PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 70 (9375)
TRST, sreda, 24. marca 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZBURLJIVI DOGODKI OB ZAKLJUČKU VSEDRŽAVNEGA KONGRESA KD V RIMU
¥ zadnjem trenutku je desnica obnovila kandidaturo Forlanija proti Zaccagniniju
v
Sele v današnjih jutranjih urah izvolitev novega tajnika in članov vsedržavnega sveta Samo objava glasovalnih izidov bo pokazala, kdo je zmagal: Zaccagnini ali desnica
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 23. — Zaccagnini je moralno zmagal na kongresu, sploh pa ni jasno, če je na njem zmagal tudi politično. Njegov glavni tekmec Ferlani, je namreč po celem dnevu prekinitev in mrzličnega posredovanja, ki ga je osebno vodil Moro, umaknil svojo kandidaturo. Pa tudi to ni jasno, kajti desnica že zbira podpise, da bi spet vložili kandidaturo Forlanija še to noč in niso Izključena presenečenja.
Zdi se, da bi moral kongres ne
Pcsredno izvoliti Zaccagninija za lajnika. Saj tako je časnikarjem izjavil poslanec Bodrato. Bili so namreč že na robu razkola. Dorotej-ci in fanfanijevci so zagrozili, da bodo zapustili kongres, nakar je Moro začel svoja posredovanja.
Zapisali smo, da ni še jasno kakšen politični sporazum (če sploh za sporazum gre) je bil sklenjen med Morom in Forlanijem. Morda pa gre samo za začasno nekajurno premirje pred zaključnim spopadom. Gotovo je, da Moro predlaga možne oblike kolektivnega vodenja stranke in nekakšno «integracijo» nekaterih političnih smernic, ki jih je Furlani izrazil v imenu desnice KD. Morda je na primer značilno že to, da je Zaccagnini črtal iz svoje replike vse izraze o tem, da KD ne sme biti konservativna stranka. To Pdsel je sicer potrdil z drugimi besedami. Druga politična, koncesija se zdi način soočenja s komuni-sti, kot Zaccagnini v repliki sicer sprejema predlog La Malfe o posvetovanju strank ustavnega loka
0	gospodarskem programu vlade, vendar ob strogem ločevanju med v)adnc koalicijo ■ in opozicijo.
Omenimo naj le še nekaj kongres-de kronike, ki je bila bogata (o kateri pišemo tudi na drugem mestu). Napetost je naraščala že v dopoldanskih urah, ko je vsem postalo °čitno, da drsi kongres k frontalnemu spopadu med pristaši Zacca-piinija in desnico,.,kL. podpira For-‘anija. Prišlo je do fizičnega obravnavanja, splošnega suvanja in Psovanja, ostrega prerekanja. Covila, ki predseduje kongresu, ga je večkrat prekinil, tako da je omo-fčil nadaljevanje pogajanj in zakulisnih spletk. Prekinitve so se nadaljevale tudi pozno popoldne. Do 2adnjega niso pristaši Forlanija od-Vhali. Zahtevali so neposredno iz-y°litev tajnika na samem kongresu, lri sicer s tajnim glasovanjem v Vitnem upanju, da se jim bo skri-Vai kdo pridružil.
Malo pred 20. uro so v dvorano, e splošnem negodovanju ljudi, ki-.° čakali več ur pred rešetkami Porine palače na hladu in pod dež-yern, spustili samo časnikarje in debate. Tedaj je prišla vest, da se J® Moro sestal najprej z Zaccagni-. ^em, nato pa s Forlanijem, Kma-zatem je Ferlani sporočil, «da * uikoli postavil svoje kandidatu-.>:>- Odprto je torej ostalo vpraša-,Je’ kako izvoliti tajnika. Tedaj je “P« k mikrofonu zelo utrujeni Zac-gnini in sporočil, da sprejema Jbe volitve z vsem tveganjem, ki gj* Pač predstavljajo. To je bila l0^na cena pred grožnjo z razko-
v Nvorana mu je zaploskala, toda
1	lscern trenutku se je skupina de-SoSat°v spet stepla. Zaccagnini, ki
živci popustili, je bruhnil v 2jt. ln ga mnogi niso mogli potola-
eupustli?neje je prizua,1' da-80 ,mu živci, a je bil ganjen, ker
Urn?111 malo prej povedali, da je njegov najbližji prijatelj Mas-bila ini’ anarhist, s katerim sta skupaj v partizanih. stg.^eeduraln3 past, ki so jo pri-Vorin :or'anija postavili v trenutni bljnj,ni skupini KD, se je tako raz-veči a’ ^ F3 lahko privedla do še kon“if®a dvoumnega zaključka tega 'sfesa.
Caem6- k’Sike se je skušal izviti Zac-gla*m v svoji repliki. Potrdil je ben a stabšča svojega poročila, o-teVo 11 P® Poudaril (verjetno na zah-števa Zrnern*b s(:ruj)> da se ne pri-kristja™ed levičarje, pač pa med
KD
driioI‘la saruokritiko. morda več kot
ge stranke,
°PravC|aSnini j® Poudaril, da je drug«1 a samokritiko, morda več
ponosn.Str.anke’ a j® zato še boij Gletj„ a 111 pripravljena na bitko, bo ^ , de je izrazil upanje, da nih a — po nedavnih finanč-Pfavič	— za veéj° socialno
deljtf,„n0s*; *n *-orej enakopravno raz-tni sloji Zr*'ev med delavci in višji-
je poudaril, da je Ita-
dohiWPIiedovala iri je KD ni vedno
Dosti " j fogniti se mora nevar-«ztneViv. Se okoli nje oblikoval biti trn priv]ačni P0*», kot ne sme Strem,«- *uPravni svet huržoazije». k ohnr,1 P° Morovth besedah sti, x Vltv* sodelovanja s sociali-ko’ frPrav 80 zaveda, da je to tež-thožnnsfPa niti z besedo omenil nern Su 1 Prpdčasnih volitev. Obe-soočiu tno?? krščanska demokracija Panto „S vendar z «diskrimi P'erdrna svob°di». Tu je stavek raz-zahtev-irv, '^’azumijiv, • a ustreza
s, r*v *
m°kratiči
rekel pred 15 leti na nekem dnigem kongresu stranke: ni dovolj reči «ne». komunistom, spoprijeti se moramo na njihovem terenu. Biti moramo, je poudaril, bolj resni, boij 'pošteni, boij marljivi kot so oni. Imeti moramo večjo vero v bodočnost.
Zaccagnini je še poudaril zavezništvo NATO in evropsko povezavo KD. Glede same narave stranke je ponovil mnenje, da je potrebna ob-
s Forlanijem je jasna), da so za 15. junij krivi tisk kulturni delavci in gledališče. Vprašati se moramo, kje so odgovornosti KD. «Največja nevarnost za KD je, da bi jo družba prehitela in bi stranka ostala še bolj osamljena kot je sedaj. «Prilagoditi se moramo italijanski družbi», je zaključil Zaccagnini, in pritrdil Forlanijevim nese dam. da «mora KD biti osrednja in odločilna sila v zgodovini Italije». O možnosti dialektičnega prehoda v opozicijo, o katerem je kongres na veliko -razpravljal, ni ne duha ne sluha.
«Izročam vam KD tako, kot je», je izjavil Zaccagnini, «sedaj odločajte».
Kongres KD se zaključuje torej za-
noviteV, vendar «na pravem mestu», j gonetno, ker niso znani politični ter-Ni dovolj, je dejal, reči (polemika I mini in dvoumno, ker še ni jasno, •
kaj se skriva za sklepi tega kongresa. Možna so še velika presenečenja.
Rok za predložitev kandidatur za tajništvo krščanske demokracije za-
ZADNJA VEST
Po zadnjih vesteh je že več kot polovica delegatov podpisala predlog za kandidaturo Arnaida Forlanija za tajnika KD proti Zaccagniniju. Položaj na kongresu je pred začetkom glasovanja še vedno izredno nejasen. Kaže vsekakor, da je desnici uspelo izpodkopati dosedanjo Zaccagni-nijevo večino. Zdi se tudi, da je dosedanji tajnik že zapustil kongres, ker ne vidi več nobene možnosti za izvolitev.
pade ob enih, vendar se je izvedelo, da je Forlani spretno izkoristil premirje in neiskreno izjavo o umiku svoje kandidature. Medtem ko je Zaccagnini bral svoj odgovor so namreč dorotejci zbrali v dvorani podpise za predložitev njegove kandidature. Zbrali so 350 podpisov od skupnega števila 732 delegatov. Že sami podpisi, ki zagotavljajo Forlaniju 872 tisoč glasov (vsak delegat namreč glasuje proporcionalno številu vpisanih članov KD v njegovi pokrajini) od skupnih razpoložljivih 1 milijon 760 tisoč. To pomeni, da manjka .Forlaniju komaj 16 tisoč gla sov. oziroma le nekaj delegatov, če mu bo uspelo pridobiti še teh nekaj delegatov, pomeni, da je desnica, čeprav moralno poražena, spet prevladala v KD.
STOJAN SPETIČ
DRAMATIČNI TRENUTKI VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEMOKRSČANSKEGA KONGRESA
Splošna zmešnjava ob spletkar jen ja éesnke okrog neposredne izvolitve strankinega tajnika
RIM, 23. — «Noč svetuje,» pravi znani italijanski pregovor, toda demokristjani tudi po neprespani noči spletkarjenja in sporazumevanja, posredovanj in pogajanj, ne vedo pri čem so. V trenutku, ko pišemo ta prvi del kongresne kronike, je predsedujoči Gonnella med kričanjem in oporekanjem delegatov prekinil opoldansko zasedanje, da «se omogočijo nadaljnja posvetovanja». Zasedanje se bo predvidoma nadaljevalo ob 16. uri («po rimskem času», torej nekje med 17. in 18. uro). Tedaj naj bi nadaljevali razpravo o «resoluciji Ciccardini», ki je dejansko prevrnila kongres in predstavlja nrež dvoma najspretnejšo karto, ki jo je desnica v stranki zaigrala proti Zaccagniniju.
Kitajci govorijo v svojem figura-
zastavo, da bi se boril proti onim, 1 pa znano, koliko oblasti bi imel. Pod
tivnem jeziku o svojih notranjih | politično pa še več. Tajnik KD bi bil njegov «public relation man», zaigra sporih, da je «nekdo dvignil rdečo nekakšen predsednik republike, ni j na vse strune, kar jih premore de-’ ’■	’	"	"	'	’	'—' T^-J magogija, a se mu zareče, ko trdi,
da bi morala biti neposredna izvolitev tajnika «zgled za Italijo». Nekdo takoj glasno komentira, da bi Fanfa-ni rad šel po sledeh De Gaulla, a je prepozno.
Besedo ima Granelli, ki nasprotuje predlogu, a mu delegati in publika ne puste do besede. Ciccardini jih je spretno omamil, ko je dejal, da je vsakdo, ki nasprotuje neposredni izvolitvi tajnika na kongresu «zagovornik stare metode strujarskega spletkarjenja, posredovanja in osamljenosti do množic». Na koncu mora Granelli prositi, naj kongres prekine svoje delo za nekaj ur, da se struje spet sestanejo
st. sp.
ki nosijo rdečo zastavo». Tako se je zgodilo na tem kongresu. Pet dni so pristaši Zaccagninija, še prej pa na tisočih sekcijskih in pokrajinskih kongresih, govorili o nujnosti «obnavljanja» stranke. Ves kongres je v Zagfisgniniju videl «nov obraz», s katerim se KD lahko dostojno predstavi javnosti, ki si pričakuje predvsem poštenosti in jasnosti. V tem vzdušju bi bila vsaka kandidatura proti Zaccagniniju obsojena na propad. Tudi Forlanijeva. Zato pa so si zviti fanfanijevci in dorotejci izmislili proceduralni problem izvolitve tajnika kar na kongresu, na «degolistični» način.
Kaj to pomeni? Formalno mnogo.
iimimiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimiiuiHiimiiitmnHuiiiiitiifiimMimiiiiiuniiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiimiiiiiiHiittiiil
ŽIVAHNI POSLI NA DENARNEM TRGU
Špekulanti popuščajo: lira se je ovrednotila
v stranki, ki ne KPÌ veljala kot de-Ra sila.
Bbini Vr^'eac komunistov je Zacca-11 Ponovil besede, ki jih je iz-
RIM, 23. — Lira se je danes ponovno precej popravila. Popoldne, po zaključku uradne menjave, so dolar prodajali celo po 834 - 835 lir. Kljub precejšnji pridobitvi lire na vrednosti, so bili posli do zadnjega trenutka zelo živahni. Lira se je torej danes vrnila na raven prejšnjega tedna, preden se je začela krivulja njene vrednosti strahovito nagibati navzdol, saj je preteklo sredo padla na 880 lir za dolar.
Že v dopoldanskih urah se je videlo, da je na italijanskih menjalnih trgih precejšnja ponudba tujih valut, predvsem dolarjev in zahod-nonemških mark. Zato je dolar že ob odprtju menjave zdrknil z včerajšnjih 854 lir na 841 lir. Temu primerno se je začel izboljševati tudi položaj lire v odnosu do ostalih trdnih evropskih valut.
Podobno kot v Italiji, se je vrednost lire povečala tudi na tujih menjalnih trgih od Frankfurta preko Londona, Pariza do New Yorka. Poprečno ovrednotenje lire je danes znašalo 1,46 odstotka do dolarja, 1,89 odstotka do švicarskega franka, 1,94 odstotka do nemške marke, 1,19 odstotka do funta šteriinga in 1,23 odstotka do francoskega franka.
Ugotavljajo, da je večja vrednost lire v zadnjih dneh posledica večje ponudbe tujih valut na italijanskem trgu. Poleg tega so nekaj vplivali na izboljšanje položaja tudi vladni ukrepi o podražitvi denarja in o strogi omejitvi kreditov. V prejšnjih dneh so izvozniki pričakovali, da se bo lira še bolj razvrednotila. Zato so mrzlično iskali dolarje in druge trdne valute. To je seveda odločujoče vplivalo na izgubo vrednosti lire. Včerajšnje in današnje ovrednotenje pa je precej presenetilo špekulante, ki so danes popoldne začeli ponujati velike vsote valut v zamenjavo v lire, da bi si zagotovili dovolj profita. Te ponudbe so še bolj utrdile liro. Obenem u-gotavljajò, da jé k današnjemu u-godnemu položaju lire prispeval delno tudi neugodni položaj, se pre-
stala žrtev precejšnjega preplaha med deviznimi operaterji, ki so takoj vrgli na menjalni trg večje vsote mark. Zato je na frankfurtski borzi poprečno ovrednotenje marka padlo z 18,6 na 17,6 odstotka.
njegovim klobukom bi se lahko menjavale notranje vodilne koalicije in lahko bi prišlo do absurda, da bi — recimo — Zaccagnini moral voditi direkcijo, v kateri bi sam bil v manjšini in torej prisiljen kriti staro degenerirano politiko desnice. Tega Zaccagnini noče, toda baza je podivjala, tudi njegova. Delegati hočejo otipljivo videti, da se «nekaj» spreminja. Mnogi mislijo, da bi neposredna izvolitev pomenila zmago Zaccagninija, a se ne zavedajo, da bi se moral dosedanji tajnik KD sam umakniti. Tako bi zmagal Forlani in z njemi njegov duhovni oče Amintore Fanfani.
Je pa tudi upravičen razlog, da Zaccagninijevi pristaši ne marajo neposredne izvolitve tajnika. Vsedržavnega sveta KD ne sestavljajo samo člani, ki jih izvoli kongres, ampak tudi poslanci, bivši tajniki stranke, dež. tajniki in še drugi. V tem strankinem telesu, ki je nekakšen parlament, pa bi imel Zaccagnini s spretnim posredovanjem nekaterih vmesnih struj več moči, medtem ko razpolaga na kongresu s komaj 51,30 odst. delegatov, pa še vsi niso zanesljivi.
V tem vzdušju vodi Moro svoje manevre. On teži k temu, da bi si pridobil Forlanija osebno, poleg tega pa skupino fanfanijevskih disidentov, ki jih vodi Arnaud. V takem primeru bi Zaccagnini lahko ostal tajnik stranke, ukazoval pa bi vsekakor Moro sporazumno s Forlanijem. Forlani-jevi pristaši so na te ponudbe odgovorili s protipredlogom: Zaccagnihi-ju naj bi vrnili predsedstvo stranke, ki je zgolj časten naslov, tajnik pa naj bi bil Forlani ob enotni podpori vseh struj. Andreotti medtem molči in čaka, kdo ga bo povabil na svoj voz. Zaenkrat je s Forlanijem. Tudi «basisti» De Mite niso za Zaccagnini-jevo koalicijo najbolj zanesljivi. Nekateri trdijo, da so v besedah za Zaccagninija, s srcem pa pri Forlaniju. Kaj storiti? Na kongresu vlada splošna zmeda. Delegati komentirajo: «Vidite, tako drvimo k porazu. Če gremo sedaj na volitve, nam bo žal 15. junija, ko smo ohranili vsaj relativno večino.» Torej preidimo h kroniki kongresa.
Po celi noči pogovorov, ki so delegatom vsi zabičali, naj bodo točni v dvorani, je bila dvorana ob 9. zjutraj polna. Toda voditelji struj se še niso dogovorili. Zasedanje je odloženo do 10.30. Res se ob 11. uri pojavi Gonnella in odpre diskusijo o Ciccardini-jevi zahtevi, naj kongres izvoli tajnika neposredno. Ciccardini, ki je bil svoj čas desna roka Fanfanija in
Prebitek trgovinskega obračuna ZRN
FRANKFURT, 23. — Tukaj so danes objavili podatke o zunanjetrgovinskem obračunu Zah. Nemčije za mesec februar. Obračun izkazuje 2,195 milijarde mark prebitka, ki pa je znatno manjši kot je bil v januarju, ali v februarju lanskega leta. Zato zahodnonemški gospodarski krogi niso zadovoljni in pričakujejo, da se bo položaj še poslabšal. V prvih dveh mesecih letos je prebitek zunanjetrgovinskega obračuna ZRN znašal 4,690 milijarde mark, lani v istem času pa 7,100 milijarde mark. To pomeni, ugotavljajo gospodarski strokovnjaki v Frankfurtu, da je nazadovanje prebitka občutno, da pa je treba ta po jav pripisati' predvsem večjemu u-vozu, kar pa bo v doglednem času popolnoma spremenilo položaj v korist izvoza.
banon so prispeli sirski častniki,
MORDA ŽI V PRIHODNJIH URAH SPORAZUM 0 PREMIRJU V LIRANONU
Prizadevanja Sirije za preprečitev zopetnega izbruha bratomorne vojne
Danes pride v Libanon sirski zunanji minister Kadam - Frangie vztrajno zavrača vsako možnost odstopa - Mnogo smrtnih žrtev v spopadih
V Bejrutu so taki prizori vsakd anji po ponovnem izbruhu spopadov med desničarskimi falangisti in naprednimi muslimanskimi organizacijami
iMitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiniiMHiumtiiiitiMiitMiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniniiimiiimnnimiiiiiMmfiimfiiin
V ZAPORU REGINA COELI ZASLIŠAN ODV. D OVIDIO
Zanimiv razplet v škandalu Lockheed ki postavlja vso zadevo v novo luč
Ameriška tovarna naj bi bila primorana izplačati italijanskim funkcionarjem večje vsote denarja, da bi kliko prodala svoja letak italijanskemu letalstvu
RIM, 23. — Namestnik državnega pravdnika Martella je danes v zaporu Regina Coeli zaslišal odvetnika Antonia D’Avidia Lefebvra, ki so ga včeraj skupaj z bivšim poveljnikom generalnega štaba letalstva Fa-nalijem aretirali v zvezi z zadnjimi razpleti v zadevi Lockheed. Zasliševanje odvetnika D’Ovidia je trajalo dve uri, zaradi preiskave tajnosti pa o njegovem poteku ni najmanjše vesti. Kaže vsekakor, da ga bo Martella ponovno zaslišal jutri zjutraj. Generala Fanalija doslej še niso zaslišali, dolžijo ga vsekakor zlorabljanja svojega uradnega položaja, ko je bil načelnik generalnega štaba letalstva. Takrat je baje prisilil tovarno Lockheed, da izplača večjo vsoto denarja, da bi lahko prodala svoja letala C-13Q italijanskemu letalstvu.
Gre za zelo zanimiv razplet, ki postavlja vso zadevo v novo luč. Tovarna Lockheed naj bi torej v bistvu bila oškodovana, saj baje ni imela aktivne vloge pri podkupovanju italijanskih funkcionarjev in ča-
vi ošibitev ostalih evropskih valut, predvsém nemške marke. Slednja je po objavi podatkov o zunanjetrgovinskem obračunu za februar, ki j da je tajnik pristal na nekatere izkazujejo zmanjšanje prebitka, po-i	s- ->	:l
Vsedržavni kongres krščanske demokracije se je sinoči z odgovorom tajnika Zaccagninija na posege delegatov dejansko zaključil v popolni zmedi. Še v včerajšnjih popoldanskih urah se je zdelo, da ima Zaccagnini že zagotovljeno večino med delegati za ponovno izvolitev za tajnika stranke. Forlani je namreč sporočil, da ni nikoli postavil svoje kandidature za tajnika. Po celodnevnem prerekanju v športni palači in zakulisnem dogovarjanju med strankinimi strujami o neposredni izvolitvi rajnika ha kongresu, ki jo je predlagala desnica, je ta predlog obveljal. To je bila prva zmaga dorotejcev in fanfanijevcev. Tudi Zaccagninijev odgovor na posege je pokazal,
zahteve desnice in ni ponovil
nekaj svojih stališč, ki jih je zavzel v uvodnem poročilu. Medtem ko je Zaccagnini govoril pa so dorotejci in fanfanijevci zbrali v dvorani podpise skoraj polovice delegatov za kandidaturo Forlanija za tajnika. S tem se je dejansko kongres formalno zaključil. Ponoči in v današnjih zgodnjih jutranjih urah so kongresi-sti, glasovali za novega tajnika in nove člane vsedržavnega sveta.
V Bejrutu so se spopadi med falangisti in muslimani v zadnjih urah še okrepili, kljub poskusu Sirije, da bi posredovala med nasprotujočimi si skupinami. V Li-
ki pripravljajo posredovalno misijo sirskega zunanjega ministra Kadema. Slednji bo prispel v libanonsko glavno mesto v teku današnjega dne. Falangisti so že sporočili, da bodo v prihodnjih urah s sirskim posredovanjem desničarji in muslimani dosegli sporazum o premirju.
Namestnik državnega pravdnika Martella je obtožil bivšega poveljnika generalnega štaba letalstva, da je zlorabljal svoj položaj in da je v bistvu prisilil ameriško tovarno Lockheed, da je izplačala italijanskim funkcionarjem večje vsote denarja. Tovarna Lockheed postaja fako oškodovana stran in bo po vsej verjetnosti imela možnost tožiti tiste, ki naj bi jim bila prisiljena plačati podkupnine.
stnikov. To ji omogoča, da celo toži, ni vedel-za naklepe skrajnežev, za-vse tiste, ki so od nje zahtevali | radi česar so ga oprostili sleherne denar in da zahteva povračilo ško-1 odgovornosti. Zdaj je v središču J‘ ''' ' '	'	| preiskave o zadevi Lockheed. V pre-
teklih dneh jef namestnik državne-
de, ki jo je utrpela.
Vest o aretaciji Antonia Lefebra D'Ovidia in generala Duilia Fanalija je v sodnih krogih italijanskega glavnega mesta povzročila dokajšnjo senzacijo, čeprav so vsi vedeli, da je položaj odvetnika D'Ovidia zelo dvomljiv in da po vsej verjetnosti ni povedal vsega, kar je vedel o zadevi Lockheed.
Martella je generala Fanalija prvič zaslišal že 19. februarja, saj je Fanali kot bivši poveljnik generalnega štaba letalstva- bil najbolj poklican, da obrazloži vzroke, zaradi katerih je letalstvo takrat zbralo Lo-ckheedova letala hercules C-130. Fanali je izjavil, da je hercules takrat bil edino razpoložljivo letalo, ki je kolikor toliko ustrezalo zahtevam i-talijanskega letalstva. Ni bilo druge alternative, je dejal Fanali, ker je bilo Fiatovo letalo G-222 takrat šele v načrtu.
Potem ko je izstopil iz aktivne službe, je general Fanali bil imenovan za predsednika družbe, ki pospešuje prodajo italijanskega vojaškega materiala v tujini. Častni predsednik te družbe je bil Raoui Chiodelli, ki je prav tako kot Fanali, bil vedno v tesnem stiku s pred časom aretiranim odvetnikom Antonellijem in z bivšim predsednikom državne finančne ustanove Fin-meccanica inženirjem Camillom Crocianijem, ki je,ko je zadeva Lockheed prišla v javnost, takoj pobegnil neznano kam in s seboj odnesel čedno vsoto denarja.
Za generala Fanalija je širša javnost slišala, ko je bil zapleten v preiskavi o poskusu desničarskega državnega udara, ki ga je pripravil bivši poveljnik fašistične X MAS Junio Valerio Borghese. Takrat je bilo rečeno, da ga je skupina skrajnih desničarjev hotela postaviti za obrambnega ministra, če bi Borghe-sejev državni udar uspel. Preiskava je vsekakor ugotovila, da Fanali
ga pravdnika skušal ugotoviti, kakšen je njegov finančni položaj. Fanali je baje leta 1968 kupil krasno vilo za 40 milijonov lir, nekaj let prej pa je od princev Caracciolo iz Neaplja kupil star stolp. Zanimivo je, da je tudi Crociani pred leti kupil star stolp in potem vanj vložil na desetine milijonov, da si je uredil pristajališče za helikopterje in podobne malenkosti, seveda s pomočjo javnega denarja.
Preiskavo o zadevi Lockheed bodo kmalu izročili preiskovalnemu sodniku, tako je vsaj zagotovil namestnik državnega pravdnika Martella, ki pa je tudi dodal, da bo tudi potem sledil razvojem dogodkov.
OMsk somalskcga zunanjega ministra v Jugoslaviji
BEOGRAD, 23. — Somalski zunanji minister Omar Artèh Galib, ki je že nekaj dni na prijateljskem delovnem obisku v Jugoslaviji, se je danes pogovarjal z zveznim tajnikom za zunanje zadeve, sprejel pa ga je tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič.
Predsednik vrhovnega revolucionarnega sveta Somalije generalmajor Mohamed Siad Barre bo namreč v kratkem prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo, tako da so bili pogovori šefa somalske diplomacije z Bijedičem in Minjčem namenjeni iudi vprašanjem, ki se nanašajo na ta obisk. Poleg tega sta Bijedič in Galib, kot so sporočili, razpravljala tudi o dejavnosti neuvrščenih držav, o boju proti kolonializmu v Afriki, zlasti pa o poteh za nadaljnji napredek dvostranskih odnosov in sodelovanja med socialističnima in neuvrščenima Jugoslavijo in Somalijo.
