Slev. 98. Posamezna Številka stane 1 Din. ¥ LMani. v M № i. maja № leto li »♦ili-U • •av.I'MW. Naročnina вгзв za državo SHSi do proklicai a) po pošti mesečno Din 14 b. dostavljen > na dom moseéno...... „ II za inozemstvo i mesečno.......Din 23 г Sobotna izdaja: si v Jugoslaviji.....Din 20 T inozemstva......,40 Sili' i n Cene iimmtoBne iaoetolpna p«<1tm vrata mai oglasi po Dio.l'— la Dtaut-Bft veliki oglati nad 43 mm v* •tne po Din. Ï—, poslnu Iti po Dta. 3'—. Prt veèjera nroifii pepfMfc Isbaja vsak dan is nonedelfka in dneva po pra* nlkn ob 5. ml rjotraj. Uredništvo je t Kopitarjevi alioi itev, 6/Ш. Kos opisi se u/) vračajo; nelranklrana plsmr. se Bt вргејешајо. Uredn. teleL str. 50, oprem Siv. 328. Političen Ust za slovenski mmi Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Вабш pofitne kna. Ilnbijanoke St 850 sa naročnino tn It 349 ia oglase, sagreb39.011. esrajev-?>63, preSke lndtnaj. 24.797. PAŠIĆEV MANDAT ZA NOVO VLADO — FORMELNA POGA JANJA Z DEMOKRATI RAZBITA — INTRIGE DEMOKRATOV BREZUSPEŠNE — DEMOKRATI Z ORJUNSKO AKCIJO BLAMIRANI. Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Dogodki današnjega dneva so potrdili poročila našega dopisnika in obenem pokazali, koliko se sme verjeti poročilom demokratskega časopisja. Demokrati so vsak dan poročali o veliki vlogi demokratske stranke, brez katere da je vsaka vlada nemogoča. Ker so bile te laži že preveč očitne in predebele, so zadnji čas nekoliko popustili in trdili, da pride do uradniško-vojaške diktature. V tem smislu so tudi nepretrgoma intrigirali na dvoru in med vojaškimi krogi. Da bi tem intrigam dali nekaj realne podlage, so sklicali »meeting« Orjune, na katerega bi imelo priti ogromno število pristašev diktature oziroma Pribičeviča in demokratske stranke. Njih računi pa so se zmešali in namesto, da bi svoji stvari koristili, so doživeli bla-mažo, kakor je ni nihče pričakoval. Ta bla-maža je pripomogla, da so se današnji dogodki razvijali hitro in baš v nasprotnem smislu, kakor so to pričakovali demokrati. Zjutraj ob 9. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so ministri razpravljali o položaju. Ker je Ljuba D a v i d o v i ć vrnil mandat za sestavo koalicijske vlade, ki ga je kralj sprejel, je bil pozvan na dvor začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš, da pove svoje mišljenje o položaju. Ker je ministrski svet ponovno sklenil, da je nemogoča vsaka koalicija z demokrati in da je treba zahtevati radikalno vlado, so bile dr. Pelešu dane informacije v tem smislu. Dr. Peleš je odšel na dvor ob četrt na ti. in ostal tam do 11. ure. Vašemu dopisniku je dr. Peleš o svoji nvdienci pri kralju izjavil sledeče: dogajanja med radikali in demokrati so morala ostati brezuspešna, ker so demokrati zahtevali preveč. Demokrati so brezpogojno zahtevali, da mora biti nova vlada ne samo poslovna, ampak tudi volivna vlada, tako da bi oni vsaj skupno z radikali vodili nove volitve in to mogoče že prej, še preden bi nova vlada izvršila svoje glavne poslovne naloge Ta zahteva demokratov je politično ne-Bprejeml jiva, ker je delamožnost parlamenta mogoča tudi brez sodelovan ja demokratov, tako da parlament vseeno lahko pristopi najprej k rešitvi neodložljivih državnih poslov, kakor so: uradniški zakon, invalidski zakon, državni proračun, zboljšanje uprave itd. Ako bi parlament vsaj te zakone rešil, bi se politični položaj znatno zbolj-fed. Na drugi strani pa bi bilo protiustavno, že danes sklepati kompromis o tem, kdo da bo vodil nove volitve. Po ustavi ima kralj pravico poveriti z vodstvom volitev tisto stranko, katero smatra v danem slučaju za vodstvo volitev kot najsposobnejšo. Če bi bil pa že dar^s sklenjen kakšen volivni kompromis med strankami, bi bila s takim sklepom prizadeta pravica krone in zato je mo- rala kombinacija o poslovni in volivni vladi pasti. Zato som predlagal kralju, da poveri Nikolo Pašiča s sestave homogene radikalne vlade.« Upoštevajoč ta predlog, je kralj prosil dr. Peleša, naj povabi Nikolo Pašiča na dvor. Dr. Peleš je šel takoj v predsedstvo vlade, kjer je še vedno zboroval ministrski svet. Ker so ministri že naprej sklenili, naj Pašič sprejme mandat za sestavo homogene radikalne vlade, je odšel Nikolo Pašič nekaj minut po 11. uri na dvor, kjer se je mudil do pol 12. Kralj je Pasiču ponovno poveril mandat za sestavo poslovne vlade in mu dal široko pooblastilo, da sestavi poslovno vlado, četudi samo radikalno vlado. Pašič je mandat sprejel in se takoj vrnil v predsedstvo vlade, kjer je ministrom poročal o rezultatu razprave s kraljem. Ministrski svet je to odobril. Da se izogne vsem očitanjem od katerekoli strani, da radikali niso poskusili vseh kombinacij za izhod iz krize, je ministrski svet skleni, da Pašič ponovno obvesti demokratski klub o svojem mandatu in ga pozove, naj vstopi v vlado pod pogoji, katere mu bodo narekovali radikali. Zato je Pašič povabil ob 3. popoldne Ljubo Davidoviča k sebi in mu sporočil sklepe kralja in ministrskega sveta. Ker je bil ta sestanek seveda brezuspešen, je ministrski svet sklenil na seji, ki se je vršila takoj nato resolucijo, v kateri se odločno konstatira da so se demokrati s svojimi zahtevami popolnoma diskreditirali kot stranka, s katero bi "se moglo resno računati. Nato je bil sprejet sklep, «la se sestavi homogena radikalna vlada. Ob pol 6. je šel Nikola Pašič ponovno na dvor, kjer je v enourni audienci sporočil kralju sklepe radikalnih voditeljev. Nato se je Pašič ponovno vrnil v predsedstvo vlade, kjer se ie pričela seja ministrskega sveta, ki še vedno traja. Kakor se je zvedelo, se ministrski svet posvetuje, katere osebnosti bi imele vstopiti v vlado. Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Čeprav se ' moglo pričakovati, da bo danes padla ločitev, vendar je ta dogodek v vseh ; senzacijo. Že ob 11. dopoldne so tu' listi plakatirali vest, da je dobil Pr dat za sestavo radikalne vlade. V gih je ta vest bila sprejeta z * io- bravanjem, posebno z oziror anje demokratskih plačancev v jšnjem zborovanju Orjune. Demoki. čisto potrti. 0 svojem sestanku s Pašič n je Davi-dović izjavil, da je ta sestanek čisto paši-čevski pesek v oči in da je izjavil "'ašiću, da demokrati vztrdjajo na svojih vab, posebno kar se tiče poslovno vc vla-de ter da nikakor ne sprejmejo i • !jk ,■>♦ zahteve, da bodi vlada samo poslo\ m. RADIKALI ODOBRIJO PAŠIČEVO STALIŠČE. — ŽUPANIČ IN SU. ODLETITA. — DŽEMIJET DOBI EN PORTFELJ. O Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Že pred nekaj dnevi je Vaš dopisnik javil, da vse vesti, katere je širila demokratska stranka o sestavi uradniško-vojaške vlade niso ničesar drugega nego pobožne želje, v katerih vidijo demokrati svojo edino rešitev. Zadnji sklepi radikalne stranke potrjujejo resničnost naših informacij. Potem ko se je Nikola Pašič vrnil z dvora, je sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal v svojih razgovorih s kraljem, nakar je ministrski svet definitivno sklenil glede osebnosti, ki imajo stopiti v vlado. Takoj nato se je sestal klubov odbor radikalne stranke, v katerem so zastopani delegati te stranke iz vsakega okrožja. Ta seja, je trajala od 7. do 9. ure zvečer. Nikola Pašič je najprej poročal, da je sprejel mandat za sestavo vlade s širokim pooblastilom. Ta, mandat je razumel tako, da se mora z vsemi strankami pogajati. Vsled tega ze začel razgovore z demokrati, ker se je bil z ostalimi strankami že dogovoril. Ker pa so se pogajanja z demokrati izjalovila, je šel h kralju s predlogom, da se st n homogena radikalna vlada. Ker s e kralj prepričal, da ni mogoče krize * gače rešiti, je stališče Nikole Pašiča c bril in seveda pristal tudi na to, da Pašič predloži osebe, ki imajo stopiti v kabinet. Klubov odbor radikalne stranke je osvojil stališče Nikole Pašiča in sklenil, da ima vlada bistveno ostati taka, ka-koršna je do sedaj. Eventualne spremembe naj se. izvršijo pozneje, na vsak način pa imajo ministri, Id niso bili izvoljeni, izstopiti. Sklenilo se jo pa tudi, da ima džemijet dobiti en ministrski portfelj. Novi kabinet. Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Nova vlada se je sestavila sledeče: Ministrski predsednik: Nikola Pašicj vojne zadeve: general Petar Pešić; zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčić; notranje zadeve; Milorad Vujičic; pravosodje: dr. Laza Marković; prosveta: Miša Trifunović; vere; Ljuba Jovanović; promet: dr. Velizar Jankovič; agrarna reforma; Krsta Miletić; gozdarstvo in rudarstvo; dr. Milan Srskić; socialna politika; dr, Ninko Parié; narodno zdravje: dr. Slavko Miletić; pošta ia brzojav; Velja Vukičević; javna dela; Nikola Uzunović; finance; dr. Milan Stojadinovič. Ministrstvo za trgovino in poljedelstvo ostaneta začasno nezasedena. Ministrstva brez portfelia se ukinejo. Posvetovanje uradništva. Demokratski uradmki-centralisti politični eksponenti. — Razburjenje slovenskih in hrvatskih delegatov. Belgrad, 30, aprila. (Izv.) Včeraj in danes so imele v Belgradu organizacije državnih uslužbencev iz cele države posvetovanje, kako bi se s skupno akcijo omogočilo zboljšanje gmotnega stanja državnih uslužbencev. Demokratski delegati vseh srbskih organizacij so spravili celo stvar — ua politični tir in odklonili všako skupno akcijo s Slovenci in Hrvati, ker se ti pri volitvah niso izjavili po željah srbskih centralistov. To stališče demokratov je med slovenskimi delegati izzvalo veliko ogorčenje, ker se iz politične mrž-nje odklanja skupno delo za zboljšanje gmotnega stanja uradnikov. Od Hrvatov in Slovencev se zahteva, da padejo na kolena pred centralisti, šele potom naj bi prejeli primerno nagrado. Proti skupni akciji so nastopili tudi zastopniki poštnih in srednješolskih organizacij. Zastopniki osrednje organizacije Saveza javnih nameščencev nisr n na sestanek. Radi velikeraz nosti, ki je na- stala, so vzoči sklenili, naj se 5. vrše mirni,pro- testni si .a katerih naj se sprej- mejo mirn • icije za koš. Organiza- cije iz V' in banovine .sploh niso prišle na k. Be' >. aprila. (Izv.) Glavni sa- vez či je poslal vladi memoran- dum, ;m zahteva, naj se v najkraj- šem oljša gmotno stanje državnih . Ta memorandum je sestav-aivno in neresno, da se vidi, da ,dnju organizacija ni zmožna pričeti .ločno akcijo za zboljšanje gmotnega stanja državnih uslužbencev. Ponesrečen sliod »Orjune« v Pred razpustom Orjune. Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Včeraj se je tu vršil »Miting Orjune«. Že pred začetkom shoda ob 10. dopoldne so se pred hotelom »Moskva« zbrali pristaši srbske nacionalne omladine in so se preprirali radi zastave. Po 10. uri se je pričel shod. Posamezni govorniki so tolmačili ideologijo Orjune. Med . ovori je padlo mnogo medklicev. Medtem 1 so Orjunci klicali: »Živelo edinstvo in slavijac, so srbski nacionalni omladin-ci 'чП: »Proč z Jugoslavijo! Živela Srbija k . sestanek je imel komičen značaj prizadevanja mladih ljudi za nekaj, kar ne obstoja. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva politika močne roke. Zvečer je na več krajih prišlo do spopadov in je bilo nekaj oseb ranjenih. Shod Orjune je ostal brez vtisa, ker je Belgrad pokazal, da Orjunskih jugoslovanov ne mara. Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Z ozirom na shod Orjune v Belgradu so vsi radikalni listi ostro napadajo Orjuno in zahtevajo od vlade, da ukrene vso potrebne korake in odločno nastopi proti orjunskim izzivačem. To pisanje je inspirirano od strani vlade, da se v slučaju odločne akcije, ki se bo pričela v najhujšem času, more vlada nasloniti na javno mnenje. SOLUNSKA POGODBA. London, 30. aprila. (Izv.) Jugoslovanska vlada je grški projekt o jugoslovanski coni v solunskem pristanišču vzela na znanje. Zmaga kmetske stranke v Bolgariji. Pri nedavno minulih volitvah v bolgarsko sobranje je dobila kmetska stran-ak od 245 poslanskih mandatov okoli 210, to je več kot 80%, štiri združene meščanske opozicijske stranke in komunista pa komaj 20%. V razpuščenem sobranju, ki je delf»-valo tri let?, je razpolagala kmetska stranka od 2.16 mandatov samo s 110, dočim so meščanske stranke (demokrati, narodnjaki, progresisti in radikalci) imele 50, komunisti 43. socialisti 7 in liberalci 6, vsega skupaj opozicija 106 mandatov. Vsled sedanje zmage se je kmetska stranka, ki je pod prejšnjo zbornico po svoji minimalni večini izvrševala diktar turo, izpremeniln. v pravo redno parlamentarno večino in njena vlada v zares ljudsko vlado. Da je stranka A. Stnmbolijskcga tako sijajno zmagala, se ima zahvaliti predvsem svojemu plodonosnemu delu zlasti na gospodarskem polju. Stambolijskemu se je s pametno, lojalno in vseskozi miroljubno zunanjo politiko napram velesilam posrečilo, da osvobodi bolgarski državni proračun velikega delu reparacijskega bremena, vsled česar se državni proračun bliža cezdaljebolj aktivnosti in je poljedelska in obrtna delavnost dežele poskočila namah na tako višino, o kateri pred štirimi leti premagam Bolgari niso niti sanjali. Toda Stambolijski je produktivne sile države dvignil že prej s svojim zakonom o splošni delovni dolžnosti in drugimi odredbami socialnega ter finančnega značaja. Stambolijski se je tudi izogibal vsakršnih resnih konfliktov s svojimi sose« di, Jugoslavijo, Romunijo in Grčijo, dasi je grški poraz v Mali Aziji sprožil tra-kijsko vprašanje, na katerem je Bolgarija bistveno interesirana. Stambolijski upa, da pribori Bolgariji izhod na Egej-sko morje mirnim potom. Pod njim se je celo začelo prijateljsko zbližavanje z Ju goslavijo, za kar ima Stambolijski brez dvoma več zaslug nego naša vlada, ki se je dolgo kujala, predno se je odzvala na odkritosrčna prizadevanja sosedne slo vanske države. Stambolijski pa je tudi močno pospešil vprašanje kulturnega zbližanja med Bolgarijo in ostalimi slovanski mi državami, zlasti Češkoslovaško in Poljsko. Komunizem je v Bolgariji popolnoma propadel. Kakor hitro se je začela država gospodarsko konsolidirati, je ko munizem izgubil tla. Sedanje sobranje Ho delo Stambolij-skega s podvojeno silo nadaljevalo. Predvsem se bo revidirala ustava. Francosko-turški odnošaji. Pariz, 30. aprila. (Izv.) Francoski krogi se precej vznemirjajo zaradi dveh divizij, ki so jih Turki poslali na mejo v Siriji. Tema dvema divizijama bodo sledile še 2 do 3 divizije. Splošno smatrajo to koncentracijo čet kot pritisk na Francijo v trenotku, ko zboruju konferenca v Ložam. Vsled teh dogodkov se je Poincare posvetoval z generalom Weygandom in sklenili so baje, da odpošljejo v Sirijo 2 diviziji ko-lonijalnih čet. Povabili bodo na sodelovanja tudi Anglijo. Pei ava dogodkov ob ceško-ogrski meji. Budimpešta. 30. aprila. (Izv.) Mešana ogrslco-češka komisija za preiskavo dogodkov ob meji se je eestala danes v Hymu. Na obeh straneh so bile pozvane h komisiji tudi priče. Vprašanje, na čegavem ozemlje so se dogodki odigravali, ni bilo rešeno. Sporno je bilo tudi vprašanje glede meje. Ogri so slali na stališču, da je dotični gozri skupna last obmejnega prebivalstva, ceho-slovaška komisija pa je trdila, da teče meja do sredini aozda. Tudi vprašanja, kdo ie ЗШУТЕуГЕЦ, Ж1, nfaja 1925. ètrafl 2. prvi streljal, niso rešili. Mnenje, da ustreljeni stražmošter Sedlaček ni bil ustreljen direktno, ampak da so ga Ogri šele pozneje kot ranjenca ubili, se je po obojestranskem priznaju izkazalo kot napačno. Danes se je komisija ponovno sestala, da razpravlja še o dveh manjših slučajih kršitve obmejnih predpisov. - v Mednarodni mirovni kongres. Pariz, 30. aprila. (Izv.) 6. maja bo otvorjen mednarodni mirovni kongres. Razpravljal bo o reparacijskem vprašanju, o angleško-francoskih odnošajih, o finančnem položaju v Franciji itd. Razpravljali bodo tudi o sedanjem položaju in pomenu Društva narodov. GOVOR LLOYDA GEORGEA. London, 30. aprila. (Izv.) Lloyd George fe imel v Manchestru velik govor, v katerem je razpravljal o nalogah modernega angleškega liberalizma. Kot glavno nalogo liberalizma je naglašal Lloyd George, da je treba streti tiranijo meča, ker bi nova vojna vrgla evropsko civilizacijo za stoletja nazaj. CHESTERJEVA POGODBA PODPISANA. London, 30. aprila. (Izv.) Chesterjevo pogodbo je danes podpisala angorska vlada. PREISKAVA 0 DOGODKIH V KRUPPOVI TOVARNI. Pariz, 30. aprila. (Izv.) Preiskava, ki jo Je uvedel general Dégoutté zaradi dogodkov v Kruppovi tovarni, je končana. Poročniku, ki je poveljeval francoski četi, je bilo izrečeno priznanje za njegovo hladnokrvnost, ker je svoj oddelek tako dolgo držal v oblasti in se tako dolgo vzdržal uporabe orožja, dokler ni nastopila skrajna potreba. Mučeništvo preleta Butkiewicza Moskovski uradni list »Izvestija« je v svoji 62. št. z dne 21. marca t. 1. priobčil članek nekega Marklevskega, ki podaja točke, na katere se je opirala obtožba proti prelatu Butkiewiczu. Te točke so: Butlcie-wiez se je upiral zakonu o uporabi cerkva ln dekretu o zaplembi cerkvenih zakladov; branil se je ustanoviti bogoslužno udruže-nje; izjavil je, da kanonsko pravo pridr-Eujo lastninsko pravico na cerkvenem imetju cerkvi; branil se je podpisati najemninsko pogodbo o cerkvah; izjavil je, da na zaplembo brez papeževega dovoljenja ne more pristati ter dal podrejenim duhovnikom ukaz, da naj se zaplembi upirajo. V tem — piše Marklevski — se lahko spozna načrt rimske kurije, da prisili sovjetsko vlado do direktnih pogajanj z Rimom o verskih vprašanjivv v Rusiji. Ta načrt bi rim-ekemu papežu dovolil, da se meša v notranje zadeve sovjetske republike. Le-ta pa smatra katoliške vernike za Ruse, ki se morajo pokoriti postavam svoje dežele; vmešavanja inozemskega papeža ali sklicevanje na zakone, ki niso sovjetski, se ne more dopustiti. Rimska kurija hoče konstruirati prigodke, da se more vmešati in doseči vpliv na ruske sovjetske zakone. Ropp je popustil, Cioplak pa je dobil ukaz, da izvaja upor... Temeljem te objave v »Izvestjih< je ugotovil »Osservatore Romano«, da je bil Butkiewicz samo zato obsojen, ker je bil zvest Bogu in cerkvi, kakor je bil po svoji vesti dolžan. Nobena vlada na Bvetu razen sovjetske tega ne bi smatrala za »zaroto«. Kar se tiče namišljenega načrta rimske kurije, ve vsak, da so kanonski zakoni spričo svet obsegajočega poslanstva rimskega pa-peštva in katoliške cerkve veljavni za ves svet in ne samo za katoličane v Rusiji. Ako se že more govoriti o nekem načrtu rimske kurije, potem je ta načrt v tem, da preskrbuje 120.000 ljudem v Rusiji — po večini otrokom in bolnikom — potom lastnih delegatov obleko in hrano. Zelo čudno je, da govore »Izvestja« o »vmešavanju inozemskega papeža«, ki se dejansko niti najmanj ne vmešava v stvari, ki mu niso na mari, dočim so bili katoliški oboženci v Rusiji obsojeni zato, ker so se upirali temu, da bi se njihova vlada vmešavala v stvari in zakone, ki veljajo za ves svet, sledeč pri tem zgledu apostolov, da je treba Boga bolj poslušati nego ljudi. Kar pa tiče msgr. Roppa, se ta ni v ničemer uklonil in je bil tudi obsojen na smrt in dan za izvršitev razsodbe že določen. Sovjetska vlada ga je pa pomilostila, in sicer na predlog msgr. Ahila Rattija. K. v, Ivama. Iz zunanje politike. • Ureditev reparacijskega vprašanja jo zdaj predmet intenzivnih razgovorov med Londonom in Berlinom. Nemška vlada svojega tozadevnega predloga še ni izgotovila; privatno se sliši, da namerava kot maksimum svoje plačilne zmožnosti označiti 20 milijard zlatih mark. Anglija pritiska na Nemčijo, naj to vsoto znatno