fsžSnina piasauM » gotovini. ro: ^aaratftaammtaaamKmmmamaammmsii IZHAJA VSAK TOItEK. ČETRTEK IN SOBOTO. ■ sre^gpiniiMi Cena posamezni številki Din 1'50 TRGOVSKI UST čascpfs za trgovino, industrijo Irt obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, meeečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO X. Telefon št. 552. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LJUBLJANA, 15. januarja 1927. Telefon št. 552. ŠTEV. 5. Poslanik dr. Otokar Mybar. Jugoslavija žaluje za enim svojih najboljših sinov, izgubila je moža, ki ga bo težko nadomestiti. V sredo ob 7. uri zvečer je v Beogradu, v naročju svojih dragih preminul pooblaščeni minister in poslanik dr. Otokar Rybar. Vest o njegovi smrti je žalostno odjeknila po celi državi in napravila globok vtis ne samo na one, ki so visokega pokojnika osebno poznali, ampak na vsakega Jugoslovena. Še turobnejši odmev pa prihaja iz Julijske Benečije, kjer žaluje naš narod za svojim velezaslužnim in nepozabnim ^voditeljem. Z delovanjem dr. Rybafa je zvezana najlepša, po delih in uspehih najbogatejša doba narodnega probujenja na Primorskem. Z dr. Rybarem leže v grob eden najpopularnejših narodnih voditeljev. Po svojem nesebičnem in idealnem delovanju pred vojno, pa tudi po njegovih odličnih strokovnih zmožnostih, velikopoteznosti koncepta in po zakladu vseslovanskega znanja je bil dr. Ryba? koj po razsulu kot prvi poklican, da prevzame najtežavnejše posle. Od prevrata naprej vidimo dr. Rybafa na najbolj odgovornih mestih, pri poslih, ki so zahtevali celega moža, kakor ga je mogla najti naša vlada edino v odlični osebi dr. Rybara. Mesto, ki je ostalo prazno, bo težko, prav težko izpopolniti. Zlasti težko bodo čutili izgubo dr. Rybara gospodarski krogi. Minister dr. Rybar je bil eden izmed redkih, ki so pri vsaki, tudi politični pogodbi upoštevali predvsem gospodarsko plat. Pred vsakim potovanjem na pogajanja je skušal dr. Rybaf stopiti v stike z gospodarskimi krogi in če se je le mudil v Ljubljani, je rad posečal našo zbornico. Vrata dr. Ribarevih uradov so nam bila vedno odprta, on sam je imel za gospodarske težnje najboljše razumevanje, skušal jih je povsod uveljaviti. Kako težko je prizadela vest o smrti dr. Rybara naše gospodarske kroge, nam pričajo najbolj globoko občutene besede, ki jih je poslala ob tej priliki gospe Zinki, vdovi ministra dr. Ry-bara, naša Zbornica za trgovino in industrijo: Milostiva gospa! Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosi, da sprejmete v njenem imenu kakor tudi v imenu gospodarskih krogov v Sloveniji povodom tragične izgube preblagega in visokospoštovanega gospoda soproga dr. Otokarja Ryba?a, poslanika in pooblaščenega ministra naše države, preiskreno in globokoobčuteno zagotovilo prisrčnega sožalja. Blagopokojni gospod soprog je bil Preodličen in verno zvest sin svoje domovine in ji je neumorno služil s celo svojo bogato osebnostjo vse svoje življenje na vzoren način, pa ob izgubi tega izkušenega vodnika našega žaluje z Vami m z Vašo mnogospoštova-no rodbino iskreno ves naš narod. Zbornica za trgovino, obrt in industrij jo in vsi nasi gospodarski krogi so izgubili s prezgodnjo smrtjo blagopo-kojnega gospoda ministra svojega izkušenega svetovalca in Preizkušene-nega prijatelja, ki so mu dolžni traj-n° hvaležnost za njegovo zvesto pod-P°I° \n naklonjenost. D°dite uverjeni, milostiva gospa, da emo strtega srca v globoki žalosti z mi!01;n-a'Vaš° velecenjeno rodbino, zavedajoč * le prebridko, da smo z dr. Otokar Rybarem utrpeli nenadomestljivo izgubo. Večna slava in nevenljiv spomin velikemu sinu naše domovine! V globokem sožalju se Vam, milostiva gospa, udano priporočamo in prosimo, da sprejmete zagotovilo naše prisrčne udanosti. — Zbornični komisar: Ivan Jelačin, 1. r. Zbornični tajnik: dr. Fran Windischer, 1. r. Prav ginljivo pismo je posebej od zborničnega tajništva naslovil gospe dr. Rybafevi tajnik g. dr. Windischer, ki je bil s pokojnikom vedno v najožjih stikih. Tme idealnega narodnega borca, najsposobnejšega državnika, moža kri-stalnočistega, kremenitega značaja, ki je ponos Jugoslavije, bo z zlatimi črkami napisano v zgodovini našega naroda. Ohranimo ga v hvaležnem in večnem spominu! •* * * Rojen v Postojni kot sin Jana Ry-bara iz Prage in Emilije roj. Mahorcič iz Matavuna v Istri se je moral dr. Rybaf v rani mladosti s starši preseliti na Dunaj, kjer je dovršil gimnazijo in vseučilišče. Po končanih študijah se je vrnil dr. Rybar v Primorje. Bil je v Trstu v praksi na deželnem sodišču, nato odvetniški koncipient v Pazinu in v Sežani in slednjič kot samostojen odvetnik v Trstu. — Prenapolnjen z narodnimi ideali se je dr. Rybar z vso vnemo posvetil delu za blagor naroda. Zaupanje, ki ga je užival vseposod, ga je poklicalo že v rani mladosti na lepa, častna, pa tudi odgovorna mesta. Dr. Rybara najdemo povsod. V narodnih bojih ga vidimo vedno neustrašnega v prvih vrstah. Ni bilo vasi na Krasu, v Istri, kjer ne bi bil dr. Rybar vsaj nekolikokrat. Vršil je med svojim narodom pravo apostolsko delo. Zato so dr. Rybafa vsepovsod spoštovali in skoro oboževali. V decembru 1918 leta je imenovala beograjska vlada pokojnega dr. Ry-bara članom naše delegacije za konferenco mira in ga je pozvala v Beograd, kamor je prišel 24. decembra 1918 po velikih težavah. Prešel je mejo tajno pri Logatcu. V delegaciji je deloval od začetka 1. 1918 do julija 1920. V začetku 1. 