BEJRUT, 23. — Libanonsko glavno mesto je bilo vso noč podvrženo hudemu topniškemu in minometalskemu ognju. Tarča 82-milimetrskih in 120-milimetrskih granat je bilo predvsem območje, kjer se nahaja ministrstvo za informacije. Tam je tudi radijski oddajnik, ki ga nadzoruje general Ahdab, ki se je pred časom proglasil za začasnega vojaškega guvernerja Libanona. Drugo prizadeto območje je četrt velikih hotelov. Med poslopij, ki so utrpela hudo škodo naj omenimo sedež italijanskega kulturnega inštituta.
Po nekaterih vesteh je bilo včeraj v samem Bejrutu približno 150 smrtnih žrtev, približno 20 pa je bilo mrtvih pri gori Libanon.
Položaj desničarskih falangističnih oboroženih sil je postal zadnje čase izredno kritičen, potem ko je v spopade posegla palestinska organizacija Al Fatah, ki je stopila na stran naprednih muslimanov, ki trenutno lahko razpolagajo tudi z upornimi četami poročnika El Katiba in s skoraj vsemi palestinskimi organizacijami, razen prosirske Al Sajke. Falangisti se umikajo proti središču mesta, proti Trgu «Des Canons», kjer je njihova poslednja obrambna linija pred krščanskimi mestnimi četrti. Ob zadnjih krvavih dogodkih ter ob pokolih, ki so jih zabeležili tako na eni kot na drugi strani, bi prodor muslimanov v krščanske dele mesta pomenil za tamkajšnje prebivalstvo pravo katastrofo.
Vsi pričakujejo sirske pobude za prekinitev sovražnosti, saj so v Damasku večkrat izjavili, da ne morejo pristati na obnovitev spopadov, ki bi se lahko končali z verskim genocidom. Po nekaterih vesteh naj bi bili Sirci celo na tem, da pošljejo svoje redne čete v Libanon, da bi preprečili pokole. Kaže, da sta za to tudi obe velesili, takemu posegu pa ne bi nasprotovali niti Izraelci, ki nimajo najmanjšega interesa pri ustanovitvi morebitne države z !e-vičarslčim režimom ob svoji severni meji.
Ljudska fronta za osvoboditev Palestine medtem danes obtožuje Sirijo, da skuša zadušiti svobodo libanonskih m palestinskih delavskih množic in zaščititi dosedanji gnili izko-risčevalni režim. Ista organizacija poziva Organizacijo za osvoboditev Palestine naj izžene iz Libanona organizacijo Al Sajka, ki da je pro-vokatorskega značaja in katere namen naj bi bil rovariti proti enotnosti levice.
, V žarišču političnih polemik je še vedno predsednik republike Frangie in njegovo trmasto vztrajanje. Frangie namreč noče na noben način odstopiti, pa čeprav je nanj v zadnjih urah naslovil poziv tudi njegov brat Hamid Frangie, ki se je umaknil iz političnega življenja pred dvajsetimi leti, ko ga je zadela kap. Hamid Frangie je bil do leta i957 libanonski zunanji minister.
Danes sta se ponovno sestali palestinska in falangistična delegacija, ki ob prisotnosti sirskih častnikov skušata najti izhod iz krize ter ponovno omogočiti delovanje mešanih sirsko-palestinsko-libanonskih odborov za nadzorovanje premirja v Bejrutu in v drugih libanonskih mestih. V ponedeljek sta v ta namen prispela iz. Sirije polkovnika Al Koli in Ali Madani, katerih naloga je tudi pripraviti posredovalno misijo sirskega zunanjega ministra Kadamija. S svoje strani je falangistični radio dal razumeti, da bi sporazumi, ki so jih dosegli ob koncu državljanske vojne s sirskim posredovanjem, lahko postali neveljavni, če se sedanji spopadi ne bodo v kratkem nehali. Kadam bo po vsej verjetnosti prispel v Bejrut jutri, parlament pa bi se mora! sestati v četrtek, da bi vnesel v ustavo popravke, ki naj bi pospešili zamenjavo predsednika republike Frangieja.
Samozvani začasni libanonski guverner general Aziz Al Ahdab je ponovno poudaril, da je za politično rešitev sedanje krize. Vsa naša prizadevanja so usmerjena k okrepitvi enotnosti v vojski in orcogočenju politične rešitve, je dejal Ahdab.
Zvečer je televizijska postaja, ki je v rokah desničarskih falangistov. sporočila, da je bil s sirskim posredovanjem dosežen sporazum o prekinitvi ognja. Premirje naj bi stopilo v veljavo, kot zagotavlja falangistična televizijska postaja, morda že danes zvečer. Vesti ni doslej nihče potrdil, treba pa je poudarili, da se je socialistični voditelj Kamal Džumblat, ki je bil doslej proti vsakršnemu sirskemu posredovanju, sestal z obema sirskima častnikoma in pa s predsedriikom Organizacije za osvoboditev Palestine Jaserom Arafatom.
BOČEN, 23. — S poročilom predsednika bocenske pokrajinske uprave dr. Silviusa Magnaga se bo začel v soboto dopoldne v Bocnu 25. kongres Južnotirolske ljudske stranke. Kongresa se bo udeležilo 1237 delegatov, ki zastopajo okrog 54.000 članov. Na kongresu ne bodo obnovili vodstvenih teles, temveč bodo delegati poklicani, da določijo novo strankino linijo
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK

PO RAZPRAVI V PRVI DEŽELNI KOMISIJI
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Srednjeročni načrt in proračun 1976 od včeraj pred deželno skupščino
Slovenska svetovalca Lovriha (KPI) in Štoka (SS) kritično ocenila dosedanje odnose deželne uprave do reševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti
V deželnem svetu se je včeraj pričela razprava o srednjeročnem načrtu deželnih posegov za štiriletno obdobje ter o proračunu za letošnje poslovno leto, istočasno pa še o pooblastilnem zakonu za najetje izrednega posojila 115 milijard lir, ki naj bi dopolnilu načrt za finančne posege dežele v prihodnjih štirih letih. Gre skratka za pomembna vprašanja, od katerih bo odvisno, ali se bo znala dežela Furlanija-Julijska krajina zoperstaviti sedanji hudi gospodarski in družbeni krizi in v kakšni meri bo zmožna reševati številna vprašanja, ki jih sedanja kriza ob vedno večji draginji in inflaciji pogojuje. To osnovno vprašanje je izzvenelo tudi iz včerajšnje razprave, v katero je posegla cela vrsta svetovalcev, ki so nekako razširili tiste misli, ki so bile svoj čas že izčrpno iznesene v okviru prve deželne komisije.
Za ustrezne zakone so v komisiji glasovale le stranke sedanje večine v deželnem svetu, to je KD, PRI in PSDI, proti so bili komunisti in socialisti ter seveda iz drugačnih izhodišč tudi misovci, medtem ko se druge stranke še niso izrekle.
Štiriletni načrt posegov predvideva naložbo okrog 800 milijard lir, katerim moramo prišteti še 115 milijard lir izrednega posojila. Proračun za leto 1976 se izenačuje na 120 milijard lir. Pri tem moramo omeniti, da gre dejansko za novost v načinu finančnega načrtovanja s tem, da se obravnava proračun v sklopu štiriletnega finančnega načrtovanja. Omeniti moramo tudi to, da razprava obravnava dve predloženi poročili prve komisije, to sta poročilo večine, ki nosi podpis demokristjana Ginaldija in poročilo opozicije s podpisom konpunista Zor-zenona.
Prvi od 41 svetovalcev, kolikor se jih je prijavilo k razpravi, ki se bo zaključila v petek z glasovanjem, je na včerajšnji seji spregovoril deželni podtajnik KPI Baracetti, ki je kritično ocenil predložene osnutke ter poudaril, da je štiriletni načrt kljub nekaterim novostim, ki jih uvaja, nezadosten, da bi se lahko učinkovito spoprijel s sedanjo globalno gospodarsko krizo. Dejal je, da so predvideni posegi preveč disper-zivni in strumentalni predvsem kar zadeva področja obrtništva in kmetijstva. Kritiziral je tudi način, s
katerim je deželni odbor načel posvetovanja z raznimi političnimi, gospodarskimi, sindikalnimi in drugimi družbenimi dejavniki glede reševanja odprtih vprašanj. Poudaril je, da so bili ti stiki le površni in da so ostali tudi vsi alternativni predlogi le črka na papirju. Med številnimi problemi, ki jih je Baracetti iznesel v svojem posegu, je tudi problem reševanja zahtev slovenske narodnostne skupnosti, kateri je treba zagotoviti vse pravice.
Za njim je nastopil demokristjan Ribezzi, ki je nasprotno zagovarjal stališče, da je deželni odbor pravilno zastavil načrt po kriteriju izbire prednostnih posegov, glede odnosov med vlado in deželami pa je dejal, da morajo le-ti sloneti na odprtem dialogu, ne pa na nesoglasju.
Včeraj sta bila na vrsti tudi slovenska svetovalca Drago Štoka (SS) in Dušan Lovriha (KPI), ki sta v svojih posegih obravnavala predvsem odnos deželne uprave do reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Štoka se je uvodoma opravičil, ker se zaradi procesa v Rižarni, kateremu sledi kot pravni zastopnik zasebne stranke, ni mogel udeležiti sej prve komisije, ki je obravnavala štiriletni načrt in proračun. Ob tej priložnosti je Štoka poudaril pomen procesa o Rižarni, ki ga je označil za zgodovinskega.
Potem ko je naglasil težavnost sedanjega gospodarskega trenutka, je med drugim dejal, da je za izhod iz krize potreben skupen nastop vseh političnih sil v deželnem svetu, glede načrta pa je dejal, da nima točnih programskih osnov.
Po bežnem pregledu dejavnosti deželnega sveta v zadnjem obdobju je Štoka dejal, da je bilo v tem času vloženih nešteto vprašanj in zakonskih osnutkov, na katere on sam in drugi svetovalci še vedno čakajo odgovor. Posebej je omenil svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti ter se ob tem vprašal, kakšna bo njego-
o problemih umskega zdravljenja
Neznosno stanje v psihiatričnih bolnišnicah - Novi sistemi zdravljenja dr. Basaglie - Ustanavljajo se centri za preventivno umsko zdravljenja
Sinoči je bilo v Slovenskem klubu zanimivo predavanje z naslovom:' «Problemi v zvezi s psihiatrično o-skrbo.* Zelo nazorno in jasno je predaval dr. Pavel Fonda, psihiater v tržaški psihiatrični bolnici, ki deluje v centru za umsko zdravljenje v Nabrežini.
V prvem delu predavanja je prikazal trenutno stanje psihiatrične o-skrbe pri nas in v državi sploh, kako je ta oskrba le sad nekega splošnega političnega načrta, ki je pri nas v veljavi že vrsto let. Psihiatrične bolnice so pravi lagerji, kjer človek popolnoma izgubi svojo identiteto, kjer ga prikrajšajo za osnovne človeške pravice in ravnajo z njim kot z živaljo. Tako nasilje poraja le drugo nasilje, ki seveda služi le sistemu družbe, ki je ustrojena le na produktivnosti posameznikov in ni pozorna na potrebe celotne družbe.
Fonda je nato spregovoril o novostih, katere je uvedel v Trstu dr. Basaglia. Prva izmed teh je, da je bolnico odprl in odpravil vse tradicionalne načine «zdravljenja-», ki so sloneli le na nasilju in emarginaciji «odvečnih» ljudi. Zato pa je Basaglia naletel na silovit odpor s strani
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Vljudno vabimo vse" ljubitelje gledališke umetnosti, cenjene a-bonente, obiskovalce in prijatelje, ki predstavljajo najdragocenejšo in najpomembnejšo komponento kulturne stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, na počastitev
tridesetletnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča.
Slavnost bo v soboto, 27. marca. ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Stalno slovensko gledališče
(Nadaljevanje na zadnji strani)
....................................................
POBEGNIL V TUJINO, IZGUBIL POTNI UST IN ZAČEL KRASTI
Vrsta nenavadnih okoliščin zapečatila usodo mladega jugoslovanskega državljana
Obsodba dveh južnjakov zaradi tihotapstva ukradenih mercedesov čez Trst na Bližnji vzhod
konservativnih političnih krogov, ki so ta njegov poizkus tolmačili kot grožnjo na njihov lasten obstoj in družbo, katero so sami zgradili.
Dr. Fonda je še spregovoril o centrih preventivnega umskega zdravljenja, ki so nastali lani na teritorialni bazi in že delajo s polno pari. Taki centri so trenutno v Nabrežini, Barkovljah, Miljah, v Naselju sv. Sergija in v Ulici Gambini v Trstu, drugi pa še nastajajo.
Sledila je živahna razprava, v kateri so se prisotni dotaknili predvsem problema novega psihiatrične-ja zdravljenja dr. Basaglie.
D. J.
Boris Ahec, mladenič, ki ima na vesti 25 vlomov v stanovanja in več drugih tatvin, se je moral včeraj zagovarjati pred tržaškimi sodniki predsednik Gervasi (prisednika Moscato in Vecchioni, državni tožilec Tavella, zapisnikar Edda Federici). Ahec, ki je bil obtožen pod tem i-menom, čeprav ni povsem jasno, ka-
šo hranili njegovo fotografijo in njegove prstne odtise), je bil Ahec vkrcan na splavu lach, zasidranem v Jadranskem morju v višini Ravenne. Trije agenti letečega oddelka tržaške kvesture so odšli v Ravenno in ko se je Ahec izkrcal, so ga a-retirali. Na zaslišanju je priznal vse tatvine razen ene, sicer pa bi jih
SINOČI V GLEDALIŠČU «VERDI»
Tretja varianta «Lade di Lammermoor»
«Lucia di Lamermoor» je sinoči doživela v gledališču Verdi že svojo tretjo uprizoritveno varianto. V vlogi Lucie je namesto obolele sopranistke Maddalene Bonijaccio tokrat v drugič nastopila mlada sopranistka Gianfranca Ostini, v vlogi Edgarda pa je vskočil namesto «pobeglega» španskega tenorista Car-rerasa tenorist Carlo Bini. ki je tržaški javnosti znan po svojih nastopih v opereti «Grofica Marica», v gledališču Rossetti.
Medtem ko je sopranistka Ostini tudi sinoči bila odlično nadomestilo za Bonifaccijevo in je zlasti _ za svojo sceno blaznosti v zadnjem dejanju požela gromovit in povsem zaslužen aplavz, je bil debut tenorista Binija manj prepričljiv, kar je tudi razumljivo, saj je tako rekoč brez vaj vskočil r pevsko izredno zahtevno vlogo Edgarda Glasovno , timbrsko in tehnično, seveda ne janj, ki jima jih pripisuje obtožni-1 bosega. Carrerasa, vendar mu je ca. Basileja so obsodili na leto in publika z obilnim ploskanjem zlasti
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind
POMLADNO
PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Prevod:	Bogdan	Gjud,
dr. Silvin	Košak
Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi:	Anja Dolenčeva
Glasba:	Darij	Božič
Režija	ZVONE ŠEDLBAUER
Danes, 24. marca, ob 16. uri -ABONMA RED H.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Izredna ponovitev
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
(Mistero buffo)
Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini
V nedeljo, 28. marca, ob 18. uri v dvorani PD «L Cankar», Ul. Montecchi 6.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Sezona 1975-76
Osmi abonmajski koncert
ACI BERTONCELJ
KLAVIRSKI RECITAL
V petek, 26. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.

izjavil, je
jugoslovanske vojske. Čeprav je rojen v Leobnu, je namreč jugoslovanski državljan in stalno naseljen v Slovenski Bistrici pri Mariboru. Kot dezerter naj bi ušel iz Jugoslavije in še naselli v Novi Zelandiji, kjer se je leta 1973 oženil in žena Donna Frances mu je povila dva o-trofea^-Zapo&len >je. bil kot--kuhar-, na, neki ladji in med postankom v našem mestu je med sprehodom po mestnih ulicah izgubil potni listv Najditelj je nesel dokument policiji, ta pa ga je izročila jugoslovanskim oblastem, iter je bil potni list pač jugoslovanski. Ahec se je tako znašel v našem mestu brez dokumentov in brez denarja. Začel je krasti in v razmeroma kratkem času vlomil v 22 stanovanj v Trstu in v tri stanovanja v drugih krajih, kradel pa je tudi na ladjah, v avtomobilih in javnih lokalih. Skratka, za večje ali manjše vsote je «prikrajšal» kar 36 italijanskih državljanov.
Zanimivo je tudi, kako je prišlo ; do aretacije. Ko je policija na osnovi [ prstnih odtisov ugotovila, za koga j pravzaprav gre (Ahec je bil že pred J časom obsojen v Genovi zaradi po-____________________ I skusa ropa in v policijskih arhivih
KRITIČEN ODGOVOR NA POLITIKO VLADE IN DEŽELE
razburljivo preteklost. Kotvam,	tržaške žele2mške
JUTRI SPLOŠNA ŠTIR1URNA STAVKA PROTI ZADNJIM VLADNIM UKREPOM
V Trstu manifestacija delavcev vseh štirih pokrajin naše dežele
8 mesecev zapora, 3 mesece pripora, 110 tisoč lir globe in 300.000 lir denarne kazni, Carboneja pa na poldrugo leto zapora in 150.000 lir globe. Kazen je pogojna in sodišče je zato odredilo za oba obtoženca takojšnjo izpustitev iz zapora.
Odklonilno stališče do najnovejših gospodarskih ukrepov osrednje vlade, sanacija italijanskega gospodarstva, pereče vprašanje velikega števila nezaposlenih, obramba kupne moči lire ter boj za obnovitev zapadlih delovnih pogodb — to so glavne teme vsedržavne splošne stavke, ki jo je za jutrišnji dan oklicala sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL.
V naši deželi ima jutrišnja stavka še dodaten pomen, saj zahtevajo sindikalne organizacije preusmeritev gospodarske politike deželne uprave v okviru štiriletnega razvojnega načrta za obdobje 1978-79. Za vse stroke, razen za javne službe, bo stavka pri nas trajala vsaj štiri ure. V dopoldanskih urah se bodo delavci gori-ške, videmske, pordenonske in tržaške pokrajine udeležili v Trstu enotne manifestacije, da bi tako izpričali svoje kritično stališče do ukrepov deželnega odbora ter da bi odločno zahtevali, naj dežela upošteva smernice, ki jih nakazuje sindikalno gibanje. Delavci se bodo zbrali pred pomorsko postajo ob 10. uri in bodo nato v sprevodu odšli na Goldonijev trg, kjer bo ob 11. uri zborovanje.
Kot rečeno, veljajo za javne službe posebna določila. Vlaki ne bodo vozili od U. do 11.30, medtem ko bodo železniški delavci, ki niso na vlakih, stavkali od 10. do 12. ure. Javni promet bo ustavljen dve uri. pristaniški in pomorski delavci bodo stavkali v skladu z določili strokovnih federacij. Popolnoma bc paraliziran letalski promet, ker so uslužbenci te kategorije sklenili izvesti svojo stavko, ki so jo napovedal pred časom, prav ra jutrišnji dan. Bol-nišniški uslužbenci bodo stavkali dve uri, kot tudi delavci bolniških blagajn. Delavci elektrarn se bodo stavki pridružili z dveumo odsotnostjo
z dela. Tisti, ki so zaposleni na plinskem omrežju oziroma pri vodovodih, bodo stavkali le eno uro, vendar bo med tem časom zagotovljena najnujnejša služba. Delavci telekomunikacijske stroke so sklenili, da bodo stavkali dve uri, uslužbenci javnih ustanov 4 ure, bančno osebje pa 5 ur in četrt, kar pomeni, da bodo v bistvu jutri vse banke zaprte.
S 4-urno odsotnostjo z dela se bodo stavki pridružili tudi tiskarski delavci in tisti, ki so zaposleni v papirni industriji. Ne bodo pa stavkali tisti, ki so zaposleni pri dnevnikih, kar pomeni, da bodo v petek izšli vsi dnevniki.
Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI pripisuje izreden pomen splošni stavki, ker ta_ predstavlja prvi odgovor na nesprejemljive vladne ukrepe ter kritiko deželnemu odboru. V nevarnosti poostritve gospodarske krize v naši deželi pomeni zasledovanje ciljev, ki si jih je zadala enotna sindikalna zveza, edino možnost za nov razvoj gospodarstva.
Industrija zavračajo deželni načrt 1976-79
V Trstu se je včeraj sestalo predsedstvo deželnega združenja industrij-cev. Na seji so zavzeli odklonilno stališče do najnovejših vladnih ukrepov na gospodarskem področju. Predstavniki industrijcev so se izrekli negativno tudi do deželnega razvojnega načrta za razdobje 1976-79: načrt je po mnenju industrijcev pomanjkljiv zlasti v tem, da namenja neposredno produktivnim dejavnostim le 22 od sto vseh finančnih sredstev, ki naj bi bila razpoložljiva v omenjenem štiriletju.
kjer je imel spravljenega ogromno nakradenega blaga, predvsem zlatnine in nakita v skupni vrednosti nad 20 milijonov lir.
Na osnovi poizvedovanj letečega oddelka tržaške kvesture je prišlo včeraj na dan marsikaj zanimivega"' Predvsem' jer jugoslovanska po-licija sporočila, da Ahec ni dezerter ampak da‘je zbežal iz Jugoslavije s ponarejenim potnim listom in je zaprosila italijanske, oblasti, naj ga, po prestani kazni v zaporu, izročijo jugoslovanskim organom. Preko Interpola pa je policija tudi izvedela, da je bil Ahec poleg obsodbe v Genovi obsojen že v Avstriji. Kar zadeva njegovo zasebno življenje, pa je sodnim aktom priložen odlok sodišča v Aucklandu (Nova Zelandija), ki je sprejelo zahtevo ob-toženčeve žene po ločitvi že septembra 1974.
Ahec je tudi na včerajšnji razpravi priznal vse tatvine razen ene in sam uradni zagovornik Ghezzi je dejal, da mu mladenič ni nudil nobenih oprijemov za obrambo, ker hoče, kot kaže, čim dlje ostati v italijanskih zaporih. Očitno, je pripomnil odv. Ghezzi, se boji povratka v Jugoslavijo.
Na osnovi teh izjav je sodišče seveda spoznalo mladeniča za krivega vseh dejanj in ga obsodilo na 2 leti in 2 meseca zapora ter na 220 tisoč lir globe.
V drugi razpravi pa se je moral sodni zbor — prvič, na tržaškem sodišču — ukvarjati s tihotapstvom mercedesov, ki jih zločinsko organizirana tolpa pošilja čez Trst v države Bližnjega vzhoda. Na zatožni klopi sta sedela 21-letni Filippo Basile in 40-letni Donato Carbone, oba po rodu južnjaka, ki pa sta stalno naseljena v Milanu. Basileja je 30. oktobra lanskega leta zajela jugoslovanska policija na mejnem prehodu pri Fernetičih s ponarejenimi dokumenti in ga izročila italijanskim oblastem, prav tako pa je izročila italijanski policiji novi mercedes, s katerim je Basile prešel mejo. Po preiskavi, ki jo je vodil leteči oddelek tržaške kvesture, so ugotovili, da je mercedes ukraden in da je evidenčna tablica dejansko registracija fiata 850, last Carboneja, ki se je tako znašel skupaj z Basilejem v zaporu. Poleg prekupčevanja z ukradenim blagom sta bila oba obtožena zaradi zamenjave evidenčne tablice avtomobila. Basile pa še vožnje avta, ki ni bil zavarovan, in prehoda meje s ponarejenimi dokumenti.
Na včerajšnji razpravi, sta oba z neutemeljenimi izgovori odklonila vsako odgovornost. Basile je dejal, da je že dalj časa brezposeln in da mora preživljati ženo in dva otroka (z dekletom je zbežal od doma, ko ji je bilo komaj 13 let) in je zato sprejel ponudbo nekega Sandra, ki ga pozna le navidezno. Slednji mu je ponudil 600 tisoč lir, če bi prepeljal avto na Bližnji vzhod in, ker se je nahajal v izredni finančni stiski, je sprejel ponudbo. Carbone pa je dejal, da je le posodil Basileju svoj fiat 850, kot je to naredil že večkrat prej, o vsej zadevi z ukradenim mercedesom pa ni vedel ničesar, dokler niso prišli karabinjerji poizvedovat na njegov dom.
Sodišče pa ni sprejelo njune teze in ju je spoznalo za kriva vseh de-
S seje tržaškega občinskega sveta
Odložena razprava o ljudskih gradnjah
Sinoči se je sestal tržaški občinski svet; na dnevnem redu je bila razprava -o številnih- konvencijah za e-koiiomske ljudske gradnje, ki pa so jo odložili na petek, ko se svet ponovno sestane. V prvem delu sgje pa je odbornik Ahate v odgovoru na vprašanje svetovalcev Verze in Sti-glianija obširno poročal o delih za gradnjo avtoceste Videm - Trbiž in med drugim naglasil, da je ministrski predsednik Moro v pismu predsedniku deželnega odbora Co-melliju potrdil zavzetost vlade za dograditev te ceste, ki je tudi mednarodnega pomena. S tem v zvezi je odbornik Ahate omenil tudi člen pet osimskega sporazuma, ki predvideva tudi gradnjo te avtoceste.
• Na pobudo tržaškega «Kinoforuma» bosta jutri ob 16.30 in ob 21. uri v kinodvorani Cristallo dva koncerta ansambla «Napoli centrale». Vstopnica po 1 000 lir so na voljo tudi pri Ma-
na koncu izrekla priznanje za njegov nastop, ki je za pevca prav gotovo predstavljal izjemen napor, kateremu pa je bil v celoti vzeto v zadovoljivi meri kos.
Orkester je zanesljivo vodil dirigent Oliviero de Fabritiis, ostale vloge pa sc bile v zasedbah iz prejšnjih uprizoritev.
JUTRI V DOLINSKI TORKLI
Likovna razstava petih zamejskih ustvarjalcev
Jutri se bodo vrata dolinske- Tor-kle spet odprla: občinstvu se bo predstavilo pet zamejskih grafičnih ustvarjalcev imBicer: Kravos,. Gri-, malda, Švara, Vecchiet in Volk. Posebnost te razstave pa ne bodo toliko razobešene stvaritve na panojih, kolikor grafične mapa, ki jo umetniki posredujejo odjemalcem, Cena mape je skromna, saj hočejo ustvarjalci razširiti to zvrst umetnosti (grafiko) med širše ljudske plasti. Lahko si privoščim tudi misel, da v današnjem času, ko bančne vrednosti padajo, ko je občutna gospodarska kriza, je naložba v slikar-stavo rentabilna, oz. trajna.
V četrtek, 25. t.m. se bo ob otvoritvi razstave ob 20.30 predstavil tudi znani filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal, ki bo publiki posredoval film o umetnikih. Na koncu pa, kot že običaj, ne bo manjkala niti dobra kapljica.