zviša, ker ве bo sicer ureditev vojnoodškodninskega vprašanja zopet zavlekla in izzvala še hujše represalije od strani Francije. Francoski vladni listi izjavljajo, da se Francija v pogajanja sploh ne spusti, dokler Nemčija ne prenelia s svoiim odporom v Poruhrjn in sploK Kažejo Jako veliko nezaupanje do vseh nemških spravnih predlogov. Vendar pa »Figaro« piše, da bi sporazum ne bil izključen, ako bi Nemčija privolila v to, da Francija v svrho zagarantiranja odplačevanja vojnoodškodninskih obveznosti dobi iz-vesten del od dohodkov poruhrske industrije. Nemška javnost pa je jako neodjen-ljiva in zato ni veliko upati od predlogov, ki jih nemška vlada v kratkem času predloži zaveznikom. * Depopulacija Francije. »Journal Oficielle« je 27. aprila priobčil končne statistične številke prebivalstvenega gibanja v Franciji za 1.1922. Število rojstev presega število smrtnih slučajev z 70.573 duš. Pred letom 1914. je parkrat število smrtnih slučajev število rojstev presegal in leta 1913. se je smatralo га zelo srečno, ker je izkazalo plus 58.914 duš. Sedanje številke bi torej ne bile ravno tragične, da bi se v njih ne kazala neka stalna tendenca. Kajti število rojstev leta 1922 je za 53.550 duš manjše nego leta 1921 in naveden plus 70.573 duš je pripisovati temu, da je število smrtnih slučajev leta 1922 za 7106 duš manjše nego leta 1921. Predvsem pa je treba upoštevati, da ostale države po vojni glede na prebivalstvo napredujejo. Nemčija je n. pr. imela L 1921 plus 700.000 rojstev, Italija 460.000, Anglija pa 390.000 leta 1921. in 293.000 leta 1922. Leta 1923. bo za Francijo bržčas še slabše, ker zelo padajo poroke. Značilno pri statistiki 1922 je, da so primeroma najbolj narastli industrijski kraji in da na kmetih rojstva ne pojemajo samo vsled izseljevanja v mesta, ampak sama na sebi. Le Vandeja in Bretanja sta izvzeti. Posledica je, da se zmanjšuje poševna ploščina. * Francija grozi Turčiji z vojno. Dočim konferenca v Lozani poteka še dosti povoljno, mobilizuje francoska vlada celo divizijo kolonijalnih čet in del svoje mornarice proti Turčiji. Novi francoski guverner za Sirijo, general Weygand, izjavlja, da je Francija pripravljena Sirijo z vsemi močmi braniti proti eventuelnemu vpadu turških čet in je celo namignil, da je Grčija voljna ponuditi Franciji pomoč 180.000 mož. Ni še razvidno, kaj je pravi vzrok tega energičnega nastopa. Mnogi mislijo, da je Francija zelo vznemirjena zaradi gospodarskih koncesij, ki jih je Turčija podelila ameriški družbi Chester in da hoče na vsak način Turčijo prisiliti, da Franciji dovoli protikoncesije. Ako bi imelo priti do vojne, Krlo je protfflržaven? (Na adreso »Slov. Naroda.) Na moj nedavni članek v »Slovencu«, s katerim sem malo posvetil v mračne kote Vašega delovanja in dokazal, da tisto, lcir Vi dan na dan podtikate svojim političnim nasprotnikom, ravno Vi sami v najhujši meri počenjate in da ste dejansko Vi protidržaven in proti-naroden element, — dokaza, ki ga pravzaprav niti ni bilo treba, ker je to že davno sam spoznal vsak razsoden Slovenec — ste me počastili s psovko: klerikalni podrepnik! Dobro, kvitiram jo: čo je to, kar sem v svojem članku napisal, »klerikalno podrepništvo«, potem sem pač »klerikalni podrepnik«. S ponosom sem to! Ali bridke resnice, ki sem Vam jo povedal, s tistimi par ironičnimi opazkami in puhlimi frazami, ki ste jih posvetili mojemu članku v odgovor, niste ovrgli, in madeža, ki se danes drži prapora Vašega lista, na ta način nikdar izbrisali ne boste. Vi se sklicujete na preteklost, na nekdanji Vaš boj za obstanek slovenskega naroda. Čast Vam v tem pogledu! Jaz sam sem povdarjal to častno tradicijo Vašega lista, ki se ji je od časa na-.šega osvobojenja žalibog popolnoma izneveril in danes ruši, kar je nekoč gradil. Toda moj članek ni imel ničesar opraviti ne s preteklostjo ne s »klerikalci«, nego se je bavil edinole z Vami, kakršni sto danes, in dokazal, da niste več glasilo, ki bi še smelo nositi ime »Slovenski Narod«, ker ste se postavili izven slovenskega naroda, in ker je Vaša pisava izza teh pet let dosledno protislovenska in slovenofobna, nasprotna vitalnim interesom in faktičnim težnjam slovenskega naroda, V svoji refleksiji na moj članek ste zapisali tudi nekaj besed, ki bi se dale tolmačiti kot nekaka — vsaj indirektna — izpoved slovenskega nacionalizma z Vaše strani. Z zadovoljstvom bi sicer vzel na znanje vsaj tako Vašo izpoved, ali moram Vam dîmes odreči moralično pravico, da izpovedujete slovenski nacionalizem, kateremu ste se slovesno odrekli in zoper katerega vodite vsa ta leta tako strasten in brezobziren boj. Absolutno pa Vam odrekam vsako pravico, da se predstavljate kot glasilo »naprednih Slovencev« in da govorite v njih imenu, kajti z Vami ni danes niti eden napreden Slovenec — niti eden! No sklicujte so na svojo naročnike — tudi jaz sem Vaš naročnik, ali med nami že ! davno ni nič več skupnega. Vso, kar resnično napredno misli, čuti in delujo, vso kar se smatra za jako neverjetno, Anglija Francije ne bo podpirala. Izjavila je namreč še pred nekaj dnevi, da Chesterjev projekt njenih interesov nič ne zadeva. Pač pa bi francosko vojaške odredbo mogle povzročiti nekoliko neprijetnega vznemirjenja na Balkanu. * Rusija in Nemčija. »Lokalanzeiger« poroča, da se državna zveza nemških indu-strijcev pogaja s sovjetskimi ruskimi vla-stodržci o velikopoteznem gospodarskem projektu, kojega podrobnosti še niso za javnost * Zmaga demokratov v Chicagu. V Chicagu je bil z ogromno večino glasov izvoljen za župana demokratski kandidat William E. Dever. Republikanski kandidat, čegar stranka je imela doslej mestno občino v rokah, je popolnoma propadel. Sploh se javno mnenje v Ameriki zelo obrača proti republikancem zaradi njihove nesocialne politike; široki sloji so zelo razočarani nad Hardingom in mu odpovedujejo svoje simpatije. Predsednik Ameriške delavske federacije Samuel Gompers je javno izjavil svoje zadovoljstvo nad De-verjevo zmago y Chicagi in namignil, da bo prihodnje leto po vsej priliki tudi ameriška zvezna uprava prešla v demokratske roke. * Za popolari liberalna stranka. Te dni se je vršil v Milanu kongres italijanske liberalne stranke. V sklepniih resolucijah se je kongres izrekel za zvestobo stranki-ninemu programu, liberalni ustavi in reprezentativnim ustanovam, obenem pa na-glasil potrebo lojalnega podpiranja Musso-linijeve vlade. * Avstrijske železnice dobe kot mednarodnega nadzornika, oziroma svetovalca slovitega angleškega železniškega strokovnjaka Akwortha. ♦Madžarska propaganda v inozemstva je jako živahna. Madžari se zlasti trudijo, da ustvarijo v krogih antante razpoloženje za rektifikacijo madžarskih meja. Zlasti je, kakor posnemamo iz tozadevnega članka Setona-Watsona v »Prager Presse«, madžarska propaganda razvita v Angliji, kjer neki dr. Aleksander Kriszticz izdaja v to svrho revijo »The Hungarian Nation« in je v Oxfordu osnoval celo ligo prijateljev Madžarske. Ta je izdala že dve številki »Oxford Hungarian Review«, v kateri se obravnava zlasti slovaški in jugoslovanski problem z madžarskega stališča. to se je odvrnilo od Vas in se strnilo v enotno fronto proti mračnjaštvu in na-zadnjaštvu, ki se osredotočuje v današnjem režimu in sistemu, kateremu Vi tako hlapčevsko služite. Kako si upate imenovati se »napredno slovensko« glasilo Vi, ki zagovarjate samo metode najhujšega reakcio-narstva, Vi ki se ne sramujete proti tistim, ki danes bijejo ustavni boj za elementarne pravice slovenskega naroda, klicati vislice, in strojne puške, Vi ki propagirate samo nasilje, pravico pesti, teror in diktaturo? Kje se smete imenovati demokratsko glasilo Vi, ki dnevno grešite proti temeljnim načelom resnične demokracije; pravičnosti in svobodi? Kje se upate trditi, da ste državotvoren element Vi, ki hočete da se na vsak način in z vsemi sredstvi, magari s krvavimi, nadaljuje delo, ki se je v vseh teh letih izkazalo kot državo rušeče in uničujoče? Vi neprestano vihtite zastavo jugo-slovenske državne in narodne ideje. To je ravno tisti Vaš bolais-pokus, da se po-služim Vašega žargona. V resnici ste danes nasprotniki te ideje, ker ste pristaši centralizma, njenega grobokopa — kakor nam je žalostna izkušnja teh petih let zadosti pokazala. V tem tiči — da se poslužim Vaše štilizacije — Vaša proti-državnost in protinacionalnost, ki jo zakrivate pod plašč jugoslovenskega t. j. centralističnega stremljenja, o katerem je znano, da ga ljudje okoli Vašega lista redijo samo, ker bi so z njegovo pomočjo rad' obdržali na krmilu. Vi ste danes ».Tugoslaveni« zgolj iz strankarskih nagibov in interesov, a no iz patriotizma, kér če bi bili le-to, potem bi stali danes tudi Vi v taboru ogromne večine slovenskega naroda, a ne — da govorim zopet z Vašimi besedami — zavrgli tradicij, kakor so jih učili naši veliki možje. Vi pravite, da je za nas jugosloven-ska država in njena nacija vrhunec slovenskega nacionalizma, in da ste srečni, da je slovenski čut v jugoslovenski državni in nacionalni zavesti dobil svoj vrhunec slovenskega nacionalizma, zakaj niste tam, kjer je danes vse, kar resnično slovensko čuti, in kjer je jugoslovanska državna in narodna zavest čisto naravna in samoobsebi umi ji va stvar, ki ne potrebuje nobenega povdarjanja, ne razlaganja, no zagovarjanja? Zakaj se potem upirate državni tvorbi, v kateri bi slovenski čut našel popolno zadovoljstvo, zadobila jugoslovanska zavest svoj naravni razmah, država pa pravo življenjsko silo, ki jo danes nima?! No, na kraju kraja — čast in hvala iVam! — sami priznavate, da je sedanji Be*. ga 'državni ustroj, v čegar obrano kličete nad nas vislice, puške in celo pest So-kolsko — zlo, a krivdo vsega zla zvračate na »nesposobno, nemarljivo in brezdelno inteligenco« in pišete: »Indolence slovenskih ouitsiderjev je povzročila da so Srbi zaman čakali v Belgradu na pomoč treznih, kulturnih Slovencev in da so morali sami urejevati državo. Slovenski ouitsider je tisti, ki se je izločil sam, prostovoljno, namenoma, sainohotno iz javnega življenja in ki je trudapolno, na- Eorno, težko bridko in vseprej kakor valežno javno delo odbil od sebe.