1921 je bil pokojni dr. Rybaf imenovan za predsednika delegacije za prvo rimsko konferenco držav naslednic. V Rimu je vodil pogajanja tudi v svrho izvršitve rapalske pogodbe, dokler se niso pogajanja prekinila vsled padca Giolittijeve vlade. Decembra 1921 je bil predsednik delegacije v Portorose, a leta 1922 predsednik druge rimske konference držav naslednic. Pozvan je bil tudi na genovsko konferenco in je sodeloval kot glavni referent pri sklepanju sve-tomargaritskih konvencij. Po imenovanju za poslanika v inozemstvu je prevzel 1. septembra 1922 posle šefa oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb. Na tem mestu je ostal do svoje smrti. V tem času, zlasti 1P23 leta je sodeloval v Rimu na sklepanju sporazuma o južni železnici. Koncem februarja 1923 je sodeloval v paritetni komisiji za Reko na konferenci v Opatiji, kjer je izvedel evakuacijo Sušaka. Pogajanja je nadaljeval v Rimu do konca avgusta leta 1923. V teku leta 1924 je vodil kot predsednik naše delegacije pogajanja za Nazadovanje Trsta. Sicer še niso znane številke za vse leto 1926, vendar rečemo lahko že sedaj, da je Trst v preteklem letu kot pristanišče zelo nazadoval. Že prvi deseti meseci, za katere imamo statistične podatke, nam kažejo bistveno nazadovanje trgovine, tako v uvozu kot v izvozu. Odnosne številke za 1925 in 1926 so sledeče (v meterskih stotih): Januar—oktober Uvoz 1925 1926 Po suhen 11,183.530 10,849.287 Po morju ______16,415.698 _ 12,666.250 Skupaj 27,599.228 23,515.537 izvoz Po suhem Po morju 10,392.387 7,655.342 Skupaj 18,047.729" Skupni promet. Po suhem 21,575.917 Po morju 24,071.040 Skupaj” 45,646.957" 7,931.741 7,648.863 15,580.604 18,781.028 20,315.113 39,096.141 Zanimivo je primerjanje tega seznama s seznamom nekaterih prejšnjih let, zlasti še s seznamom zadnjega predvojnega leta 1913. Zaradi lažjega primerjanja smo številke za leto 1926 po razvoju od januarja do oktobra preračunili na vse leto; v resnici se ne bodo dosti razlikovale od pravih. Pridejali smo zraven odstotke, pri čemer je številka za leto 1913: 100. Leto Ves trg. promet Odstotki v met. stotih 1913 61,472.746 100.0 1923 40,714.140 66.4 1924 58,414.313 95.0 1925 54,654.782 88.9 1926 46,420.000 76.4 Leto Pomorski promet Promet po suhem v % 1. 1913 r % 1. 1913 1913 100.0 100.0 1923 80.0 75.0 1924 86.0 110.0 1925 82..7 95.8 1926 70.0 96.2 Ves promet je od leta 1924 na 1925 nazadoval za 6.5%, od leta 1925 na 1926 pa za ca 12%. Pomorski promet je znašal lani samo še 70% predvoj-nego, prometa po suhem se pa še zmeraj vzdržuje skoraj na višini leta 1913 in jo je leta 1924 celo prekoračil. — Uvozni previšek, ki je bil že prej zmeraj velik, je ostal velik tudi po vojski. V tej zvezi omenimo, da sta nazadovali tudi pristanišči Reka in Benetke. Pristaniški promet Benetk je bil leta 1925 za 540.000 ton manjši kot 1. 1913, oni Reke pa celo za 1,377.000 ton manjši. Veliko na nazadovanju teh prista- sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo v Beogradu, a kasneje v Benetkah in Florenci, kjer so se sklenile konvencije, podpisane 20. julija 1925. v Nettunu. Lansko leto je bil pokojni dr. Rybar predsednik delegacije, ki je zaključila trgovinsko pogodbo in razne konvencije z Madžarsko in Albanijo. Na mestu šefa oddelka za mednarodne pogodbe so čislali dr. Rybara ne samo kot najboljšega strokovnjaka, ampak tudi kot izbornega organizatorja, zbog česar je vžival dr. Rybar v zunanjem ministrstvu sploh vsestransko priznanje in neomajno zaupanje. Bil je res ponos našega naroda! nišč je kriva tarifna politika nemških državnih železnic, ki je potisnila tarifno mejo med Hamburgom in Trstom od Budejovic dol proti jugu. Konferenca , o kateri smo poročali, naj ta boj omeji ali pa sploh odpravi. Dalje je zaledje sploh premajhno. Sicer pa sever Adrije ne zadostuje za tri velika pristanišča. IZPLAČILO DRŽAVNIH DOBAV. Pri nas se izplačilo dobave veže na pogoj, da dobavitelj dokaže s potrdilom davčnega urada, da je plačal do izplačila zapadle davke. Določilo zakona o državnem računovodstvu, ki daje državi pravico vezati izplačilo na omenjeni dokaz, smo sicer pobijali, a žal brezuspešno. Po vzgledu v naši državi namerava tudi Češkoslovaška vezati izplačilo dobav na plačilo davkov, vendar pa na bistveno’ popolnoma drugačen način. Finančna uprava hoče pred,vsakim izplačilom ugotoviti, če je prejemnik poravnal državne davke. Ako bi se izkazalo, da ni zadostil svoji dolžnosti, bo pristojni davčni urad na terjatev vodil eksekucijo in prepovedal izplačilo, odnosno bo davčni zaostanek dobavitelja 'eksekucijskim potom kril, odnosno kompenziral s terjatvijo. Proti tej nameri so pa vsa ostala ministrstva in tudi trgovina in industrija se izreka proti uveljavljenju take izpremembe. DONOS DRŽAVNIH DAVKOV. V mesecu oktobru 1926 se je v naši državi pobralo na neposrednih davkih 212 milij. dinarjev. Mesečna proračunska tangenta za donos znaša 154 milij. torej je donos meseca oktobra za 58 milij. višji nego se je proračunil. Za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1926 se je pobralo na neposrednih davkih 1291 milij. to je 154 milij. din manj, nego bi morali po proračunu pobrati in za 108 milj. Din manj nego v isti dobi leita 1925. Iz teh številk delati kake sklepe, bi bilo še pre-uranjeno, ker kaže izkušnja, da se v zadnjih dveh mesecih vsakega leta pobere izdatne vsote. Tako se je naprimer v teh mesecih leta 1925 pobralo približno 491 inilij. Din, to je približno pol milijarde Din. — Izdaten izpad napram letu 1925 kaže v primeri s plačili v 1. 