Gledališča
Kino
ROSSETTI
Danes ob 20.30 «red I. torek» Goldonijev « Il Campiello » v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano. Režija Giorgio Strehler. Pri osrednji blagajni rezervacije do 28. marca.
AVDITORIJ
Od jutri, 25. do nedelje, 28. marca, Compagnia Alfonsi - Lupi predstavlja Ibsenovo «La donna del mare». Režija Paolo Todisco. Veljajo odrezki Rassegna. Abonenti imajo 30 in 20 odst. popusta.
VERDI
Jutri ob 20. uri za «red B», peta ponovitev Donizettijeve «Lucie di Lammermoor».
Danes bodo pri blagajni gledališča Verdi na razpolago vstopnice za še razpoložljiva mesta za premiero opere «I due Foscari», ki bo za «red A» v petek ob 20. uri.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
sporoča, da bo danes, 24. marca, ob 18.30, v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu tretje predavanje iz cikla zgodovine slovenske glasbe.
Predaval bo akademik prof. dr. Dragotin Cvetko:
« Pripravljanje slovenske glasbene moderne »
Vljudno vabljeni.
gajni kinematografa.
............m...............................................
V ZVEZI Z RAZSODBO DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA
Sindikati zahtevajo začetek poslovanja konzorcija za prevoze
Dežela naj nameni finančna sredstva izključno javnim podjetjem - Odpravijo naj se posledice, ki so nastale po sprejemu priziva družbe SAP
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 24. marca SIMON
Sonce vzide ob 6,00 in zatone ob 18,22 — Dolžina dneva 12,22 — Luna vzide ob 2,33 in zatone ob 12,27.
Jutri, ČETRTEK, 25. marca Oz. M. D.
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 9,9 stopinje, najnižja 2,9, ob 19. uri 7,6, zračni pritisk 1008,9 ustaljen, brez vetra, nebo oblačno, vlaga 87-odstotna, 1,2 milimetra dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 38 oseb.
UMRLI SO; 90Lletna Maria Minca por. Almerigogna, 65-letni Michele Valconi, 68-letna Zinaida Kolesniko-va vd. Zulian, 68-letni Mario Skerlic, 76-letm Angelo Asperti, 72-letni Ivan Gustincich, 72-letna Pierina Mamilo-vic por. Belbi, 82-letni Alessandro Aquini, 85-letna Lucia Valente vd. Bartole, 80-letni Francesco Ruzzier, 85-letni Mauro Chelleri, 83-letna Assunta Pittau vd. Ukovic, 76-letni Francesco Bancovich, 75-letna Maria Della Via, 21-letni Benjamin Novak, 55-letni Guido Loredan, 8 mesecev star Emanuele Barresi, 72-letni Angelo Marian, 69-letnì Lorenzo Securo, 77-letni Gioacchino Battistuta, 85-letna Gioseffa Francesca Kurassier, 71-letni Ugo Lauzi, SHetni Carlo Guštin, 92-letna Albertina Degli Esposti vd. Borghi, 73-letni Alberto Faloppa, 93-letna A-malia Glanzmann, 92-letna Beatrice Aubel vd. Cappello, 81-letna Angelina Zanier vd. Donghetti, 89-letna Carmen Klausberger vd. Pirona, 68-letni Elidio Giacomelli, 86-letna Giuseppina Iskra vd. Rossi, 86-letni Carlo Musizza, 68-letni Mario Capolic-chio, 48-Jetni Alberto lanesich, 80-letna Pierina Vouk vd. Carniel, 45-ietna Maria Bonifacio por. Taglia-pietra, 90-letna Delia Sencig vd. Dabinovich, 90-letna Antonia Cuk vd. Carli.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE — TRST in TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA
priredita
jutri, 25. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih zgodovinsko turistično predavanje
ŠKOFJA LOKA IN OKOLICA
z barvnimi diapozitivi, glasbeno spremljavo in recitacijami. Ob 20. uri otvoritev slikarske razstave o Škifji Loki
Vljudno vabljeni
Razna obvestila
SPDT organizira v nedeljo, 28. marca, izlet po Krasu za osnovnošolsko mladino. Zbirališče je na Oberdanko-vem trgu (pri openskem tramvaju) ob 9.40. Odhod avtobusa štev. 4 je ob 10. uri. Povratek v Trst z openskim tramvajem približno ob 15.30. Priporočamo dobro obutev. Malica iz krušnjaka.
SPDT obvešča, da predvideni avtobusni izlet v Brkine ne bo v nedeljo, 4. aprila, temveč v nedeljo, 11. aprila, .ter je v zadnjem času zapadlo "dosti snega ih je spet pritisnil mraz.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Sterminateli senza pietà». Igra D. Carradine. Barvni film.
Ariston Danes počitek. Jutri 16.30— 22.00 «Quanto è bello lu morire accise».
Mignon 16.00 «My fair lady», barvni film za vse.
Grattacielo 16.30 «Lezioni private». Carol Baker, Fèhmi Benussi, Carlo Giuffrè. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Hindenburg». Barvni pustolovski film Georgeja C. Scotta. Glavno vlogo igra Anne Ban-croft.
Excelsior 15.30 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Igrajo: Marcello Mastroianni, Claudia Mori, Line Toffolo, A. Celentano.
Nazionale 15.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni znanstvenofantastični film.
Eden 16,00 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v katerem nastopa Charles Bronson.
Ritz 15.30 «Marcia trionfale». Barvni film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido, M. Miou. Prepovedan mia. dini pod 18. letom.
Aurora 16.30 « L’infermiera ». Barvni film, v katerem igra Ursula An-dress. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «La donna della domenica». Barvni film. Igrata Marcello Mastroianni in Louis Trintignant.
Cristallo 16.30 «Lo squalo». Barvni film režiserja S. Spielberga. Igra R. Shaw.
Moderno 16.00 « Telefoni bianchi ». Barvni film. Igrajo Agostina Belli, Vittorio Gassman, U. Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Femmine in gabbia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «El Zorro, la belva del Colorado». Mary Montiel, Julio Al-dana. Barvni film.
Impero 16.30 «Whisky e fantasmi». T. Scott. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Quando l’amore è sensualità». Agostina Belli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Il terrore viene dalla pioggia».
Astra 16.00 «L’uomo di mezzanotte».
Abbazia 16.00 «L’usignolo e l’allodola». Sylvia Kristel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 16.00 «Pinocchio». Barvni film.
Razstave
Prosveta
PD Slavko Škamperle Trst in turistično društvo Škofja Loka priredita jutri, v četrtek, 25. t.m., v društvenih prostorih zgodovinsko turistično predavanje «Škofja Loka in okolica» z barvnimi diapozitivi, glasbeno spremljavo in recitacijami Ob 20. uri otvoritev slikarske razstave o Škofji Loki.
Prispevki
Učitelji, starši in učenci o-snovne šole v Dolini čestitajo gospe učite1 jici Andrini in Marjanu Grgiču ob rojstvu sinčka Devana, kateremu želijo obilo sreče in zdravja.
Pokrajinska sindikalna federacija CGLL - CISL - UIL je preučila odločitev deželnega upravnega sodišča TAR, ki je sprejelo priziv zasebnega avtobusnega podjetja SAP proti sklepu deželne uprave v zvezi z avtobusnimi progami za Mač-kolje in Prebeneg. Te proge je že prevzelo občinsko podjetje ACEGAT, ki jih je preuredilo in okrepilo, kot so zahtevali predstavniki delavstva. Sindikalna federacija naglaša, da ni mogoče predpostaviti zasebnika pred javnim podjetjem in zahteva, naj začne čim prej delovati pokrajinski konzorcij za prevoze, ki bo moral nato prevzeti še tistih nekaj prog, ki jih še vedno vzdržujejo zasebna podjetja.
V zvezi s lem vprašanjem in ne glede na zakonito neoporečnost sklepov dežele ob prevzemu treh zasebnih prog, sindikati opozarjajo, da je podjetje SAP v letih 1974 in 1975 prejelo od deželne uprave visoko finančno podporo in v istem obdobju 25 milijonov lir za nakup avtobusov ter visoko podporo za vzdrževanje mednarodnih prog. Kljub temu podjetje SAP neredno in z zamudo plačuje uslužbence ter ne upošteva niti načel delovne pogodbe, kar je predpogoj za pravico do podpore iz javnih sredstev.
Tajništvo pokrajinske sindikalne federacije meni, da je prav sedaj primeren trenutek za resne ukrepe za publicizacijo prevoznih storitev, postopno a z natančno določenimi roki, katerim morajo ustrezati tudi primerne finančne obveznosti, kajti prav v zvezi z odobritvijo deželnega proračuna je treba nameniti javnim prevoznim podjetjem vsa sredstva, ki jih v ta namen nakazuje deželna uprava.
Sindikati zaključujejo z ugotovitvijo, da je redno poslovanje javnih struktur na prevoznem sektorju bi-
stvenega pomena ter predvsem sedaj,'ko zaradi krize ni priporočljiva uporaba zasebnih vozil za prevoz v službo in domov. Zato sindikati pozivajo vse zainteresirane ustanove, naj z nujnimi ukrepi odpravijo posledice, ki so nastale po zadnji razsodbi deželnega upravnega sodišča.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
Predavanj« o Soncu kot viru energije
Na Centru za teoretsko fiziko v Miramaru je sinoči predaval ameriški ataše za znanstvene probleme v Rimu John Maniello. Naslovna tema je bila sončna energija. Predavatelj pa se je v bistvu lotil predvsem problema njene uporabe v industrijske namene. Na kratko je orisal trud in naložbe, ki so jih ZDA vložile v to raziskavo (lanska bilanca je znašala skupno 140 milijonov dolarjev). Prikazal je še s statističnimi podatki čedalje večji pomen tovrstne energije in opisal dosežke, ki so jih sicer v ožjem krogu že uporabili. Gre predvsem za takoime-novane sončne celice, ki jih trenutno uporabljajo pri ogrevanju stanovanj. Predavanju je sledilo veliko število znanstvenikov, pa tudi predstavnikov raznih industrij, ki bi se lahko lotile problema. Prvi so sicer verjetno ostali razočarani, ker je bilo pričakovati, da se bo Maniello lotil tudi znanstvene plati vprašanja, kar pa najbrž ni bil predavateljev namen. Razveseljivo pa je bilo dejstvo. da je delovalo med predavanjem simultano prevajanje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
PD Valentin Vodnik vabi na otvoritev razstave slikarjev Vekjeta, Švare, Kravosa, Volka in Grimalde, ki bo jutri, v četrtek, 25. t.m., ob 20.30 v Torkli. Na otvoritvi bo Aljoša Žerjal predvajal film o umetnikih. Razstava bo odprta v petek, 26. marca, od 18. do 20. ure, v soboto, 27. t.m., od 18. do 20. ure in v nedeljo, 28. t.m., od 15. do 18. ure.
V	galeriji Planetario bodo v soboto ob 17. uri odprli razstavo najnovejših del umetnice Sonie Delaunay.
V	umetnostni galeriji Forum bo od sobote 27. marca do 15. aprila razstavljal svoja dela romunski umetnik Camilian Demetrescu.
Smučarski klub Devin organizira v nedeljo 28. t.m. avtobusni izlet v Ovčjo ves, ob priliki tekmovanj v veleslalomu in teku. Nagrajevanje s kulturnim programom bo popoldne v Prosvetnem domu v Ukvah. Informacije na tel. št. 209-205.
V	počastitev spomina pok. Marije Grgič - Križmančič daruje dr. Tončič
5.000	lir za ŠD Gaja.
V	spomin na pok. Viktorijo in pok. Antonijo daruje Frančiška Carli 6.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na pok. Viktorijo in na. pok. Antonijo daruje Alojzka Kralj (Trebče 34) 10.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Marijo Grgič daruje družina Stanko Bole 5.000 lir za šZ Gaja.
Za kongres deportirancev (ANED) darujeta Valerija Eller vd. Smotlak
10.000	lir in Angel Štrajn (Zabrežec 59) 5.000 lir.
Ivan Ivančič (gostilna Verena) daruje 10.000 lir za pevski zbor Vesna.
Pepi Starc (Opčine) daruje 2.000 lir za pevski zbor Vesna.
Ob smrti tovariša Benjamina Novaka izreka sekcija KPI občine p® lina globoko sožalje prizadeti družin1-
Gojenci in starši podružnice Glasbene matice v Dolini izrekajo is^tef n© sožalje prof. Klavdiju Furlanu ® nenadni izgubi očeta.
Po kratki bolezni nas je zapusitil naš dragi mož, oče in nono
IVAN GUSTINCICH
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 23.3. 1976
Ameriški dolar: debeli	842,—
drobni	820.—
Funt šterling	1620,—
Švicarski frank	328,—
Francoski frank	176,50
Belgijski frank	20,25
Nemška marka	328,-
Avstrijski šiling	46,50
Kanadski dolar	830,—
Holandski fiorini	311—
Danska krona	137—
švedska krona	190—
Norveška krona	150—
Drahma: debeli	20—
drobni	21,50
Dinar: debeli	42,75
drobni	42,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 26. marca, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Ivanka, sin Luciano, snaha Marija Jolanda in vnuk Alex ter drugi sorodniki
Trst, Branik, 24. marca 1976
Pridružujeta se družini Prodan in Saksida.
Z družino sočustvujejo Piero, Neverina, Luisa ter Pavel Cerk-venič.
Dne 22. marca nas je za vedno zapustil naš dragi
BENJAMIN NOVAK
Pogreb bo danes, 24. marca, ob 14.30 iz glavne bolnišnic naravnost v cerkev v Mačkoljah.
Žalujoči:
žena, mama, oče, brat, svakinja, čak, nona, nono in drugo sorodsri'
Mačkolje, 24. marca 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO■ GOSPODARSKE ZVEZE
PLODNI ZAKLJUČKI SEJE OBČINSKEGA SVETA
NA POZIV VSEDRŽAVNEGA VODSTVA CGIL, CISL, UIL
Izpopolniti in usposobiti strukture Goriški občinski svet zagovarja ustanovitev -!1™
, ,	.	,	, v g , ,	,	. 4-URNA SPLOSNA STAVKA
samostojnega slovenskega šolskega okraja
za izvajanje gospodarskih sporazumov
Potrebna je koordiniranost in učinkovitost vseh naših gospodarskih ustanov in organov za uspešno prisotnost v vseh organih in fazah priprav za izvajanje sporazumov - Ocena sodnega procesa o zločinih v Rižarni
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji seji v ponedeljek, 22. t.m. v Gorici, Ponovno razpravljal o gospodarskih perspektivah obmejnega področja Po podpisu sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo v Osimu, tokrat predvsem v luči usposobljenosti struktur naše osrednje manjšinske organizacije za naloge, ki čakajo v zvezi z uresničevanjem teh sporazumov ne le SKGZ, pač pa vso slovensko narodnostno skupnost v deželi Furla-niji-Julijski krajini V svojem uvodnem izvajanju sta najprej predsednik Boris Race in nato načelnik gospodarske komisije dr. Vito Svetina, poudarila velik Pomen teh sporazumov, za katere sPričo obojestranskega interesa zanje, ni nobenega razloga, da ne bi bili uresničeni. Odvisno bo pač od Politične dobre volje in od pristopa k reševanju vprašanj, v kakršnem časovnem razdobju se bodo začeli izvajati. Na vsak način so na obeh straneh, tako pri nas kot v Sloveniji. že v teku razprave v okviru raznih komisij in delovnih skupin. V komisijah ki jih je imenovala dežela Furlanija-Julijska krajina in druge javne ustanove, smo kot narodnostna skupnost odsotni, čeprav nas priprave na izvajanje sporazumov in sodelovanje pri teh pripravah neposredno interesirajo kot Slovence, da zavarujemo naše interese. Zato je potrebno, da se z večjim zanimanjem in z večjo aktivnostjo vključimo v dejavnost že v tej fazi razvoja izvajanja osimskih gospodarskih sporazumov. Tudi od nas samih je odvisno, kako bomo znali stvari zastaviti, da se ne bo ničesar sklepalo mimo nas in toliko bolj Proti nam in našim gospodarskim bi narodnostnim interesom.
Poročevalca sta nato v svojih Ovajanjih ugotovila, da naše gospodarske strukture, zlasti Slovensko gospodarsko združenje. Kmečka zveza in sama gospodarska komi-sija pri SKGZ, sicer delujejo v tej smeri, da pa je njihova povezanost, ki se kaže vedno bolj nujna, preohlapna in da je potrebno o važnih vPrašanjih naše prisotnosti in nalaga soodločanja pri uresničevanju gospodarskih sporazumov stalno koordiniranje in dogovarjanje.
Skratka, potrebno je, da smo v novem položaju tudi na gospodarskem področju kot narodnostna skupnost subjekt s specifičnimi gospodarskimi interesi za razvoj naše skupnosti oh meii. To pa zahteva tudi od SKGZ in njenih članic, predvsem tistih, ki delujejo na gospo-darskem področju, vključno s ti stimi, ki bodo še nastale, večjo sktivnost, večjo koordiniranost in Učinkovitost. Ker bo uresničevanje sporazumov zahtevalo leta, je treba Suveda že danes misliti ne le na sedanje naloge, temveč tudi na tiste, “U nas čakajo v prihodnosti.
, Po razpravi, v katero so posegli evilni prisotni, je izvršni odbor Preje] ustrezne sklepe za izpopol-kjtsv ;n za večjo usposobljenost, °ordinacijo in učinkovitost gospo-uurskih struktur SKGZ, da bodo v JVečji meri kos odgovornim nalo-skih V ZVez* z *zvajaniem gospodar-
lijanske javnosti v Trstu, na Goriškem in tudi v Benečiji o izsledkih procesa ne le po časopisju, pač pa tudi z drugimi mediji obveščanja in oblikami. K temu so zlasti poklicane protifašistične organizacije s svojimi pobudami in s svojo aktivnostjo, pa tudi šole in šolski sveti. Tudi skorajšnja komemoracija 71 openskih talcev, katerih mučeniška smrt sovpada z začetkom delovanja krematorija v Rižarni, je priložnost, da se. poudari pomen procesa, ki je v teku.
Izvršni odbor je bil nato seznanjen s programom 30-letnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča, ki bo v soboto, 27. t.m. Program bo obsegal ob 18. uri odprtje razstave v foyerju vhoda Kulturnega doma o delovanju SSG v teh 30 letih in o delovanju tržaškega Dramatičnega društva pred nastopom fašizma, ob 20. uri pa slavnostno prireditev v veliki dvorani z nastopom zbora, članov SSG in govori. Prav tako je bil seznanjen s potekom občnega zbora kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu. Izvršni odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je občni zbor pomenil nadaljnjo afirmacijo društva s pristopom novih uglednih beneških javnih in kulturnih delavcev v njegov glavni odbor, s čimer so v društvu zastopani vsi predeli Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Izvršni odbor je izrekel pohvalo društvu, ki skupno z ostalimi beneškimi dru-
štvi zavzeto in uspešno skrbi za narodnostni preporod in kulturni razvoj beneških Slovencev.
Končno je bil izvršni odbor seznanjen s pripravami na nedeljski občni zbor Slovenske prosvetne zveze in z nekaterimi njenimi problemi ter še z organizacijskimi problemi letošnjih počitnišk'h gorskih in obmorskih kolonij za otroke s Tržaškega, Goriškega iz Beneške Slovenije in Kanalske doline.
Predavanje o Beneški Sloveniji v Dolini
V ponedeljek se je v Dolini pričel ciklus predavanj, ki ga prireja sekcija KPI občine Dolina Dino Del Medico, tajnik Zveze slovenskih beneških izseljencev, je govoril o aktualni temi «Beneška Slovenija danes». Nakazal je protislovensko politiko italijanske vlade v Beneški Sloveniji, težke razmere, v katerih se nahaja prebivalstvo, in trdo življenje izseljencev. Prisotni, ki so bili skoraj izključno mladi, so pozorno sledili besedam predavatelja, nato pa se je ob raznih vprašanjih razvila razprava.
Naslednje predavanje bo v ponedeljek ob 20. uri; Stojan Spetič, novinar in komunistični svetovalec v tržaškem občinskem svetu, bo govoril o temi «Komunisti in narodnostno vprašanje.»
V. L.
To zahtevo so vnesli v resolucijo na zahtevo socialistične skupine ■ Izvoljena občinska kon-zulta za slovenska vprašanja . Imenovani zastopniki občine v upravnem svetu proste cone
Kot smo že v nedeljo predvideli, i stavi pa naj pridejo na vrsto ka-je bila skoro vsa ponedeljkova se- ! sneje.
ja goriškega občinskega sveta po-1 Zastopnik Slovenske skupnosti svečenn vprašanjem, ki zanimajo od I Paulin je bil enakega mnenja, in blizu s.ovensko narodnostno skup-1 je dejal, da sestava konzulte pra-nost. Tako je bilo s sklepom o po- j vilno poudarja kulturne in šolske stavitvi dvojezičnih napisov v slo- j komponente slovenske narodnostne venskih predmestjih goriške občine, skupnosti ter da bo morala ta kon-o čemer smo že včeraj poročali, zuita reševati predvsem vprašanja tako je bilo z razpravo o šolskem naše manjšine in je zato dejal, da ne okraju in tako je bilo tudi z glaso-1 bi bilo koristno preveliko strankar-vanjem o članih občinske konzulte 1 sko vmešavanje v te zadeve. Tudi
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiuiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliiiiinuiniiiimiillil
Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA
Prizadevanja za okrepitev kulturnega dela v Mackoljah
Skupščina odobrila nov pravilnik in izvolila odbor - V aprilu Cankarjeva proslava
, - sporazumov v Osimu, ki so — .r je bilo že večkrat poudarjeno — p °*a z vsemi ostalimi sporazumi.
fedvsem gre seveda za to. da bo-, 0 kot narodnostna skupnost učin-v0Vlto prisotni v vseh organih in vseh fazah pripravljanja in izva-teh sporazumov.
0 2Vršni odbor je nato raznravljal čin-LSedaniem poteku procesa o zlo-tr ,o v tržaški Rižarni, kar je sma-ant r k?*' svojo dolžnost eminentne hji lfa^s^čne organizacije. Doseda-p0? Potek razprave so s temeljitim binnRanjem vPrašania osvetlili Al tra .puboič kot raziskovalec tega ške nega obdobja nedavne trža-Tav* pre^eklosti, časnikar Vojmir brnCar’ *co skrben spremljevalec flaCesa ter odv. Peter Sanzin kot tih11, odvetniškega kolegija prizade-
strank
da razPravi je bilo ugotovljeno, krin?re za zgodovinski proces raz-jih kavan.1a ne ie zločinov, ki so ita],;nad slovenskim, hrvaškim in šili Janskim življem ter Židi zagre-kom nac'stečni pripadniki Einsatz-kavamand°, temveč tudi za razkrin-ni soodgovornosti kolaboracio-raz CneSa Trsta za te zločine. V da . ayi je bilo nadalje ugotovljeno, ke„16 Proces deležen izredno veli-čepie °dl?leva zlasti v Italiji, pri zaka-r Pohaja v ospredje vprašanje, čakaJ- bilo treba na ta proces da n * Veó kot 30 let in pa dejstvo, gej	okupator ne bi bil mo-
bra? '^eti v Trstu svojih zločinov rionisw 0Vanja ■0*ca*n*h kolabora-
■?otovlLtako ,je bil° v razPravi u-°cW, ^	ima proces velik
Pilariir, tudi v Trstu, zlasti med
Posame0’^ je števll“° Prisotna na
zanim • razpravah, in z živim ^Velih^6^1-. s^ecb pričevanjem pre-ki nnaiIZ "■'‘žarne ter zgodovinarjev, kumw!repljujej° pričevanja z do-thdi c arnirn gradivom, ki pomaga bPsatnp1'0^ ubkrivati in razkrivati zločin Zne .krivce in sokrivce za kolak® v Rižarni, in nacističnih ter v T,,.. acionističnih policijskih sil Pekaten t,kti1®m -i® učite10- da bi
Ih nomo tlzaški krogi hoteli odmev Presedin ,pr.ocesa- ki ie nedvomno na začetki, ki mu ie bil začrtan omejevat- ln v namenih, čimbolj grožnia3 !st°časno pa poskušajo z rni Vf.]:,,1,.1« žaljivimi provokacija-Prav 1 aa javno mnenje. Potrebno ax-adi tega 1® še tpliko bolj bn° čimvečje informiranje ita-
Že dolgo časa se je čutila potreba po organizirani povezavi in večji programiranosti prosvetno - kulturnega delovanja v vasi. Že od leta 1949 deluje namreč mešani pevski zbor, ki poleg cerkvenega petja goji tudi narodno - posvetne pesmi. V tem času je nastopil na številnih večjih kulturnih prireditvah od taborov na‘Repentabru pa do revij v Kulturnem domu v Trstu in Gorici kakor tudi na raznih prireditvah v domačem kraju, če le more, rad u-streže svojcem umrlih vaščanov, da poje ob pogrebnih priložnostih. Letos je v povezavi s pevci iz Skednja nastopil na skupni Prešernovi proslavi v Trstu.
Poleg pevskega zbora je za razne pobude prosvetnega značaja skrbela skupina prosvetnih delavcev v okviru Slovenske prosvete, ki uspešno deluje od vsega začetka v minulih letih, ko je prirejala v vasi slovenske, razne proslave in druge priložnostne prireditve. Med drugim je bila pobudnik za prirejanje praznika češenj, ki je danes že tradicionalen, saj se prireja že več kot deset let.
V	zadnjih letih obstaja tudi otroški pevski zbor «Slovenski šopek», ki ima za sabo že več uspešnih nastopov doma kakor tudi v širši javnosti, saj že vrsto let nastopa na pomladanski reviji mladinskih zborov v Kulturnem domu v Trstu.
Izkušnje so pokazale, da je za nadaljnjo uspešnejše prosvetno delovanje potrebna tesnejša povezava med pevci, prosvetarji in drugimi sodelavci. Vsi namreč dobro vemo, kako težko je danes pritegniti k požrtvovalnemu prosvetnemu delu nove moči, zlasti še mlade ljudi. Tako je na splošno željo nastala pobuda, da se zberejo na skupnem občnem zboru člani zbora, prosvete in drugi sodelavci. Javno sklicani občni zbor je bi’ minuli petek, 12. marca ob lepi udeležbi. Na njem so udeleženci soglasno podprli pobudo o povezavi kulturnega delovanja pod skupnim imenom Prosvetno društvo - Mačkolje. Prisotni so odobrili tudi nova društvena pravila ter izvolili vodstveni odbor (Zorko Gorjan, Danijel Novak, David Stepančič, Hadrijan Rehar, Zoran Tul, Aldo Pecia), predsednika (Danijel Novak) ter nadzorni odbor (Albert Parovel in Alojz Tul).
Novi odbor se je takoj spravil na delo in začel sestavljati program bodočega delovanja. V prvi polovici aprila je predvidena Cankarjeva proslava ob stoletnici njegovega rojstva. Društvo pričakuje, da bodo njegova prizadevanja vsestransko podprli vsi, ki jim je prosvetno delovanje pri srcu, ter pomagali s predlogi in nasveti.
