstlichen Pfleg=Gericht Mittersfels in den beeden Jahren 1728, & 1729. justificierte Delinquenten, Benanntlich Jacoben Ayrmann, vulgo Kayser Jacoberl, dann Johann Ernst Rothpaurn, vulgo Säxl, und Barbara Hueberin, vulgo Schwester mit dem Zöger denuntiert; und sodann nach dem Alphabet auch mit angefügten Umbständen, wie, und in weme selbe graviert seyen, verfasset worden. Im Monarh Julii 1729. [S. l.: 1729]. Fabjančič, Vladislav: Ljubljanski krvniki. Smrtne ob- sodbe in tortura pri mestnem sodišču v Ljubljani 1524–1775. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 25–26, 1944–45, str. 88–104. Florijančič pl. Grienfeld, Janez Dizma: Deželopisna karta vojvodine Kranjske. Ljubljana 1744. Faksimile. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1995 (Monumenta slo- venica VI). Golec, Boris: Slovenska toponimika Ljubljane do prvega tiskanega popisa toponimov iz leta 1787. Kronika 70, 2022, št. 2, str. 307–362. DOI: https://doi. org/10.56420/Kronika.70.2.04. Golec, Boris: Valvasorjeva hiša v Krškem – napačna in prava. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Mil- ka Kosa ZRC SAZU; Kulturni dom Krško, Eno- ta Mestni muzej Krško, 2013. DOI: https://doi. org/10.3986/9789612546540. Historischer Atlas der Österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Die Landgerichtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Triest. Wien: Adolf Holzhausens Nachfolger, 1929. Lapajne, Ivan. Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Krško: Odbor za olepšanje mesta, 1894. Ljubljanski klasiki 1563–1965 (ur. Živka Črnivec et al.). Ljubljana: Maturanti klasične gimnazije (1941– 1958), 1999. McIlvenna, Una: Singing the news of death: execution ballads in Europe 1500–1900. New York: Oxford Uni- versity Press, 2022. Mühlberger, Kurt: Die Matrikel der Universität Wien. VII. Band. 1715/16–1745/46, Wien, München: Böhlau, 2011. Mühlberger, Kurt in Schuster, Walter: Die Matrikel der Universität Wien. VI. Band. 1689/90–1714/15. Wien, Köln, Weimar: Oldenbourg – Böhlau, 1993. Polec, Janko: Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja. Zbornik znanstvenih razprav 6 (1927–1928), str. 116–142. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljub- ljana: Državna založba Slovenije, 1982. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2009. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Mestni trg z okolico in Ciril­Metodov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril–Me­ 264 | kronika 72 � 2024 2 boris golec |  gosposki razbojnik franc jožef vodnik (1691–1716) iz krškega ter njegove domače in mednarodne ... todovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhi­ va Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2000. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Novi trg z okolico. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinske­ ga arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris mestne­ ga predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodo- vinski arhiv, 2003. Suhadolnik, Jože in Budna Kodrič, Nataša: Poljansko predmestje. Zgodovinski in arhitekturni oris mestne­ ga predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodo- vinski arhiv, 2013. Suhadolnik, Jože in Budna Kodrič, Nataša: Šentpetrsko predmestje. Zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodo- vinski arhiv, 2017. Valvasor, Johann Weichart: Topographia Ducatus Car­ nioliae Modernae. Wagensperg in Crain, 1679 (faksi- milirana izdaja). Ljubljana: Cankarjeva založba, München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1970. Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska ma- tica, 1961. Začasni slovar slovenskih priimkov (ur. France Bezlaj). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974. Spletni vir Statistični urad Republike Slovenije: https://www.stat.si/imenarojstva#/names/ topNames SUMMARY Gentleman Robber Franc Jožef Vodnik (1691–1716) from Krško. His Domestic and International Criminal Connections In 1716, Franc Jožef Vodnik, a burgher son from Krško and a travelling student who was tried for banditry before the blood court at Šrajbarski Turn Castle (Thurn am Hart) near Krško together with his servant, gave descriptions of forty-three other, mostly young criminals with whom he had come into contact mainly in Vienna but also in Lower and Upper Austria. A quarter of them were students (elev- en), including three who returned to the right path and became priests. A good quarter of the young men (twelve), including half of the travelling students (six), came from Slovenian territory (one from Styria and the rest from Car- niola). On 5 November 1716, Vodnik died of gangrene as a result of an attempted escape by jumping, and three of his accomplices from Carniola were condemned to death the following year and executed on 23 and 24 July 1717 in a group of ten criminals in the Lower Austrian town of Krems an der Donau. The report of their fate also reached Šrajbarski Turn, where it was kept together with the record about the persons revealed and described by Vodnik and his servant. The latter were mostly still active, some of them were former, and some also deceased offenders. The data on them testify to the extensive network of Vodnik, a former student in Ljubljana and then in Vienna. Soon after his arrival in Vienna in 1710, the young man fell in with the wrong company, succumbed to its bad influence, and be- came a “robber”. As for the students—there were eleven among forty-three males revealed—the greatest among the “criminals”, Matija Kopriva from Kočevje, who was not himself a student, is said to have groomed several of them. Three had since returned to the right path and were even ordained priests. Six of the students came from Slovenian territory, five from Carniola, and one from Lower Styria, one was a Ger- man from Eichstätt (now Bavaria), one from Moravia, and the geographical origin of the three priests is unknown. For the latter, it would be superfluous to guess where they came from because they are only mentioned by their first names, without surnames. Another, whose surname is al- so unknown, claimed to be a student and was originally from Bitnje in Upper Carniola. Most of the six Slovenian students came from a burgher background: four, like Jožef Vodnik from Krško, were from towns and market towns— two from Novo Mesto, one each from Škofja Loka and Lju- bljana, one from the market town of Rogatec, and only one from the countryside, from the Jesenice area. The good financial standing of the majority proved to be a burden in their cases. Looking at Vodnik’s revealed acquaintances as a whole, we see a colourful range of ethnic and professional affiliations—from a baptised Jew from Prague to an Ital- ian, from a baker’s assistant to a professional executioner. The majority were young people who had lost their way at some point in their formative years. How many of them, in addition to the three future priests mentioned above, sub- sequently found the right path again and how many and which ones, in addition to the five who were confirmedly executed—one in 1716 in Upper Austria and four the fol- lowing year in Krems an der Drau in Lower Austria—died at the hand of an executioner, remains unknown for the time being. According to Vodnik, three of them died in 1715 during the last plague in Vienna, but he himself managed to escape the execution by an unfortunate leap. He died of leg injury not far from his native home and received the holy sacraments before his death.