1926 davek na poslovni promet. Tega davka se je pobralo v prvih desetih mesecih Teta 1925 preko 181 milij. Din, v isti dobi leta 1926 pa samo 144 milij. Din, to je 37 milij. Din manj nego piejšnje leto. Ta izpad kaže, da je gospodarska kriza jako občutna in da izmenjava dobrin poje-njuje, konjunktura pa jako peša. Vsekakor bo ta pojav vplival v 1. 1927 tudi na donos ostalih davkov. DIREKTEN TOVORNI LIST ZA BLAGO, KI SE POŠILJA NA GRŠKO. Sporazum, katerega je naša država sklenila z Grško, da se sme blago pošiljati na Grško z direktnim tovornim listom, stopi v veljavo dne 1. aprila t. 1. Zakon o gospodarskih zbornicah. Že dalj časa se pripravlja v ministrstvu trgovine in industrije načrt zakona o gospodarskih zbornicah. Kakor se piše, je načrt že izgotovljen in namerava ministrstvo trgovine in industrije že 21. t. m. sklicati anketo, ki naj razpravlja o načrtu. Na anketo bodo pozvani zastopniki zbornic iz cele države. Kakor smo informirani, niso zbornice načrta še dobila Ogrske gospodarske vesti. Sedaj so končno sestavili podatke o konkurzih itd. leta 1926. Kompetentna sodišča so uvedla v 2500 slučajih sodno postopanje, in sicer v 1792 poravnalno ter v 708 slučajih konkurz-no postopanje. Leta 1625 je bilo vseh postopanj 2394, in sicer poravnalnih 2009, konkurznih pa 385; konkurzov je bilo torej lani za 84 odstotkov več kot leta 1925. Vseh postopanj je bilo lani za 4.4 odstotke več kot predlanskim; vseeno pa mislijo, da se je obrnilo na bolje, ker se je gospodarski položaj Ogrske v zadnjih mesecih zelo izboljšal in je višek krize prekoračen. Ogrski statistični urad objavlja sedaj natančne podatke o zunanji trgovini v novembru. Bilanca je bila za 3 milijone zlatih kron pasivna; eks-portirali so blaga za 80.5 milijonov zlatih kron, importirali so ga pa za 83.5 milijonov. Veliko nesigurnost in vznemirjenje v krogih eksporterjev povzroča zlasti nazadovanje izvoza moke, koruze, mesa in klavne živine. Dvigajoči se import in zmanjšani eks-port dela Ogrom preglavice. V finančnih in gospodarskih krogih govorijo, da bo vlada v drugi polovici januarja obrestno mero znižala. Prim. naš članek o zasebni obrestni meri na Ogrskem. V zadnjem času je prišlo veliko kreditnih ponudb iz inozemstva, in so vse bolj poceni kakor jih pa daje Narodna banka. Kratkoročne inozemske kredite je mogoče dobiti že po 5 do 5 in pol odstotka, dočim zahteva Narodna banka 6 odstotkov. Ne bo torej drugače kazalo, kakor da bo šla banka z obrestno mero dol. Zveza bank se je pečala z vprašanjem bilanc in so sklenili, da bodo ogrske delniške družbe izgotovile bilance za leto 1926 v kronah in v pcn-go. Med letom je bila še krona v veljavi, ob zaključku že pengo, zato naj bo bilanca izračunjena v obeh valutah. Direkcija ogrske poštne hranilnice objavlja, da se je zaključilo leto 1926 z deficitom 200 milijard kron — če hočeš dobiti pengo, moraš deliti z 12500 —. Menda mislijo na likvidacijo hranilnice in so sprožili načrt, da bi se poštna hranilnica priključila pošti. Ogri bodo zgradili v Rumuniji novo tovarno žarnic; pripravljalna tlela so že v teku. Ogrske salamske tovarne so se borile v zadnjih letih z velikimi težkoča-mi. Surovine je bilo težko dobiti, svinjina je doma na Ogrskem tako draga, da je konkurenca v inozemstvu nemogoča: uvoz tujega svinjskega mesa, zlasti iz Jugoslavije in Rumunije, je otežkočen. V zadnjih tednih je več ogrskih tovarn produkcijo ustavilo in so delavce odpustile. Sedaj so se tovarne začele že celo iz Ogrske seliti; tako je na primer velika tovarna v Szegedu poslala stroje na Dunaj in bo tam pod ugodnejšimi pogoji začela z novim delom. v, -v. Briand o sindiciranju velikih evropskih industrij. Francozi so poslali Briandu okrožnico z vprašanjem, ali je sindiciranje velikih evropskih industrij iste vrste s splošno gospodarskega stališča dobro ali ne. Briand je odgovoril, da združitev industrij iste vrste ni koristna samo v gospodarskem oziru, temveč zelo koristno tudi s političnega vidika; na mesto konkurence stopi skupno delo. Za zelo posrečeno smatra Briand ustanovitev jeklenega kartela, ki se mu bo — tako upa on — priključila kmalu tudi angleška industrija. Samo ta način združitve bo prinesel znižanje in morebiti enkrat tudi odpravo carin za najvažnejše v industriji potrebne surovine. Briand ozna-ča sporazum o prodajnih pogojih premoga za potreben. Glede sindiciranja velikih dopolnjujočih se industrij sta dva ugovora; pride lahko do diktature cen, kar bi povzročilo dviganje cen za vsakdanje življenje; bati se je, da bi se države, ki so lastnice nekaterih prav važnih produktov, sporazumele tako, da bi drugim deželam narekovale cene in bi se faktičnega monopola posluževale kot sredstva za gospodarski pritisk. Če se torej politika Glavna zaloga UT. ŠIBENIK, Liublfana. RUSKE GOSPODARSKE VESTI. Inšpekcijski komisarijat je ugotovil pri razpošiljanju surovega masla velike nedostatke. Londonski importerji surovega masla so odklonili 50 do 100 odstotkov blaga, tako 'zanikrno so delali ruski ekspcrterji z njim. Surovo maslo je bilo slabo konservirano, malomarno zamotano in med morsko vožnjo prepuščeno škodljivim vplivom podnebja. Proti večjemu številu ekspertnih organizacij surovega masla so uvedli kazensko postopanje. Harriinan, lastnih manganove koncesije v Ciaturyju, je prišel v spremstvu ameriškega bankirja Hamiltona na Rusko. Ogledal si je koncesijski okraj in se je razgovarjal z merodajnimi činilelji. Za bodoče mesece je naročil za vsak dan 120 vagonov manganove rude; ni pa izključeno, da bodo prišla naročila na 180 dnevnih vagonov. Izkaz emisijskega oddelka Ruske državne banke od 1. t. m. pravi, da je imela banka za 16.44 mil. červoncev (a ca. 300 