Predsednik EZI1 Sacerdoti pri županu Švabu v Dolini
Včeraj je župan občine Dolina sprejel na vljudnostni obisk predsednika tržaške industrijske cone — EZ IT — odv. Sacerdotija.
V	daljšem razgovoru sta obravnavala predvsem odnose med občino Dolina in industrijsko ustanovo ter nekatera konkretna vprašanja, ki so v teku obojestranskega reševanja.
Župan Švab je predsednika seznanil s kritičnim odnosom, ki ga imajo občani do vloge in prisotnosti industrijske cone, nadalje z željo in voljo občinske uprave, da enakopravno sodeluje pri načrtovanju gospodarskih dejavnosti na občinskem ozemlju.
Pi«dsednik Sacerdoti je izključil
kakršnokoli diskriminacijo za časa njegovega mandata in poudaril s svoje strani največjo pripravljenost in posluh za upoštevanje predlogov, ki bodo prišli s strani občinske uprave, ter izrekel željo, da bi imeli pogostejše stike.
30. marca na trgovinski zbornici
Letna skupščina odbora koristnikov pristanišč
V torek 30. marca se bo na tržaški trgovinski zbornici sestal na letni skupščini Koordinacijski odbor koristnikov pristaniških storitev, ki ga sestavljajo zastopniki javnih in zasebnih organizacij, ki se pri svojem poslovanju poslužujejo italijanskih luk. Pregledali bodo lanski razvoj pristaniških dejavnosti v državi in nekatera vprašanja skupnéga interesa, tako zlasti razvojne težnje pristaniškega prometa v sedanji fazi gospodarske konjunkture. Ob tej priložnosti bo deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper o-risal načrt za ureditev enotnega pristaniškega kompleksa v naši deželi, ki naj bi zajel vse luške zmogljivosti od Milj do Tilmenta. Spregovoril bo tudi član odbora za preureditev pomorskega zakonika, ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje. dr. E. Volli.
Preteklo nedeljo v Nabrežini
Prisrčna prireditev ob dvojni upokojitvi
Prejšnjo nedeljo popoldne je bila v Nabrežini prisrčna prireditev. Združenje staršev osnovnošolskih o-trok je organiziralo srečanje z gospo Maro Bole, ki je dolgih 30 let vzgajala naše otroke v nabrežinskem o-troškem vrtcu in s tem dopolnjevala delo staršev. Pred kratkim je stopila v pokoj istočasno z gospo Anico Battini, ki je v istem vrtcu vsa povojna leta kuhala našim malčkom.
V znak hvaležnosti so jima njuni bivši gojenci pripravili kratek kulturni spored. Predstavniki vseh razredov osnovne šole so nastopili z recitacijami in skečem, najmlajši člani domačega pevskega zbora «Kraški slavček» pa so pod vodstvom prof. Klavdija Furlana ubrano zapeli nekaj pesmi.
Ob zaključku so slavljenkama o-troci izročili v spomin sliko domačega slikarja Viktorja Godniča in likovni izdelek dijakinje Liane Kra-šček.
Občinstvo, ki se je polnoštevilno udeležilo srečanja, je toplo zaploskalo bodisi nastopajočim kot slavljenkama in jima hotelo tako izraziti priznanje in zahvalo.
Nov« vodstvo Združenja Italija-ZSSR
-Prejšnji teden so obnovili vodstvo tržaške sekcije Združenja Italija-ZS SR. Za predsednika je bil izvoljen Saverio Giacchetti, za podpredsednico pa Nadja Pahor, člani tajništva so Graziella Belleli, Stanka Čebulec, Elvira Liberio, Giuseppe Malligoi, prof. Enzo Mocchiutti, Paolo Petronio, prof. Sergio Ranchi, prof, Marina Rossi, za tajnika pa je bil potrjen Antonio Liberio. V nadzorni odbor pa so bili imenovani inž. Atto Braun, Pina Tomaselli in Marina Marzi.
za slovenska vprašanja.
Glavna razprava se je razvila o-krog prvega vprašanja, saj niso hoteli kasneje svetovalci ponavljati splošnih tez, o katerih je bil govor že pri obravnavi prve točke. Zanimiva pa je bila tudi razprava v zvezi s šolskim okrajem, saj je pri tem šlo skoro izključno za vprašanje slovenskega okraja.
Odbornik za šolstvo Fantini je obrazložil vprašanje okrajev, nanizal celo vrsto podatkov in dejal, da goriška občina v glavnih obrisi^ soglaša z deželnim predlogom o dveh okrajih na Goriškem. Obrazložil pa je tudi stališče doberdobske občine, ki želi biti v goriškem in ne v tržiškem okraju, istočasno pa je ugotovil specifične probleme slovenskih šol in predlagal, da je treba zahteve slovenske manjšine u-poštevati ter dati določeno obliko slovenskim šolam. V njegovem predlogu ni bila sicer omenjena zahteva po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja.
V	razpravo je prvi posegel demokristjan Pellegrini, ki je dal podrobno analizo šolskih okrajev na splošno, nato pa je tudi on predlagal široko avtonomijo za slovensko šolstvo.
Socialist odv. Sanzin pa je podrobno obrazložil razloge, ki jih postavlja slovenska manjšina, da bi dobile slovenske šole v deželi samostojni okraj. Gre za vprašanje deželnega značaja, naj bodo v predlaga nem okraju vse slovenske šole brez razlike, v njem naj se najde jutri tudi mesto za morebitne šole v videmski pokrajini. Sanzin je tudi nanizal zahteve vseh izvoljenih slovenskih šolskih svetov, slovenskih kulturnih in drugih organizacij ter navedel tudi številne občine na Goriškem, od slovenskih pa do italijanskih, ki so v svojih sklepih zahtevale slovenski šolski okraj. Zaradi tega je socialistični predstavnik predlagal dve spremembi k predlogu ožjega odbora in sicer prvo, ki zahteva, da se ustanovi na deželnem ozemlju slovenski šolski okraj, drugo pa, ki daje deželi nalogo in pooblastilo, da se pozanima za ustrezno spreminjevalno zakonodajo, ki naj da možnost za ustanovitev tega okraja.
Svetovalec dr. Paulin (Slovenska skupnost) je bil enakega mnenja. Tudi on je predlagal spreminjevalni predlog k osnutku sklepa, ki ga je predlagal ožji odbor, dejal pa je, da si Slovenci želimo samostojni šolski okraj, ker smo prepričani, da se bodo le tako slovenske šole nemoteno razvijale. Omenil je lanski predlog goriškega občinskega sveta in dejal, da je tudi goriška občina dolžna, da se prilagodi zahtevam drugih občin in slovenske narodnostne skupnosti.
Komunistka Pirella pa je imela daljši govor o nalogah in pristojnostih šolskih okrajev in dejala, da so ti okraji le del reforme, ki je zajela šolsko področje v državi. Kar se tiče slovenskega okraja je dejala, da komunisti podpirajo zahteve slovenske manjšine in da se zavzemajo tudi oni za slovenski šolski okraj. Omenila pa je tudi dejstvo, da živi veliko Slovencev na Tržaškem in da bi bilo prav, da bi ti težili na Doberdob.
V	razpravo so posegli še svetovalci drugih strank, predstavniki večine so soglašali z zahtevo po slovenskem okraju, pomislede pa so imeli liberalci in fašisti. Župan je sejo za kratek čas prekinil, da bi lahko prišlo do poenotenja spremi-njevalnih predlogov. Na sestanku načelnikov skupin je bil sklenjen tudi sporazum. V besedilo odboro-vega predgovora je bil vnešen del Pellegrinijevega osnutka, v dokončno besedilo o stališču občinskega sveta pa je bil v celoti vnešen dodatni predlog Sanzina, da zagovarja tudi goriška občina ustanovitev slovenskega šolskega okraja. Za tako sestavljen sklep so glasovali svetovalci KD, PSI, KPI, SS, PSDI in PRI, proti pa je bila le desnica.
Do kratke razprave je prišlo tudi ob predlogu za imenovanje članov občinske konzulte za slovenska vprašanja. Komunist Chiarion je dejal, da prihaja konzulta sicer prepozno, da pa je stvar vendarle pozitivna. Ponovil pa je svoje kritike o sestavi te konzulte (v njej je pet zastopnikov SKGZ, pet ZSKP, dva predstavnika Sindikata slovenskih šolnikov in trije italijanski izvedenci) in dejal, da se komunisti zavzemajo za to, da bi prišli v konzulto zastopniki sindikatov ter šolskih in rajonskih svetov.
Socialist Waltritsch je sicer soglašal z nekaterimi sreminjevalni-mi predlogi komunistov, vendarle je treba najprej izvoliti člane konzulte in ta mora pričeti z delom. Konzulta je pozitivni faktor, zahtevali so jo že v prejšnji mandatni dobi socialisti, vendarle ni moč več zavlačevati njene umestitve in njenega delovanja. Obžaloval je, da ni župan pred več kot letom dni izvoljeno konzulto nikdar sklical. Govornik je zahteval, da bi tokrat po potrditvi nadzornega odbora župan takoj sklical konzulto. Je cela vrsta slovenskih vprašanj, ki jih bo lahko le ta konzulta pravilno ugotovila.
on je izrekel zahtevo, da se konzulta sestane čimprej.
Prišlo je do glasovanja. Najprej so svetovalci volili tri takozvane italijanske izvedence v tej konzuiti, kot predvideva pravilnik. Izvoljeni so bili inž. Marjan Cefarin (KD), dr. Marija Koren (KPI) in Levin Rožič (PSDI). Nato so bili, vedno s precejšnjo večino glasov, potrjeni člani konzulte, ki so jih predlagale razne organizacije. SKGZ bodo v konzuiti zastopali arh. Jože Cej, dr. Mirko Primožič, odv. Karlo Primožič, Edmund Košuta in prof. Aldo Rupei. ZSKP pa bo zastopana s prof. Lojzko Bratuževo, dr. Danilom Čotarjem, prof. Kazimirjem Humarjem, Božidarjem Tabajem in prof. Emilom Valentinčičem. Sindikat slovenskih šolnikov pa bosta zastopali prof. Vita Winkler - Vesel in Ma-riza Perat.
Sledile so še volitve zastopnikov občine v nekatere upravne organe. Občinski svet v odboru goriške proste cone in finančnega sklada «Gorica» bodo zastopali svetovalci Leardi (KD), Waltritsch (PSI), Portelli (PRI), Zucalli (PSDI) Chiarion (KPI), in Jakončič (KD).
Pregledniki računov lanskega o-bračuna mestnega podjetja bodo Paulin (SS), Gaggioli (KD) in Ro-moli (PSI), občinskega obračuna Nanut (PSI), Bianconi (PSDI) in Luciani (PRI), obračuna mestne lekarne pa Chiarion (KPI), Luciani (PRI) in Pellegrini (KD). Pri glasovanju za preglednike računov za mestno glasbeno šolo sta bila izvoljena Pellegrini (KD) in Remoli (PSI). Ta je prejel enako število glasov (osem) kot komunist Co-ceani, za katerega so glasovali komunisti in socialisti. Očitno je Remoli prejel najmanj štiri glasove demokristjanske ali drugih sredinskih strank, kar so levičarski svetovalci ostro obsodili. Sicer pa ni bila demokristjanska svetovalska skupina disciplinirana niti pri drugih glosovanjih.
Občinski svet se sestane ponovno v petek. Pričela se bo razprava o proračunu, ki jo je na ponedeljkovi seji. pozno ponoči, načel odbornik za finance Ciuffarin.
Fotografski natečaj za ovrednotenje Podturna
Odbor za ovrednotenje ljudskih izročil v Podturnu je tudi letos pripravil natečaj belo - črne fotografije. Kdor se želi udeležiti natečaja (na njem lahko sodelujejo vsi fotoamaterji iz naše dežele) mora fotografije oddati najkasneje do 3. a-prila. Za vsa podrobna pojasnila se je treba obrniti na sedež odbora, Ul. Veniero 1.
V ospredju je skrb za ohranitev življenjske ravni ljudskih množic
V teku so priprave za vsedržavno stavko vseh kategorij, ki bo jutri, 25. marca. V Trstu bodo ta dan pripravili deželno zborovanje, katerega se bodo udeležili delegati in sindikalisti iz posameznih obratov. Šolski sindikat CGIL, CISL, UIL je že sporočil, da bodo njegovi člani stavkali ves dan. Pripadniki ostalih kategorij usklajujejo svoje stavke z delovnimi pogoji. Stavka bo namreč trajala štiri ure.
Vsedržavna federacija CGIL, CI SL, UIL, hoče s stavko opozoriti na odločitev vlade, ki je 17. marca tako stisnila davčni vijak, da so bili enako prizadeti vsi državljani, medtem ko bi morala vladna odločitev težiti za selektivnim načinom obveščanja. Poleg tega so vladni ukrepi občutno zmanjšali kupno moč lire ter so na takšen način najbolj udarili prav po državljanih z nižjimi dohodki. Sindikati zahtevajo sprejem ukrepov v korist izboljšave našega gospodarstva, zahtevajo naložbe, zvišanje zaposlenosti ter uspešen zaključek boja za obnovitev delovnih pogodb.
Stavka v naši deželi vsebuje tudi elemente nasprotovanja politiki deželnega odbora, ki v svojem letošnjem proračunu, ter večletnem načrtu ni upošteval predlog sindikalnih organizacij, kak-šni so se izoblikovali na deželnem posvetu v Vidmu. Sindikati zahtevajo uporabo deželnih sredstev za ohranitev življenjske ravni ljudskih množic. Jutrišnja stavka pa ima za osnovo tudi zahtevo, ki so jo sindikalni aktivisti sprejeli na svojem shodu 15. marca v Gorici, po izvedbi deželnega pokrajinskega programa.
filmskega natečaja o lanskoletni folklorni paradi v Gorici. Pro Loco je namreč ob lanski manifestaciji razpisala dva natečaja: fotografskega in filmskega. Ob sobotnem nagrajevanju bodo predvajali film, ki je zmagal na letošnjem natečaju.
Adele Faccio jutri v Gorici
Znana predstavnica italijanske lige za uzakonitev splava Adele Faccio bo imela predavanje o tem aktualnem vprašanju jutri zvečer, v četrtek 25. marca, ob 18. uri, v mali dvorani UGG v Ul. Battisti.
V soboto, 27. marca, ob 18. uri bo na sedežu Pro Loco na goriškem Gradu nagrajevanje udeležencev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
MRAZ V SREDNJI EVROPI JIM JE ZAPRL POT
Ogromne jate izmučenih in premraženih prib so se spustile v Vipavsko dolino
Ptice selivke so bile tako izčrpane, da pred človekom niso odletele • Kako je z divjadjo v tej dolini
Sredi prejšnjega tedna je bilo ajdovsko letališče sredi Vipavske doline prižbrišče 'dokaj nenavàdri'ega «pristajanja». Na njem in okrog.njega je «pristalo» na stotisoče malih krHatih letalcev, ki so iz prezimovališč leteli proti severu, a 'šb se zaradi snežnih metežev onemogli vrnili v bolj mirno, četudi še zimsko o-deto Vipavsko. To so bile ptice selivke, imenovane pribe, ali strokovno »vanellus - vanellus». Vse onemogle, skoro nezmožne letenja, so se v Vipavski dolini odpočile in nahranile ter potem ponovno odletele proti severu, kjer bodo gnezdile.
Zaradi dolgega letenja so bile ptice tako izčrpane, da kljub svoji plašnosti pred človekom niso odletele ter so se jim mogli domačini približati.
Pribe se hranijo s črvi in mehkužci ter se dokaj rade držijo bolj vlažnih travnikov, kjer je dosti hrane zanje. Italijani jim pravijo «pavoncelle». Te ptice gredo lovcem precej na živce, ker so zelo plašne in ob najmanjšem šumu z oglašanjem splašijo divjad in tudi same zbežijo. Živijo v večjih jatah in nam dajejo zelo okusno meso. V severni in srednji Evropi tamkajšnji lovci dokaj radi pobirajo iz gnezd pribina jajca, ker so okusna. Zakon dovoljuje, da se smejo pobrati le jajca prve gnezditve, ostalih pa ne, ker drugače, bi te ptice izumrle.
Priba je majhen ptič, ki odrasel tehta 15-20 dkg. Živi v srednji in se-
verni Evropi. Na jesen, ko pritisne mraz, se pribe združijo v velike jate ter odletijo na jug; naše v Severno Afriko, le malokatera prezimi, v južni Italiji, azijske pa prezimijo v južni Aziji. Priba- je lep ptič črno-bele in pod repom ' svetlo-rjave barve, na glavi pa ima lep čop. Čez naše kraje se vrača v poletna bivališča konec marca in prve dni aprila, ko je tu še mraz. Gnezdi kar na tleh, v travi, zato ni preveč zahtevna. Zadovolji se z malo luknjo v zemlji. Lovci jih lovijo kar z mrežami in jih, kljub njihovi previdnosti, kar precej polovijo. Ker se pa te ptice zelo pomnožijo (večkrat na leto valijo) ni straha, da bi izumrle.
Prehodno se ob reki Vipavi rade ustavljajo tudi divje race, ki se iz zimskih bivališč vračajo na sever. Divje race mlakarice, o katerih smo v našem listu že pisali in ki jih je Vipavska lovska družina «presadila» v Vipavsko dolino, pa že gnezdijo ob reki. Ob Vipavi je sedaj tudi veliko žagaric in sicer v jatah po par sto. Žagarice so manjše vrste rac, ki tehtajo do 30 dkg. Prehodno se te dni ob Vipavi ustavljajo tudi sive čaplje, ob Soči je pa veliko jat divjih gosi. Vipavska dolina je neke vrste koridor, katerega se poslužujejo vse ptice selivke severovzhodne in srednje Evrope, ko se selijo na jug, ali pa ko se vračajo v poletna bivališča. Zanimiva je ugotovitev, da ptice ne pridejo na Vipavsko preko Trsta, ampak preko Gorice. Zaradi
iimiiiimiiiHimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiuiitiimiiiiiiii
PO NALOGU URADA ZA TUJCE
Agenti aretirali mladeniča in ga odvedli v zapor
23-letm Zoran Lazarevič bi moral že 16. januarja zapustiti državo
morebitnega počivanja ptice namreč rade letijo čimveč nad kopnim.
Pod Čavnom se je pojavil divji prašič«.kiee .je zaradi zime. umaknil iz Banjšic in s Trnovske planote, kjer sedaj ni hrane zanj. Lovci so ugotovili, da je sedaj pod Čavnom nekaj več kot deset divjih prašičev.
Mufloni, katere so lovci pred časom pripeljali k nam, se nad Črničami in na Trnovski planoti lepo razvijajo in množijo.
Jeleni so sicer zašli na Vipavsko, vendar se niso trajno naselili. Srn je tudi na Vipavskem precej, število divjih zajcev se je pa skrčilo. Uničila jih je bolezen. Lovci pravijo tudi, da je na Vipavskem zelo malo jerebic, fazanov pa veliko. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je jerebica avtohtona lovna kura, fazan pa uvožena.
Dr. D. R.
Bunuelov «Nazarin» drevi v Sovodnjah
V Sovodnjah in Doberdobu se nadaljuje predvajanje filmov iz ciklusa «kineforum 76»,ki sta ga pripravila prosvetni društvi «Sovodnje» in «Jezero». Drevi ob 20. uri bodo v sovodenjskem Kulturnem domu vrteli mehiški film režiserja Bunuela «Nazarin». Isto delo bodo jutri zvečer ponovili v doberdobski dvorani.
Uspeh dijakov slovenskih šol
Po nalogu urada za tujce pri go-riški kvesturi so agenti včeraj zjutraj aretirali in odvedli v zapor 23-letnega jugoslovanskega državljana Zorana Lazareviča. Fanta so aretirali v hotelu Silvan pri kolodvoru. Agenti kvesture so Lazareviča iskali že od 16. januarja letos, ko so ga v Genovi izpustili iz zapora, kjer je prestal nekaj mesecev zaradi kraje. Takrat je genovska kvestura Lazareviču ukazala, naj se takoj javi tržaški obmejni policiji, katera naj poskrbi, da mladenič, kot nezaželen gost, zapusti državo.
Lazarevič pa se ni držal naloge genovske kvesture in se več časa potepal po Italiji. V drugi polovici marca je prišel v Tržič, kjer je prespal v raznih hotelih. 19. marca je lastnik hotela Lombardia v Tržiču obvestil kvesturo, da je Lazarevič prespal v njegovem hotelu, ne da bi plačal penzion. Po tem dogodku so agenti kvesture mladeniča iskali v vseh hotelih goriške pokrajine, dokler ga niso včeraj zjutraj našli v hotelu pri železniški postaji.
Dijaki na tečaju hijjiene in prve pomoči
Prejšnji ponedeljek se je na sred nji šoli «Virgilio» v Gorici pričel Spreminjevalni predlogi o njeni se- ! dvomesečni tečaj higiene in prve
pomoči, ki ga je pripravil pokrajinski odbor Rdečega križa. Tečaj, katerega se udeležuje kakih 35 dijakov tretjih razredov, vodi dr. Luciano Orel ob sodelovanju bolničark Rdečega križa. Namen tega tečaja je, da se dijakom nudijo najosnovnejši napotki za prvo pomoč v primeru potrebe.
Pobuda se nam zdi izredno važna, zato bi bilo prav, da bi pokrajinski odbor Rdečega križa poskrbel da bi tečaj razširil tudi na druge srednje šole v mestu in okolici.
Nova tovarna v Tržiču
V soboto predpoldne bodo v Tržiču, v industrijski coni Lisert, svečano odprli tovarno «Acciaierie Alto Adriatico», v kateri bodo zaposlili nekaj sto delavcev.
Neznanci
odnesli dokumente
iz hotela «Alla posta»
Prejšnjo noč so neznanci ukradli iz sprejemne sobe hotela Alla posta v Gorici dva potna lista in dve osebni izkaznici, ki so bili shranjeni v posebnem predalu sobe. Tatvino je osebje hotela opazilo drugega dne, ko so se gostje lokala pritožili, da ne najdejo več svojih dokumentov.
Dijaki slovenskih šol v Gorici so zabeležili zadovoljive dosežke na pokrajinskem šolskem tekmovanju čez drn in strn. V kategoriji starejših je Albert Devetak med 24 tekmovalci zasedel odlično prvo mesto. V kategoriji mlajših pa je Devetakov brat Tomaž zasedel drugo mesto v konkurenci, ki je štela 35 tekmovalcev. Dobro sta se odrezali tudi Marta Vižintin, ki je zasedla 24. mesto in Nadja Marinčič, ki se je uvrstila na 48. mesto.
Drevi tiskovna konferenca o množičnem pohodu po Gorici in Novi Gorici
Drevi ob 19. uri, bo na sedežu organizacije «Turismo giovanile sociale isontino» v Ul. Don Bosco 48 (zavod San Luigi) tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki organizacije obrazložili časnikarjem zamisel o pohodu po ulicah Gorice in Nove Gorice, ki ga bodo priredili v nedeljo 11. aprila, v sodelovanju z občinama Gorica in Nova Goriča. Udeleženci pohoda bodo štar-tali s Travnika in bodo nato po prihodu na Katarinijev trg zavili v Ul. sv. Gabrijela; prešli državno mejo in krenili dalje po Erjavčevi cesti in nato v Solkan, od koder se bodo spet vrnili na italijansko ozemlje, spet šli čez Travnik in dosegli graj-ski grič, kjer bo cilj. Udeležencem bodo dali spominsko kolajno. Sodelovali bodo lahko mladinci od 11. do 18. leta, ki bodo razdeljeni v več kategorij.
Nova radijska postaja začenja z oddajanjem
Kot smo že napovedali, se v Gorici pripravljajo na odprtje druge lokalne radijske postaje, potem ko je prva že začela delovati v prvih dneh tega meseca. «Radio Gorizia» oddaja s stavbe na goriškem grajskem griču, iz stavbe, ki je last verskega zavoda Contavalle. V glavnem oddajajo le glasbo, vmes tudi reklamne oglase, v glavnem goriš-kih trgovcev, tu pa tam oddajajo kak intervju. Vsak dan dajejo tudi pregled krajevnega italijanskega tiska, ne dajejo pa svežih dnevnih novic, marveč se omejujejo na podajanje tega, kar je bilo v dnevnem časopisju že objavljeno. O tej radijski postaji pa ni slišati velikih komentarjev med prebivalstvom, kar pomeni, da ji ne sledijo. Prihaja pa tudi do določenega mešanja oddaj z drugo podobno postajo v San Daniele del Friuli, ki uporablja podobno frekvenco.
Druga goriška radijska postaja pa bo imela naziv «Radio Onda Est Gorizia», njen sedež bo v Ul. Silvio Pellico 10. Baje imajo pobudniki te postaje zagotovljena precejšnja reklamna sredstva in uživajo podporo večje italijanske založniške hiše, ki izdaja precej tednikov in strokovnih revij. Jutri, v četrtek, 25. t.m., bodo pobudniki te druge radijske postaje, obrazložili tisku svojo iniciativo na konferenci, ki bo v Palače hotelu ob 18. uri.
Lokalne radijske postaje rastejo v vsej državi kot gobe po dežju. Ker pa ni še urejen njihov odnos z družbo za avtorske pravice (za vsako oddano pesem je treba namreč plačati ustrezno pristojbino, kot na vseh plesih in podobnih prireditvah), pa čakajo pobudniki teh radijskih postaj, kaj bo s to takso. Včeraj smo v osrednjih časopisih brali vest, da bo SIAE zahtevala od vsake postaje 50.000 lir ‘pavšalne dnevne pristojbine za oddajanje glasbe. To bo seveda precej prizadelo pobudnike teh majhnih radijskih postaj.
Zamenjava mladeničev med Gorico in Celovcem
Tudi med Gorico in Celovcem pride letos do izmenjave med mladeniči na družinski osnovi. To bo nekaj podobnega, kot je že ustaljena izmenjava med mladeniči iz Gorice in holandskega pobratenega mesta Venlo. Prijavijo se lahko mladenke in mladeniči med 15. in 18. letom starosti, katerih družine so pripravljene sprejeti za približno deset dni v zameno avstrijskega mladeniča. Avstrijci naj bi prišli v Gorico od 16. do 26. avgusta, Goričani pa bi šli v Celovec od 26. avgusta do 4. septembra. V času bivanja celovških mladeničev v Gorici bi šla vsaka skupina na stroške goriške občine na obisk v Firence, v času bivanja Goričanov v Celovcu pa bi ti obiskali tudi Salzburg.
Mladeniči in njih družine, ki so zainteresirane za zamenjavo, naj se zglasijo v uradu za programacijo goriške občine, tudi telefonsko (52-51, notranja številka 77), in sicer čimprej, ker je število razpoložljivih mest precej omejeno.
-Kino
Gorica
VERDI 20.30 nastop gledališke skupine z Brechtovim delom: «Nella giungla della città».
