List 48.
Gospodarske stvari.
1       Šola za podkovstvo in živinozdravništvo
družbe kmetijske v Ljubljani
po preteku 25 let.
Ker je letos januarija meseca preteklo četrt stoletja, kar obstoji podkovna in živinozdravniška šola v Ljubljani, zato je centralni odbor družbe kmetijske za vredno spoznal, da se pe tind vaj setle tnica njenega obstanka omeni v letošnjem občnem zboru družbe kmetijske, ter je dr. Jan. Bleiweisu, vodji te šole, izročil poročilo.
Govor njegov glasil se je blizo tako:
Slavni zbor! Zgodovina podkovne in živinozdrav-niške učilnice je obširna; kratek čas, ki je še odmerjen našemu zborovanju, odkazuje mi le kolikor mogoče na kratko vreči pogled na preteklih 25 let.
Obravnava za napravo podkovne in živinozdrav-niške šole prišla je prvikrat v občni zbor družbe naše 8. maja 1844. 1. pod predsedstvom grofa Vuka L i c h-enberga vpričo tedanjega deželnega guvernerja barona Weingartena.
Nagon k tej obravnavi je dal mestni magistrat z dopisom od 23. marca 1844, v katerem je družbo kmetijsko z gorko besedo prosil mestni župan H r a-deeki, naj na svoji pristavi na spodnjih Poljanah skusi napraviti šolo umnega podkovstva in pa živinozdravniš-nico, rekši, da s to napravo pride kmetijstvu cele dežele na pomoč, kajti na vsem Kranjskem so le trije v podkovstvu izučeni kovači: vojaški kovač pri žeb-carjih na Selu, Bayer v Ljubljani in pa en kovač v Tržiču. Magistratovo pismo dalje pravi, da že leta 1826 je c. k. deželna gubernija magistratu ukazala, naj skrbi za to, da se učilnica podkovstva napravi v Ljubljani, ker je neobhodno potrebna mestu in deželi. Po dveletnem prizadevanji se je magistratu posrečilo, tedanjega c. k. dežel, živinozdravnika Em. Hayne-ta pripraviti v to, da je leta 1828 začel Ljubljanske kovače teoretično podučevati v umnem podkovstvu, in mu je za 60 gold. sobo najel v neki hiši pri sv. Florijanu, v kateri je bila kovačnica. Gosp. Hayne je do leta 1831 razkladal kovačem ta nauk , — leta 1831 pa ga opustil, ker za svoj trud ni nič plače dobil.
In tako zopet nobenega poduka za kovače ni bilo.
Leta 1841 je c. k. deželna gubernija zopet ukazala magistratu, naj skrbi za napravo učilnice v podkovstvu
in vsaj majhne živinozdravnišnice s pripomočjo Ljubljanskih posestnikov, ki imajo živino, pa ne vedo kam ž njo, kedar zboli. Potrebo umnih kovačev pa je deželna vlada dokazala s pritožbami one komisije, ki je po deželi premije konjem delila , pa pri tej priliki videla večidel silno slabo podkovane konje.
In zopet se je magistrat obrnil do družbe kmetijske z živo prošnjo, naj na svojem vrtu napravi šolo za podkovstvo in bolnišnico za živino, kateri on rad pripo-maga z doneskom 60 gold. na leto , ki jih je do leta 1831 dajal za najeto sobo, v kateri je g. Hayne kovačem razlagal podkovstvo.
Na to je leta 1844, kakor sera gori rekel, družba naša prvikrat začela razpravljati vprašanje za napravo šole po želji deželne vlade in mestnega magistrata.
Dvojno vprašanje je stalo takrat na dnevnem redu občnega zbora:
1.   ali spada taka naprava v delokrog družbe kmetijske , in
2.   ali je potrebni prostor na vrtu Poljanskem?
Na oboje vprašanje je odgovoril občni zbor z besedo: da. Živina — se je reklo — je glavni steber kmetijstva; kar se za zdravo in bolno živino stori, to se stori za kmetijstvo. Prostora pa je na vrtu dosti. Poslopje z vrtom je družba kmetijska kupila na spodnjih Poljanah leta 1823. Dve revni bajtici z majhno šupo, ki se je za par gold. na leto v štant dajala, ste stali tam, kjer je zdaj kovačnica in hlev z dotičnim poslopjem.
Tako je bil prostor najden ; al denarja za zidanje ni bilo — in zato se je stvar motala do leta 1849!
V občnem zboru 1. 1849 sva jaz in dr. Strupi, takrat deželni živinozdravnik, stopila s programom pred občni zbor, kako naj se osnuje ta šola, družbi kmetijski pa denarne zadrege olajšati, dala sva obljubo, da hočeva brezplačno ves nauk v živinozdravniški šoli prevzeti, le, da plačo učitelja za podkovstvo, ki mora na Dunaji izučen živinozdravnik in kovač biti, družba na-se vzame.
Zbor je radosten zaslišal najino ponudbo in sklenil nabirati denar za zidanje šole, za katero so stroški bili prevdarjeni na 7000 gold.