Din) zlata v palicah in novcih, za 3.04 mil. č. platine v palicah, deviz za 6.06, menic za 65.11; Obtok bankovcev je znašal 88.51 mil. červoncev, neizrabljena emisijska pravica 2.48 bilanca 91 mil. červoncev. V primeri s prejšnjim mesecem ni bilo bistvenih sprememb. Državni proračun Sovjetske unije za 1926/27 znaša 4760.6 mil. rubljev, za 721.4 mil. — 17.6 odstotkov več kot leto prej. Davki bodo dali 2217 milijonov, drugi dohodki 2383 milijonov, ostali majhni znesek bedo dobili s posojili. Trgovina. Rumunski petrolej. Poročali smo že o komercializaciji rumunskih petrolejskih vrelcev. Sedaj beremo, da je posebna komisija izdelala načrt za ustanovitev akcijske družbe, na kateri bi bila udeležena država z 1 milijardo lejev. Na ta način naj bi bil zagotovljen redni transport petroleja in petrolejskih stranskih produktov v pristanišča. Delniška družba bi dobila koncesijo za 30 let, nakar bi pripadle vse investicije in nove naprave prvih 20 let državi, brez odškodnine. Delniška glavnica družbe je preračunje-na na 700 do 800 milijonov lejev; večino bi prevzele domače družbe; če bi bilo potrebno, bi pritegnili tudi inozemski kapital. Člani parlamenta ne smejo priti v upravni svet. 15 odstotkov'čistega dohodka se sme porabiti za uradnike, 1 odstotek pa za javne učne namene. Trgovska pogodba med Rumunijo in Italijo. V najbližjem času se bodo začela med Rumunijo in Italijo pogajanja o sklepanju nove trgovske pogodbe in bo odšla rumunska trgovska deputacija v Rim. Rumunom gre za to, da sklenejo trgovskezaščitno pogodbo, ki naj na eni strani pospeši eksport rumunskih petrolejskih produktov in cerealij v Italijo, na drugi strani pa zagotovi italijanskim izdelkom tekstilne industrije, južnemu sadju itd. ugodne postavke v novi rumunski carinski tarifi. Tozadevna pogajanja se bodo izvršila tekom januarja. Čokolada se bo podražila. Stalno dviganje cen kakaa (v enem letu za 100 odstotkov), zvišana cena sladkorju in drugih surovin, zlasti lešnikov in mandeljev, je napotila tovarnarje čokolade, da so dvignili ceno čokoladnih izdelkov. To beremo o Češkoslovaški. Ker so drugod razmere precej podobne in dela industrija z istimi pogoji, bodo gotovo tudi sicer cene dvignili. Zlasti moramo opozarjati na manjši letošnji sladkorni pridelek. Avstrijski sladkor. V kampanji 1925/20 je šest avstrijskih sladkornih tovarn napravilo iz 4,740.000 meterskiih stotov pese 781.450 stotov sladkorja, v prejšnji kampanji pa iz 4,470.000 stotov pese 754.430 stotov sladkorja. Odstotno je bila prejšnja kampanja s 16.9% sladkorja nekoliko boljša kot lanska, ki je imela v pesi 16.5%. sladkorja. Drugod je bila sladkorna vsebina približno ista kot v Avstriji. Denarstvo. Zasebna obrestna mera na Ogrskem. Tudi letošnje leto se oznafa na Ogrskem z veliko preobilico denarja. Na koncu leta nakopičeni denar so prinesle banko na trg in je to seveda vplivalo na obrestno mero. Ker so prišle tudi iz inozemstva velike kreditne ponudbe in je mogoče dobiti inozemski denar po 5 in pol do 6 odstotkov, se ogrski denarni zavodi s svojimi višjimi obrestnimi zahtevami morejo kaj malo uveljaviti, in to tem manj, ker se je povpraševanje po denarju skrčilo na minimum. Finančni krogi računijo s tem, da se bo tekom januarja obilica denarja še povečala in da bo padla zasebna obrestna mera pod ofici-elno bančno obrestno mero. Z vpeljavo pengoja se je pojavilo splošno dviganje cen, trgovski promet se vsled pomanjkanja manjšega izmenjevalnega denarja ne more gladko vršiti. Mislijo, da bo novi kovani denar postal dobro plačilno sredstvo, ne samo na Ogrskem, temveč tudi po vsem Balkanu. Promet. Podržavljen je privatnih železnic v Jugoslaviji. Naša vlada se je pred kratkim obrnila na ogrske* banke in železniške družbe, ki so lastnice delnic naših lokalnih železniških družb, in sprožila vprašanje odkupa teh delnic, oziroma podržavljenja v Jugoslaviji se nahajajočih privatnih železnic. Celokupna mreža ■vseh v naši državi se nahajajočih privatnih železnic znaša približno 4000 km. Združitev donavskih plovbnih družb. Prva donavska paroplovna družba, Kraljeva ogrska rečna in merska d. d., Bavarski Lloyd in Južnonemška donavska plovbna družba so se domenile glede LISTEK. L j. čurčin: Vprašanje organizacije zunanje službe. ('Nadaljevanje.) Problem, ki se navadno pri tej temi o bistvu zunanje službe obenem stavlja v diskusijo, se nanaša na vprašanje, ali bi bilo deliti diplomatsko in konzularno službo. Ti dve službi sta se vedno dopolnjevali in tam, kjer ni bilo diplomatskih zastopnikov, vršili so njihove dolžnosti konzularni uradniki in obratno. Naravno pa je, da se je ob mnogobrojnih poslih v inozemstvu že po zgodovinskem razvoju udomačila neka delitev dela v čisto politične na eni strani ter gospodarske in administrativno-pravne posle na drugi strani. In če je ta delitev neikako sprovedena tudi v mednarodnem pravu, bila je nekdaj, ko so konzularni uradniki zlasti v vzhodnih državah razen zaščite domače trgovine morali vršiti tudi razne druge funkcije, na primer funkcije sodstva itd. in ko zunanja služba še ni bila v tej meri komercializirana, bolj upravičena nego danes. Nadaljnji razvoj je odklonil razliko med političnimi posli zunanje službe in danes je glavna stvar, »tvoriti splošen enoten ka- der politično, -pravno in gospodarsko izobraženih uradnikov, v katerem se bo prevedla specializacija po potrebah službe, tako da bo ta kader dovolj elastičen, da se bo mogel vperab-ljati v raznih strokah in državah. Spojitev konzularne in diplomatske stroke pomenja razen tega tudi