CORSO 17.00—22.00 «Chicago anni trenta: via col piombo». J. Palan-ce in C. Lyuley. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Cera una volta un merlo canterino». G. Kandelaki in G. Tchkheidze.
CENTRALE 17.00—21.30 «Che botte, ragazzi». K. Kinski in C. Uè. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Lo squalo». Barvni film.
IRINCIPE 17.30—22.00 «Lo zingaro» Igra Alain Delon. Barvni film.
Z Novogoriškega
SOČA (Nova Gorica) «Rdeče noči»
20 00COSkl barVnì fllm ob 111
SVOBODA (Šempeter) «Džangov sin», « bamii fllm ob 18.00 in
DESKLE «Kruh in čokolada», italijanski barvni film ob 19.30.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4, teL 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
TRŽAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL «STU LEDI» NA GOSTOVANiU V SOMBORU V BAČKI
S tržaškimi in drugimi narodnimi plesi ter s slovensko govorico iz zamejstva
Sprejem na sedežu društva «Vladimir Nazor» - Dve celovečerni prireditvi v dveh različnih krajih - Počastitev spomina padlih v Batini, kjer je padlo 6000 borcev
Konec preteklega tedna je bil tržaški slovenski folklorni ansambel «Stu ledi» tri dni na poti. Od petka zgodaj zgodaj zjutraj pa do nedelje pozno zvečer je «pustil za seboj» kakih 1.503 km poti, torej najmanj 20 ur avtobusa, izvedel dva celovečerna programa, si o-gledal nove kraje in obiskal nekaj zanimivih objektov, se spoznal z novimi ljudmi in se hkrati tudi nekoliko poveselil ali vsaj razvedril. Za vse to pa je bilo potrebno veliko dobre volje in tudi požrtvovalnosti, ki je pri članih ansambla «Stu ledi» zares ne manjka. Sicer pa začnimo od začetka.
Ko je pred časom prišlo iz Som-bora v Bački vabilo, da naj bi tržaški slovenski ansambel prišel k njim v goste, je bilo vabilo oberoč sprejeto. Temu so sledile v ansamblu temeljite priprave in v nedeljo zgodaj zjutraj se je odpravil na pot celoten ansambel, torej kakih 30 plesalk in plesalcev, ansamblov orkester m ostalo osebje.
Dolga pot mimo Ljubljane, Zagreba in dalje proti Beogradu vse do Slavonskega Broda ter nato skozi vso Baranjo do velikega mostu čez Donavo pri Batini in, končno, do Bačke, do Scmbora, pa ni bila dolgočasna, pa čeprav je vodila v glevnem skozi panonsko nižinsko monotonost. Mladi, veseli ljudje ne poznajo dolgočasja. Vrhu tega je moral ansamblov aktet med potjo vaditi kajti zadevnih priprav in vaj je bilo doma premalo, nastopiti pa je bilo treba še istega večera, kajti tako je bilo dogovorjeno in sklenjeno, tako so najavljali lepaki po somborskih ulicah, tako je pisalo v somborskem listu «Scmborske novi-ne», tako je najavil tudi sombor-ski radio, ki je tudi koj po prihodu ansambla v središče Bačke objavil vest, da so gostje iz Trsta že prispeli.
Program, kot smo rekli, je predvideval dva celovečerna nastopa, le da prvi nastop ni bil namenjen somborskemu občinstvu, pač pa so tržaški folkloristi nastopili v bližnjem Kljajiču, v središču, ki je kakih 12 km dalje od Sombora. Zato je bil tudi sprejem na sedežu Kulturno - umetniškega društva «Vladimir Nazor», ki je dalo pobudo za gostovanje, kratek in brez večjih formalnosti. Po izmenjavi pozdravov in daril ter po razmestitvi gostov je tržaški avtobus že nadaljeval pot proti Kljajiču, kjer so se prav tako zvrstili pozdravi in čestitke gostom iz daljnega, zamejskega Trsta, požrtvovalni skupini ljudi, ki še vedno neguje kulturno dediščino svojih prednikov, hkrati pa goji tudi folklorno bogastvo bratskih narodov.
Odveč bi bilo na dolgo govoriti o programu, ki ga je tržaški ansambel izvedel, saj ga mnogi naši ljudje poznajo z raznih prireditev. Ansambel je najprej izvedel stare tržaške plese, nato so prišli na vrsto plesi iz slovenske Istre, ki so podobno kot prvi vzbudili med publiko zanimanje. Sledil je venec belo-
kranjskih plesov, nato še venček srbskih plesov, ki ga je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Podobno je bilo z baranjskim plesom, ki ga je izvedel le en plesni par. Tudi slavonske plese, ki so bili občinstvu bo'^ znani, je nagradil močan a-pla.z. Program plesov je zaključil venec gorenjskih plesov, ki je vzbudil med publiko še največje odobravanje. Med plesi so bili na sporedu tudi nastopi orkestra ali posameznih izvajalcev, dvakrat pa je nastopil tudi novi ansamblov pevski oktet, ki je zares ubrano zapel štiri narodne.
Tržaški folklorni ansambel je tudi naslednjega dne, torej v soboto zvečer v dvorani Kulturno - umetniškega društva Vladimir Nazor sredi Sombora nastopil z istim bogatim programom in žel med občinstvom veliko priznanje, saj je prišlo med odrom in občinstvom «do stika» že med prvo točko, med izvajanjem starih tržaških plesov.
Med občinstvom v dvorani «Vladimir Nazor» so bili tudi predsednik občinske skupščine občine Som-bor Božo Suzič, sekretar mestnega komiteja zveze komunistov Ljubiša Miljevič. predsednik občinske kulturno - umetniške skupnosti Milan Vidovič in drugi ugledni gostje.
V dopoldanskih urah istega dne pa so si tržaški gostje v spremstvu predstavnikov somborskih gostiteljev ogledali nekaj somborskih zanimivosti, kot na primer bogato galerijo somborskega slikarja Ko-njoviča. Vex’jetno so na svetu bolj redki umetniki, ki jim oblasti še živim dodelijo stalno in samostojno galerijo. Sredi Sombora je manjša stavba v dve nadstropji, v kateri je razmeščenih zelo veliko umetnikovih del od njegovih začetkov še v času, ko se je šolal in ustvarjal v Parizu, pa do najnovejših stvaritev. Somborski umetnik je ta dela poklonil skupnosti, oziroma občini, ki jih je razmestila v njegovi galeriji vsakomur na ogled.
Zatem so si tržaški gostje ogledali sejno dvorano somborske občine in v njej velikansko olje, ki prikazuje bitko med avstrijsko in turško vojsko pri Senti od Tisi, v kateri je avstrijska vojska 1698. leta pod poveljstvom princa Evgena Savojskega potolkla turško vojsko. Platno je zares veliko, saj meri nič manj kot 24 kvadratnih metrov in zelo realistično prikazuje samo bitko. Somborski časnikar in . pisec Milenko Beljanski je tržaškim gostom ''prikazal 'kratko zgodovino Scmbora od davnine do današnjih dni, njegovo etnično sestavo, kjer v zglednem bratstvu in v popolni e-nakopravnosti živijo Srbi, ki jih je največ, s Hrvati in Madžari. Te tri nacionalnosti tvorijo pretežno večino prebivalstva, vendar žive tu tudi manjše nacionalne skupnosti.
Obisk tržaškega folklornega ansambla «Stu ledi» se je uradno zaključil v nedeljo okoli 10. ure prav na robu Bačke, pod 34 m visokem spomeniku rdečearmejcem v meste-
cu Batina, kjer se je v desetih dneh od 10. do 20 novembra 1944 bila ena najbolj krvavih bitk med jugoslovanskimi part zani in rdeče-armejci na eni ter med Nemci na drugi strani. Pri Batini je namreč edini možen prehod čez Donavo za večje vojaške enote in zato so nacisti, ki so spoznali strateško važnost Batine, izselili dva tisoč njenih prebivalcev in njihove hiše spremenili v bunkerje. Jugoslovanski partizani in rdečearmejci, ki so skozi Vojvodino podili pred seboj Nemce, so tu naleteli na izreden odpor, ker so Nemci hoteli zadržati prodirajočo osvobodilno vojsko, da bi zaščitili umik svoje vojske z Balkana, ki naj bi se severozahodno od tega področja spojila z nemško vojsko, ki se je umikala z evropskega jugovzhoda, iz Madžarske. Vendar načrti nemškega poveljstva niso u-speli, ker je bil polet osvobodilnih vojskà prevelik, preveč odločen, da bi ga zaustavili. Vendar je bilo tu tudi izredno veliko žrtev, saj raču-
najo, da je padlo nad šest tisoč partizanov in rdečearmejcev. V znak hvaležnosti je, kot je podčrtal že omenjeni Milenko Beljanski, Jugoslavija postavila padlim rdečearmejcem mogočen 34 m visok spomenik, ki ga je izdelai znani hrvaški umetnik Antun Auguštinčič, spomenik padlim jugoslovanskim partizanom pa je bližnji mogočen in hkrati eleganten most čez Donavo, most, ki nosi ime po 12. partizanski diviziji, ki je tu prva prodrla na desni breg Donave. Tržaški ansambel se je spominu padlih za svobodo v Batini oddolžil s partizansko «Bolen mi leži», ki jo je zapel njegov oktet, ter s položitvijo šopka rdečih nageljnov ob vznožju spomenika.
Od tod je nato vodila pot vse do Trsta, do doma, dolga, zelo dolga pot, ki pa jo je krajšalo prijetno razpoloženje, ki ni zapustilo članov ansambla niti tedaj, ko se je utrujenost začenjala že krepko oglašati.
Fre

liiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiii
INTERNI NASTOPI GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE
Tako nam raste mladi glasbeni rod
V dvoranici «J. Gallus» so pretekli torek nastopili gojenci prvih razredov, v četrtek zrelejši gojenci, predsinočnjim pa so nastopili najmlajši
Dvorana «J. Gallus» 16. marca: nastop gojencev GM
Pretekli torek je šola Glasbene nuitice pripravila v dvorani «J. Gallus» prvi letošnji nastop svojih gojencev. Pestro sestavljen izbor izvajanih glasbenih del in mia-
llllllllllllllllllllllllll II lil Ulil Hill UHI III IIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMtllllllfllllllllllllllllllllllllll III IllllllllllttllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllV
OB ROBU KONGRESA KD
Prepletanje starega in novega v vrstah demokristjanskih žena
Kljub visoki volilni moči, ženske v KD politično niso zastopane: komaj 23 delegatk in štiri udeleženke v debati
RIM, (Kongres KD), 23. — «Ženske na tem kongresu ne pomenijo nič»: to hudo obtožbo je izrekla e-dina ženska, ki je bila izvoljena v delegaciji Dazia Bianca Maria Pallino. Dovolj pa je, da se ozremo na dvorano v časih najbolj zavzete debate, ko stopajo na oder veljaki stranke: možje v brezhibnih sivih, ali temnomodrih oblekah in povrh še plešasti. Takoj se pride do spoznanja, da je zastopstvo več kot 6 milijonov vo-lilk in številnih članic stranke, skoraj nično. Od več kot 700 delegatov je žensk komaj 23. V seznamu delegatov, ki so nastsopili pa je žensk še manj : komaj štiri.
Pallinova je dobesedno izjavila: «O ženskih vprašanjih naša stranka ne ve povedati ničesar. Poglejmo samo na zadevno zakonodajo. Zakon o zakonski ločitvi so predlagali socialisti, zakon o družinskem pravu pa komunisti. Za urejevanje vprašanja splava se bijejo samo levičarske stranke. KD se mora spremeniti in prav me ženske se moramo zavzemati za te spremembe.»
Ta hipoteza je privlačna. Zdi pa se, da ni mnogo «prijateljic» kot se demokristjanske delegatke imenujejo med seboj, ki bi bile prepričane, da je nekaj takega treba storiti. Zgodilo se je, da so pn vseh svojih posegih v debato prav morotejke, dorotejke ter tiste, ki pripadajo Forlanije-vi in Zaccagninijevi skupini najodločneje nastopile proti splavu ter so med prvimi obmolknile, ko je šlo za dramatična vprašanja položaja žensk. Zaključek: ženska je odsotna na tem kongresu. Tudi sam Zaccagnini je spravil v isti koš številna vprašanja, opisal današnji ženski položaj ter odpravil zadevo z rekom, «naj bo ženska osebnost in ne orodje.»
Tudi glede splava bi lahko pričakovali kaj več spričo dejstva, da je v parlamentu že predlo-
žen zakonski osnutek v tej zvezi in da obstaja nevarnost, da bi prišlo do referenduma. Lahko bi pričakovali kaj več, toda demo-kristjanski tajnik je še enkrat poudaril, da je bilo stališče, ki ga je zavzela poslanska skupina v zbornici pravilno in da je moral ugotoviti nerazumevanje socialistov in komunistov pri njihovih zadnjih govorih glede «pravice do življenja tistih, ki bi se morali roditi». Nato je še dodal za nameček, «da pravica do življenja spočetih ne sme biti vedno in izključno zaščitena s kazenskimi sankcijami.» Dejal je še, da se ne sme dopuščati, da bi prišlo «do skupne neodgovornosti moškega in ženske.»
Prvi ženski, ki je govorila po Zaccagniniju (gre za Dal Canton-no iz Veneta) se je še to zdelo preveč. Delegatka se je z vso ihto zaletela proti študentom, ki se ne učijo, proti delavcem, ki ne delajo in proti policiji, ki premalo strelja. Nazadnje je prišla do posebnostne razlage vprašanja splava: «Vprašanje nezakonitega splava' sploh ne obstaja,» je dejala. «Gre za izmišljotino levičarjev in Zaecaghini je slabo ravnal, ker jim je verjel.»
Tudi namestnica tajnika KD Franca Falcucci (dorotejske in Fanfanijeve skupine) se ni nič kaj bolje izrazila. Sicer ni trdila, da nista splav in ženski položaj neki problem, vendar je v svoji intervenciji tako malo poudarila te probleme, da lahko zaključimo, da glede tega nima globljega prepričanja.
Drug napad proti depenalizaciji splava je prišel predvčerajšnjim zjutraj od ene od predstavnic ženske komisije stranke, Silvie Coste. Tudi zanjo je najvažnejše vprašanje «obramba pravice do življenja tistih, ki se bodo rodili». Costa se je sklicevala na sv. Avguština in na zelo staro polemiko proti splavu. Gre za vprašanje,
če je sploh mogoče ugotoviti, kdaj se duša združi s telesom bodočega človeka in kdaj zarodek postane oseba. «Moramo priznati primere, kjer obstajajo dejanski in tehtni vzroki, ki preprečujejo ugoden porod ter s tem v zvezi sprejeti potrebne normativne ukrepe» — je dejala. Splav pa ostane še vedno za katoličane umor. Ne more se trdTi, da je vrednost človeške o-sebe samo v družbenosti, sicer bi morali odrekati pravico do življenja pokvekam in starim.
Vprašali smo poslanko KD Tino Anseimi, ki je delegatka na tem kongresu, kaj misli o nizkem zastopstvu žena na kongresu in v debati. Odgovorila je: «KD je skupaj s KPI stranka, ki ima največ žensk v parlamentu in v deželnih upravah. Da bi morale ženske veljati več na ravni politične uprave države, je res. Toda za kaj takega je treba spremeniti miselnost naših volivcev in volivk, še prej kot v stranki sami. To velja tudi, je dejala, glede števila delegatk na tem kongresu.» Kar pa se tiče splava je izjavila: «Moje osebno stališče je, da moramo preprečiti, da bi prišli do referenduma, najprej zato, ker bi ta še bolj zaostril družbeni spopad, drugič pa zato, ker bi depenalizacija splava, do katere bi morebiti prišlo z referendumom, zahtevala novo ureditev tega vprašanja.»
Anselmijeva meni. da bo morala KD sprejeti posredovalno stališče in se zavzemati, da bi spremenila besedilo v smislu, da bi bilo bližje njenim načelom. Ne bi pa smela zavzeti nasprotnega stališča. Glede posega Dal Cantonnove pa je dejala: «Tepci in slabo informirane osebe so v vseh strankah.» Potem se je usedla na svoj sedež med skupino plešastih možakov, oblečenih v sive in temnomodre suknjiče. Medtem je govoril strankarski veljak, ki so ga spremljali žvižgi in ploskanje, žaljivke in hvale. Candida C.
dih glasbenikov je ustvaril zanimivo, sveže vzdušje. Nastop je imel sicer interni značaj, vendar so bila izvajanja večine gojencev na lepi ravni in posamezniki so predstavili posamezna dela tehnično neoporečno in z dokajšnjim smislom za muzikalno interpretaciji.
Najmočneje je bil zastopan klavirski oddelek, iz katerega so nastopili naslednji gojenci: Borut Race, Barbara Lokar, Adrijana Margon, Aleksander Slama, Loredana Guštin, Eva Fornazarič, Veronika Lokar, Ada Močnik, Helena Jovanovič, Federico Monti, Marija Kristina Cupin in Ana Sosič. Poleg njih so pokazali svoje, znanje še: violinista Dario Pibrovec in Pavel Ota, violončelist Peter Filipčič, duo jlavt Simona Slokar (kljunasta flavta) in Luka Furlan (flavta), kitarista Miran Furlan in Aljoša Kosor ter harmonikar A-leksander Beltrami. Pri klavirju so spremljali Verenka Terčelj, Marko Filipčič in Bogdan Kralj.
Izvedena so bila deta skladateljev: J. S. Bach, Lolli, Vivaldi, Clementi, Mozart, Schumann, Rie-ding, Čajkovski, Carulli, Corcassi, Stanley, Oppenheimer in Pavčič.
Nastop gojencev šole Glasbene matice predstavlja zanimivo srečanje z mladimi glasbeniki, z dijaki, ki bogatijo svojo kulturno rast tudi z glasbeno umetnostjo, ki naj postane nepogrešljiv spremljevalec njenega duhovnega sveta.
* * *
Drugi nastop gojencev glasbene šole pretekli četrtek v dvorani J. Gallus nas je seznanil z zrelejšimi dijaki, katerih glasbeni program so sestavljala tudi zahtevnejša glasbena dela. Iz sporeda je zaradi obolelosti gojenke žal izostal nastop godalnega kvarteta, ki ga bomo prav gotovo slišali na zaključnih akademijah šole. Najprej sta nastopila pianista Massimo Troian, ki je stilno lepo oblikoval Bachovo Dvoglasno inven-cijo in Tatjana Blokar, ki je predstavila dve krajši skladbi, Šostakovičev Preludij in Merkùjevo Toc-catino. Obe deli sodobnejšega glasbenega ustvarjanja, kakor tudi naslednja Aria iz Sonate slovenskega skladatelja Matije Bravničarja, ki jo je z zanosom in muzikalno zaigral violinist Marko Bitežnik, so vnesli v repertoarni zbor nastopov glasbene šole tisto svežino, ki jo v programih včasih pogrešamo, zlasti glede na obširno slovensko glasbeno literaturo, po kateri bi morali naši glasbeni pedagogi pogosteje poseči.
nss
Z lepo oblikovanim' tonom se je predstavil klarinetist Miran Košuta, ki je v zadnjem času pokazal lep uspeh. Z znanim Chopinovim Valčkom v cis - molu je Vilma Radovan prepričala o solidni pripravljenosti, ki bi pa ob večji sproščenosti mlade pianistke še bolje prišla do izraza.
Zanimiv je bil nastop tria klarinetistov v sestavi Adrijan Pahor, Igor Košuta in Atonia Giaretta, ki so zaigrali tri Donatijeve Diverti-mente. Uvajanje mladih dijakov v skupinsko komorno igro je vsekakor zelo pozitivno in zlasti pedagoško utemeljeno.
Pogumno se je Igor Kuret (srednja šola) lotil Haydnovega koncerta v G-duru, iz katerega je izvedel prvi stavek. Kuret ima vse pogoje, da se bo ob skrbnem pedagoškem vodstvu razvil v dobrega violinista. Za zaključek je Savica Malalan (višja šola) muzikalno lepo oblikovala zahteven Chopinov Nokturno op. 27 št. 1. Kot klavirski spremljevalci so pri tem nastopu sodelovali Savica Malalan, Stojan Kuret in Tomaž Simčič.
Obema produkcijama je- prisostvovalo številno občinstvo, ki je pazljivo sledilo izvajanjem mladih
glasbenikov.	—d
* * *
V ponedeljek zvečer pa so imeli svojo prvo interno produkcijo najmlajši gojenci glasbene šole Glasbene matice. Produkcije so se u-deleiili številni starši in prijatelji nastopajočih, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano «J. Gallus» v Ul. Ruggero Manna 2.9.
Ponedeljkova interna produkcija je bila za male glasbenike torej prva preizkušnja njihovega znanja, ki so si ga pridobili v letošnjem prvem trimesečju.
Spored je bil pester. Napovedovala ga je Nenia Bras, obsegal pa je kar 23 točk. Vsi nastopajoči so se kar dobro izkazali. Seveda so izvajali program, ki je bil primeren njihovemu znanju. Največ je bilo Pavšičevih skladb, izvajali pa so tudi zahtevnejše skladbe Schumanna, Webra in drugih.
Največ gojencev je nastopilo s klavirskimi skladbami in sicer kar 17; ostalih šest je pokazalo svoje znanje na violini.
Nastopili so: Katja Dolhar, Kristina Favaretto, Erika Fornazarič, Živa Pahor, Maks Rener, Peter Fonda. Ivo Simonič, Štefan Semen, Rada Zergol, Rosana Paoli, Valentina Buzečar, Elena Sancin, Pavel Magnani, Nives Košuta, Roberta Perotti, Katja Milli, Giuliana in Adriano Drioli, Andrej Merku, Vesna Bajc in Delia Sivitz.
Občinstvo je bilo s tem prvim nastopom najmlajših zelo zadovoljno, kar je dokazal tudi velik a-plavz, s katerim so nagradili male izvajalce in njih profesorje.
Iz umetnostnih galerij
Cavalieri v galeriji «Cartesius»
Znani milanski slikar Alberto Cavalieri razstavlja v galeriji «Cartesius». To pot se nam predstavlja predvsem z grafičnimi listi ter vrsto keramik z velikimi krožniki. Prav ti pa ga ravno v barvnem pogledu poudarjajo kot slikarja, kajti v njegovih ostalih delih je le malo barvnosti, ponekod pa komaj nekaj sledov rahlih navdihov. Keramike pa so zgovoren dokaz, do kakšne popolnosti ume slikar usklajati raznobarvne odtenke v pesniško abstraktno i-gro. vijugasto razgibanih površin bleščečega sijaja.
Površni ogled glavnine risb bo verjetno učinkoval hladno predno si ogledamo tudi tiste za prekatno steno, kajti njih zasnove se zde enostavni skupki črnih nalomljenih črt razporejenih kot naključne poti, ki jih puste na fotografski plošči v prostoru begajoči a-tomski delci v Wilsonovi škatli. Pozornejše opazovanje pa nam trdi, da so domiselno načrtani na papirnatih podlagah s pretanjenim okusom za komaj zaznavne površinske učinke zrnato senčne tonske obdelave. Ponekod je risba delno tudi na pasovih prozorne plastike, postavljenih nekaj milimetrov nad že omenjenimi tonsko ob-de’animi listi, kar daje skupkom čar navidezne gibljivosti. „
Ta način je slikar obširneje u-porabil v večjih delih «Okno», ki jih prekriva široka aluminijasta rešetka. Kjer pa se njegova grafika približuje bolj slikam, to opazimo v večbarvnih linorezih in sitotiskih z’ bolj konkretnimi oblikami zasnov. Vendar pa slikar dokazuje natančnost in skrb do dodelanosti risbe, v kateri ni naključnih učinkov, v številnih variacijah, kot na primer v listu «Zgodba nekega srečanja». Je to zaporedje devetih in navidezno enakih perorisb, izvedenih z zelo gostim križastim zapredkom črnih mrež, preko katerih postopoma napreduje mrežnost svetlejše barve.
Da pa se je Cavalieri povzpel do tako rafiniranih dosežkov, je moral prehoditi dolgo pot od fi-gurativnosti do iskanja lastnega izraza, ki ga ni lahko uokviriti v neki stalen slog naprednega slikarstva.	MILKO BAMBIČ
Na filmskih platnih
Richard Lesler:
«Royal flash»
Richard Lester se vedno bolj ekskluzivno zanima za iskanje vi-vizualnih detaljnin rešitev filmske komičnosti. Kot prejšnji film o treh mušketirjih, je «Ropal Flash» (Royal Flash — L’eroico fifone, 1075) ne le zabaven, ampak tudi zelo izdelan film.
V glavnih vlogah nastopa cela serija znanih igralcev: Malcolm McDowell, Alan Bates, Florin-da Balkan, Britt Ekland, Oliver Reed itd.
Opozarjamo bralce, da se ta teden predvaja v kinematografih na obali eden izmed najzanimivejših filmov letošnje jugoslovanske proizvodnje. «Pavle Pavlevič», v katerem igra Milena Dravič, je delo enega najpomembnejših jugoslovanskih režiserjev, Puriše Djordje-viča. Ta film se predvaja: v torek in petek v Piranu, v sredo v Kopru, v četrtek in naslednji ponedeljek pa v Izoli; vse predstave so ob 20. uri.