In zdajci se je začelo živahno gibanje za nabiro potrebnega denarja:
Družba kmetijska je priložila 1792 gold. iz prodanega zemljišča na močvirji „Franzenshof", nabralo se je prostovoljnih doneskov okoli 2000 gold., mestni magistrat je dal 60 gold., in iz deželnega zaklada je mini-sterstvo dovolilo vsako leto   onih  600 gold.  iz  odprav-
ljenih premij za govejo  živino tako dolgo,  dokler niso vsi stavbeni stroški poplačani.
C. k. ministerstvo nauka je pa 13. aprila 1848 potrdilo 1) učni program nase šole, — 2) jo oklicalo za javno šolo, mene in dr. Strupija odobrilo za učitelja, meni pa še vodstvo te šole izročilo; — 3) c. k. deželna vlada Kranjska je z razglasom od 25. avg. 1849 oklicala ukaz c. k. ministerstva za kupčijstvo in obrtnijstvo, da S 1. julijem 1851 počenši na Kranjskem nobeden ne more kovač biti, kdor se ne more s spričali Ljubljanske ali kake druge podkožne šole izkazati, da se je pol leta v tej šoli z dobrim vspehom podkovstva učil. Moj nalog je bil zdaj: dobiti popolnoma spretnega učitelja za podkovstvo, in posrečilo se mi je, dobiti iz Štajarskega gosp. P. S kale ta, na Dunajski živino-zdravniški šoli z odličnimi spričali diplomiranega živi-nozdravnika in kovača, pa tudi slovenskega jezika zmožnega proti temu, da — kakor na Graški podkovni šoli — to, kar si s podkovstvom na kovačnici prisluži, je brez vse druge plače njegov dohodek, iz katerega si inora pa tudi vse sam omisliti, kar se za podkovanje konj ali druge živine v kovačnici potrebuje.
In tako so se dobile vse učiteljske moči, ki družbi kmetijski niso ne krajcarja stroškov prizadjale, ker tudi ranjki gosp. Andrej Fleišman je brezplačno prevzel nauk botanike.
Ker je leta 1849 v Ljubljani nehala kirurgično-zdravniška šola, na kateri sem bil jaz za profesorja, sem se po deželni vladi obrnil do c. kr. ministerstva, naj daruje podkovni in živinozdravniŠki šoli skelete in druge preparate, ki jih je za nauk kužnih živinskih bo-lezin imela kirurgična šola, in si. ministerstvo je vsli-šalo mojo prošnjo.
Tako z brezplačnimi učitelji in darovanimi učnimi pripomočki obdarovana šola se je odprla 7. januarja 1850. leta.
Nauki, ki se v naši šoli vsi slovensko razlagajo in ki so po dopisu c. kr. ministerstva nauka na c. kr. deželno vlado 13. aprila 1848. leta za to šolo potrjeni bili, so sledeči:
1) Podkovstvo teoretično in praktično zdravih, napačnih in bolnih kopit in parkljev, 2) anatomija in fiziologija, 3) o bčn a patologij a in farmakologija 4) ozdravljanje posamesnih boiezin notranjih in vnanjih, 5) nauk o operacijah, 6) rast-linoznanstvo tistih rastlin, ki jih posebno živino-zdravnik poznati mora, 7) fizike in kemije toliko, kolikor je živinozdravnik za podlago drugim naukom potrebuje, 8) živinoreja, 9) nauk o pomoči pri porodih domače živine, 10) sodniško živinoznan-stvo,11) nauk v ogledovanji mesa in klavne živine. Šola za podkovstvo traja pol leta, šola za ži-vinoz d ra vn i štvo pa celo leto. Kdor kovačev je pri preskušnji pokazal, da se je popolnoma izučil podkovstva, dobi diplomo, po kateri sposoben postane biti samostojin kovač; iz ostalih naukov pa dobijo učenci, kakor so konecletne preskušnje prestali, spričala, po katerih, Če tudi ne za popolne živinozdravnike, veljajo vendar za živinozdravniške pomočnike. Da so dobro izučeni učenci tudi prav sposobni mesogledi, razume se samo po sebi.
Bukve  imajo  naši  učenci  v  slovenskem jeziku, katere sem večidel jaz spisal, ene pa dr. Strupi.
Dokler je dr. Strupi v Ljubljani bil deželni živinozdravnik, smo se razdelili v podučevanji takole: gosp. Skale je učil teoretično in praktično podkovstvo, dr. Strupi pa pod številkami 2, 3, 4 in 5 navedene nauke; botaniko, dokler je živel, A. Fleišman; pod številkami 7, 8, 9, 10 in 11 naštete nauke pa sem učil jaz   (le fiziko in  kemijo   3 leta dr. Karol Bleiweis)   in
jih še sedaj učim jaz. — Po odhodu dr. S t rupi-a leta 1855 v Prago je gosp. Skale prevzei vse njegove nauke; ker pa sedaj po obiiih šolskih opravilih več ur na dan zadrževan, ne more neprenehoma na kovačnici biti, vendar pa je tu zmirom izurjenega kovača treba, sem jaz zahteval, naj družba kmetijska dovoli nekoliko plače za namestnika Skaletovega na kovačnici, in dovolila je po odhodu dr. Strupi-a 315 gold. na leto. — Po smrti A. Fleišman-a je profesor V. Konšek drage volje prevzel nauk rastlinoznanstva na naši šoli, ki ga jako marljivo in z dobrim vspehom oskrbuje, proti honoraru tako majhnem, da ni vreden imenovan biti.