znatni prihranek v državnem budžetu. Mnogo važnejša nego delitev konzularne in diplomatske službe je delitev službe po drugih momentih dela. Delitev po izobrazbi morala bi se prevesti tako, da se za sedaj ustanove dve homogeni karieri, konceptna in pisarniška po tem, ali vrši kdo kvalificirano in konceptno delo ali pisarniško delo, in ali ima akademično izobrazbo in posebni sprejemni izpit ali ne. Obe karieri pa se morata re-krutovati iz ljudi, ki uživajo popolno ; zaupanje in katerim se more pove-| riti vsak, tudi najdiskretnejši posel, j ako le odgovarja izobrazbi dotičnika. ; Tako na primer predvideva pravil-! ni k nemške zunanje službe, da se upozna pisarniško osobje s tako zaupnim delom službe kakor so šifre. V službah mnogih držav se istotako poveri pisarniškemu osobju vodstvo knjig in blagajne, izdaja potnih istov in vizumov, naravno pod kontrolo in odgovornostjo dotičnega šefa. Gotova dela službe, ki zahtevajo čisto specialno izobrazbo, dodelijo se ministr- stvom, odnosno posameznim poslanstvom in konzulatom kot specialni uradi; sem spadajo na primer uradi za tisk, za sanitetsko in slično službo, a vsi ti uradi morajo biti odvisni od dotičnega poslanika ali konzulata in za vse mora biti pristojno ministrstvo za zunanje zadeve, kajti nikjer ni centralizem toliko potreben v prid državnega ugleda kakor v inozemstvu. Pri tem vprašanju nas posebno zanima tudi problem pooblaščenih trgovskih agencij: Za časa carinskega boja z Avstro-dgrsko so bile ustanovljene te agencije v svrho iskanja in organizacije novih tržišč za proizvode Srbije v inozemstvu. One so uspešno dovršile svoje delo in s tem tudi svoj raison d’etre, ostale pa so po vojni samo zato, ker so se zlasti od strani gospodarskih krogov smatrale za neko vrsto korektiva naše gospodarsko popolnoma neorganizirane zunanje službe, a tudi to brez razloga, ker so to danes navadna privatna podjetja, ki vršijo svoje posle in ki v najboljšem primeru služijo kot eksperti ali posvetovalni organi dp-tionemu konzulu ali poslaniku; njih oficiozen značaj pa se ne sklada z modernim pojmovanjem zunanje službe, čije tendenca je popolna centralizacija zastopništva v tujini. Drugo vprašanje, ki spada v to ka- tegorijo problema, tvorijo častni konzuli; njih titularji niso uradniki, temveč pripadajo pridobitnim krogom, oni nimajo plače, temveč le dohodke od taks in pristojbin, ki jih pobirajo po splošni konzularni tarifi. Častnim konzulom se imenujejo znane, imo-vite osebnosti gospodarskega stan«, ki so državljani države, k* imenuje, ali države, v kateri imajo vršiti svoj posel. Osnovno načelo je to, da se postavi častne konzule tam, kjer aktivni uradniki ne bi imeli dosti velik in intenziven delokrog in bi stroški za njih vzdrževanje ne bili v nika-kem razmerju s koristmi, ki bi jih država imela od njihovega dela. Od tega načela se krene le tedaj, kadar s nudi prilika, da se za častne konzule imenuje osebe posebnega značaja, od katerih bi torej država imela posebne koristi. Tem se v primeru večjega delokroga dodeluje ukazni činovnik s pisarno. Tako je bivša avstro-ogrska monarhija potom svojih Rotschildov, Goldschmidtov in Mihanovicev in drugih častnih konzulov in generalnih konzulov na evropskem zapadu in v Južni Ameriki krepko podpirala svojo trgovino in gospodarsko politiko v splošnem, in poleg tudi svojo finančno politiko, zagotovivši obenem znatne prihranke v svojem budžetu. (Dalje sledi.) Štev. 5. Stran 3. skupnega delovanja, počenši s plovbo leta 1927. Nova združitev naj obrat racionalizira in pa promet zboljša. V tem oziru je treba r meniti zlasti novi vozni red, ki je bistveno pomnožen in izkazuje pospešene vožnje. Sicer pa ostane vsaka družba zase pcpolnoma samostojna. Vse štiri- dražbe skupaj razpolagajo z 92 parniki, s 34 motornimi čolni, z 58.610 KS in s 741 vlačilnimi ladjami, ki lahko nosijo 512.000 ton. Pri rečni plovbi pomeni tona 'zmeraj 1000 kg, pri morski plovbi pa prostornino 2.83 kub. metra. RAZNO. Jugoslavija in Češkoslovaška. Koncem tekočega meseca odpotuje v Prago jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki bo štela 20 poslancev vseh strank in ki se bo s slično delegacijo češkoslovaškega parlamenta bavila z vprašanjem gospodarskega in kulturnega zbližanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo, kakor je bilo to sklenjeno na slavnostni skupni seji jugoslovenskih in češkoslovaških parlamentarcev v mesecu oktobru lanskega leta v Beogradu. O tein sta v siedo dolgo razpravljala predsednik narodne skupščine Trifkovič in češkoslovaški poslanik Šeba. Za reformo zunanjega ministrstva. Zanimanje za aktualno 'vprašanje naše zunanje politike se je razširilo v vseh gospodarskih krogih. Radi neugodnih poročili o zunanjem položaju, zlasti radi vesti o madžarsko-italijanskem zbliža-aju, pričenja v političnih krogih ponovno naglašati potrebo reorganizacije našega diplomatičnega kora in revizije naše zunanje politike. Parlamentarni krogi naglašajo, da bi se moral za ministra zunanjih zadev izbrati najsposobnejši diplomat. I udi na važna diplomatična mesta v inozemstvu bi morali priti le res sposobni ljudje. Ker se le na ta način da popraviti položaj naše držaive. Predvsem pa bo treba čimprej imenovati parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Tujski promet v Mariboru. V naslednjem priobčujemo pregled prometa tu-in inozemskih potnikov mestne občine Maribor v letu 1926. V hotelih in prenočiščih. Naši državljani in sicer: Iz Ljubljane 2423, iz Slovenije 9236, iz Zagreba 2362, iz Hrvatske - Slavonije 1741 