S. G.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: MICHELANGELO
13.30	DNEVNIK
16.45	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE : Zgodba s severa — film
17.05	Hashimoto — risanka
17.15	PROGRAM ZA MLADINO: Sedem medvedov in en klovn
18.05	Risani film
18.15	Poljudna znanost: ŽENSKA PROBLEMATIKA
18.45	Veliki pevci: SAMY DAVIS JR.
19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1
19.30	Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	L’OPERA SELVAGGIA — Attraverso il vento
Rosif potuje po iranski visoki planoti, kjer nebrzdano gospodarijo vetrovi. Na tem svojem potovanju se sreča s prazgodovinsko kuščarico, s kamelami, divjimi osli, mufloni, kozorogi ter volkom. Sreča nomade, ki plešejo «palično igro» iz mongolske tradicije. Naleti na prebivalce vasice Khandeyan, ki še živijo v votlinah. Sreča se z derviši, ki živijo na gorah in ki opravljajo čudne obrede iz mistične islamske tradicije. Z molitvijo in čarovniškimi reki skušajo ti menihi doseči visoko stanje duševnega doživljanja, kjer naj bi prišlo do stika z božjo stvarnostjo
21.45	Športna sreda
22.45	DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Vam ugaja Italija?
18.30	Rubrike dnevnika št. 2
19.00	Kratke vesti dnevnika št. 2
19.02 Skrivnosti morja: Pod Indijskim oceanom
19.30	DNEVNIK
20.45	PRESTON STURGES: Komedija in satira IL GRANDE McGINTY
Namesto tega napovedanega filma, bo na sporedu film pred nedavnim preminulega filmskega režiserja Luchina Viscontija
22.15	PLES S SABLJAMI IZ GEORGIJE
Izvaja georgijski državni ansambel ljudskih plesov pod vodstvom Nina Ramašvilija
POLOVEŠKI PLESI iz opere «Princ Igor» A. Borodina
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00	TV šola: Kocka in Izobraževalna oddaja
17.15	Otroška oddaja: Pekarna Miš - maš
Priljubljeno pravljico Svetlane Makarovič o peku Mišu - mašu je naslikala na stekla Marjanca Jemec - Božič, pripovedoval pa bo Jurij Souček 17.35 Mojstri stare japonske obrti
18.00	Obzornik
18.15	Točno opoldne: Mučenje živali
Dasiravno o mučenju živali govorimo razmeroma pogosto, mislimo pri tem na tiste drobne sadistične mučitelje, ki poiščejo za cilj svoje duševne bolestnosti z'vali. Vse premalo pa premišljamo in govorimo o sistemskemu mučenju živali, kjer bi lahko pomagali do humanejšega ravnanja z živalmi z ustreznejšo in bolj humano pripravljeno zakonodajo, kjer bi lahko obveljali drugačni načini najsi bo vzrej e, transporta ali pa zakola. Ne le to. Ves sklop vprašanj v zvezi z mučenjem živali postaja vedno bolj vprašanje varovanja našega okolja, ki je ob trenutno aktualnih vprašanjih zraka, vode in zemlje, hrane in drugih problemov, ostalo vse preveč ob strani
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna: POSLEDNJA ZAROKA
Film je režiral Jean Pierre Levebre (1974) in se z njim predstavi kot zelo tenkočuten opazovalec življenja dveh starčkov — moža in žene — ki ju zapuščajo moči. Pred njima ni pravzaprav ničesar več. Z zadnjimi skromnimi močmi živita osamljena nekje na deželi. Mimo hiše na samem vodi cesta, onadva pa čez dan obdelujeta vrt, gospodinjita. Kakšne zgodbe sploh ni. Prikazana je le vsakdanjost, v kateri se nič ne dogaja.
,Pa , vendar ta vsakdanjost ni dolgočasna, kot ni dolgočasno življenje, če zna človek v njem poiskati smisel
21.25	Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje
21.30	DNEVNIK
2i;45 Hokej: JUGOSLAVIJA - JAPONSKA
Koper — barvna
19.25	Nogomet: WALES - VELIKA BRITANIJA
20.15	DNEVNIK
21.15	človek in mesto — serijski film, v katerem igra Athony Quinn 22.10 Poje Beti Djordjevič — zabavno - glasbena oddaja
Zagreb
17.45	Oddaja za mladino 19.25 športna sreda
21.20 Globus — dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Western, pop, folk glasba; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30,18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in baletna glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Aktualnosti notranje politike; 14.45 La Vera Romagna;
15.00	Znanstvena oddaja; 15.30 I-gra saksofonist F. Papetti; 16.40 Lahka glasba; 17.00 Po samoupravni poti; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 20.00 Zbori pojo; 20.45 Rock party; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pojejo «I Pueblo»; 21.35 Glasbeni nokturno.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 četrti program; 13.20 S. Mondaini in R. Vianello; 15.30
Glasba za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Simfonična in komorna glasba; 19.30 Trgovina plošč; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska igra v dveh dejanjih; 23.00 Danes v parlamentu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka ; 10.35 Skupen radijski program; 12.40 Najnovejše plošče; 13.35 Sledijo si plošče; 15.00 Literarna oddaja; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebne reportaže; 17.50 Alto gradimento; 18.40 Radio diskoteka; 20.00 Sestanek petih; 21.49 PopofU 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 12.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.25 Zapojmo pesem; 10.00 Danes dopoldne; 10.D Turist-lčni napotki; 11.03 Urednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40_ Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi. 15.45 Karavana melodij; 16.45 NaS podlistek; 18.05 Po poteh odločanja; 19.30 Zabavna glasba; 19-5" Lahko noč, otroci!; 21.15 Kulturo; globus; 22.20 Jazz; 23.05 Literarni nokturno.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaupajte nekemu sodelavcu, ker samo on pozna dobro vaše težave. Zvečer v družini prijetno razpoloženje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslovnih zadevah bo treba čimprej ukrepati, ker tako ne bo šlo naprej. V čustvenih zadevah nesporazum.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Podvizati se boste morali, toda u-speh vam je zagotovljen. Zaključili boste neke osebne načrte.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pri delu se boste vendar uveljavili in hkrati pridobili simpatije sodelavcev. Novosti v čustvenih odnosih.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Poslovni tekmeci vam bodo delali preglavice, toda zaključek je pozitiven. Srečanje z novo druščino.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Marsikaj, kar ste odlašali, boste morali sedaj čimprej rešiti. V družini prijetno presenečenje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Na delu in v raznih poslih neP čakovan uspeh. Tudi v čustven stikih veliko zadovoljstva. „n ŠKORPIJON (od 24. 10. do ^ 11.) V poslih se vam obetajo ° Jv ši dnevi, toda ne vrzite P. koruzo. Prišlo bo do novih znanstev.	)
STRELEC (od 23. 11. do 20. ^ Bolje bo, če opustite sedanje in se posvetite kaj bolj d°n° |eč mu. Vaša trma vas ne bo da privedla.	j.)
KOZOROG (od 21. 12. do 20-U Gospodarsko se boste nekolik ^ pomogli, toda	to	ni dovolj. v e2-
žini je potrebna večja P°trP ijivost.	2.)
VODNAR	(od	21.	1.	do	. z
Nekoliko nervozni boste v zv ^ neko zapleteno zadevo. Dob bilo, če bi se nekoliko odpocn • ^ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) vpri. nančnih zadevah se nimate kM ^e. toževati, toda ne smete PreT.: jtot re. Vsake kaprice ne jem3 potrebo.
ODBOJKA
V MOŠKI D Ud
Krasovi fantje so tokrat izpolnili vsa pričakovanja
Proti Tomani so pokazali izrazito premoč
Kras — Torriana	3:1
(15:8, 15:5, 6:15, 15:10)
KRAS: Marušič, Živec, Grilanc, B. in L. Milič, Guštin, Vesnaver, Budin in Drasič.
V	sobotnem (drugem povratnem) kolu moške odbojkarske D lige je šesterka Krasa vendarle zaigrala s svojo popolno postavo in je po pričakovanju odpravila goste od Tor-riane iz Gradišča. Kot že sam izid zgovorno priča, je bila premoč «belo-rdečih» izrazita in domačini so zasluženo pospravili celoten izkupiček. Sicer ne moremo trditi, da je bila igra Krasovih odbojkarjev preveč blesteča in navdušujoča, toda za zmago nad sobotnim nasprotnikom je zadostovala že sama izkušenost in običajna skupna igra.
Prva dva seta sta potekala v eno samo smer in gostje niso našli primernega orožja, da bi enakovredno kljubovali razigranim krasovcem. V tretjem setu pa so domačini popustili ,toda samozavestnejši nastop krasovcev v četrtem setu jim je prinesel zaslužen par točk.
-bs-
1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Azzurra (Go) 3:1 (16:14, 11:15, 15:7, 15:13)
KONTOVEL: (K) Ban Jana, Danieli Denis, Danieli Marisa, Kapun Ariana, Stocca Elvira, Rupel Nadja, Cernjava Majda.
V	soboto je ženska odbojkarska e-kipa Kontovela odigrala v gosteh svojo drugo tekmo v povratnem kolu 1. divizije, proti goriški Azzurri.
Tokrat so se mlade Kontovelke maščevale za nezasluženi poraz v P’vem kolu prvenstva. Tekma je bila precej nezanimiva in zaspana. Nasprotnice so skušale kljubovati napadu Kontovela predvsem s hitrim m nepričakovanim vračanjem žog, kar je naše igralke večkrat zmed-1°. da niso bile zmožne organizirati Uapada. Glavna napaka kontovelske sesterke je bila nekoliko prepočas-aa obramba in netočno prastreza-Uje servisov. Prav zaradi tega so nasprotnice osvojile drugi set in Precej točk v ostalih. Omeniti mo-rpmo tudi nekoliko pristranske sodnikove odločitve, predvsem pri izsuševanju podaj, ki so našo ekipo °skodova!e za precej točk.
S to zmago si je Kontovel zago-mvil še par dragocenih točk, ki mu °mogočajo obstanek na četrtem me-stu skupne lestvice.
Sloga — Virtus	1:3
(15:3, 12:15, 11:15, 10:15)
SLOGA: Pečar, M. in S. Grgič, puk, Debenjak, Križmančie,--Kralj ln Busletta.
VIRTUS: Asilli, Bigaran, Bressan, ftel Piol, Della Bruna, Granziera, Usiol, Viel in Bernardin.
.Sodnik: Antonelli; stranski: Per-
zapisnikar: ZacChigna.
Kljub temu, da so zastopnice Slo-p, v soboto odigrale eno svojih le-°snjih boljših tekem, so ostale spet Poznih rok. Glede na pretekle tri astope je bil v soboto napravljen , rak naprej. Upajmo, da je kriza ncno le m.mo. To smo videli zla-v
celo v vodstvo (pri stanju 11:10). Podobnim razpletom smo bili priča tudi v naslednjih dveh nizih.
Tako nihanje v igri gre v največji meri pripisati pomanjkanju treninga. Po vsej verjetnosti je Sloga edina ekipa v tej ligi, ki trenira samo enkrat na teden in še takrat ne tako, kot bi morala. Poleg tega so tu še druge objektivne težave. Ne glede na to pa je povratni del prvenstva nekoliko bolj ugoden.
G. F.
HUNTER, 23. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu za «World series» je zmagal Švicar Hemmi, pred Frommeltom iz Liechtensteina in .Švedom Stenmarkom.
V okviru medšolskega moškega prvenstva na Tržaškem je včeraj Galilei premagal slovensko strokovno šolo z 2:0 (15:5, 15:1), Petrarca pa je odpravil trgovsko akademijo «Ž. Zois» z 2:0 (15:2, 15:4).
KOŠARKA
JUS0PLASTIKI K0RAČEV POKAL
TURIN, 23. — V povratnem finalnem košarkarskem srečanju za Koračev pokal sta domači China-martini in Jugoplastika iz Splita i-grala neodločeno 82:82. Ker je v prvem srečanju zmagala Jugoplastika s 97:84, so si tako Spličani zagotovili letošnji Koračev pokal.
SMUČANJE
V.
ŽENSKI SLALOM ZA EP
Kuzmanova tokrat pred Avstrijkami
CORNO ALLE SCALE, 23. — V zadnjem ženskem slalomu za evropski pokal 1976 so dosegli take rezultate:
1.	Kuzmanova (ČSSR)	1T9”8S
2.	Eberle (Av.)	1’20”42
3.	Shaffner (Av.)	1’20’’48
4.	Michalska (Polj.)	1’20”58
5.	Strikner (Av.)	r20”63
6.	Schroll (Av.)	1’20”76
7.	Hofer (It.)	1'20”82
Miličeva na EP
Danes odpotuje na evropsko namiznoteniško prvenstvo v Prago članica ŠK Kras Sonja Milič, ki bo na češkoslovaškem branila barve itali-1 janske državne reprezentance.
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Zaslužena zmaga Primorca nad ekipo Zarje v slovenskem mladinskem derbiju v Trebčah
Kriška V&sna je v okviru turnirja «Miniassi» premagala proseško Primorje z 2:1
MLADiNCI
Primorec — Zarja 2:0 (2:0)
PRIMOREC: Bak, I. Kralj, Kocjan, Cibic, V. Milkovič, M. Kralj, škerlavaj (D. Stojkovič), E. Kralj, R. Stojkovič, D. Kralj, A. Milkovič.
ZARJA: Saul, Počkar, Micheletto, Grgič, Franco, Petretič, Ardui-ni, Krasna, Ražem, Kuret, A. Calzi (M. Kalc).
STRELCI: v 14. min. p.p. avtogol Počkar, v 28. min. p.p. D. Kralj.
Slovenski derbi mpd Primorcem in Zarjo v mladinskem prvenstvu se je končal z zasluženo zmago Tre-bencev, ki so v tej tekmi zaigrali precej dobro.
V trebenskih vrstah je tokrat zablestela sredina igrišča, ki je z lepo in hitro igro večkrat spravila v zadrego bazovsko obrambo. Bazcvci so se v tej tekmi precej branili in redkokdaj so zaposlili trebenskega vratarja. V prvem polčasu je Tre-
bencem burja pihala v hrbet in Tre-benci so skozi ves polčas napadali. V 14. min. so povedli po zaslugi bazovskega branilca Počkarja, ki je nerodno poslal žogo v lastna vrata. Trebenci so po tem golu še vedno napadali in v 28. min. so podvojili z D. Kraljem, ki je iz kota lepo ukanil bazovskega vratarja. V drugem polčasu, ko je burja pihala v korist Bazovcev, so vsi mislili, da bo Zarja ves polčas napadala. Toda to se ni zgodilo. Trebenci so z or-
V	drugem kolu mladinskega turnirja so mladinci Vesne popolnoma odpovedali in tako dopustili enajsterici S. Sergia, da si je kar s štirimi zadetki zagotovila sicer zasluženi obe točki.
Prvi polčas je bila igra obeh ekip dokaj organizirana in tehnično izenačena, četudi je veter ves čas precej nadlegoval. Tudi neizkoriščenih priložnosti ni manjkalo.
V	drugem polčasu ko bi morali «plavi» stisniti zobe, pa se je pri-
ganizirano igro vedno imeli vajeti petila pra;a katast;ofa. Najprej
igre v svojih rokah in so tako za služeno zmagali.
Kralj-Cibic
San Sergio — Vesna 4:0 (1:0)
VESNA: Eva. Kovačič, Alessio, Sla-tič. Zucca II, Degrassi, Guštin (Sosič), Pipan Košuta, Zucca L, Švab. KOTI: 3:5.
GLEDALCEV: 20.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimttiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
KOŠARKA
MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
BOROVI KADETI ZASEDLI K0UQ TRETJE MESTO
Visoka zmaga Kontovelovih dečkov - Mauro Čuk odličen proti Don Boscu (dosegel je kar 38 točk) - Boletovi dečki pokazali napredek - Tesen poraz domovcev
y. • prvem setu, ko je bil solidni a’tus potisnjen v obrambo, škoda, _a je dobra igra Sloge trajala sa-
Sj . Prvi set. V preostalih treh pa ri J® Virtus že v začetku nabral iz-čint Prednost-' ki je bila za doma-_,nke na koncu usodna. V
bizu je Virtus povedel celo z
drugem 8:0.
Ort -	r------
c« te?a trenutka naprej so slogaš:-Z£hgrale prerojene in so prišle
OBVESTILA
SPOT organizira v nedeljo, 28. n avtobusni smučarski izlet Sa k^jsko sedlo. Odhod avtobu-ko ob 6. uri izpred sodnije v
bo"1 ^rg bipiano). Proga avto-sa gr(, na Opčine, Prosek in v
Trstu
K*-?
v1;!: Vpisovanje na sedežu ZSŠDI Geppa 9, do vključno četrt-• Cena izleta je 3.008 lir.
* * *
Športno združenje Dom v Gori-°pvešča, da so se pričeli tre-|. ® v ženski odbojki. Treningov, , Podo vsak četrtek od 18. ure 19.30 gorici,
‘a iz
ure
v te!ovadn;ci «Fermi» v se lahko udeležijo dekle-
Mesta in okolice.
KADETI
Bor — Juventus 79:72 (37:27)
BOR: Marassi 19, Mazucca 8, Volk, Kneipp Renato, Udovič 18, Race 2, Trevisan, Parovel 6, Kneipp Bruno 18.
JUVENTUS: Škrinjar 2, Bertah 4, Buttiro 10, Vascotto, Bartoli 5, Piccini 2, Bonetta 6, Covi - Štolfa 23, Schipizza 4, Crevatin 16.
Sodnika: Modolo in Desco (TS).
Prosti met:: Bor - 13:28, Juventus - 6:20.
Pet osebnih napak: Bertah, Piccini, Bonetta, Covi - Štolfa, Schipizza, Volk, Udovič, Race.
Borovci so tokrat pripravili lepo presenečenje. V gosteh so namreč premagali Juventus. Tekma je bila od začdfka do kraja' zèìcl razburljiva. .Tekma se je ' pričela v korist gostov. Plavi so namreč' s hitrim tempom.colpii; kpf nasprofnik^, .zato so igralci-Juventusa postali živčni. Borovci so vodili celo z 10 točkami razlike, domačini pa so se trdovratno upirali nasprotniku in tako končali prvi polčas z 10 točkami razlike. Skozi ves drugi polčas so «plavi» obdržali 10 točk prednosti. Proti koncu tekme pa so gostje popustih. Minuto in pol pred koncem tekme je bilo stanje 70:72 v korist Bora, ki je ohranil mirne živce, izkoristil nekaj nasprotnikovih napak in tako zasluženo zmagal.
Udo
Kontovel — Don Bosco 75:63 (37:34)
KONTOVEL: Kosovel, Perini 10, I. Starc 2, Prašelj 1, Ban 12, Čuk 38, Ukmar 12.
DON BOSCO: Milan 2, Papanio 11, Ferretti 14. Figo 4, Rainis, Treni 12, Zonta 20, Caris, Turco.
PM: Kontovel 9:26, Don Bosco 7:18.
PON: Rainis, Pigo in Zonta.
SODNIKA: Desco in Pittana.
Kontovelci so le s težavo premagali trdoživi Don Bosco. Že v začetku je bilo razvidno, da tokrat domačinom ne gre. Tržačani so vodili najprej z 10:2, nato celo s 16:6. To pa ni spravilo na kolena Konto-velcev, ki so kljub slabi formi na koncu polčasa le vodili, čeprav le z dvema točkama prednosti. V nadaljevanju si je slovenska peterka nekoliko opomogla, zato je kazalo, da se bodo domačini prej ali slej oddaljili. Vseeno je bil rezultat v 15. min. še zelo izenačen, 63:60. Te-I daj pa so se končno naši fantje ra-j zigrali in so tekmo obrnili v svojo
korist. Nedvomno je bil tokrat naj- pa moramo reči, da naši fantje ni-boljši Čuk, ki se je proti nižjim na- : so slabo igrah. V napadu so bili od-sprotnikom .dobro znašel in je tako lični, «škripala» pa je obramba. In
z lahkoto prodiral in metal na koš. Gotovo je rešil tekmo in obe točki, ki bi v nasprotnem primeru potovali v Trst. Sedaj Kontovelci mrzlično čakajo na dvoboj s Servolano, ki bo odločal o drugem mestu na lestvici. Zmaga bo zelo težavna, u-pajmo pa, da bedo znali slovenski fantje zaigrati dobro.
S. I.
Irtter Milje — Kontovel 65:67 (32:29)
INTER: Fontanot 24, S. Geleni 6, L. Geleni, Nicohni, Grisoni 14, Schillani 21, Supnani, Cosina.
KONTOVEL: I. Starc 18, A. Nabergoj, Perini 7, Ban 12, Čuk 13, Ukmar 17.
SODNIKA: Gorjan in Marchesan.
PM: Inter 7:14, Kontovel 5:10.
Kontovelci so si le za las zapra-vili drugo mesto na lestvici. Le s težavo so premagali slabše Miljča-ne, vendar je važno, da so domov prinesli še par točk. Slovenskim fantom se je že od začetka poznalo, da jim manjka trener. Igrali so brez vsake organizacije v napadu, obramba pa je precej šepala. Tako so domačini lahko prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca polčasa. V nadaljevanju so Kontovelci le uspeh preiti v vodstvo, ki so ga na srečo obdržali do konca. Rezultat je bil stalno izenačen, največja prednost slovenske peterke je bila tri točke in do 14. minute igre. Tedaj so si naši fantje s štirimi zaporednimi koši priigrali lepo prednost devetih točk, ki so jo potem z zmerno igro in z odličnim Ukmarjem uspeli držati do končnega žvižga. Morda ima največ zaslug za to zmago Ukmar, ki je v odločilnih trenutkih dosegel štiri koše iz daljine in v zadnjih sedmih minutah igre dosegel kar 12 košev. Vsi drugi pa so igrah precej slabo in so razočarali.
L S.
DEČKI
Caprlva — Dom 83:74 (36:32)
DOM: Bučinel 1, Mermolja 2, Klanjšček 9, Sošol, Sancin, Juren, Devetak 25, Košuta 5, Dornik 32.
Domova peterka je na lastnem igrišču utrpela še en poraz. Tokrat so jo premagali mladi vrstniki iz Koprivnega. Mladi domovci so stopili na igrišče zaverovani v zmago, saj so se s tem hoteli maščevati za pekoč poraz, ki so ga utrpeli na gostovanju v Koprivnem. Žal, pa so tudi tokrat morah položiti orožje ter oditi razočarani z igrišča. Vsekakor
prav premajhna zbranost ter požrtvovalnost v obrambi sta botrovah ponovnemu neuspehu. Prevečkrat so se nasprotniki znašli sami pod košem ter so nemoteno sprav.jaii žogo skozi obreč. Kot smo že večkrat omenili je Domova peterka zares čudno moštvo. Včasih zaigra odiič-m ter učinkovito,' takoj nato pa se
karje neustavljivi. S požrtvovalnostjo in dobro igro proti coni pa so se zgubi v žlici vode ter dovoli na- Openci kmalu približali Ferroviariu sprotnikom, da uidejo.. Temu smo I in tako zaključili prvi polčas s sabili priča tudi na zadnji tekmi. Ves I mo petimi točkami zaostanka.
je pokazala živčna in neorganizirana igra «plavih», saj je moral negotovi sodnik kar štirikrat pokazati rumeni karton in v 15. min. je bil prisiljen izključiti branilca S. Sergia. Čeprav so Tržačani igrali v desetih večji del drugega polčasa, so v teku 20 minut kar trikrat zatresli mrežo «plavih».
P. K.
Primorje — Edera 0:2 (0:0)
PRIMORJE: Adamič, Terčič, Be-zin, Verša, Čok, Claudio, Lanza, Rupel, Starec (Trobec), Persi, Batič.
EDERA: Papandrea, Berich, San-talesa, De Marchi, Cardel, Campagnolo, Puzzo, Buzzon, Lanteri, Starace, Campedelli.
STRELEC: v 65. min. in v 72. min. Campedelli.
Tudi v drugi tekmi prvenstva, je proseško Primorje na lastnih tleh predalo nasprotniku obe točki. Tekma je bila vseskozi na zelo nizki tehnični ravni in sploh nezanimiva. Večji del krivde, da smo videli tako slab nogomet, moramo sicer pripisati močni burji, ki je stalno ovirala igro. V prvem polčasu so Prose-čani igrali s pomočjo burje. čeprav so. bili večji del polčasa na polovici igrišča gostov, so bili njihovi napadi
^	................... zelo neučinkoviti in sploh nenevarni.
moža. Ferroviario je takoj visoko, obratno pa so nogometaši Edere od povedel, zlasti po zaslugi _ zunanjih £asa ,j0 časa sprožili nevarne proti-igralcev, ki so bili za. nase kosar-
Poletovci so tokrat na domačem igrišču zadovoljili. Bili so enakovreden nasprotnik gostujoči ekipi, ki je ha drugem mestu lestvice.
Proti pričakovanju so gostje pričeli s consko obrambo, medtem ko so poletovci startali z obrambo mož-
pryi polčas so bili naši fantje boljši. V finišu pa so dovolili nesprotni-kom, da so jih ujeli ter prehiteli. V prvem delu drugega polčasa so bili gostje boljši ter so ušli za 14 točk; nakar so naši zopet poprijeli ter se približali na‘'vsega dve točki. Zma| ga je bila takorekeč na dlani! V svo-' jem naletu pà so pozabili na nekatera -najosdcvnaji&4Jrsvila košarke. Sodnik je namreč v zadnjih minutah kar petkrat piskal «3 sekunde» ter s tem odvzel dcmovcem žogo, kar je nasprotnik seveda s pametno i-gro izkoristil ter zmagal.
Prihodnjo tekmo igrajo domovci v gosteh, in sicer proti Arditi. Tekma bo v soboto, 27. marca ob 1. uri, v telovadnici Stella Matutina.
Willy Prinčič
Polet — Servolana 67:63 (26:37)
POLET: Piccini 30, Benčina 15, Covačio 6, Bratož 8, Leniša 4, Gulič 4, Pisani.
PM: Polet 5:20.
Poletovci so potrdili dobro formo tudi v tej tekmi. Servolana je gostovala kot favorit, ki se bori s Konto-velom za finale.
Začetek prvega polčasa je bil vseskozi izenačen.
Tokrat so bili Poletovo orožje dobri in učinkoviti protinapadi, ki so zmedli nasprotnika v prvih minutah drugega polčasa. Poletovci so nato uspešno branih vse do konca in dobro branili svoje vodstvo. Prav v zadnjih sekundah, ko so naši fantje vodih s tremi točkami prednosti, pa so zagrešili tri usodne napake.
Če bi hoteli pohvaliti posameznike, bi bržkone našteli celotno ekipo, saj so vsi požrtvovalno igrali.
Polet — Ferroviario 70:74 (35:40)
POLET: Benčina 11, Bratož 8, Co-vacio 6, Piccini 35, Pisani 10, Gulič, Leniša, Feralia.
PM: Polet 4:12.
PON: Polet: Benčina in Piccini.
V drugem polčasu pa so poletovci pritisnili in celo povedli. Proti koncu tekme pa sta morala zapustiti igrišče center Benčina in najboljši strelec Piccini.
Nssprotmlj je, tako dobil premoč ;_koŠ%a: ir. tako zmagal!^
M

AaÉlLna — Kontovel 47$3g|
(12:51)
KONTOVEL: Bukavac 40, Micheli 6, Ban 43, Danieli 8, Sedmak 6.
PROSTI METI: 7:10.
SODNIKA: Del Conte in Tamaro.
Proti prvouvrščenim Kontovel-cem Nabrežinci res niso mogli napraviti ničesar. Kot vedno sta Ban in Bukavec nemoteno zadevala koš in sta tako stalno višala prednost gostov. Prvi polčas se je za predstavnike Interja končal zelo slabo, v nadaljevanju pa so si Nabrežinci le opomogli in so v drugem polčasu dosegli precej tečk. Kontovelci so dosegli kar 103 točke, kar je za dečke zelo dosti.
I. S.
PRIJATELJSKA TEKMA Sokol '63 — Breg '64	57:13
BREG: Slavec B., Slavec A., Kraljič 6, Pečar, Hacin, Parovel, Starc, Maver 2, Štefančič, Žerjal Boris L, Tedesco 3, Klabjan 2, Rapotec, Starin G., Žerjal Boris II., Starin M., Smotlak.
SOKOL: Della Schiava 14 .Terčan 8, Ušaj 6, Pupis 16, Caharija, Slavec 8, Gruden 4, Rebula.
SODNIKA: David Čole in Franko Korošec.