« .Temu nasproti konstatiram: 1. da Vi pri vsaki priliki oznanjate, da ste glasilo slovenske inteligence, a da so v nasprotnih taborih samo neuke in neumne mase — torej se po Vaši trditvi tista »nesposobna, nemarljiva, brezdelna« inteligenca nahaja v Vašem taboru; 2. ni res da so Srbi zaman čakali v Belgradu na pomoč treznih, kulturnih Slovencev in da so morali sami urejevati državo; ampak znano je, da so Srbom rav pridno pomagali urejevati državo lovenei à la gg. Kramor, Žerjav, Kukovec & (Jo., ki so se po pripovedovanju Srbov najbolj zavzemali za centralizem, — torej so po Vaših besedah to samo ne-trezni in nekulturni Slovenci; 3. ni res, da se je slovenski ouitsider izločil sam, prostovoljno itd. iz javnega živi jen ja, in odbil od sebe javno delo, temveč res je, da slovenskega ouitsider- i'a, ki ni hotel trobiti v centralistični rog, : javnemu delu in urejevanju države sploh niso pripustili nego ga odrinili, in da ta slovenski ouitsider še vedno željno čaka, kdaj bo mogel tudi on sodelovati. Seveda pri sedanjem državolomnem sistemu sodelovati ne bi hotel ni za zlate pare. Slovenski Ouitsider. Politične vesti. -f Narodni interesi. Pod pretvezo, da ščitijo narodne in državne interese, uganjajo demokrati v Sloveniji in dete demokratske stranke, organizacija «jugoslovanskih nacionalistov«, politične orgije. Vzeli so nacionalno čuvstvovanje v zakup b kdor ne soglaša z njihovimi političnimi in nacionalnimi pustolovščinami, ga krstijo za protinarodni in protidržavni element Mi smo trdili, da njihova nacionalna politika ni vredna piškavega oreha in da je za Slovence in državo pogubonosna, nasprotno politika SLS odgovarja interesom tako slovenskega naroda kakor države. V štev, 12. «Nove Evrope« se je oglasil g. dr, Leonid Pitamic, brez vsakega dvoma objektiven presojevalec, z dvema razpravama (Razgraničenje države in Naša severna meja), v katerih opisuje delo razmejitvene komisije na naši severni meji in raz-; pravlja o zaščiti obmejnih krajev Slove-1 nije. G. Pitamic prihaja v svojem vseskozi stvarnem izvajanju do zaključka, da se nemštvo oziroma nemškutarstvo na Štajerskem pod svojim gospodarskim razmahom krepi in prodira, da je marsikatera slovenska firma le krinka, pod katero se skriva nemški kapital in nemški sotrudni-ki, da je vsako nasilno postopanje proti temu pojavu nevarno in krivično, da pa ne smemo renegatstva umetno gojiti. Tako umetno in nevarno sredstvo je občinski volivni red (v kolikor so ga demokrati iz-premenili), ki daje relativno najmočnejši stranki ne le absolutno, temveč kvalificirano večino. Sem spada dalje kreiranje posebnih oblasti na Štajerskem. Zato je edino prava politika tudi na naši severni meji pravična doslednost in dosledna pravičnost, najslabša politika pa nasilje na eni strani in umetno favoriziranje narodnega odpadništva na drugi strani. Če je po vidovdanski ustavi ustanovitev dveh oblasti v Sloveniji neizogibna, se bo morala pač ustava spremeniti. Pripušča pa možnost, da se ustanovi v Mariboru ali v Celju ekspozitura pokrajinske politične oblasti v Ljubljani z obligatornimi uradnimi dnevi ljubljanskega pokrajinskega šefa v Mariboru, torej nekoliko spremenjeni predlog g. dvornega svetnika Šukljeja v našem listu. Tudi tehtna beseda g. dr, Pi-tamica o tej stvari potrjuje, da je bila politika SLS pravilna. -f- Le čevlje sodi naj kopitar! V »Slovenskem Narodu« daje nekdo Hrvatom nauke. To veselje se lahko vsakomur privošči, kdor razmere res pozna. »Narodov« člankar jih pa čisto nič ne, sicer ne bi tako omalovaževal avtonomije, ki jo je Hrvatska svojčas imela. Bila je to v formalnopravnem oziru taka avtonomija, kakor je ni imela nobena druga dežela v monarhiji in je v mnogih ozirih bila tako široka kakor ona bivših nemških zveznih držav. Bila pa je tudi dejansko velikega pomena in hrvatski sabori ali pa tudi samo »varmedžije« so bili faktor, preko katerega je bilo jako težko iti. »Narodov« člankar bržčas nikoli ni imel v roki kakšne zgodovine hrvatske kraljevine, sicer bi tudi ne trdil, da je bil vsak ban kratkomalo tuj eksponent. Bilo je veliko banov, ki so dali tako Pešti kakor Dunaju jako trde orehe zobati in kojih narodna zavest ostane za veko zapisana v jugoslovanski zgodovini. Da so so hrvatski av- Ш^ТГТТЖТЕГГ ---а&м filHB K tonomistićni nastopi, ki so т notranjem odra bili naravnost neodvsni, Sčasoma udinjali peštanskeinu centralizma, je kriva taista hrvatska inteligenca, ki jc takrat prodajala nvoj narod budimpcStnnski magnatokraeiji, danes ga pn belgrajski čaršiji. Vsi izdajavci hrvatskega naroda pod Štefanovo krono so danes najnnvdtiiSonojši jugoslovanski demokrati. Če bi pa bil vladal v zagrebškem saboru hrvatski seljak, bi nikoli ne bilo Khun-Hedervarvja. -f V čem je »Slov. Narod« dosleden. Kn stalen neizpremenljiv znak »Narod« vendar ima, vsak dan namreč koga denun-cira.Danes n. pr. je naznanil gospodu drž. pravdniku kar vse učitelje, pristaše SLS, Id da gazijo svojo prisego kralju,, dinastiji in državi že samo s tem, da niso pri narod-nonapredni ali demokratski stranki. Bebcu nikoli ne manjka dokazov, tako tudi ne »Narodu«, seveda so ti dokazi njegovega bebstva vredni. SLS namreč, tako piše »Narod«, ministre Jugoslavije smatra samo za j»takozvane« ministre, kralja samo za »srbskega« kralja, dinastijo za »krivoversko«, državno upravo za »ničvredno«, itd. itd. — Kdor to piše, gotovo nima v redu takozvane ščitne žleze, koje normalno delovanje je, kakor je znano, neobhodno potrebno za zdravo funkcioniranje možgan. — Ali gospodov, kakor so dr. Ravnihar, dr. Tavčar, dr. Vodušek in dr. ТтШег, ki imajo odločilno besedo pri tem listu, ni nič sram take idiotske pisave? 4- Intrige na dvoru. »Vreme« poroča fe radikalskih krogov: »Mi vemo pozitivno, da je g. Sv. Pribičevič že pred 13 dnevi kroni svetoval, naj reši krizo brez parlamenta. V tem smislu je on stalno deloval. Dobili pa smo obvestilo z najvišjega mesta, da se nc misli kreniti na pot, ki jo je predlagal Sv. Pribičevič. Radikalna stranka se bo vsem takim poskusom odločno uprla.« 4-«Hajka« in Belgrad. Pred nekaj inevi se je belgrajsko «Vreme« precej obregnilo na one liste — med te spadamo tudi mi — ki so nekoliko bolj na debelo potipali proslulo belgrajsko «cincarijo«. Takrat se je «Vreme« povzpelo do trditve, da je «belgrajska čaršija in belgrajska «po-rodica« isto, kar je srbski narod!« Na ta izvajanja «Vremena« odgovarja zagrebška «Slobodna Tribuna« prav umestno to-le: «Ugledni srbski zgodovinarji so dokazali, da je skoro vsa belgrajska "čaršija« (veliki trgovci) cincarskega izvora. Sicer res prevladuje danes v Belgradu narodni element, toda čaršija hoče vsemu udariti svoj Dnevne novice, — Prihodnja številka »Slovenca« izi-Je, ker na dan 1. maja počiva delo v tiskarni, še-le v četrtek, 3. maja. — Kmetske zvezo sodnih okrajev Novo mesto, Trebnje, žužeraberk, Črnomelj in Metlika prosimo, da tekom meseca maja skličejo občne zbore, če jih v preteklem letu niso imele. Zadnjič smo razposlali okrožnico župnijam, kjer K. Z. še ni. Gospodje, naj nam blagovolijo prej ko mogoče sporočiti, kdaj bi se mogla K. Z. v kateri fari ustanoviti. Tajništvo SLS Novo mesto. — Od nepolitika smo prejeli to-le eodbo o orjunskem gibanju: Mimogrede sem poslušal sodbe o najnovejšem tako-zvanem orjunskem gibanju med mlado generacijo. Večinoma ta način »patriotizma« vsi obsojajo, — seveda bolj na tihem. Kaj bi rekel človek, ki vse le od strani gleda? Mladini sami bi ne zameril. Zakaj ne? Zato ne, ker se nasplošno ne zaveda, kam se utegne ta stvar izprvreči. Tudi je treba vpoštevati idealno stremljenje, ki je mladim ljudem vrojeno, dasi je v tem slučaju idealnost le umetno in od zunaj narejena, umišljena, torej zmotna. Krivdo na tem nosijo liberalni listi in centralistični osamljenci med slovenskim ljudstvom, ki napenjajo vse sile, da bi se ne pogreznili v političnem valov-ju. V dosego tega namena so se oprijeli vseh sredstev, tudi zlorabljanja mladostnih, gorkokrvnih oseb, ki se pač ne zavedajo, kako usodno odgovornost si načrtujejo, -če bi sedanja gonja imela žn-iostne posledice na življenju ali lastnini slovenskega prebivalstva. Zato pa vsa — vsaj vsa trezna in razsodna — javnost Kraja in z gnevom zavrača vse one odgovorne činitelje, ki povzročajo in palijo nevarn« iskre med mirnimi Slovenci, ki astvarjajo anarhijo ter ogrožajo narodno imetje^ iu osebno svobodo med nami. Če bi prišlo do nesreč, na koga se bo vse svrniloi! Povejte mladim vročekrvni-kom vsi, ki ljubite svoj roc! in vas ne zadene očitek narodnega odpadništva, da ga ni na slovenskih tleh količkaj veljavnega človeka, ki bi ne bil za skupno domovino SHS. Povejte, da so najiskrenej-si domoljubi in patriotje tisti, ki žeie «lovenski domovini ohraniti ne le ime, marveč tudi vse avtonomne pravice, ki ji gredo (v okviru skupne države) na verskem, kulturnem, jezikovnem in gospodarskem polju. — če vidi kdo rešitev in srečo širše domovine v avtonomnih ciljih treh narodov, če te cilje zasleduje s pravo domorodno ljubeznijo, naj se mu z »d u li a svetlim mečem« diokaže. da ie na pečat. To čutijo tudi Srbi sami. Čaršija hoče napolniti s svojim duhom vso našo politiko, in za to je našla dovolj E okornih agentov (n. pr. slovenske demo-rate, op. ur.). Čaršije pa ne vodijo idealni motivi, ampak njena samogoltnost... Pri vsej stvari ne gre za dilentatizem,ampak za zlobne namene. Ni diletantizem, če mora Narodna banka služiti le interesom čaršije. Ni diletantizem, če mora služiti Državna hipotekama banka le interesom čaršije. Ravno sedaj išče država posojilo v Švici za Hipotekarno banko («Upravo fondova«), ki naj pokrije predvsem potrebe Belgrajčanov ... Ravno take stvari povzročajo nezadovoljstvo in zato se «vreme« naj nikar ne čudi, če vidi široka javnost v čaršiji nevarnost za državo.