iz Beograda 598, iz Srbije 500, iz Dalmacije 383, iz Bosne - Hercegovine 241, iz črne gore 5, skupaj 17.489. Tuji državljani: Avstrija 4.969, Italija 263, Nemčija 382, Češkoslovaška 242, Madžarska 94, Francija 17, Anglija 6, Holandska 6, Skandina-ija 1, Švica 22, Poljska 8, Amerika 51, druge države 10, skupaj 6.071. Splošno število tu- in inozemskih potnikov 23.560. V zasebnih stanovanjih: prijavljeni: naši 9.791, tuji 1.836; odjavljeni: naši 7.380, tuji 2.206. Splošno število prijavljenih naših in tujih znaša 11.627; splošno število odjavljenih naših in tujih pa znaša 9.586. Anglija in tiranska pogodba. Novinarji so imeli priliko govoriti z nekim albanskim poslancem, ki je dejal, da je zaradi kampanje angleškega časopisja podal angleški poslanik v Tirani izjavo, v kateri je naglasil, da je Anglija des-interesirana na pogodbi med Italijo in Albanijo. Ta albanski poslanec je prepričan, da je angleški poslanik v Tirani ’ aklo n jen J ugosla vi j i. Lansko leto je vplačala di-■ -J državnega monopola špirita državni blagajni 242 milijonov rialov 9 milijonov \e kot je bilo naračunjeno v državnem prom*unu za leto 192'6 To_ bačm monopol je. dal tekom leta 270 milijonov z latov in vrhu tega ge 19 mi]jjo. nov za kritje italijanskega posojila. _ yospcdarski odbor ministrskega sveta zadnji seji skleniI’ da bo cene adkorja zopet zvišal. 0 višini zvišanja dn niso končno domenili, mislijo pa _mov °znašala 10 zlatov za 50 kil0gra’ nia so" konžno »reditev tega vpraša- nančnega^?^11°,dbor’ stoječ iz fl- iiiinistra.’v°J€i I ga in tr£OTskega rogal in bod^l'"^1 *?? b^.odbor P°' končno sklepali. — Izvoz Tvornica pripomočkov za organisatoričeio tehniko in umno gospodarstvo. , CELJE • LAVA 9. — ■ Tvorniško" izdelovanje 'pripomočkov za celokupno trgovsko, industrijsko in obrtno kn|igovoditvo°ipo'modernih preizkušenih liitemih. Strokovno vpeljavanje teh liitemov. Oddelek: Moderna mehanitna^delavnica. j; Oddale;: Galvanizacijska naprava za ponikljanje pobakranje itd. TvorniškoJzdelovanjejnajntodernejšihTkariotek in registratur za vse vrste obratov. — Strokovni nasveti. ZAHTEV AiTE”PROSPEKTE IM PREOOCBO SISTEMOV. lesa iz Poljske je v novembru po okto-berskem poživljenju zopet nazadoval. V oktobru so Izvozili 455.000 ton lesa v vrednosti 20.3 mil. zlatih frankov, v novembru pa 407.000 ton in 17.2 mil. frankov. — Zastopniki tekstilne industrije v Lodzu so poslali v Varšavo delegacijo, ki naj opozori vlado na nevarnost, pretečo poljskemu tekstilnemu eksportu od nove romunske carinske tarife. Inctu-strijci opozarjajo, da so prodali polovico blaga doslej v Rumuniji. — Izkaz Poljske banke za zadnjih 10 decemberskih dni kaže zvišanje kovinske zaloge za 2.600.000 zlatov, dalje zvišanje deviz za 4.700.000 na 164,900.000 zlatov. Obtok bankovcev je znašal 592,600.000 zlatov. — V decembru 1926 so nakopali v poljski Gornji Šleziji 2,570.000 ton premo- Hazgovori o razorožitvi Nemčije. V nedeljo sta prispela v Pariz nemška generala von Pavels in svetnik Forster, da vodita s poslaniško konferenco razgevor o razorožitvi Nemčije. Najbolj sporna vprašanja tvorijo nemške trdnjave na vzhodu in pa nemški vojni izdelki. Iz dosedanjih razgovorov sledi, da imata oba delegata nemške vlade precej obsežna pooblastila. Napetost med Mehiko in Združenimi državami. Po poslednjih vesteh iz New-yorka utegne, kakor sodijo ta mošnji politični krogi, vsak čas nastati konflikt med Združenimi državami in Mehiko. Listi so že prinesli vesti, da so prekinjeni diplomatični odnošaji med Washing-tonom in Mehiko. Te vesti pa so bile kasneje dementirane. ~?V/° / =ioo% RESNIČEN DOBIČEK NAMESTO NAVIDEZNEGA dosežete s prodajo mešanice čajne ročke. Višina dobička pri posameznem zavitku ni merodajna, temveč doseženi skupni promet. Po naši obširni propagandi dosežete v naših MEŠANICAH-ČAJNE ROČKE tekoče največje promete. Vaš dobiček ni navidezen, temveč resničen! R. Seclig & Hille, uvozniki-čaja, Dresden-A. 1 Poštni predal št. 374 ga, v novembru pa 2,650.000 ton; izvoz v inozemstvo je znašal 1,040.000 in 1 milijon 220.000 ton, torej nazadovanje v obeh ozirih. — Sladkorna kampanja 1926/27 ho zaključena t& dni. Potek kampanje označajo splošno za zelo zadovoljiv. V splošnem je kvaliteta pese dobra, v oktobru je znašala povprečna sladkorna vsebina 17.63%. Skupna produkcija letošnje sladkorne kampanje bo dala najbrž 490.000 ton, za 31.000 ton manj kot v lanskem letu. — 10. t. m. so se začela v Varšavi nova pogajanja o obnovi kartela nafte, ki je obstojal že dve leti. Kljub krakovskim sklepom, naj se kartel razdruži in naj se ustanovi v Lvovu prodajni sindikat za petrolejske produkte, obstoji tendenca, naj kartel ostane še vnaprej. Bomo poročali. Razvoj aviatike. Britanska vlada je izdala spis o razvoju mednarodnega zračnega prometa. Brošura obsega promet sedanjega zračnega prometa v Angliji in v drugih državah itd. Prevoženi čas v Severni Evropi se je v zadnjih šestih letih potrojil, sicer je pa narasel na vsem svetu od 1.17 na 12.48 milijonov milj. Efekt izkoriščanja je letos še enkrat tako velik kakor leta 1919. Leta 1919 je prišla ena smrtna nezgoda na 168.000 prevoženih milj, sedaj pa že na več kot 1 milijon' milj. Izkoriščanje vulkanične sile. V Filadelfiji v Ameriki, je predaval italijanski strokovnjak Brazzuri o izkoriščanju vulkanskih izbruhov, zlasti Etne, za proizvajanje električne sile. Po njegovih računih ima Etna zadosti energije, da bi lahko gonila vse železnice Italije, Francije, Avstrije in Nemčije. Že danes daje Etna^ energijo za obratovanje več manjših