PESMI
Cveto   P r e ž e 1 j
SPOVED
Moje ustnice so bile omamljene
od mladega smeha.
zdaj so prisiljene k spovedi.
In ko jih premikam.
jih primerjam s krstnim kamnom.
In ko jih premikam.
se od nekod priziblje obraz
in naprošene oči se zagledajo v moje.
Z ustnicami šepetam v zlizano mrežo
in hočem nekomu povedati,
da v meni razpadajo polja,
da ne morem ostati tak, kot sem bil.
Naj  se še na tem obrazu obsojenje pokaže, obsojenje vsega, kar imam, kar sem si upal vzeti od mladosti.
NOČEM
še naslednjo stran bom popisal
in še naslednjo, potem bom zaspal.
275
18*
Četvero obdobij  bo v meni:
PRVO — neki otroški pogled
DRUGO — očetov pogreb
TRETJE — da ljubim dekle
ČETRTO — da se mi gnusi poljubljati cipe.
To je četvero,  uvodnih.
za sanje pomembnih obdobij,
nato slede prikazni.
namigovali j a. prihodnost.
Nočem,  nočem, nočem je spoznati.
Nočem biti presenečen.
Nočem in ne smem zaspati.
POZEN SEM IN SAM
Po
zen sem in sam.
Kolikokrat sem pozen in sam,
a vendar si ne izdolbeni  v temo ležišča.
ležišča v mrzlo algasto dlan.
in ne čakam, kdaj bo iskanje vredno
plitvih odsevov ulic in križišč.
In ne čakam novega, temnejšega dne.
NAJ BOM
Naj  bom zaspan.
Naj bom s tabo zaklenjen.
Naj bom vsa leta zdrav.
Naj bodo tvoje ustnice
moja vsakdanja pesem. Naj bom kronan z zlato krono, pretežko za mojo glavo in s prstanom na roki, naj bom občutljiv za skrite misli, kadar me boš držala v svojem objemu in me prosila, naj  te poljubim.
276