« — Tem izvajanjem «Slobodne Tribune nimamo ničesar pristaviti. Res je vse od prve do zadnje besede. Zato pa vpijejo baš sedaj vsi v službi «čaršije« oziroma «porodice« stoječi listi na «prečane« kot divji, ker vidijo, da «prečani« spregledujejo — iz-vzemši seveda slovenske demokrate okoli «Naroda« in «Jutra«. -f- Francoski glasovi o sedanji krizi. O zadnji krizi sta pisala dva ugledna francoska lista «Journal des Débats« in «Revue des deux mondes«. «Journal des Débats« je pisal bolj v «belgrajskem« smislu, zato njegovih izvajanj ni vredno ponati-skovati, ker itak vemo iz pravega originala, kaj rrrisli in pravi Belgrad. Zanimivejše pa je, kaj piše v «Revue des deux mondes" sloviti René Pinon: «Alarmantni znaki se pojavljajo v izidu volitev z dne 18. marca. Značaj strank je v glavnem re-gionalističen (pokrajinski), plenfenski, verski in krvni. Stapanje različnih elementov jugoslovanskih ni napredovalo: 111 poslancev energično zahteva revizijo ustave v smislu avtonomizma in federalizma. To je uspeh politike pretiranega centralizma, nespretnega in nesrečnega unitarizma, ki ne upošteva niti verske svobode ... Še je čas, da se reši edinstvo treh vej jugoslovanskega debla, toda čas je tudi, da se spremene vladne metode ... Francozi, ki so bili od nekdaj prijatelji Jugoslovanov, imajo pravico, da povedo, da jugoslovanskega edinstva ni stvorila samo moč srbskega orožja, ampak tudi prostovoljni pristanek plemen s podporo zaveznikov ... Ako hočejo, da bo edinstvo dolgotrajno, ne sme biti s silo vbito v glavo, ampak sprejeto od src.« — Čitanje članka gosp. René Pinona toplo priporočamo «Narodu« 1 in «Jutru«. napačni poti. Če misli kdo drugi, da skupni domovini na kak drug način bolje služi, čc misli, da je blagor domovine za-siguran v kaki drugačni formi — svobodno; naj dokaze! Terorizirati prepričanja celokupnega naroda z brahijalno silo — je zadnji in liajslabejši argument, ki sam sebe uniči. Zato — videant oonsules! — Davčne številke citira «Slovenec«. To «Jutru« ni prav, «Jutro« je mnenja, da so vse od nas navedene številke napačne, vse jc izmišljeno narejeno samo zato, da si «olajšamo zagrebški greh«. V naših številkah «ni temeljitosti in ni objektivnosti«, kajti vse, kar mi porabimo, plača samo Srbija in Belgrad. Srbija je plačala, kakor pravi «Jutro«, 1. 1919. 12 milijonov dinarjev davka, 1. 1923. pa že v prvih šestih mesecih 72 milijonov dinarjev. Da je maj šele peti mesec, to nič ne stori. Državni nameščenci stanejo državo letno 3 milijarde, od katerih dobe uradniki v Sloveniji najmanj 300 milijonov, pravi «Jutro«. Tega pa le niti «Jutro« ne trdi, da plača te 3 milijarde — Srbija in Belgrad, ampak «država«. Sploh vse, kar je povedal «Slovenec«, je «igra s številkami«. Da, priznamo, igra je to, ampak za Slovenijo jako žalostna igra. Številke,, ki jih navaja «Slovenec«, niso iz mezinca izsesane, ampak temelje na solidnih in zelo natančno ugotovljenih podatkih. Dalje mi tudi nimamo nobenega interesa «igrati sc s številkami«, kakor se «Jutro« res igra, ker je nam na tem, da se enkrat za vselej točno ugotovi, kdo pije in kdo plača. «Jutro« pa ima namen, vedno in vedno zagotavljati, da je Slovenija pasivna, ker hoče na tej predpostavki zidati dalje, namreč da Slovenija mora pred Belgradom tudi iz finančnih ozirov na kolena, samo da bi sloven-s k i demokratje s pomočjo Belgrada in pod vzvišeno patronanco Sv. Pribičeviča mogli tepsti slovenske «klerikalce«. «Slovenec že mori Slovenca brata« — je zapisal Prešeren, «Jutro« ga pa še sramoti poleg ubijanja, V toliko so slovenski «na-prednjaki« napredovali od onih, ki jih opisuje Prešeren. — Povišane cene za premog. Prejšnje čase, ko so hoteli premog podražiti, so bile velike debate v naši javnosti in se ni pustilo Trboveljski premogokopni družbi kar meni nič tebi nič povišati cene za premog. V tej kampanji ae je predvsem odlikval «Slovenski Narod«, Odkar pa jc prešla Trboveljska premogokopna družba v sfero Praprotnikove banke, se cene pre moga st c,pr.jcrna zvišujejo, ue da bi demr kratski listi zinili besedice. Dne 1. man se je premog vseh vrst podražil za ok 10 odstokpv, s 1. majem 'pa za 16 odtf ai- kov. Naročnike so pa čisto enostavno avt-zirali, da so se cene zvišale vsled tega, ker so se zvišale delavske mezde; kdaj so se zvišale in za koliko, to pa se nc ve. Poživljamo pokrajinsko upravo, da ic za to zanima! — 1. maj no Češkoslovaškem, češkoslovaško naučno ministrstvo je objavilo odlok, dn je 1. maj pouka prost dan. — Umor. Grozen dogodek se je izvršil v Polomu (Ebenthal). Zupan J. Lobe, posestnik in gostilničar v polomu je z lovsko puško ustrelil svojo ženo na dvorišču svoje hiše. Zadel jo je v srce, da je bila na mestu mrtva. Pokojna je bila domia iz Tržiča, blaga skrbna mati 4 otročičev, bila je v blagoslovljenem stanu. Kaj je moža nagnilo do tega strašnega dejanja, bo pokazala preiskava; bil pa je zelo vdan alkoholu. Isti čas je sin mesarja Pestla pri Stari Cerkvi oklal dva Slovenca v Seču, da so ju morali prepeljati v bolnico. Zopet alkohol. — °4epe in polslepa otroke jo do 10. maja prijavili v mestnem ekspert i tu na magistratu, da se jim omogoči potrebna šolska naobrazba. — Prosvetno drnštvo na Homm vprizori v nedeljo, dne 6. maja ob pol 4. popoldne igro iz Kristusovih časov >Ben Hurt. Ker je igra zelo zanimiva in ena izmed najlepših zgodovinskih iger in bo nudila obilo zabavo, so vsi prijatelji dramatičnih predstav vljudno vabljeni. — Za kopališče Pistyan je dovolilo češkoslovaško zunanje ministrstvo 50 odstot. znižanja vi-uma za vse goste iz Jugoslavije, ako tozadevno prosijo pri zahtevi vizuma. — Opozarjamo na ogla« tvrdke Sobu-ster v današnjem listu. — Za avtimobiliste. Naše nvtomobiliste opozarjamo, da se podjetje .Tugo-Auto dr. z o. z. preseli v svoje lastne prostore v Ljubljani, Dunajska resta št. 36 (nasproti mitnici). Podjetje je strokovno kar najbolje urejeno ter more zadostiti vsem avtomobilističnim potrebam. Več v oglasu. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 novice. š Maribor. Pri tvrdki Dervošek v Leitersbergu so se vršila zadnji teden pogajanja med delavstvom in podjetnikom za zboljšanje plač. Vse delavstvo je pristopilo pretekli teden k Jugoslovanski strokovni zvezi ter naprosilo organizacijo in poslanca Žebota za posredovanje. Včeraj dopoldne so se vršila končna pogajanja- ki so ugodno uspela. Podjetnik je zvišal plače za 15 odstotkov. š Otvoritev telefonske centralo v ,A parah. Pri pošti Apače je bila otverjena dne 28. marca t. L telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet r. omejeno dnevno službo. Rrzojavke iz Apač ln za Apače se posrodujejo po telefonu. g .Tnbilej dela. Te dni praznuje znana tovarna nogavic in pletenin M. Franzl in sinovi v Ljubljani na Privozu št. 10 petin tridesetletnico svojega obstoja. Ta tvrdka je prva in najstarejša te vrste v Sloveniji in najbolj priljubljena pri vseh trgovcih radi svojih solidnih izdelkov in zmernih cen, .»to tudi krije potrebe ljubljanskih trgovcev groni-stov ln Slovenije skoraj S3ma. Tovarna ima v obratu vse nove modele in stroje na ročni in motorni pogon Vkljub veliki konkurenci inozemstva in tukajšnjih obrtni in davčni oblasti nr prijavljenih izdelovalcev je tvrdka M. Franzl in sinovi povsod tako vpeljana, da zahtevajo po trgovinah podeželski odjemalci Ie >Franzlnove< nogavice, ker so jim najbolj trpežne in vsled trga najcenejše. Tvrdki iskreno čestitamo k jubileju in želimo, dn bi se razvijala še nadalje tako lepo kot doslej ter jo najtoplejše priporočamo. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče егпе: pšenica 455 Din, ječmen 320 Din, oves 290 Din, Subotica 290 Din, koruza 257.50—26X50 Din, pšenična moka št. 0 670- 690 Din, št. 2 650 Din, štev. 6 595 Din, št. 7 450 Din, mekinje 155 Din. — Tendenca mirna. g Kaznovani trgovci in denarni zavodi vsled prestopka v poslovanju z devizami ta valutami. Finančni ministsr je kaznoval vsled prestopka v poslovanju z devizami in valutami sledeče denarne zavode odnosno trgovce: Stjepan Komarić, trgovec iz Cirkventce, za 3000 Din, Edvard Spicer, trgovec iz Zagreba, 25.000 Din, tvrdka Lidije Kosulić iz Pančeva 5000 Din, Štedno in kreditno «družen тг it Žombolja 10.000 Din ter trgovec Ant. Marka iz Kotora s 1000 Dïn. g Državni kurz tujemu denarju ta mesec ma| je določen sledeče: napoTeondor 336 Din, zlata turška lira 413 Din, angleški funt 442 D. dolar 95 Din, 100 franc, frankov 631 Din, 100 švic. frankov 1750 Din, 100 drahem 112 Din, 100 Br 470 Dla, 100 mark 0.37 Din, 100 čsl. K 283 Din, 100 o. kron 1.90 Din, 100 lei 45 D. 100 bolg. levov 72 Din, 100 peset t.458 Din, 100 hoL goldinarjev 3.724 Din, 100 danskih kron 1.798 Din, 100 a. kron 0.13 Din, 100 polj. mark 0.23 Dtn. — Po teh kurzih se bo vršil 'i obraCun glede pristaniških pristojbin. g »Telegrafijac, češkoslovaška tvorniea zn br-хчш io telefonsko aparate, delniška družba v Pragi, je imela dne 23. aprila evoj občni /i>or ob navzočnosti ministrskega svetnika Pare. Zaradi poostrene konkurence in splošne gospodarske krize, se je boril obrat z velikimi težkočami. Kljub temu se je upravi posrečilo, doseči skoraj ieti uspeh kakor prej to leto, k temu pa je pripomogla zlasti rvišana ekspertna delavnost te delniške družbe/ čisti dobiček znaša 1,030.546 č. K. Izplačala se bo 10 odstot. dividenda, t. j. 20. č. k. na delnico. BORZA. Curih, 30. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 0J02.'), Berlin 0.0186, Italija 27.10. London 25.56. Newyork 55Ш, Pariz 37.20, Praga 16.3750. Dunaj (1.007725, Sofija -1.10. Belgrad 5.69, Varšava 0.0117. Holl. 215.45. — Valute: n. a. K 0.007725. Dunaj, 30. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 71025, Pariz 4784, Praga 2117, Ziirich 128S5, Sofija 527.50, Beigrad 739, VarSava 1.50. Zagreb, 30. aprila- (Izv.) Devi/.e: Pošta 1.84, Berlin 0.3275—(Ш50. Ttalija 4.79-4.81. London 451—'151.75, Newyork (98.50) 96.75-97.50, Pariz 6.5750—6.6250, Praga 2.89 -2.91, j')u-naj 0.1365—0.1375, Ziirich 17.70-17.75. Bukarešt 46.50—47.50, Varšava 0.21—0.2150. — Valu, te: lira. 4.73—4.75, dolar 95—95.75, fr. frank 6.50—6.55, n. a. K 0.1360—0.1370. lj Fiasko orjunaške manifestacije* Od Svetozarja Pribičeviča naročena manifestacija sile in moči Orjune v državi je v nedeljo v Ljubljani doživela popoln fiasko, tako da je pokazalo vso klaver-nost te organizacije. Klavrno in s pobe-šenimi glavami, sprti med seboj so se vračali iz Ljubljane sem došli Orjunaši z j dežele. Po gostobesednih in bahaških poročilih »Orjune« so mislili, da bodo Orjunaši Ljubljano kar preplavili in v prah zdrobili. Ko so pa prišli v Ljubljano, se je z Orjunaši izven Ljubljane vred zbralo okrog 130 mladenčev, večinoma j>od 15. letom, torej odrasla otročad iz gimnazij, trgovske šole, srednje teh. šolo itd.4, je korakala brez vsakega navdušenja, potlačena v Zvezdo na manifestacijo. Eden je, nosil prepasan revolver, kar policija ni videla, oziroma ni smela videti. Zvezdo so si izbrali mladenei, ker je bit tam napovedan promenadni koncert, ki1 ;ie vedno dobro obiskan. Tako so mislili dobiti mnogo »manifestantov«. Občinstvo pa se je jezilo, cla so mu kvarili govorniki, ki se sicer niso prav nič slišali, vžitek koncerta. Če mladina hoče imeti svoje kolofoktarije, naj si izbere zeleno jamo ali kakršenkoli prostor, naj pa ne moti koncertov, za katere je občinstvo godbi dravske divizije zelo hvaležno. Videlo se je, da se odrasli ljudje sramujejo» v javnosti pretepaške »Orjune« in so se njeni pogoreli »manifestaciji« odtegnili. Samo »Slov. Narod« je videl »veliko manifestacijo«. »Oblastni odbor Orjune za Slovenijo« je odposlal v imenu teh 130 mladenčev na »veliki nacionalistični miting« v Belgradu pozdravno brzojavko za 15.000 organiziranih nacionalistov. Po tej popolnoma neuspeli manifestaciji so se Orjunaši takoj razšli, ker jih je bilo sram, v sprevodu po Ljubljani kazati teh 130 — pardon 15.000 manifestantov, v razne gostilne, odkoder so v temni noči zopet prilezli na ulico, kar jih ni odšlo iz Ljubljane. Napadli so več pasantov. Tudi v Celju se je or,junaška mladina vedla nasilno in oblastno. Prehod pod južno železnico v mesto pri Voglajni je zasedla, zabranila ljudem vsak prehod, ter je ovirala promet in se vadila v streljanju. Kako dolgo ho ta mladina še terorizirala pošteno javnost, ne da bi oblast z mezincem ganila? lj Napad »Orjune« na mirnega gosta. V noči od nedelje na pondeljek so Orjunci prod hotelom Štrukelj v Dalmatinovi ulici pretepli arhitekta Belca, kateri je pri Štruklju prenočeval. Belec je zvečer večerjal pri Štruklju in se ni zmo nil za pesmi, ki so jih Orjunci prepevali in tudi ni med njihovim petjem vstajal, kar je zbudilo jezo na Belca. Po večerji jc Belec odšel nič hudega sluteč v kavarno, medtem so pa Orjunci čakali nanj. Ko se je Belec vračal ob 1. uri zjutraj spat, so ga Orjunci napadli in pretepli. Po naših informacijah je bila navzoča pri pretepu tudi policija, ki je pa svoje poslovanje baje omejevala nn to, da .je legitimirala voditelja orjunskih napadalcev, ki sta bila, kakor se nam zatrjuje, inženjer Redek in akademik Janičj Več. ljudi, ki so bili nadlegovnni |>o or-junaških kričečih, nom je zatrjevalo, da jje bila policija proti Or ju našem precej pasivna, kar si razlagamo iz okolnosli, da so Orjunaši oboroženi s samokresi in z ročnimi granatami, a policija le s sabljami in s samokresi, morda pa tudi ni« ma naloga za potrebno energično po stopanje. lj Na naslov gradbene dirckcije. Ljub» Ijančani se z vsemi silami borijo, da bi se odstranile z ljubljanskega polja smodil iš« niče, ki pomenijo veliko nevarnost posebno za bližno okolico. Sedaj se nam ohH-i nova nevarnost. V trikelu tik med kamniško železnico m Vodovodno sesto par sto korakov od mestnega vodovoda v Klečah namerava neka čifutska tvrdkn iz Zagreba zgraditi velika skladišča za petrolej in bencin. Čudimo se, da sta mogli železnica in občina Ježica privoliti v to. Ljubljansko 8mm тттпгтт mestne občine pa menda niti vpraSali niso. Ker je gradbena direkcija svoj čas prepovedala graditi bise v tem okolišu, bo menda vendar tudi sedaj nastopila proti zgradbi takega skladišča na kraju, kjer je najlepši prostor za razvoj mesta. Sicer jo j>a tudi ljubljanski vodovod v nevarnosti. lj Nabava novih zvonov 7л podromo c.er-Jrev sv. Jerneja v Spodnji Šiški. Kakor drugod, tako se je tudi v Spodnji Šiški začutila nujna potreba nabave novih zvonov, katere nam je ugrabila vojna. V to avrho sc je v nedeljo, 29. t. m., te pri jutrani službi božji fa-ranom razložila s prižnice ta zadeva; ravno tako pri sv. maši oh 10. uri. Katehet p. Benei Krakar jo v svojem vabilu izvajal sledeče: Človeku, ki je od rojstva v svojem domačem krajjn 20, 30 ali celo več let, se zdi v drugem kraju tuja, ne more se udomačiti in uživeti, preveč je zrasel z domačijo v eno celoto; ravno tako se godi nam Siškarjem: Smo siccr doma, a pogrešamo milih glasov пмот, ki so nam oznanjali vesele dogodke, ki so pa tndi spremljala вабр drage na zadnji poti. Vsaka hribovska vas si je žc omislila rvonove, m »ni Šiškarjl, ki smo vedno рггсеј dali na Kvoj ponos naj bi zaostajali? Ncl Zato se utrni mo, sestavimo odbor delovnih mož in pokažimo, da nismo zadnji. — Govornik je nato povabil n asestanek vse navzoče brez razlike političnega prepričanja — ker kristjani smo vsđ —, da se sestavi tozadeven odbor. Siškarji so se — vsa čast — zbrali v obilnem številu, in iz zastopnikov hišnih posestnikov, kmetovalcev, uradnikov, obrtnikov in železničarjev »c je Izbrel odbor, ki je prevzel častno nalogo, da nabavi podružnici sv. Jerneja še letos nove bronast« zvonove. Predsednik odbora jc g. Jernej Štele, posestnik in vinski trgovec. Podpisani odbor daje to dejstvo na znanje občinstvu in vsem prijateljem Siškarjev, da to akcijo po možnosti podpirajo in se potrudijo, da se v kratkem tudi uresniči. — Odbor. lj Konvmiint. V sredo. 2. mata, oh petih po- Vvoldne sestanek katehetov. Nn sporedu je nadaljevanje zadnjega referata. — Hkrati se določijo dnevi za prejem sv. zakramentov. lj Poroka. V cerkvi sv. Petra se je v nedeljo, dne 29. aprila t. L poročil gosp. Avgust II a b j a n % gdč. Tončko S t o r o v o. lj Da so ustreže kupujofemn ob?in?tvn, je premij trgovcev odredil, da bodo danes vse trgovine odprte od 8.— 10_, potem pa se zapro ia cel dan. — Načelnik gremija. lj Zveza za tajski promet (Tourist-Ottice) se Je preselila iz dosedanjih prostorov Dunajska cesta 18 na Velesejm, Goeposvetska cesta paviljon D, kjer začasno do nadaljnjega uraduje. lj VIL sestanek rnanstvnnega odseka Slov. fcdraTniškejra društva v Ljnbljani se vrši v sredo, dne 2. maja ob 5. popoldne v predavalnici bolnice aa ženske bolezni. Ddnevni red: Ginekološko-po-Irodniške demonstracije. lj Državni nameščenci zlasti pisarniški Sluge Južne in državne železnice so vabljeni na sestanek v Rokodelskem domu v sredo 2. maja ob 7. zve-ïier. Poročata podžupan dr. S t a n o v n i k in obč. Svetnik Jože Pire. — Vsi polnoštevilno! — Odbor. lj 1. maj na Rotnikn. Operni zbor nar. gleda-*iSSa v Ljubljani priredi na ta dan običajni maj-nižki izlet na Rožnik. Ob 9. bo sv. maša pri kateri sodeluje celokupni operni zbor. Po maši prosta zabava s petjem in godbo. Na tn izlet se p. n. občinstvo in vsi prijatelji gled. igralcev vljudno vabijo. Met se vrši ob vsakem vremenu. lj Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 2. maja t. 1. ob 20. nri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, «lesno. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Mastnak, delavec, 28 let. — Rudolf Repnik, rejenee, 2 meseca. — Gabrijela Prijatelj, sirota, 2 meseca. Ivan Rožman, poročnik, 50 let — Marija Trojar, sirota, poldrugo leta — Miroslav Košenina, hiralček, 8 let. — Josip Vovk, občinski ubožec, 79 let. — Fran Tavčar, sin držav, mojstra, 8 dni. — Fran Fink, delavec, 29 let — Maks Šimenc, dijak, 18 let. — Emilija Segulin, sirota, 4 mesece. — Stanko Tudjina, železničarjev Km, 2 meseca. — Danilo Kovač, laborantov sin, 6 tednov. — Frančiška T.ukež, žena pošt. račun, ofici-jala, 28 let — Josip Kovači?, uradni sluga v p., fil 3«t. — Marija Tovornik, novinka pri usmiljenkah, 22 let — Uršula Kobale, bolniška sestra, 59 let. lj »Jas sem tle »Orjonec!« je kričal v nedeljo T*wioči v Jeranovi ulici znani bivši fijakarslri pomočnik Adolf Šventnnr in tolkel po vratih. Gospodinja, krepka Trnovčanka, katere mož je pred do- hro ero вИавим Dolfejn pri SoklHra drastično e povdnrkom namignil, nej preveč ne sitnari, ri je 1 Sla »Orjunca« ogledat in mu je na trnovski nafein zavezala jezik, kar je Dotfeju tako imponiralo, da je utihnil. Polivali so ga z mrzlo vodo, toda Orju-nec se ni ganil. Sli so policiji naznanit, da jo Dolfe najbrž mi tov, pripeljal se je celo rešilni voz, toda ko eo ljudje odšli, je Dolfe vstal od mrtvih in hitel m-nîh krač na stražnico, pred katero ga je čakal rešilni voz. >0, kar v bolnišnico me peljite, vožnjo bom že plačal!