železnic v Južni Italiji, Drobno vesti. V Rimu se sestane 15. t. ni. Mednarodna donavska komisija k izredni seji pod predsedstvom italijanskega delegata. Rumunija in Jugoslavija zahtevata glede Železnih vrat privilegirano stališče. — V začetku februarja se bo pa sestala konferenca držav, interesiranih ha donavski pogodbi; zastopane bodo Češkoslovaška, Avstrija, Ogrska, Nemčija, Jugoslavija, Runlunija in Bolgarija. Upajo, da se bo po pogodbi kupčija poenotila in poživila. — V zvezi z nazadovanjem eksporta premoga so pričeli v poljski Gornji Šleziji z odpuščanjem delavcev. še nikoli niso imeli tam toliko dela kot lani; sedaj se je-pričela reakcija. — Grki so naročili na češkem večje števito železniških pragov. — Navigazio-ne Generale Italiana, največja italijanska ladjedelniška družba, je imela v preteklem poslovnem letu 31 milijonov lir čistega dobička in bo razdelila zopet dividendo 8.4%. Glavnico, ki je znašala doslej 300 milijonov lir, so podvojili na 600 milijonov lir. — Rheinische Stahl-vverke ne bodo dali najbrže nobene dividende. — V nemški industriji bakra in medi (mesinga) se pripravljajo nove združitve. — Na drugem mestu smo poročali, da je znižala Nemška državna banka menično obrestno mero od 6 na 5%, dočim je ostala lombardna obrestna mera nespremenjena na 7%. — Dunajski Bodenkredit-Anstalt in Union-Bank sta se vrnili v interesno skupnost. — Budimpeški borzni intervencijski sindikat je prenehal z delovanjem; če se bo letos pokazala potreba novega sindikata, ga bodo obnovili. — Poljaki bodo za stroje in orodje, ki ga na Poljskem ne izdelujejo in ki je za nova industrijska podjetja potrebno, uvozno carino zni- žali v višini 20%. To bo veljalo do 30. junija t. 1. Po svetu. V prvih. desetih mesecih preteklega leta so prodali Nemci Italijanom za 7890 milijonov mark blaga, kupili so ga pa od njih za 8130 milijonov mark; odnosni številki ,za iste mesece prejšnjega leta sta 10.744 milijonov in 7213 milijonov. — Južnoameriška železniška zveza je naročila pri tvrdki Krupp v Essenu in pri neki drugi tvrdki v Han-noveru 54 lokomotiv za znesek 500.000 funtov. Za nabavo se je potegovalo tudi več angleških tvrdk, a niso dobile dela, ker so zahtevale 25.000 funtov več kot Nemci. — Spet se je 5 nemških tovarn cementa strnilo v celoto. — V vzhodno-gališkem okraju gre produkcija petroleja počasi, a stalno nazaj. — Češkoslovaški sladkorni kartel se pogaja s producenti o določitvi cene. Upajo, da bodo pogajanja v januarju končana. — Kakor na Nemškem in v Ameriki so začeli tudi na Francoskem s poskusi za umetno pretvarjanje premoga v petrolej. Poskuse vodi profesor Audibert. — Trgovska pogajanja Češkoslovaške z Belgijo so pred zaključkom, z Avstrijo so se na novo pričela, s Turčijo se pa pripravljajo. — Nemški sindikat kalija je prodal v decembru 957.000 met. stotov čistega kalija, v lanskem decembru pa 590.000. — Britanski narodni odbor mednarodnih trgovskih zbornic je sklical za 19. t. m. v London zborovanje, kjer bodo razr pravljali o vseh vprašanjih, ličečih se svetovne gospodarsko konference v Ženevi. Predsedoval bo Balfour. — D. d. Montecatini v Milanu se čimdalje bolj razvija in se je združila sedaj tudi že s francoskim kapitalom. — Nemci bodo zgradili 1 urkom za znesek 60 milijonov mark novo železniško progo, 300 km dolgo. — London and Westm;innster Bank izdaja kot lani 12 34 odstotno dividendo, in sicer za obe vrsti delnic. — Angleži so dovolili ogrskim mlinom velike zneske obratnega kapitala. — Ogrska trgovska bilanca v novembru izkazuje uvoz '83.5 milijonov zlatih kron, izvoz 80.5, ostane torej pasivnost 3 milijonov. V letu 1926 je bilo na Ogrskem vsega skupaj 1792 prisilnih poravnav in 708 konkurzov; prva vrsta je nazadovala za 10.8%, število konkurzov se je pa naprain letu 1925 dvignilo za 83.9%. — Poljaki se pogajajo za veliko državno posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, poleg tega pa še za manjša železniška in elektnifikacijska posojila. — V založbi Rudolf Mosse, Praga, je izšel no- vi Adresar češkoslovaške republike za industrijo, obrt, trgovino in poljedelstvo. Dva zvezka sta, vse izborno urejeno, pregledno, alfabetično. — V začetku januarja bi se bilo moralo vršiti v Bruslju zborovanje v .svrho osnovanja mednarodnega sindikata cinka. Zborovanje so sedaj preložili, v prvi vrsti zaradi raz-druženja nemškega sindikata cinka. — Obdelani prostor v Sovjetski zvezi je znašal v 1. 1925/26 98,563.000 ha, od ko-jih je prišlo 83,893.000 na žitno kulturo. Skupni žitni pridelek se je dvignil v gospodarskem letu 1925/26 na 75° milijonov ton, torej na 80.8% pridelka zadnjega predvojnega leta 1913. — Letos bodo Amerikanci pustili spet veliko denarja v Evropi. Samo na Angleško jih je že sedaj priglašenih okoli 200.000, pa ni Anglija njih glavna turistovska dežela. — >Popolo d’ Italia« piše, da bo vsled nadaljevanja zaščitne politike v drugih državah morala tudi Italija svojo carino na novo zvišati. Med drugim bo zopet zvišana carina na konje, na kolonialno, tekstilno in kovinsko blago ter na izdelke kemične industrije. — Od novega leta naprej se je železna trgovina v Avstriji zboljšala; zlasti veliko je prišlo naročil iz Rumunije, Bolgarije, Jugoslavije in Italije. — Lloydova banka v Londonu bo izplačala zopet 162/3% dividendo. Reorganizacija knjigovodstva. V sedanji dobi, ko se mora pod pritiskom razmer v vsaki gospodarski stroki z vso doslednostjo izvajati načelo: »Najmanjša izraba sile in največja donosnost ob čim manjših stroških«, se tem neprijetneje občuti zastarelost