Učni pripomočki za podkovstvo in živinozdravništvo so se v preteklih 25 letih tako pomnožili, da zadostujejo vsem vrstam nauka.
Naj zdaj naštejem še druge pripomočke, po katerih se naši učenci praktično Izurjujejo v podkovstvu, v živinozdravništvu, v operacijah in ogledovanju klavne živine. Ti pomočki so: podkuje se leto in dan čez 1000 nevojaških in vojaških konj z zdravimi, pa tudi bolnimi kopiti, katerih je prav veliko, ker večidel vsa taka kopita, ki jih ne morejo ozdraviti drugod, pridejo v šolo našo za ozdravljanje in podkovanje; — bolne živine ozdravlja se v naši bolnišnici okoli 400 na leto, zunaj bolnišnice, kamor se tudi učenci večkrat jemljejo, pa tudi veliko, kajti ljudje pogostoma zahajajo od vseh krajev za svet prašat, katerega maiopremožni tudi zastonj dobivajo; --tudi mnogo operacij in še posebno kastracij videti imajo učenci obilo prilike. Ker je gosp. Skaie tudi mestni mesoglednik in ker vsa v mesta klana goveda, katerih se na leto in dan šteje od 3500 do 4000, se živa na ogled pripeljejo v živinozdravniš-nico, imajo učenci tudi v tem učnega materijala veliko zato, ker vidijo živo, potem pa tudi zaklano živino v mestni klavnici. — Učencev je imela naša šola v preteklih 25 letih 303, večidel Kranjcev, veliko tudi Staj ar cev, nekatere Primorce in Korošce.
Da ničesa ne prezrem, kar se tiče zgodovine naše šole, moram zahvalno omeniti, da je si. ministerstvo kmetijstva leta 1874 družbi kmetijski dalo 80 gld., letošnje leto pa 500 gold. podpore, in da po takem sme družba tudi v prihodnje pričakovati podpore vladne.
Ce po tem zgodovinskem pregledu primerjamo tukajšnjo šolo z druzimi te vrste ali kmetijskimi šolami, nahajamo pri naši nekatere posebnosti, katere omeniti naj mi je tu dovoljeno.
1) Ustanovila je našo šolo in vzdržuje jo družba kmetijska, ki je dozdaj (leta 1874 in 1875) dobila le 5^0 gld. državne podpore. Razen c. k. višega učilišča za živinozdravstvo na Dunaji, s katerim je združena tudi podkovna šola, je le v Gradcu enaka šola kakor v Ljubljani, a s tem razločkom, da Graška šola se je leta 1842 ustanovila iz deželnega zaklada, iz katerega se tudi vzdržuje. Celovška šjla, ki jo je leta 1872 ustanovila tudi ondašnja družba kmetijska, je za ustanovo dobila 6000 gold. državne podpore, dežela pa jej je oskrbela potrebna poslopja, ae dosihmal ne more primerjati naši in zato ne, ker je dosihmal le kovaška šola z enim učiteljem brez šole živinozdravniške.
2)   Učiteljem v Ljubljani, kakor je gori rečeno bilo, edini plači ste 315 gold. in pa 50 gold. memo tega, da v Gradcu vodja, ki je ob enem prvi učitelj, dobiva poleg stanovanja še 1800 gold. letne plače, drugi učitelj 700 gold., učitelj podkovstva pa 315 gold. plače, stanovanje in vse dohodke na kovačnici.
3)   Učenci v naši šoli nimajo nobenih štipendij, kakor jih imajo v Gradcu iz deželnega zaklada 5 po 100 gold. in stanovanje v živinozdravnišnici, in pa v Celovcu, kjer maiopremožni učenci dobivajo po
392
8 gold. na mesec podpore. V naši Šoli je dosibmal samo en učenec dobil iz deželnega zaklada 50 goid. podpore. In vendar šteje naša šola vsako leto počez 10  učencev. —
Gkde" na vse to tedaj si. kmetijska družba, ki je po večkrat ponovljenih željah c. k. deželne vlade in mestnega magistrata ustanovila to šolo, v kateri edini morejo sinovi naše dežele v maternem svojem jeziku se izučiti umnega podkovstva in vsaj najpotrebnijih naukov za ozdravljanje živine, in katera se ponašati more z odlično pohvaio vodje c. kr. Dunajske više živicozdravnišnice dr. Rolla in pa dr. Ha-berlandta, profesorja na višem učilisči za poljedelstvo, ki sta osnovo tukajšnje šole na drobno pregledala, pa tudi z zaupanjem dežele , se more z zadovoljstvom ozreti na preteklih 25 let, v katerih je dala deželi naši in nekaterim sosednim lepo število umnih kovačev, živinozdravniških pomočnikov in pa mesogledov.
393