« je zaklical Dolfe, toda magistralni organ, kateri spremlja rešilni voz, si je ogledal Dolfeta od nog do glave in mu končno naznanil svoj sklep: >Po navodilih smem le >težke< slučaje peljati v bolnišnico Vi pe imate tako bolezen, da boste zdravi kakor riba, ko se boste pre-spalitc In brez »Orjunca« sta konja odpeljala rezilni voz v »Mestni Dom« nazaj. lj Šivalni tefajj priredi Zveza delavk v Krekovi prosveti. Pričetek 2. maja ob pol 7. »večer. lj Bistra, kristalno Hsta roda, planinski zrak in skrbna priprava napravijo »Pekateto« za to, kar so: prava delikatesa. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Ij »Kino Ideal« predvaja senzacija Rim v treh delih »Doživljaji Robinsonr. Cnraoe«, v kateri igri igra glavno vlogo znani igralec Han-y Myers. Film je sestavljen temeljem enako se glasečega romana od znanega angleškega romanopisce Daniela Defoe, ter je le priporočati vsakemu, da gi ga ogleda. Roman kot tak je preveden v vse kulturne jezike in je dosegel pisatelj * njim svetovno slavo. Ker je skoraj vsak inteligent v mladih letih ta roman bral. ga bode gotovo zanimalo istega videti v filmu. Slike so krasne, občudovanja vredni naravni posnetki in je dovoljeno obiskovanje tudi mladini. Predvajanje I. dela traja od 30. aprila do incl. 2 maja, П. dela od 3. do incl. 6 maja in П1. dela od 7. do inc.1. 9. maja t. 1. Glede na dolžino filma in pa dn se kolikor mogoče slike jasno in precizno kažejo, osobito pa da se predstave zamorejo točno ob naiiovodanem času vršiti, je vodstvo odredilo, da se vrši dveurni program, ter je pričetek prve predstave ob 3. uri, potem 5., 7. in 9. nri. Izrecno se opozori stariše, da je mladini dovoljen dostop sa-m< k prvima dvema predstavama, k zadnjima dvema pa ne. — klavno občinstvo se proei za točen dohod k predstavam, ker prihajanje med predstavo moti predstavo. 2589 lj Policijska kronika- Pavlini Matu« v Prisojni ulici št. 1 je bila ukradena listnica 7. vsebino 20—30 kron, 2 zlata prstana, okrašena z briljanti. Matnccva je oškodovana za oO.OOO kron. — Z dvorišča ua Starem trgu št. 9 je bila Josipini Predalić ukradena obleka, vredna 4000 kron. — V prenočišču Novi svet jo nekdo nkradel mehaniku Matiju Podjedn obleko in denar. Podjed je oškodovan za 3650 K._ Narodno gledišče. OPERA. Torek, t. maja: SEVILJSKI BRIVEC. — Red D. Sreda, 2. maja: Zaprto. Četrtek, 8. maja: Premiera fiajkovskega opere EVGEN1J ON JE GIN. — Red A. Petek, 4. maja: JANKO IN METKA. — Red K. Sobota, 5. maja: Gostovanje operne pevke Marte Pospišilove. CARMEN. — Izven. Nedelja, 6. maja: V korist Udruženju vojnih invalidov. ČAROSTRELEC. - Izven. DRAMA. Torek, 1. majn: Zaprto. Sreda, 2. maja: CRESNJEV VRT. — Red C. Četrtek, 3. maja: Zaprto. Petek, 4. maja: Premiera Shakespearjeve komedije KAR HOČETE. — Izven. Sobota, 5. maja: Ob štirih popoludno dijaško predstava po znižanih cenah: OTOK Ш STROGA. — Izven. Nedelja, fi. maja: OTHELLO. — Izven. Ponedeljek, 7. maja: KAR HOČETE. — Red P.. Pri predstavi opere »Sevlljski brivec« v torek, dno 1. maja poje volgo Figara g. Levar. Zdravstvo. JesicA pri Ljubljani. Zdravstveni odse.k za Slovenijo je otvoril zdravstveni pouk v sobolo zvečer na Ježici s predavanjem o čuvanju zdravja. Žrtve, ki jih vsako leto tudi v nnSa občini zahtevajo razne nalezljive bolezni in dejstvo, da v večini slučajev bolniki ravno vsled nepoučenosti iščejo zdravniško pomoč šele v zadnjem stadiju bolezni, priča, da so enaka predavanja zelo potrebna in hvaležni moramo biti zdravstvenemu odseku, da je prišel na to lepo idejo. Polna dvorana občinstva, Id je p.-izno sledilo zanimivemu pouku g. predavatelja, z lravstvenega nadzornik« dr. Ivo Pire a, kaže, da ljudstvo umova veliko važnost in potrebo Nravstvenega vouka, da hrepeni po njem. Gospod predavatelj je tekom predavanja predvsem sezna-njeval poslufealce z bacili kuge modernega čaoa — jetike, ki je vsaj v Jugoslaviji največja socialna knga, ki pomori în unflH ve? IJmJt nego vsaka (trupa nalozljtva bolezen. Na podlagi kinematografskih slik s kinoaparatom zdravstvenega odseka шап je predočil hitro razmnoževanje in prenašanje mikroorganizmov. Opozarjal je ne vollko nevarnost ki smo ji vedno izpostavljeni, ako ne ne ravnamo po najprimitivnejših pravilih higijene, bodisi v stanovanju ali na ulici. Ravno nesnažna in neprezračena stanovanja so največje domovaliSče In razmnoževn-ligče bacilov tuberkuloze. Poleg splošne snage je g. predavatelj priporočal utrditev in okrepitev telesa, bodisi » športom, bodisi s telovadbo. Pametna mladina nn poseda po zakajenih gostilnah, ampak poleti na sveži zrak! Opozoril nas je dalje na eno najnevarnejših prennSalk kužnih boleani — muho, ki Je ravno vsled naglega razmnoževanje — tekom enega meseca se razmnoži do SO milijonov — ena »zmed najnevarnejših sovražnikov zdravja. Poleg bacilov j etike, nas je g. predavatelj seznanil tndi z bacili tifusa in griže. — Gospodu predavatelju, ki )je na tahko umljiv način nudil ljudstvu potebna navodila, kako se je varovati in ubraniti nalezljivih bolezni, kakor tudi zdravstvenemu odseku, ki je omogočil začetek prekoristnih predavanj, Izrekamo najlepšo zalivalo. Želimo, da so prepotrebni zdravstveni pouk sistematično nadaljuje. Gotovo je, da bodo varnostne odredbe zdravnikov in oblastev Imele, popolen uspeh Ie. če jih bo ljudstvo dobro umevalo. Le tedaj, če se ho nudila ljudstvu prilika, da se pravočasno seznani z izvorom in povzročitelji kužnih bolezni, se jih bo moglo uspešno braniti in prihranjenih bo mnogo žrtev tako v zdravstvenem, kakor narodnogospodarskem oziru. — T. B. Prosveta. pr Šopek Marijinih pesmi, za soli, zbor In orgije zložil Josip Gruber, I/dala Jugoslovanska knjigarna. — Na 16 straneh prinaša »Šopek« osem krasnih, lahkih, jako melodijoznfh pesmi z ravno tako lepim slovenskim besedilom. Vsak glas ima dva samospeva, tako da pridejo vsi štirje, vsak po svoje, do veljave. Spremljevauje z orgijami je lahko. Kjerkoli so peli te pesmi, povsodi so naredile najlepši vtis. Z mnogih strani se je pojnvila želja, da bi te pesmi izšle v tisku, sedaj jih imamo. Narofé se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, partitura stane 20 D. — Glasovi bi silno podražili izdajo, zato se niso natisnili Za male zbore se lahko izpišejo, veliki zbori pa itak razpolagajo z razmnoževalnimi sredstvi. CrîovskS vestnik. Na Šmarno goro! Dne R. maja t. 1. na prvo majevo nedeljo (slučaju slabega vremena, na praznik Vnebohoda) priredimo šentviški Orli zopet ?let na priljubljeno božjo pot — v majniškem cvetju in zelenju nad vse krasno Šmarno goro. Spored bo v glavnem sledeči: Zjutraj po prihodu vlakov (ob pol osmih) skupni odhod iz kolodvora Št. Vid-Vižmarje z godbo na čelu. Ob pol desetih na gori služba božja s sodelovanjem godlje. Po končanem sv. opravilu tabor na Grmadi, fo taboru razhod in rargled okolice. Ob dvanajstih odhod z gore v Tacen h Koširju na skupni obed (samo za pri-glašence!). Po kosilu skušnja za nastop. Oh pol štirih pričetek javne telovadbe. Po telovadbi prosta T.abava. Cel čas igra polnoštevilna, dobro izvežbana viška godba. Ob tričetrt na so lem zvečer zaključek slavnosti in skupen odhod z godbo. Da ho rela prireditev čim sijajnejia in res prava manifestacija orlovske ideje, vabimo vse člane in članice, da se udeleže to pvireditve v krojih ev. tudi v narodnih nošah. Vse odseke, ki so dobili priglas-nice, prosimo, da iste točno izpolnijo in pravočasno vrnejo. Skupen obed bo zadosten. Cena 10 dinarjev. Za krepčflo ho dovolj preskrbljeno. — Nekateri odseki Se niso vrnili spolnjenfh priglas-nic. Nujno pozivamo, da to store nemudoma, ker je že skrajni čas! — Glede vremena veljaj: če bo v nedeljo deževalo, aH če bo dežja pričakovati s sigurnostjo še tekom dnev?, potem se prireditev preloži na praznik Vnebohoda (četrtek). Zanimanje «a /.let in prireditev je povsod živahno. — šentviška orlovska srenja. Na Viča so imeli 29. aprila drnštveno akademijo, pri kateri so sodelovali vsi društveni odseki. Tn teh je osem. To vam jc b'!a pisana akademija: godba, telovadba, petje, dcklamacije, žive slike, prizori, predstave. Godba je s štirimi točkami na odru in pozneje v dvorani pokazala, da je pridno porabila čas in je danes brezdvomno ena prvih naših društvenih godb. — Odsek Orel, Orlica in Pevski odsek so častno rešili svoje naloge. »Krekova prosveta« je vprizorila ljubki prizor »Iz tobačne tovarne*. — Veličastna je bila živa slika »Mati« odseka -Gospodinja«. —- Prvo mesto med lodseki si je pa priboril dramatični odsek /lasti r. »Zadnjo večerjo«. — Splošno je bila akademija kljub т|||цН mumtwusfftB netetj enotnega fes ; ličastnega. — Društva, posnemajte VKanet Učiteljski vestnik. Podrafenfea «Slom. sresec sa litijski dfcratj ima H. mak (softota) svoj redni občni zbor ob 1Q. uri dopoldne v St Vida pri Stični Ker zboruje istega dne v St Vidu tudi podružnica »Slom. svesec !za novomeški okraj, in so na dnevnem redu tri zelo zanimiva predavanja, pričakujemo obilne vde-ležbe. Podrobneje glej »Slovenec* s dne 27. apri> lal Vabimo tudi sosedne podružnice. —- Odbor. Turistika In sport NOGOMETNE TEKME 29. APRILA. Wacker, Mtinchen : Ilirija 7 : 3. Tekma med monakov6kim Wackerjem in našo Ilirijo je končala z zmago Wackorja. Ako se upošteva kvaliteta Wackerja, ki se prišteva v, isto skupino kot znameniti klubi F. C. Niirn-lierg, S. V. Furth, Sparta in Slavija v Pragi, H api d na Dunaju, M. T. K. v Budimpešti itd, treba reči da jc ta. rezultat ча naš sport ugoden. Pred vede na igra je bila vkljub epi ozkemu terenu lepa in zanimiva, da ni začelo kmalu po začetku deževati, bi videli sirarno idealno igro. Moštvo gostov je izvanredno v napadu. V ozadju so je opažalo v prvi vrsti golili;ma in