sedaj običajnega knjigovodstva. Ogromno neproduktivno delo, ki ga povzroča, smatra trgovec ali podjetnik za potrebno zlo, ki se ga pa ne more otresti, ker zanj nima prikladnej-š©ga nadomestila. Iz nujnih gospodarskih vidikov izvirajoča potreba po odpo-moči je tvorila pobudo, da se je »Orga- TRIKO-PERILO ■a motka, Can« In otroke, volna v rasnih barvah, rokavice, nogavica, dokolcnlce, nnhrbu nttcl sa tolarja In lovca, dežniki, Uott, ttfonl, iapnl robci, palica, vilca, noil, ikarja, potrebiClne ka tlvllje, kroJaCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana bllnu Prtiemovego spomenika. sa! Ka vahha la «u!o! nizator«, družba z o. z. v Celju, z vso vnemo lotila dela in pričela sestavljati sistem, ki bi združeval vse to, česar sedanjemu nedostaje. Interesente opozarjamo na družbo, ki jim bo šla z nasveti vedno rada na roko. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 11. t. m. se je pripeljalo 106 svinj, 1 ovco. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 150 do 200 Din, 8 do 4 mesece stari 250 do 350 Din, 5 do 7 mesecev stari 400 do 450 Din, 8 do 10 mesecev stari 500 do 550 Din, 1 leto stari 1200 do 1500 dinarjev; 1 kg žive teže 9.50 do 10 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je> 58 komadov. Dunajska borza za kmetijske produkte (12. t. m.). Položaj nespremenjen. Tendenca v pšenici mlačna. V rži je malo večji promet. Tudi oves je malo čvrstejši. Zelo slabo se razpečava moka. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50 do 41, Tisa (79 do 80 kg) 46 do 47; rž: 31.50 do 34.50; ječmen: pivovarski I. 38 do 41; turšoica: 23.25 do 24.25; oves: domači 25.75 do 26.25; moka »0« (v trgovini na debelo): domača 72 do 75, madžarska 68 do 73, jugoslovenska 66 do 68. Ceno za plemenite metale v Parizu. V Parizu so notirale cene za plemenite metale (računajoč za 1 kg čistega meta- la) dne 11. p. m. naslednje: zlato pri kupovini 16.450 fr., pri prodaji 17.300 fr.; srebro pri kupovini 440 fr., pri prodaji 510 fr.; platina pri kupovini 89.000 fr., pri prodaji 94.000 fr.; iridirana platina 25% 109.000 fr.; iridium 150.000 fr.; srebrni nitrat 349 frankov. Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in soiidna postrežba! Zahtevajte ceni DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 800 kg stauter masti, 200 kg vazelina in 50 kg kostnega olja; de 21. januarja t. 1. za dobavo 340 raznih lopat. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne ,5. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 14.800 kg raznega fason-skega železa, 2000 kg črne železne pločevine, 700 kg železne žice in 2600 kg žič-nikov in glede dobave 158 parnih raz-vodnikov iz fosfornega brona. Dne 7. februarja t. 1. pri isti direkciji glede dobave 112 valjev za batne obroče. — Predmetni pogoji so na vpogled prj ekonomskem edelenju te direkcije. — Direkcija državnega rednika v Brezi sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe za dobavo električnega materijala. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe za dobavo pocinkane in železne pločevine, za dobavo železa in vijakov ter za dobavo 130 m3 jamskega lesa. — Dne 14. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje električne inštalacije lučkega skladišča v Dubrovniku; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 320 ton kovaškega keksa. * * * Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled Vse vrste trgovske Knjige Kot: ameriKan-sKl journeli, glavne Knjige blegajnlšKe Knjige, vsakovrstne šlrace, bloke, mape Kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi izdelki najugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana Florijanska ulica št. 14 knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Na veliko I Na malo I =111: šHItUs Veletrgovina v I. v Ljubljani priporoča Špecerij sko blago raznovrstno raznovrstno rudninsko TISKARNA MERKUR •d Trgovsko-industrijska d. d. ° ljubljena Simun Gregorčičeva tiika Sl 13 , Telefon št. 552 ° Račun pri pošt. ček. za«, št. 13.108 Se priporoča 23 ysa v tiskarsko stroko spadsioča dela. Tiska tise tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i.t. d. o j.t. d. Lastna knjigoveznica. Najboljši šivalni stroj in kok Je edino le a Ul Tomaževo moko (žlindro) kakor tudi vsa druga gnojilna sredstva, dobavlja v prvovrstni kvalitoti po brezkonkurenčnih conah fco Špilje (Spielfeld-Strass) in Podroščica tvrdka Clement & Cie 24 Boulevard de Strasbourg, Pariš. Brzojavni naslov: Clementoir Pariš. ■a dom, obrt In Industrijo v vseh opremah. {stotem pletilni stroj (lUBiEO Pouk f vueoju Ih ezplofen. Večletna garancija f Delavnica za popravila. Nizka cene, tudi na obroka. Josip Peteline ^ Ljubljana tj*lzu Prešernovega spomenika. m vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naifineiši in najokusnejši namizni. kis iz pristnega vina. Ul zahtevajte penutibo! Tehnično in Htgiienično nalmocfer-neie urejena kitarnaviusoslaviji. L Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta ta, ll. nadstr. m Trgovci, obrtniki, industrijski, razširjajte .,TRGOVSKI LIST"! V • • a c a e • • 9 I • m zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon štel. 40, 457, 548, 805, 806 ,y l Peterson International Banking Code Ohreatovonje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna®®- ročila, predujmi i® krediti vsake vrste;, eskompt i® inkaso menic ter nakazila t tu- in inozemstvo, safe-depositi itd, itd. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgoviko-tnduatrij«ko d. d. »MERKUR> kot izdajatelja in tiakarja: A. SEVER, Ljubljana.