Nabrežinski predstavniki so z lahkoto premagali mlajše nasprotnike, ki jim niso bili enakovredni niti telesno niti tehnično. Sicer so se Do-linčani izkazali s prizadevnostjo in požrtvovalnostjo. Sokolovi predstavniki so zaigrali dobro, morajo pa še odpraviti nekatere napake pri metih in v obrambi. Najboljša sta bila Pupis pri Sokolu in Kraljič pri Bregu.
marko
sprožili nevarne protinapade. Prvi' polčas se je končal brez gola. V nadaljevanju so gostje takoj prevzeli pobudo v svoje roke in od začetka do konca stalno ovirali Adamičeva vrata. Do gola so gostje prišli v 25. min. drugega polčasa, kmalu nato pa so še podvojili. Pro-sečani so se skušali le braniti, saj v drugem delu igre nismo videli, da bi «rdeče-rumeni» sprožili kak nevaren protinapad, ki bi spravil v zadrego obrambo 5»SŽačaa(Mlw«-Moremo, pa. omeniti,, da Édera (kljub zmagi)
so gostje dali oba gpla zaradi dveh banalnih napak Ifetfcr^Maml&žl f ..................... ; H. V,'
MLADINSKI TURNIR
«MIN LUSSI»
Vesna — Primorje	2:1
VESNA: Eva, Kovačič, Slatič, A-lessio, Zucca, Degrassi, Žarjal, Košuta, Guštin, Pipan, Švab.
PRIMORJE: Adamič, Čok, Zampa, Bezin, Timeus, Persi, Lanza, Rupel, Verša, Milič, Claudio, 13 Starec, 14 Terčič.
STRELCI: v 52. min. Persi, v 66. in 75. min. Švab.
KOTI: 5:4. GLEDALCEV: 60.
V	petek so mladinci Vesne igrah prvo tekmo turnirja «Miniussi» in v derbiju zasluženo odnesli z igrišča obe točki. Kljub nepopolni postavi so «plavi» v prvem polčasu zaigrali dokaj zadovoljivo, četudi niso izkoristili marsikatere ugodne priložnosti. Tudi Primorje je stalno organiziralo lepe akcije, ki pa jih je kriška obramba z Zucco na čelu nevtralizirala in obdržala bel rezultat do konca prvega polčasa.
V	drugem polčasu se igra praktično ni spremenila do zadetka spretnega Persija. Ta je naravnost s strelom iz kota premagal vratarja Evo, ki pa se je v nadaljevanju igre odlično izkazal. Igra je tedaj postala bolj živčna in Primorje se je nekako zaprlo v obrambo in branilo zadetek prednosti. Toda v 66. min. je odlični Švab izkoristil lepo podajo Pipana in s tem izenačil na 1:1. Le pet minut pred koncem tekme je po lepi akciji Alessia spretni Švab zopet zatresel mrežo in tako zagotovil Vesni zmago.
P. K.
NARAŠČAJNIKI Breg — Union	1:9
BREG: Mauri, Klabjan, Mahnič,
Grizonič M., Ražem, Pavletič, Di-vis, Saražin, Grizonič P., Zonta,
Sancin, 12 Smotlak.
Breg se je v Dolini spoprijel z okrnjenim Unionom, ki je stopil na igrišče v devetih. Brežani so tako od vsega začetka napadali in so večkrat za las zapravili gol, posebno s tokrat zelo aktivnima Saražinom in Grizoničem. Union se je omejeval na odbijanje napadov Brega in na sicer redke, vendar nevarne protinapade; v enem od teh bi s Čeparjem skoraj dosegli gol.
Po odmoru je sodnik Sclazzo izključil Čeparja zaradi grobe igre, tako da so Podlonjerci ostali v o-smih. Brežani so tedaj pokazali zobe in z golom Saražina sedem minut pred koncem tekme osvojili popolnoma zasluženo prvo prvenstveno zmago.
Jolo
Rosandra — Breg	0:0
ROS ANDR A:	Brassi, Brazzaom,
Maranzina, Piccinino .Mauri, Schettini, Salerno, Rocca, Kuzma, Pi-chierri. Russi.
BREG: Mauri, Klabjan, Mahnič,
Grizonič M., Ražem, Pavletič, Di-vis, Saražin, Grizonič P., Zonta in Sancin,
Bregovi naraščajniki so tudi v tekmi z Rosandro dokazali, da so trenutno v zadovoljivi formi. Tokrat niačinov le 11 minut.
časa, ko je močan strel napadalca ekipe Soncini presenetil vratarja Brossija. Prvi polčas se je končal z rezultatom 1:0, kar je ostalo do konca igre.
V drugem polčasu torej ni prišlo do sprememb, toda smo lahko videli lepo igro. Podlonjerci so skušali spremeniti rezultat, vendar brez uspeha. Čeprav se je tekma končala z rezultatom v prid gostov, lahko rečemo, da bi bil remi pravilnejši.
Mauro
Turriaco — Mladost 4:0 (2:0)
TURRIACO: F. Clemente, Teat, M. Clemente, Costantin, G. Minin, Passon, Bergamasco, M. Minin, Pel-lizzaro, Bonutti, Gallo.
MLADOST: Lakovič, Boneta, F. Gergolet, Frandolič, Gretti, Bagon, D. Gergolet, E. Gergolet (Passon), Lavrenčič, Kobal, Vižintin.
STRELCI: v 11. min. Gallo, v 22. min. p.p. in v 26. min. d.p. Passon, v 19. min. d.p. Pellizzaro.
SODNIK: Tolon Tullio iz Tržiča.
Ekipa iz Doberdoba je v nedeljo odigrala najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Zaigrala je povsem neodločno in pustila domačinom, da so skoraj vedno prišli nemoteno pred vrata. Brez dvoma bi lahko bil rezultat višji v korist domačinov, ko ne bi bil vratar Lakovič v izrednem dnevu in je vsak njihov prodor z veliko spretnostjo ustavil.
Fantje so kljubovali napadom do-
so zaigrali dobro in so zelo malo grešili v obrambi, tako da niso dovolili nasprotniku priti v vodstvo. Igra sama ni bila na izredni tehnični ravni, vendar borbenosti ni manjkalo, niti na eni niti na drugi strani, tako da remi pravilno plačuje trud nastopajočih.
Jolo
Kras — Edera 2:3 (2:1)
KRAS: Skupek, Majcen, Pobega, Legiša, Darko Škabar, Danev, Pu-rič. Vitez, Stulle (Betrohno), Balzano, Lauzana.
EDERA: Antonini, Bassanese, Polli, Gardossi, Marzccca, Nonis, Benedetti, Stocovaz, Bacci, Venier, Fa-vale, 13 Bertocchi.
SODNIK: Smiliovich.
STRELCI: v 20. min. Vernier (11-metrovkalUV 22. in 24. min. Stulle, v.. <3.7.,.,mio. D,, .Škabar! .(avtogoli, ,y. 48. min. Venier.
V, nedeljo je Kras tesno izgubil prdfi dokaj močni Ederi ‘Ih je še enkrat dokazal, da lahko še marsikomu prekriža račune.
Tekma je bila zelo napeta od prve do zadnje minute. Krašovci so se takoj pognali v napad in v 4. min. s Stullejem zamudili zelo ugodno priložnost. Gostje so v prvem polčasu igrali proti burji, a so kljub temu prvi povedli, ker je Legiša v kazenskem prostoru z roko zaustavil povsem nenevaren predlo-žek. Enajstmetrovko je Venier, najboljši napadalec Edere, uspešno izvedel. Po prejetem golu so naši nogometaši močno pritisnili in v 22. min. s Stullejem prvič premagali tržaškega vratarja. Isti igralec je dve minuti kasneje, po lepi akciji vsega napada, s .točnim diagonalnim strelom še enkrat zatresel mrežo. Žal, je bila prednost enega zadetka premajhna, ker so igralci E-dere v drugem delu srečanja s pomočjo burje potisnih krasovce v o-brambo in je moral vratar Skupek še dvakrat pobrati žogo z dna mreže. Vratar Krasa je bil zelo zanesljiv in ni kriv za prejete gole. Tudi ostali krasovci so igrali dobro in upajmo, da bodo imeli več športne sreče v nadaljevanju prvenstva.
R. B.
Union — Soncini 0:1 (0:1)
UNION: Brossi, Flora, Žara, Ber-nič, Vendler, Vidmar, Lizzi, Kreva-tin, M. čepar, Konfreind, Mazelli.
Naraščajniki Uniona so v nedeljo doživeli nezaslužen poraz proti ekipi Soncini. Obe ekipi sta pokazali lepo igro in vse je kazalo, da bo ostal rezultat neodločen. Vendar se je rezultat spremenil sredi prvega pol-
V drugem delu srečanja so Dober-dobci izkoriščali le protinapade in tu sta se izkazala Darij Gergolet in Lavrenčič.
F. G.
ZAČETNIKI
Isonzo — Mladost	0:0
ISONZO: Zorba, Cristin, E. Aizza, Calligaris, Fedel, Buttignon, Calla-bro, Zanin, Bussinelli, Ret.
MLADOST: Gergolet, Jarc, Košič, Lakovič, Devetta, Černič, Fran-dohe, D. Lavrenčič (W. Devetta), Kadeš, Gerin, Devetak.
SODNIK: Pellizaro iz Ronk.
Naša ekipa je zaigrala zelo dobro in bi brez dvoma zaslužila obe točki. Zaigrala je dobro v napadu in učinkovito v obrambi-, - kjer sta se odlično izkazala Jarc in Lakovič.
Fantje so začeli tekmo napadalno in ustvarili so nekaj res lepih priložnosti s Kadežem in Frandoličem, katere pa so naša krila zamudila. V nadaljevanju se je igra ustavila na sredini igrišča.
Dobro je zaigral na sredini igrišča Černič.
F. G.
3. AMATERSKA LIGA Primorec — S. Andrea 0:0
PRIMOREC: Maglica, Križman-čič, Sluga, Manzutto, Sosič, Fortezza, Možina (M. Kralj IL), P. Kralj, Čuk, Morgan, M. Kralj I.
S. ANDREA:	Giugovaz, Conti,
Giadrossi, Čelan, Luglio, Martinuz-zi, Divo, Longo, Stoini, Gei in Pista.
Tekma med Primorcem in S. An-dreo se je v petek končala pri belem izidu. Čeprav Trebenci niso v tej tekmi blesteli, bi tekmo lahko osvojili. Tokrat je sredina igrišča zaigrala precej medlo in šele v drugem polčasu se je tekma razživela, ko je stopil na igrišče M. Kralj II. Gostje so se pretežno branili in skozi vso tekmo niso nikdar ogrozili trebenske obrambe. V prvem polčasu je trebenska ekipa precej napadala, toda zrelejših priložnosti ni bilo. Edino lepo priložnost je imel M. Kralj L, ko je z glavo za las zgrešil vrata. V drugem polčasu se je tekma razživela in Trebenci bi lahko večkrat prišli v vodstvo, toda nekaj zaradi netočnosti in nekaj zaradi smole svojih napadalcev. niso prišli do zadetka. Le minuto pred koncem tekme se jim je ponudila izredna priložnost. Sodnik je zaradi očitne roke v kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko. Strel je izvedel M. Kralj L, toda zelo počasi in v sredino vrat in vratar Giugovaz je brez težave u-branil strel.
Kralj - Cibic
ISTRSKI
ODRED
bar ^rok° moralno politično podporo ideji oboroženega prj^boosvobodilnega boja si je lahko pridobila KPJ med °br h rS-^imi Slovenci zaradi svoje pravilne in načelno jasno kt'ezk C^ene politike glede narodnostnega vprašanja ter k0rnPromisne ra	Pr°ti reakcionarnim, korumpira-
lom j^oščanskim strankam, njihovi vladi, kralju in genera-2^šč't1 S° s svoj° politiko povezovanja s silami osi na podlagi stičn 6 ra2rednih interesov privedli državo v krizo, ob faši-sii :ern napadu pa niso hoteli organizirati vseh ljudskih b0je? ntnterialnih sredstev za njeno obrambo. Nasprotno, pob s® revolucionarne pobude delavskega razreda so ali so 2agni !.1?a zahod ali pa se uklonili okupatorjem, s čimer Mossili strahopetno kapitulantstvo in narodno izdajstvo. Kpj Ce takšne politike, njihove motive in namene je znala rpnov.Pravpčasno ter učinkovito razgaliti pred delovnimi l°vni p3?? ter tako pridobiti zaupanje le-teh. Zato so de-Prjjjj lu/Ue ne le v mejah stare Jugoslavije, temveč tudi na bodiln f6111 Panali komuniste in njihovo stranko ter Osvo-2družentr°nto za široko politično osnovo in lastno politično ter kori6/' ^ se bori za svobodo in družbeno preobrazbo lsti vseh delovnih slojev slovenskega naroda.
Takšna politika KPJ in OF je omogočala uspešen začetek in nezadržno nadaljevanje vseljudskega protifašističnega oboroženega boja. Iz široko zasnovane narodne enotnosti, organizacijsko izoblikovane v Osvobodilni fronti, ki so ji komunisti navdahnili revolucionarno in narodnoosvobodilno idejno vsebino, obliko organiziranosti in borbenost, so iz ljudskih množic vzniknile, vstajale in se krepile oborožene skupine borcev. Te so z razvojem NOB prerasle najprej v partizanske čete, nato v bataljone, brigade in divizije, v jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko, ki pa je Spomladi 1945 prerasla v Jugoslovansko armado.
Spričo hitre kapitulacije bivše jugoslovanske vojske in razkosanja države v aprilski vojni 1941. leta, ki so ji sledila grozodejstva okupatorjev ter njihovih hlapcev — ustašev, četnikov idr. — so bili mnogi Primorci sicer razočarani; ko pa so zvedeli, da je bila na pobudo KPS ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki združuje vse svobodoljubne Slovence, in da se osvobodilni boj jugoslovanskih narodov nadaljuje, so se oddahnili. Centralni komite Komunistične partije Slovenije je že med organizacijskimi pripravami narodnoosvobodilnega boja zlasti pa v prvem pozivu na boj konec prila 1941 posvetil Primorski posebno skrb. Tako so že pred ustanovitvijo vojnega komiteja sestavili posebno komisijo za Primorsko, ki jo je vodil organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič. Po njegovem nalogu je konec junija 1941 odpotoval na Primorsko Ervin Dolgan-Ja-nez, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, da bi ugotovil, a-11 so tamkajšnje razmere primerne za uspešen začetek oboroženega narodnoosvobodilnega boja. Dolgan je najprej obiskal Ilirsko Bistrico in si tam pridobil prve sodelavce: Nina štrcaja, Rudija Korena, Josipa Čeligoja, Antona Franka in druge. Od tam se je po nekaj dneh napotil na Reko, na povratku pa obšel mnoge brkinske in pivške vasi ter
govoril z ljudmi. Ko je tod spoznal razmere, se je napotil v Renče pri Gorici, od tam pa se je v začetku avgusta vrnil v Ljubljano poročat centralnemu komiteju KPS in glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet o svojih ugotovitvah. V začetku avgusta je CK KPS poslal svojega člana Oskarja Kovačiča v Trst, na Kras in v Tržič. Kmalu za Kovačičem je odšel na Goriško Anton Velušček-Matevž. Oba sta dobila nalogo, da organizirata primorsko ljudstvo za oborožen protifašistični narodnoosvobodilni boj.
PRIHOD PRVIH PARTIZANOV NA PRIMORSKO
Ugodno Dolganovo poročilo o razmerah na Primorskem in pripravljenosti tamkajšnjega ljudstva na oborožen boj je vzpodbudilo osrednje slovensko vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, da je sklenilo poslati tja prvo partizansko četico. V prvi polovici septembra se je na ukaz glavnega poveljstva partizanskih čet zbralo na Mokrcu 8 partizanov iz Krimskega bataljona. Te je 12. ali 13. septembra Ervin Dolgan vodil z Notranjskega čez snežniške gozdove in Gornjo Pivko na območje Košanske doline. Od tod so odšli na O-strožno brdo, po nekaj dneh pa na Staro Sušico in čez Vremščico in Kras v Vipavo. Od tam se je pod Dolganovim vodstvom del četice v drugi polovici oktobra vrnil v Brkine.
Tako sta bili začetna ideja NOB in osnovna oblika vseljudske organiziranosti v Osvobodilni fronti, ki je bila za uspešen osvobodilni boj na Primorskem neizogibna politična nujnost, sproženi in utemeljeni z neposredno organizacijsko podporo osrednjega slovenskega vodstva NOB. Ljudstvo pa ju je tem raje sprejemalo tudi zato, ker so ju prinašali in razširjali predvsem primorski delavci in izobraženci, ki so morali zaradi svoje narodne zavednosti bežati pred fašizmom v Jugoslavijo, Tudi prvi borci so prišli na Primorsko
na pobudo vodstva NOB iz osrednje Slovenije. Relativna sc časnost v razvoju partizanskih oboroženih enot, organizaci OF in KPS, njihova medsebojna odvisnost ter součinkovi tost v razvoju so najbolj očitne prav na Primorskem, zlast pa v Brkinih, saj so prav borci prve primorske partizanski četice skupno z aktivisti ali pa samoiniciativno organiziral mnoge zaupnike in odbore Osvobodilne fronte po vaseh h mestih. Pozneje so delo na tem področju na podoben načii nadaljevali borci Brkinske in drugih čet. Pridobivanje novi! borcev NOV je potekalo hkrati z razvijanjem agitacije n propagande za OF. Takšne naloge so borci prve primorski četice prizadevno opravljali. Komandir Ervin Dolgan je ta koj po prihodu na Staro Sušico, sredi septembra 1941 skli cal pred Urbančičevo hišo vaščane, jim govoril o namenil in ciljih osvobodilnega boja in jih pozval, naj sodelujejo ' partizani v boju proti okupatorju. Podoben sestanek ji sklical tudi v gostilni Ivana Vidriha v Gorenji Branici Pov sod so ljudje sprejemali partizane z navdušenjem in odobra vali z velikim zadovoljstvom njihove pozive v protifašističn boj, čeprav tedaj mnogim še ni bilo jasno, kolikšne napo re in žrtve bo taksen boj terjal.
Najpomembnejša naloga prve primorske partizanski četice je bila — kot se spominja njen komandir Ervin Dol KnvT\<?a seznani čimveč zanesljivih ljudi s programom pro tifasisticnega narodnoosvobodilnega boja in jih pridobi te: organizira za sodelovanje v njem. Zato so partizani jesen !941 m pozimi 1941/42 marljivo obiskovali brkinske, kraške pivske in vipavske vasi. Sklicevali so sestanke z zanesljivim m narodno zavednimi ljudmi, jih organizirali kot zaupniki in tudi ustanavljali odbore Osvobodilne fronte ter si takt pridobivali sodelavce.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN», i	eV'^ d‘n' nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.—
letno 300. din, za organizacije in podjetja mesečno 40—, letno 400— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Stran 6
24. marca 1976
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
LE NEKAJ DNI PO ALBERGHIMJEVEM PRIMERU
Milanski sodnik Pomarici znova zaplenil odkupnino
Denar je bil namenjen ugrabiteljem trgovca Alberta Ville - Sodni poziv karabinjerjema zaradi sodelovanja pri ugrabitvi v Veroni
MILAN, 23. — Namestnik državnega pravdnika v Milanu dr. Pomarici je že zopet poskrbel za presenečenje. Znova je namreč dal zapleniti odkupnino za izpustitev ugrabljenca, tokrat trgovca Alberta Ville, ki so ga neznanci s silo odvedli 6. februarja letos.
Na njegov ukaz so karabinjerji u-stavili ugrabljenčevega sorodnika ravno v trenutku, ko je z domenjeno odkupnino zapuščal banko, kjer je dvignil 150 milijonov lir. Zgodilo se je na Trgu Fontana pred sedežem kmetijske banke, tiste, kjer so fašisti povzročili leta 1969 znani pokol. Kap. Digati, ki je prevzel preiskavo v zvezi s petimi ugrabitvami v Lombardiji v zadnjih časih, katerih žrtev še vedno niso našli, je po nalogu dr. Pomaricija prestregel ugrabljenčevega svaka v trenutku, ko je iz banke odnesel drugi del odkupnine za izpustitev Ville. Zvedelo se je, da je družina ugrabljenca plačala za njegovo izpustitev že kar milijardo I r in. da se ugrabitelji s tem niso zadovoljili, temveč so zahtevali še nadaljnje 4 mTijarde.
Sodne oblasti oziroma karabinjerji so zvedeli za načrt o izplačilu drugega obroka odkupnine s telefonskim prisluškovanjem, ki je postalo v tak h primerih že kar dosledno v brk določenim zakonskim predpisom. Kaže namreč, da prične sodna oblast prisluškovati telefonskim pogovorom tretjih oseb, brž ko zve za u-grabitev enega od njihovih svojcev.
Alberto Villa (41 let, oženjen ter oče treh otrok) je izginil, kot rečeno 6. februarja zvečer, ko je zapuščal krožek «Tennis club lombardo». Možakarja, ki je solastnik dveh rejno-trgovskih perutninarskih podjetij, sta z orožjem v roki odpeljala neznanca, dogodku pa je prisostvoval tudi neki član omenjenega teniškega kluba, ki je v zadevi videl le šalo — šele pozneje je z dogodkom seznanil ugrabljenčevo ženo Luciano Maluganovo, ki je seveda koj obvestila karabinjerje. Tedaj je bilo pač prepozno in svojcem žrtve ni preostalo drugega, kot da se prično pogajati z banditi. Ti so zahtevali nič manj kot 5 milijard lir odkupnine.
Pri vsem tem je zanimivo, da je doslej vodil pogajanja z ugrabitelji stari oče Alberta Ville, to je Angelo, ki mu je 82 let in mu tudi precej nagaja zdravje. V ta namen se je poslužil tekočih računov, razen tega je najel več hipotekarnih posojil ter se tudi zadolžil.
Generalni pravdnik dr. Paulesu, ki je že negativno ocenil zaplembo
ti in pri tem upoštevati predvsem dejstvo, da utegnemo v nasprotnem primeru povzročiti vse več in več žrtev ugrabiteljskih izpadov.
Kakor že Alberghinijevi svojci, tako je tudi družina trgovca Ville obsodila zaplembo odkupnine. Družinska odvetnika Isolabella in De Dola zahtevata preklic odredbe o zaplembi z utemeljitvijo, da sodna oblast nima dokazov, češ da je zaplenjena vsota bila namenjena u-grabiteljem.
V Veroni pa se sedaj bavijo z dokaj kočljivejšo zadevo. V okvTu preiskave o ugrabitvi zlatarja Filiber-ta Fraccarija, ki je izginil ob lanskem bož'ču in bil izpuščen na svobodo kakih deset dni pozneje proti odkupnini 600 milijonov lir, je prišlo na dan, da sta pri ugrabitvi sodelovala tudi dva karabinjerja, in sicer 48-letni Francesco Ianni in 29-letni Franchino Sorelli. Ugrabiteljska tolpa naj bi jima izplačala za pomoč pri ugrabitvi 12 milijonov lir. Z druge strani so v višjih krogih karabinjerskega rodu mnenja, da sta bila Ianni in Sorelli v zadevo vpletena le po naključju. Veronski preiskovalni sodnik dr. Sannite jima je vsekakor poslal sodna poziva.
VEST! 5 KOPRSKEGA
■k v\
Pred haasko poroto se je včeraj začel proces proti pripadnikom mohiškega komandosa, ki je v začetku decembra zasedel indonezijsko velep oslaništvo v Amsterdamu in. se vdal po dveh tednih obleganja. Pred nekaj dnevi pa se je v Assenu zaključil proces preti pripadnikom sorodnega komandosa, ki so zajeli nizozemski brzec pri Beilenu. Razsodba bo znana v petek. Na sliki: predsednik moluške skupnosti Manusama (drugi z leve), ki je bil za posredovalca med policijo in obleganci, ob prihodu na sodišče.
Nova polkontejnerska ladja za piransko Splošno plovbo
«Velenje» je prva v seriji petih enakih ladij, ki jih gradijo Japonci za piransko podjetje - Vrednost naložbe znaša dve milijardi dinarjev
PIRAN, 23. — V japonski ladjedelnici Mitsui v bližini Tokia so predstavniki piranske Splošne plovbe prevzeli 18-tisočtonsko polkontej-nersko ladjo Velenje. To je prva v seriji petih ladij tega tipa, ki jih grade na Japonskem za piransko podjetje. Letos bodo splovili še Kranj in Maribor, prihodnje leto pa Celje in Kamnik. Vrednost naložbe znaša 2 milijardi dinarjev, Japonska pa je dala VOVo kredita z odplačilno dobo sedmih let. S to serijo polkontejnerskih ladij se bo tonaža Splošne plovbe povečala s 325 na 442 tisoč bruto registrskih ton.
Ladjo Velenje je treba zdaj samo še dokončno opremiti, z redno plovbo pa bc začela v juniju.
POJAV GRiPE NA OBALI
KOPER, 23. — Iz vzhodnih predelov Slovenije se je gripa preselila tudi na slovensko obalo. Po podatkih koprskega zdravstvenega doma išče dnevno pomoč okrog 200 prebivalcev. Epidemija vseKakor zaenkrat še ni množična, gre pa tudi za lažjo obliko. Običajno ostanejo bol-
l1llllllllllltllllllllMlllllllllllllllll||l||l|l||||l|||iii|||ii|||[ii|[1|||||||,|,||||,|i||,iin|l|||||M||,|||i||i||i,||n|,,|||I||,,|,,,,1,,,||,t,|,|,,,,,|,,,||,|,,,|,,,|,,,|||mil|(,|||||i|||l(|||ii|i||||||j||||||||||||(||i||||i||||||||i^|i||||iii|||i||||||||i|||l||(n||||||I,i|i||||||||||||nul||nl|l|n|u|||1|1|I||1||ln,|1|||i
IZ SERAINGA V BELGIJI
Glas slovenskih izseljencev
PREBSINGCNJIM NA MILANSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Karabinjerji izsledili in aretirali
V Torinu začetek procesa proti pripadnikom ordine nero
TURIN, 23. — Pred turinskim porotnim sodiščem se je danes dopoldne začel proces proti 42 pripadnikom fašističnih organizacij ordine nuovo in ordine nero, ki so obtoženi politične konspiracije, poskusa državnega 11-dara, prevratniškega rovarjenja in še vrste manjših prekrškov. Prevratniški tolpi je prišel na sled preiskovalni sodnik dr. Violante, kateremu pa je kasacij-sko sodišče lani odvzelo del preiskave o Borghesejevem poskusu državnega udara. Uvodni obravnavi je prisostvovalo 30 od 42 obtožencev, od katerih so v zaporu bivši misovski občinski svetovalec Giuseppe Dionigi, vodja toskanske celice ordine nero Lamberto Lamberti in zadnji turin-ski federale Mario Pavia, ki pa ni prisostvoval današnji obravnavi, ker je bolan. Manjka pa glavni obtoženec Salvatore Francia, vodja piemontske prevratniške skupine, ki je pobegnil v Španijo preden ga je dosegla roka pravice.