levega halfa. Celo moštvo Ima izredno hiter start, veliko gibčnost, dovršeno tehniko ter goji uspešno nizko kombinadj-sko igro. Domači ao zaostajali v prvi vrsti tolmično. Ustavljati jo žoge (stopi n g) je bilo lKigosto slabo in netočno. Deloma so bÛi naši igralci tndi nekoliko počasni. V polni meri so ugajali golmati, desno krilo in levi half, pohvaliti treba nadalje levo krilo, srednjega in desnega notran jega .T.Midalca. V začetka igre, ko je dob i i a. fll^iin .T kratkih minutah 2 gola, se je zdet i, Ha bo doživela težak poraz. Kolikor dalj časa pa je, trajala Igra, tem boljša je postajala Ln koucom igre je dosegla celo malo premoč. — Sodnik, g. Ochs 1* Celja, je sodil korektno in nepristransko. Ilirija : Uormes 2:1. K prvenstveni tekmi s Hermesom je nastopila Ilirija s rezervnim moštvom, ki pa je bilo protivnlkn. I več kot doraslo in ki bi zmagalo ob boljši igri svojih krilcev v mnogo večjem razmerju golov. Ilirija rez. : Hermes res. 5 : 1. Tndi v prvenstveni tekmi je podlegel Hermes, бе-tndi .je nastopil s 3 igralci iz I. moštva. Rezervo Ilirijo je zastopalo z najlepšim uspehom juniorsko moštvo, ki kaže isvanredes napredek. Primorje : Jadran 2 :3. Agilni Jadran je zmagal povsem zasluženo nad slabo sestavljenim moštvom Primorja. Tekma je bila prijateljska. Akademiki : Slovan 2 : 1. Prvenstvena tekma med Akademiki in Slovanom je konr-čala 7. zmago taktično boljših Akademikov. Ilirija I : Ilirija rez. Na igrišču Hirije se vrši danes ob 17. uri nogometna tekma med prvim moštvom in rezervo Ilirije. Sestava moštev je sledečea: I. moštvo: Soklič— Beliram, Pretnar—Lado, Zupančič П, Grile —Zupančič I, IJčak, Oman, Dclinar, Vid-majer. Rezerva: Miklavčič H—Borštnar, Mar rusiK—Brogant, Držaj II, Držaj I—Welbl-Pevalek I, Korošec, Povalek П, SplichaL Poizvedovanja. Fnteral za dežnik so je zgubil v nedelj« dopoldne med koncertom v Zvezdi. Kdor ga je našel, naj ga blagovoli oddati Hildegardi Sehmiodt, Resljeva cesta 12-IL sssiss^ss.-sfirssssai »UD0HA< I---1 -'Fr Шг tj*- reflOEMRRK C NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišicc in živci? Prijetno čustvo kreposti prinese prnvi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje m jači ter nad 25 let priljubljen kosmelikum za neqo kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši m boljši kakor francosko žganje 1 Z omotom in poSt-nino 3 dvojnale ali 1 Specialna steklenica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EllGEN V. FELLER, STUBICA DONjA, Elzalrg št 134, Hrvatsko. UNENE PETE« GUMENE РОТРШТЕ cenej« № trajnll« so kaker Najbolj* varstvo proti viagl I—MU I Sprejmem UČENKO v trgovino s meSanlm blagom na deželi. •— Pogoj pridna, in poStena. — Naslov pove upravnižtvo lista «Slovenec« pod Številko 2573. IS ČEM mebl. spalno sobo sobo za pisarno (po možnosti opravljeno) in pisarniško moč, zmožno slovenskega, hrvaïkega in nemškega jezika. - Ponudbo pod «TAKOJ 47/2580. na upravo lista. Preklic. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik u nikake dolgove, ki jfh napravi ja moja žena He-к-.гз JaneSž na moje ss«. Ravno iako nisem odgovoren se aodne stroška. JOŽEF JANE21Č. Iraiba ušiia Ormoška mestna občina bo prodajala potom javne dražb« približno 100 hI VINA Ustnega pridelku (mali rizling, silvanec, burgundec, žlahtnina in rulasdec) letnik 1922. b znanih vtnogradfiv Jeruzalem-Vinski vrh. Licitacije s« bo vrilla v nedeljo 13. maja ob 1. popoldne v občinski pisarni. 2584 i 1нш»^'нјд"т'иг'г -T.»»!-» v г-пк.жшвти Izobražena gospodična mesta bladajničarke ali pis. moči, najraje izven Ljubljane. Gre tudi kot vzgojiteljica. Ponudbo na upravo pod «Poltena 2591«. štedilnik iločevine, U malo rabljen, je ceno v pri upravnišlvu «Mali itedilnlk«. Manjši železen iz pločevine, ie malo NAPRODAJ. — Naslov •Slovenca« pod iiiro Na izredni občni zbor Pozor! vabi vse člane ~Prekmurska gospodarska zadruga« r. z. z o. z. v Dolnji Lendavi, kateri sc vrši 8. maja 't. L v pisarni zadruge ob 2. popoldne. Ako prvi občni zbor ni sklepčen, se vrši na istem mestu z istim dnevnim redom za tri tedne drtig občni zbor, in sicer 29. maja 1923, kateri sklepa veljavno z dvema tretjinama nn-vzočih čtanov n» glede na Število tid». ležencev, — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. \ Poročilo nadzorstva. 3 Predložitev rač. zaključka. 4. Sklepanje o likvidaciji ali razdružitvi - Načejstvo. Stanovanje ne GORENJSKEM, v kakem kraju oK Savi. obstoječe »z 2 sob, vaaks z 2 posteljama hi divflnoro, ter opremljen« kn-taje ISČF.M « 1. julijeir za dobo sedmih tednov. Ponudbe oa upravo pod 8t 3593. puofitva dvokolesa s torpedo in dobro pneumatiko po 1900 Din. Več najnovejših MOTORJEV, novih n rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda »Tribuna« LTir^lS Belo perilo IZDELUJE točno ln solidno novootvor-jena izdelovalnica B. JANČIGAJ Ljubita«. Resljeva eeata Itev. 29/1, levo. Jajca za valenje od rac in puric proda JOSIP KOSLER, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3. 2576 Slavnemu občinstva naznanjam, da * otvori s 1. majem NOVO PREUREJENA KAVARNA in RESTAVRACIJA na STRELIŠČU ob Večni poti. kjer f bodo točila najtinejša ljutomerska VINA ,er bodo na ražT>nla£o vsakovrstna mrzla edila. — Za obilen obisk te priporoča ANTON ZOA, kavarnar. URADNIKA zmožnega knjigovodstva, slovenske, nemške in italijanske korespondence, SPREJME špcdicijsko podjetje. Nastop takoj. Ponudbe pml «Spretnost« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Koniresni trit «t 3. 2586 Bfer. 5в. ВСОТГЕЖВјС, Tfne T. ntaja 1953. Bmn B. mit» KUPIM stavbeno, U rabljeno OPEKO, kakor tndi star« ~ TRAME in DESKE ~ vsak« množine. Pismene ali ustmenc ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod «Rabljena OPEKA in DESKE.« 2577 PETER KOBAL, KRANJ, Glavni trg, tvornlca vseh vrst BLAZIN iz ŽIME In morske TRAVE, MODROCEV na peresih. Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! Najsolid-nejši izdelkil Zahtevajte oterte in cenikel Шодт ceftrje •a srajoe v najnovejših vzorcih priporoča B. I E. SMernè Iščem za proučevanje ITALIJANŠČINE vpokojen. UČITELJA, (ženska ali molka moč); hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravništvu lista pod številko 2477. Boljla družina v Ljubljani ISCE zdrave-ga, do 30 let starega dekleta, ki zna kuhati, ljubi otroke in zna opravljati vsa ostala gospodinjska dela. — ■Naslov se Izve v upravništvu «Slovenca« »f>pod številko 2538. Fotografični aparat 13 X 18 cm, z vsemi potrebščinami, v dobrem stanju NAPRODAJ. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 2566. Petrolejske VRČE z ali brez zabojev ln železne BARELE kupimo v vsaki množini. — HROVAT ln KOMP, LJUBUANA, Vegova nI. 6. Prodam njivo v Sp. Sliki v obsegu 1028 m', po ugodni ceni, zelo pripravna za zidanje 2 do 3 hi!. Naslov pove uprava lista pod it. 2528. Bele oblekce ZA BIRMANKE kakor tndi SPODNJE OBLEKCE In drngo PERILO zraven, nudi v veliki izberi po NIZKIH eenah vrdka p, jQ J, GORIČAR, «PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. ^547 Cement, gips, strešna lepenka, karbolinej, drvocement, vatproof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek-eternit itd., nudi po tov. cenah »Material« trgovska družba z omejeno zav., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 13. TELEFON 716. „D IA M AL T" Pozor pekli »Diamalt«, tvornice Hanser t Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmaferova 10. Va-rujte se ponaredb v prahu ali tekočini! Trboveljski premog n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «ILIRIJA«, LJubljana, Kralja Petra trg 8. Teleion št. 220. SENO Pohištvo. Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal-:: ne mize, najceneje pri: :: ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano 4. Dinamo-stroj enakomernega toka, fabrikat GANZ, Budimpešta, 60 Volt, 100 Amp. z reostatom, dobro ohranjen, poceni NAPRODAJ. — Vprašanja pri TOVARNI ZA IMPREG-NlRANJE LESA v Hočah pri Mariboru Neka VEČJA ŽAGA V BOSNI TOPHAM-jarmenikl bi sprejela neka* samostojnih gateristov in cirkularistov jiroti dobri plači, kurjavi, razsvetljavi in stanovanju. Resni reflektantje naj pošljc-,o svoje ponudbe pod šifro «GATERIST-CIRKULARIST 2481« na upravo Usta. Krasno posestvo 100 korakov od železniške postaje na progi Maribor—Dravograd, zelo pripravno za trgovino z lesom, ker je okolica bogata na lesu. 15 oralov sveta, 6 in poj oralov gozda. Poslopje lepo ln prostorno z clektr. razsvetljavo — je NAPRODAJ z vsemi pritiklinami. Naslov pri upravi «Slovenca« pod itevilko 2510. ** 12.000 kg od 4—8 K za kg odda J FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 in 67. 2541 Iščem pleskarja in sobnega slikarja I kJ je aeolenjen ter v teh strokah popol- j noma Izvežban, proti stalni mesečni DOBRO PLAČANI namestitvi. Prednost imajo oni, ki razumejo tudi barvanje in lakiranje vozov. Opravljal bo zgoraj navedena opravila izključno le pri mojih stavbah ln mojih podjetjih. Stanovanje in hrana v hiši. — Ponudbe na A. KAJFEŽ, KOČEVJE. 2516 ČEBELARJI POZÔRÏ NAPRODAJ Je 20 dobro razvitih ČEBELNIH DRUŽIN v kranjičih, izvrstni plemenjaki. — Cena po dogovoru. — Vprašati je: HRIBAR J., ! Dunajska cesta 29, dvoriiče (Bav. dvor.) Velika zaloga raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in drobno, pocenil — Sprejemajo se tudi vsa POPRAVILA. wTVihlinO// tovarna dvokoles in // I I IUUII(1\\ otroških vozičkov ter delov, L|ubljana, Karlovska cesta it. 4. ODLIKE l\ ШИШ1 Z ¥ vseh velikostih in barvah Pri pismenem naroČilu zadostuje navedba starosti. N IIHIIHMIl ihiiiiuiwihtimemwinniimhiwwhwmtiihwhiwmhiiiiiimii«immwhwbii»niniiiiii; PALMA Kauéwk potpe tniKe in potplate ■D mura ui u ii » мплпмимМпмш uui пмткпМ IS tlllllllAIIIIRIIllillll«llllllll*ta*