Pomoč z& trtno u.š. Vedao buje širi se trtaa uš ia zmerom več viaogradov se oknžnje ia če se Be stori zoper njo vec, kakor doslej, bodo okraji. kjer raste sedaj sladko viace, k malu grozaa puaeava in ljudem bode treba vzeti torbo na rame ia iti, Bog zna, kam iskat si kruha. Na aekaterib krajih je aamreč zemlja taka, da ai za drugo, kakor za trto ali k večjemu še za kako lesoviao, toda koga ia kedaj še le more taka živiti ? Mi smo torej hvaležai č. g. dr. L. Gregorecu, da je v drž. zboru, dae 18. maja opomenil visoko vlado aa to bedo, ki preti velicim okrajem aaše lepe domačije. Za to pa meaimo, da ustrežemo aašim braloem, če jim podamo aa tem mestu ajegov govor, kakor atoji, seveda tam le aemški, v steaografaem zapisaiku drž. zbora. Ta-le je: Viaoka zboraica ! Državai proračua poljedelskega miaisterstva ima v naslovu 2 troškovai postavki, kateri mi dajeta povod, da stavim v iateresu štirskega viaarstva Bekatere prošaje do visoke vlade. Ti postavki sta: 7980 gld. za svilarsko ia viaarsko poakuševališče v Gorici ia 16.260 gld. za vmarsko ia sadjarsko poskuševališče v Klosteraeuburgu. Obe poskuševališči sta gotovo potrebai ia na svojem mestu. Čudao je le to, da jedaa aajvečjih viaorodnih dežel avstrijakih, aaša Štajarska, aima tacega zavoda. štajarska ima veadar 34.257 hektarov viaogradov v 12 viaogradarskih okoliščib. ia 1546 občiaah Tiaoče Ijudi ima pri tem avoj zaslužek, milijoBe goldiBarjev je že dalo Štajarsko viaatvo avstrijakim davkarijam. Nikakor ai torej aeopravičeaa terjatev, če želimo, da bi visoka vlada kaj več storila za povzdigo ia ohraajeaje aašega viastva. Začeajalo se je sicer z viaarskim poskuševališčem aa deželai sadjarski iB viaarski šoli v Mariboru, toda, žal, ostalo je le pri zaeetkia. V septembru 1876. leta zboroval je v Maboru prvi avstrijski viaarski koagres. Vzprejel je bil aasledaji sklep: ,,Koagres spozaava uspešao delovaaje viaarskib poskuševaliič ia prosi, visoka vlada aaj tudi v oaih kroaovinab, kjer so viaarske šole, osmuje poskuševališča za viaarstvo. Vsled tega sklepa dobil je tedaaji ravaatelj Mariborske viaarake šole. gospod Gotbe od visokega c. kr. poljedelskega miaisterstva nalog, v aovembru 1877. leta, da aaj atavi pogoje za 08Bovo poskuševališča. To se je izgodilo in dae 25. februvarija 1878 je poljedelsko miaisterstvo aakazalo podporo. ravao tako koaci maja 1879. Takoj 80 se začela ta-le dela: 1. statističae poizvedbe o položaji ia pogojib. pridelovaaja vina aa Štajarskeai — leta 1881, se je izdala statistika štirskega viastva. — Žal, ostalo je delo aekoačaao ; 2. zbiraaje, opisovaaje in razdelovaaje prsti štirskib viaogradov; 3. poizvedovaaja, kake trte so aa Štajarskem ia koliko so vredae ia poskusi s trtami, katere aaj bi se uvele. Posebaa pozoraost se je obračala aa ameriške trte, zlasti one. katerim trtaa uš prav aič ne škoduje. Ravaatelj Gotae aapravil je posebea vrt za poakuševaaja za ameriškimi trtami. Kar sem rekel, to dokazuje, da amo bili na aajboljšem potu, da dobimo za viaorodao Štajarsko dobro poskuševališee, tako, ki ugaja svojeam namean. Žal, vsa atvar je obtičala ia državaa podpora se je ustavila. Nujao bi proail visoko vlado, da bi preudarjala, če bi kje sedaj ae bilo potrebno, da se to opuščeao poskuševališče zopet obnovi, ia sicer tako, da bi se tam ameriške trte v večjem številu razsadile, da bi prebivalstvo, katero ae bavi z viastvom, dobivalo ameriške trte zaetoaj ali pa vsaj prav po ceai. To prošajo usojam si utemeljiti z vedao večjim razširjeajem trtne uši aa Štajarskem. Gospoda moja! V državai proračua za 1884. leto postavilo se je bilo za zatiraaje trtae uši, phylloxera vastratrix, 32.936 gld.; za 1885 le še 24.936 gld , za leta 1887 ia 1888 pa še samo po 23 500 gld. Iz tega bi kdo sklepal, da ae aevaraost od straai trtae uši maajša. To pa aikakor ni res. Nevaraost je vedao večja, trtaa uš ee vedao bolj širi. Vedao več viaogradov je uaičeaih, zlaati aa Stajarskem. V avgustu 1880. leta opazili 80 aa Štajarskem prvič trtao uš. Sedaj, čez sedem let ne dajo se že vsi lepi viaogradi med Dravo ia Sotlo v skupaem obsegu 4342 hektarov, več rešiti pred trtao ušjo. Sedaj pride viaogradska Haloška okolica s 2700 hektarov aa vrsto; v 16 občiaah so že zasledili trtao uš, ia viaogradi, v katerih ae že aahaja, merijo 716 oral. Torej preti sedaj Ptujskemu vinogradskemu okraju s 983 hektari in slovečemu Ormoako-Ljutomerakemu okraju z 2889 hektarov viaogradov. Ce pomislimo, koliko je opustošila trtaa uš v drazih deželab, labko razumemo, da štajaraki viaogradaiki z obvtpaostjo ia akrbjo zrejo v pribodaje čase, kajti preti prebivalstvu velika zguba aa doliodkih ia zaslužku, zatorej pa željao pričakuje pomoči. (Koaec prib.)