Sodnemu zboru predseduje dr. Barbaro, ki je pred nekaj leti kot preiskovalni sodnik vodil preiskavo in zavrnil zahtevo Fran-ciovih odvetnikov po razveljavitvi zapornega naloga, zaradi česar je odvetniški kolegij, v katerem je 27 znanih odvetnikov, zavrnil predsednika. Že iz uvodne razprave je razvidno, da je osnova strategije branilcev zavlačevanje in poskus, da bi dosegli prekinitev procesa s pravnimi triki. To dokazuje na primer zaideva, naj sodni zbor prekine proces proti nekaterim ob-tožwer.;, češ da naj bi bilo za lev vr i postopek pristojno izključno	sodišče.
za pravično družbeno «reditev vaditelja samozvanih rdečih brigad
Želijo si sodelovanja z Izseljence je treba vključiti
vsemi demokratičnimi organizacijami v italijansko politično življenje
SERAING, 23. — Pred dnevi je bila tu širša seja izvršnega odbora krajevne sekcije Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Pričela se je s poročilom predsednika Pasqualeja Tomasetiga, ki je podčrtal rastoče uspehe omenjenega društva med Slovenci, ki živijo v tamkajšnji pokrajini; le-ti so prešli meje tradicionalnega individualizma in množično pristopajo k novi organi, zaciji, ki nima v programu le rekreativnih. temveč tudi kulturne, socialne in politične dejavnosti. Predsednik je razen tega prečital dokument, ki je bil sestavljen za prihodnje srečanje med odbori raznih sekcij tega društva v Belgiji, kakor tudi pismo, ki je bilo naslovljeno vodstvu društva Fogolar Furlan v Liege-ju. V resnici sodi med cilje Društva slovenskih izseljencev tudi vzpostavitev kar najbolj koristnih odnosov in sodelovanja z raznimi demokratičnimi organizacijami v deželi. Na kraju je predsednik najavil, da bosta v kratkem uresničeni s sodelovanjem domače izvedenke pobudi za avdiovizivno obrazložitev beneško-slovenske kulture V uvodu k drugi točki dnevnega reda, ki je zadevala politični položaj v Italiji ter v deželi Furlaniji -Julijski krajini, je svetovalec Ferruc-
cio Clavora povezal najnovejša politična dogajanja na vsedržavni in deželni ravni s še vedno trajajočim izrivanjem izseljenega delavstva iz srede italijanskega političnega življenja. V tej zveži je Clavora orisal resolucijo, ki sta jo naslovili izseljenski organizaciji ERAPLE (Ente Friuli nel mondo in ALEF) na videmskega župana, na predsednika občinske komisije za splošne zadeve in na predstavnike demokratičnih strank v tej komisiji.
Ob tej priložnosti je bilo tudi še obrazloženo pismo, ki ga je naslovil koordinacijski odbor izseljenskih organizacij na deželnega odbornika za delo in izseljenstvo v zvezi s spremembo deželnega zakona št. 2470.
Sledila je razprava, med katero so bile pojasnjene smernice za nadaljnjo skupno strategijo Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v prihodnjih mesecih, kot tudi najvidnejše točke načrta o društvenem delovanju v luči uradne o-tvoritve sekcije v Seraingu. Nazadnje je predsednik Tomasetig povabil vse Slovence iz Furlanije - Julijske kraune, ki bivajo v pokrajini Liegeja, da se pridružijo serainški sekciji ter tako še bolj spodbudijo njeno že tako učinkovito dejavnost.
ADO KONT
Giorgio Semeria je bil v spopadu z orožniki hudo ranjen, medtem ko je njegov pajdaš Corrado Alunni ušel roki pravice - Še en atentat BR na karabinjersko postajo
MILAN, 23. — Karabinjerji poseb-, bil sklican posvet vodij prevratniške nega preiskovalnega oddelka, ki je organizacije. Medtem pa so karabi-u.-i ...*--••	-1—---—1 1 njerji pripravili teroristu past: ko-
maj je stopil na peron so ga agenti obkolili in mu ukazali, naj se preda.
bil ustanovljen v okviru obveščevalne službe SID za boj p"oti prevrat-ništvu, so snoči zadali še en hud u-darec samozvanim rdečim brigadam. Na milanski železniški postaji so orožniki ranili in aretirali 26-let-nega Giorgia Semeria, enega od voditeljev prevratniške organizacije ter enega najožjih sodelavcev Renata Curda, ustanovitelja in vodje pro-vokatorske tolpe, ki je bil zajet pred nekaj meseci v Milanu. Semeria naj bi prispel v Milan skupaj z Corradom Alunnijem, ki ja izkoristil zmedo in odnesel pete preden bi ga karabinjerji lahko dosegli. Semeria in Alunni naj bi po mnenju preiskovalcev nasledila Curciu na čelu samozvanih brigad in naj bi sklenila s sorodno provokatorsko organizacijo oboroženih proletarskih oddelkov NAP neke vrste operativni sporazum za mestno gverilo.
Kako so karabinjerji prišli na sled Semeriu ni bilo še mogoče zvedeti, kef je molk orožnikov v tem pogledu neprediren. Ve se le, da je bil brigadist še včeraj popoldne v Padovi, kjer so BR pripravljale demonstrativno akcijo. Le-ta pa je odpadla zaradi nepričakovanih težav in Se-meria je odpotoval v Milan, kjer je
itiiiiiHiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiititiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiJiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
USPEŠNA AKCIJA KARABINJERJEV V SODELOVANJU S ŠVICARSKO POLICIJO
V Locarnu našli ukradene umetnine Raffaella in Piera Della Francesca
Slike so tatovi ukradli februarja lani v knežji palači v Urbinu, v kateri ima sedež deželna umetnostna galerija Mark - Neprecenljiva vrednost najdenih umetnin
odkupnine za industrijca Alberghi-nija. se tokrat še ni izrekel. Nahaja se v Rimu, kjer sta ga sprejela notranji minister Cossiga in predsednik republike Leone. Dejal je le, tia bo zadevo jel preučiti prihodnji ponedeljek, ko se vrne v Milan.
Minister Cossiga je ponovil stališče, na katero se je postavil ob primeru Alberghini. V svojstvu ministra, je naglasil, se ne morem izreči, pač pa trdim, da bo mogoče preprečiti nadaljnje ugrabitve le, če bomo preprečili izplačilo zadevnih odkupnin. Pristavil je, da je treba zakon v vsakem primeru strogo spoštova-
URBINO, 23. - Po tolikih udarcih končno dobra vest za italijanske ljubitelje umetnosti in predvsem slikarstva: v skupni akciji s švicarsko policijo so karabinjerji oddelka za varstvo kulturnih dobrin odkrili v nekem hotelu pri Locarnu znamenite slike Raffaella in Piera Della Francesca, ki so pred dobrim letom zginile iz deželne galerije Mark v Urbinu. Vse kaže, da zlikovci, ki so v enem letu skušali zaman prodati slike, niso poškodovali umetnin, ki jih bodo švicarske oblasti v najkrajšem času vrnile italijanskim. Najdbo treh umetnin je italijanska javnost sprejela z izrednim zadoščenjem, nadvse zadovoljni pa so bili seveda Urbinčani, ki so v znak radosti «razbijali» z vsemi mestnimi zvonovi.
Raffaellova «La - muta» ter sliki Piera Della Francesca «La madonna di Senigallia» in «La flagellazione» so bili ukradene lani v noči od 5. na 6. februar. Tatvino sta odkrila čuvaja med običajnim nočnim ogledom. Čeprav je preiskovalni stroj stekel nemudoma in s polno paro ni preiskovalcem uspelo doslej pojasniti, kako so tatovi lahko vdrli v knežjo palačo v Urbinu, kjer ima sedež deželna galerija Mark. Prve dni po tatvini so preiskovalci priprli vrsto ljudi, vendar brez uspeha. Akcija, ki se je zaključila z najdbo umetnin, je stekla pred nekaj meseci, ko so karabinjerji pod vodstvom urbinskega državnega pravdnika Savoldellija Pedrocchija prišli
na sled skupini sumljivih ljudi iz Riminija. Kaže, da so z njimi, navezali «trgovske» posle in snoči bi morali zaključiti kupčijo. Tatovi pa so v zadnjem trenutku zavohali past in se niso javili. Vtem pa je že stekla skupna akcija s švicarsko policijo in danes okrog 14. ure so preiskovalci našli v nekem hotelu pri Locarnu umetnine, švicarska policija je na tiskovni konferenci poudarila, da so slike našli, ko so začeli zasledovati skupino sumljivih ljudi. Doslej niso še aretirali nikogar, upajo pa, da bodo že jutri zjutraj uspešno zaključili akcijo.
Zadovoljstvo Urbinčanov ob najdbi umetnin je v imenu vseh izrazil župan Magnani, ki pa je obenem opozoril tudi na nevarnost ponovnih tatvin, saj nadzorno osebje urbin-ske galerije ni bilo okrepljeno z novimi močmi in hiti galerija opremljena z modernimi elektronskimi napravami. Kot je poudaril Magnani pa to ni problem, ki tare samo deželno galerijo v Markah, pač pa vse umetnostne galerije v državi kot dokazuje veliko število tatvin, pravih atentatov na italijansko kulturno premoženje.	i
Vrednost najdenih umetnin je neprecenljiva, saj spadajo slike med
Samomorilski letalski napad na vilo japonskega desničarja
TOKIO, 23. — Zanesenjaštvo japonskih pilotov samomorilcev, ki so ob konču svetovne vojne prizadeli velike zgube ameriškemu brodovju, je danes nepričakovano zaživelo v Tokiu v brezupnem podvigu nekega filmskega igralca. Le-ta se je kot njegovi sloviti predniki kamikaze pognal s svojim turističnim letalom v. smrtonosni napad proti «sovražniku». voditelju japonskih desničarjev Jcšiju Kodamu, ki je glavni obtoženec za škandal Lockheed na Japonskem. Majhno letalo se je zaradi silovitega treska v Kodamovo vilo raztreščilo na drobce in se vnelo, pilotovo zoglenelo truplo pa so pozneje našli med razbitinami.
Izbrana žrtev samomorilske od prave filmskega umetnika Jošijo Kodama pa je odnesel po sreči celo kožo. Možakar, ki je dobil od ame-
riške letalske družb? okrog sedem najboljša dela velikih slikarjev. Kot milijonov dolarjev (skoraj šest mi dokaz naj omenimo le, da je delo bjard lir), da bi vsilil letalstvu lov-Piera Della Frančesca «La flagel- ce F-104, jo bil namreč v krilu lazione» na seznamu umetnin, ki vile, ki ga ni zajel požar, ki je naj bi jih v primeru atomske vojne izbruhnil ob trčenju letala v po-morali rešiti za vsako ceno.	slopje..
Prevratnik je zakričal pajdašu, naj zbeži in istočasno segel z roko v žep suknjiča, v katerem so mu karabinjerji pozneje našli samokres. Možje postave pa mu niso dovolili, da bi izvlekel orožja: eden od podčastnikov je streljal in hudo ranil bri-gadista, ki se je onesveščen zgrudil. Njegov pajdaš Alunni pa je izkoristil zmedo in jo ucvrl. Čeprav so orožniki nemudoma obkolili milansko železniško postajo, so bili vendarle prepozni, ker je provokator že izginil.
Hudo ranjenega Semeria so medtem prepeljali v bolnišnico «Fate-benefratelli», kjer so ga zdravniki danes zjutraj operirab. čeprav si po oparociji zdravniki še pridržujejo prognozo kaže, da fant ni v življenjski nevarnosti. Popoldne je bri-gadista zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Guido Viola, kateremu pa je Semeria le zdrdral svoje ime in nato, kot njegovi pajdaši umolknil, češ da je politični jetnik in kot tak spoštuje ženevsko konvencijo, po kateri je dolžan povedati le osebne podatke, ko pride v «sovražnikove» roke.
Semeria je že star znanec policije in karabinjerjev: dr. Viola ga je dal namreč zapreti že leta 1972, ko je med p-eiskavo o Feltrinellijevi smrti prvič prišel na sled samozvanim rdečim brigadam, sa jje ravno včeraj zajeti brigadist tedaj vzel v najem garažo, v kateri so našli o-rožje, zajeten sveženj propagandnega materiala in akustično izolirano celico. Prevratnik je odsedel skoraj leto dni v zaporu, na kar je bil izpuščen na začasno svobodo. Sodnik mu je tudi ukazal, naj se vsak dan zglasi na neki karabinjerski postaji, kar je fant vestno delal nekaj tednov, nato pa izginil. Vse kaže, da je Semeria sodeloval tudi pri u-grabitvi genovskega sodnika Maria Sossija.
O Corradu Alunniju, ki je prevzel vodstvo rdečih brigad ob aretaciji Curcia, pa se ne ve veliko. Edina točnejša vest je, da jc novembra lani za las ušel aretaciji, ko je policija obkolila skrivališče BR v Pavii, v katerem je Alunni živel skupaj s Fabriziom Pellijem.
V tem ko policija in karabinjerji nadaljujejo lov za pobeglim Alunnijem, pa je milanski sodnik dr. Antonio Lombardi, ki vodi preiskavo o dosedanji dejavnosti rdečih brigad, je dosegel nekaj pomembnih rezultatov. Izvedenca Teonesio. Cerri-in Alberto Prandoni sta namreč u-gotovila, da je bil milanski občinski svetovalec odv. Massimo De Carolis, ki so ga pripadnik BR napadli 15. maja lani, ranjen z istim samokresom, s katerim sta bila ubita pred dvema letoma na sedežu MSI v Padovi fašistična aktivista. Provokatorska organizacija, ki si je prevzela odgovornost za dvojni umor, ga je tedaj označila kot «nesrečo na delu», omeniti pa gre, da je zločin v Padovi prva huda napaka BR. Skupina, ki je štela dotlej samo peščico dobro izurjenih mož, je začela številčno naraščati, obenem pa je bila vse bolj izpostavljena «napadu» mož postave.
Sodnik Lombardi bo v zvezi s tem pomembnim odkritjem zaslišal v prihodnjih dneh brigadistko Paolo Besuschio, edino prevratnico, ki je bila doslej, aretirana v. z vezi. z na-
padom na nrllanskega demokristjan-skega voditelja. Besuschiova, ki je obtožena sodelovanja pri ustanavljanju oboroženih tolp, je bila pred kratkim obsojena na 15 let zaporne kazni v Lucci zaradi poskusa u-mora.
Z letakom, ki so ga poslale časopisni agenciji ANSA pa so si samozvane rdeče brigade lastile tudi očetovstvo snočnjega atentata na karabinjersko vojašnico v Ul. Glinici v Turinu. Skupno s tem letakom sta bila še druga dva, ki opevata teroristična izpada proti predstavnikom upravnega osebja avtomobilske družbe Fiat.
niki doma dva do tri dni, za zdravljenje pa se poslužujejo aspirina, C vitamina in čajev. Obstaja realno upanje, da epidemija ne bo zavzela širšega obsega.
LJUDSKO POSOJILO ZA CESTE IN PRIMORSKA
KOPER, 23. — Kakor je znano, predvideva Slovenija za petletno razdobje do leta 1980 okrog 6 milijard dinarjev sredstev za modernizacijo in za gradnjo novih cest. To pa je glede na potrebe vsekakor premalo, zato se je republiška skupnost za ceste odločila, da v kratkem razpiše ljudsko posojilo za ceste. Vsak zaposleni naj bi prispeval v obliki posojila 1500 dl narjev.
Za modernizacijo cest v devetih primorskih občinah je predvidenih •okrog 300 milijonov dinarjev. Vsekakor bodo vključili mea prioritetne naloge obalno cesto ter odseke cest Otlica Col, Idrija-Žiri in Do blar-štanjc?l.
ZAKLJUČEK KONFERENCE O DRUŽBENEM POLOŽAJU ŽENSK
PORTOROŽ, 23. — V soboto se je končala v Portorožu večdnevna konferenca o družbenem položaju ženske ter o vlogi družine v samoupravni socialistični družbi. Pripravila sta jo marksistični center pri CK Zveze komunistov Slovenije in center za teoretično delo pri CK Zveze komunistov Hrvatske.
Sklepni dokument, ki so ga danes sprejeli, zajema vrsto ugotovitev iz referatov in iz razprave. Udeleženkam in gostom je na konferenci govorila tudi tovarišica Vida Tomšičeva, ki je z raznih aspektov osvetlila položaj žensk v današnjem svetu.	L. O.
TRŽAŠKA KRONIKA
Deželna skupščina
(Nadaljevanje z 'i. strani)
CATANZARO. 23. — V okviru dodatne preiskave o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana je catanzar-ski sodnik dr. Migliaccio zaslišal pod-1 častnika obveščevalne službe Maria Esposita o begu fašista Maria Poz-zana v tujino.
BRESCIA, 23. — Trije zakrinkani ter oboroženi moški so izropali kreditni zavod «Credito agrario bresciano». Rop jim je navrgel 40 milijonov lir. Pobegnili so z avtomobilom «alletta» in za njimi se je zgubila vsaka sled.
imitiiiiiniiniimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiuiuiiiitiiimmiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
ČRN DAN ZA ITALIJANSKO VOJAŠKO LETALSTVO
Pet vojakov ob življenje v dveh letalskih nesrečah
Pri Neaplju se je protipodmorniško letalo raztreščilo na hribu Camaldoli, pri Raveni pa se je zrušil lovec F-104 starfighter
NEAPELJ, 23. — Pet vojakov je izgubilo danes življenje v dveh letalskih nesrečah: pri Neaplju se je zrušilo protipodmorniško letalo S2F s štirimi člani posadke, pri Cervi! (Ravena) pa je strmoglavil lovec F-104 «starfighter», ki je v zahodnoevropskih letalskih silah bolje znan s tragičnim vzdevkom «tovarna vdov», čeprav vzroka obeh nesreč nista bila še uradno pojasnjena, kaže, da ju gre pripisati pilotovi napaki in slabemu vremenu, obenem pa tudi pomanjkljivi tehnični opremi italijanskih letališč, saj kontrolni stolpi ne morejo po navadi pravočasno opozoriti pilota, če je ta zgrešil smer poleta.
Protipodmorniško letalo S2F je o-dletelo davi malo pred 7. uro z o-porišča Sigonella pri Catanii proti Neaplju, kamor bi moralo prispeti poldrugo uro pozneje. Pilot je stopil v radijski stik s kontrolnim stolpom letališča pri Capodichinu ob 8.54 in sporočil, da se pripravlja na pristanek. Dodal je tudi, da je nad neapeljskim pristaniščem in da leti v višini 300 metrov. Odtlej se je radijska zveza z letalom prekinila. Po nekaj minutah čakanja je stekel mogočen reševalni stroj: z bližnjih letališč so vzleteli helikopterji ameriške in italijanske mornarice ter posebej opremljena reševalna letala, istočasno pa so iz pristanišč odplule enote italijanske vojne mornarice in nekaj vlačilcev. Kljub neurju, ki je divjalo nad Neapljem, so helikopterji v dobri uri odkrili razbitine letala na hribu Camaldoli. Po mnenju izvedencev je pilot zaradi goste megle zgrešil smer poleta in se raztreščil ob hrib. Razbitine letala so bile razpršene daleč naokrog.
Štirje možje posadke so v nesreči izgubili življenje. Gre za letalskega podporočnika Franca Qulija, za podčastnika Michelangela Abbondan-teja in Aldina Gasperonija ter za mornariškega poročnika Grazia Car-boneja.
V zvezi z današnjo tragedijo je avtonomni sindikat pilotov trgovske-
ga letalstva ANPAC priporočil svojim članom naj pristajajo na neapeljskem letališču Capodichino samo, če je vidljivost zadostna (8 km v dolžini in 1000 m v višini), naj pa se nikakor ne zanašajo na radijske in radarske naprave letališča, ki so prešibke in ki marsikdaj odpovejo tudi zaradi orografske konfiguracije področja. Zvedelo se je tudi, da je vodstvo neapeljskega letališča v prejšnjih dneh odpovedalo vrsto nočnih poletov, ker je bila radarska naprava pokvarjena in ker vidljivost ni zadoščala mednarodnim normam.
Prav tako je slabo vreme najbrž vzrok letalske nesreče pri Cervii, v kateri je izgubil življenje letalski podčastnik Giuseppe De Gradi. Letalo, ki je vzletelo z nekega oporišča na jugu države je bilo namenjeno v letalsko oporišče pri Brescii. Nenadoma je osebje kontrolnega stolpa brescianskega letališča, ki je z radarjem sledilo poletu, opazilo, da je letalo zginilo z ekrana. Reševalni stroj je stekel nemudoma, a za nesrečnega pilota ni bilo več pomoči. Letalo se je zarilo v zemljo kot raketa in izdolblo nekaj metrov globoko kotanjo, razbitine pa so bile razpršene daleč naokrog. Krilo, ki se je odtrgalo od trupa, je odfrčalo v poljsko poslopje in ga porušilo.
va usoda. Ravno tako čakajo na odgovor predlogi o ustanovitvi televizijskih oddaj v slovenščini, o povračilu stroškov za dvojezično poslovanje slovenskim šolam, o zemljiških knjigah, samoupravljanju slovenskih šol in drugem. Posebno je naglasil vprašanje slovenskega šolstva ter se pri tem navezal na nedavno prepoved poučevanja slovenščine v Uk-vah, kar spominja na fašistične metode. Zaključil je z zahtevo, da de-i želni odbor čimprej z dejanji odgovori na vsa ta vprašanja tudi v Ciuhu osimskega sporazuma.
Tudi Lovriha je uvodoma kritično! ocenil štiriletni načrt in proračun, ki ne upoštevata v zadostni meri sedanje hude gospodarske krize in ker pri njuni izdelavi niso bile v zadostni meri upoštevani predlogi drugih političnih, gospodarskih, sindikalnih in drugih družbenih sil. Posebej je dejal, da ti načrti ne morejo na noben način zadovoljiti slovenske narodnostne skupnosti. Slovenci, je dejal Lovriha, so globoko nezadovoljni z načinom upravljanja njihovih problemov, ki sloni le na lepih besedah, in pripravljeni, da si skupno z italijanskimi demokratičnimi silami odločno priborijo svoje pravice.
Lovriha je ob tem naglasil tudi potrebo po novem načinu upravljanja, ki jo je izrekel lanski 15. junij in ki jo mora KD, ki čedalje bolj izgublja nekdanji prestiž in vlogo, u-poštevati. Kar zadeva specifično slovensko vprašanje, se je tudi Lovriha navezal na osimski sporazum in na zdavnaj postavljeno zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Demokristjani s Coloni-jem na čelu niso pokazali politične volje in se v prvi vrsti zavzemajo za «italijanstvo», nato šele razdeljujejo mrvice. Tudi dosedanja zagotovila, da ne bo več prepovedi rabe in poučevanja slovenščine, so bile samo besede, kar dokazuje nedavni primer v Ukvah. Lovriha je nato omenil tudi obvezo deželne uprave ob lanskoletnem proslavljanju 30. obletnice osvoboditve, o dodelitvi enega milijona lir prispevka Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru, obvezo, ki je dežela ni izpolnila. Omenil je še vprašanje slovenskih televiz'lj-skih oddaj, neizpolnjeno obvezo Co-lonija, da bodo vrnili dolinski občini izvirno obliko imena, ter zaključil z besedam'!, da se bo slovenska narodnostna skupnost odločno zavzemala za svojo krizo, iz katere je mogoče preiti le s sodelovanjem vseh demokratičnih družbenih sil.
V razpravo so včeraj posegli še komunista De Cecco in Pascolat. socialista Devetag in Nardini, demokristjani Del Conte, Specogna, Vicario in Biasutti, ter misovca Parigi in Boschi.
Danes predstavitev proračuna KPI
Danes ob 11. uri bo na sedežu tržaške avtonomne federacije KPI (Ul. Capitolina 3) tiskovna konferenca, na kateri bodo časnikarji seznanjeni z obračunom federacije za leto 1975 in proračunom za letošnje leto. Bilanci bo obrazloži; upravnik federacije Tonel, uvodno besedo Pa bo spregovoril tajnik Rossetti.
na trgovinski zbornici
Sestanek gospodarstvenikov o industrijski coni
Na trgovinski zbornici se je včeraj sestaia skunina članov P°' krajinske gospodarske konzulte, da bi vzela v pretres vprašanja, povezana z izvajanjem italijansko-jug0' slovanskih gospodarskih sporazum°v iz Osima in zlasti napovedano gra0> njo industrijske proste cone na Kra' su. Seja je bila za zaprtimi vratu ob zaključku pa nam je zbornic111 funkcionar dejal, da je šlo za redu0 izmenjavo mnenj v okviru pripri na izvajanje omenjenih sporazurn°v-Kakor znano, namerava trgovinsku zbornica j čim krajšem času zt,raj1 material in mnenja vseh poslovn1-kategorij z našega področja v zva,j. z industrijsko cono- in drugimi oo[ kami gospodarskega sodelovanj med Italijo in Jugoslavijo po oS11L) skem sporazumu, pri čemer bo *-eS j; sodelovala z deželno upravo, ki pobliže sledi tem probtemorn. včerajšnji seji so se domenili, se bodo člani pokrajinske konzu -v tei zvezi sestali v rednih časovn presledkih, to je, vsairih štirinfJ^' dni ali po možnosti celo vsak ^e- e Sejo je vodil predsednik zboru dr. Caidassi.
TRAPANI, 23. — Ravnatelj učiteljišča «Rosina Salvo» je za tri dni izključil 14-letno dijakinjo Sabino La Tona. Zakaj? Pred začetkom pouka je nedolžno poljubila na lice fanta, in to na dvorišču šolskega poslopja, kar je ravnatelju Giuseppeju Giurlandi izzvenelo kot grešno dejanje.
VENTIMIGLIA (Imperia), 23. -Na mejnem prehodu pri Fanghettu so finančni stražniki zalotili 32-let-nega komercialista Adalberta Girau-da, ko je hotel pretihotapiti vrednostne papirje v vrednosti 23,3 milijona lir. Zaprli so ga v sanremsko jetnišnico.
Zadeva «Jadran» pred koprskim sodišč^1
Le posameznika je mogoče 0o|-'!u fati, ne pa družbe — tako je izzyee(ia pred senator, koprskega okrozn sodišča današnji zagovor Janka liske, bivšega direktorja uV°,zrLni sektorja podjetja Jadran.	ob-
oe sprejema krivde, ki jo oču3 ^e. tožnica petim najožjim vodilmu1,^. lavcem tega podjetja, da so 0 ^ dovali družbeno premoženje Zq-lj£ji krog 20 milijonov N. dinarjev- ^opi danes sta bila na zatožni se Pal iška in Žiberna, ki Pa S£[0va' zelo nejasno in nevezano .za.8 toč-rjala. V zvezi s posanieznun^ na. kami obtožnice sta prihajal3 ,ajaia sprotje z izjavami, ki sta jih v preiskovalnem postopku. na V naslednjih dneh bodo Pn ■ in zatožno klo^p še irije	^ere,i
sicer Danilo Gulič. Ciril 1lt' in Arandjel Djordjevic.