263. številka. Ljubljana, v torek 17. novembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deiele toliko veC, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vcCkrat ttBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v OnspodBkih ulicah St. 19, OpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po Gaučevem govoru. čitatelji naši imaju pred sabo državnozborski govor barona Gauča od zadnjega petka, imajo pa tudi odgovor, ki ga je ministru dal naš poslanec gospod Šuklje. Tu je nam Slovencem zopet jedenkrat jeden elan TaafTejevega kabineta ponudil kamen namesto kruha, dal nam jesiha namesto tolažila! Le predstavljati si je treba barona Gauča, kedar ima varen hrbet, kako umeje s trdnega in visokega stojala doli odbijati prošnje majhnega mu naroda, kako umeje, kedar je varen, vihteti vsenemško zastavo! In varnega se je zares moral čutiti zadnji petek, da si je upal napadati svoboduo organizacijo koroških »Slovencev, da je preiBkaval, kdo je skoval to ali ono šolsko peticijo, da se je nam Slovencem in Slovanom postavljal za varuha v izbiranji izobraževalnih jezikov! M'slil si je pač gospod minister, da so navzočni zastopniki slovenskega naroda v vladni službi odgojeni konečno tudi za takšne govore, da bodo njega mirno poslušali, če z žaljivimi dovtipi rešuje naše narodne pritožbe in Če izrecno hoče v nas postaviti svoje kraljestvo nemškega jezika. Motil se je baron Gauč! Odkrito priznavamo, da se je motil v naših slovenskih poslancih, da so ti začeli proti njemu akcijo, katera je razvedrila tudi našo potrto dušo. Pogum uapadanca se je tu meril s pogumom napadovalčevim, odločnost besede gospoda S u kl je j a je v kot potisnila ministrov napad in reči moramo, da je govor gospoda Šukljeja rešil biser ustavne svobode in čast slovenskega naroda na najsijajnejši način. Zmaga je na naši preprosti strani, a ne na strani ministra barona Gauča : to je prvo, kar si hočemo z veseljem zabeležiti v spomin. Da je baron Gauč bil tako govoril, našega naroda prav za prav ne more niti iznenaditi, niti onesrečiti. Tlači nas že dolgo njegov duh, ki se razodeva v dejanjih njegovih. Ali nam še vrhu tega pove, kdo da nam je in hoče biti, to je konečno le nov izraz duha, kateremu smo sicer navajeni. Odpor imamo proti njemu v razviti narodni zavesti in v neustrašnem pogumu za naša prava, kateri je bil, pred no je še bil baron Gauč. Tudi njegove besede od zadnjega petka nas oplazili ne mogd. Cul je gospod minister naše zastopnike: če so ti pogumni in pravičuo samozavestni, mi v narodu smo LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek rouiuua M. J. Ler m O n to v a , poslov. V r ban o v.) (Dalje.) — „Vedno jo po nepotrebnem zbadaš! Kaj hoče, če se mladeniči ženiti ne hote! Priložnost se ne sme izpustiti. Pečorin je bogat ženin, iz dobre rodbiue, — mari bi ne bil dober mož? Vedno ne more doma sedeti . . . kaj me že stanejo obleke njene ... Ti pa vedno tvojo godeš; možiti se hočeš . . . Kaj bi bilo, ko bi se ne raožile . . ,* In tako dalje. Ti razgovori ponovili so se v tej ali drugi obliki vselej, kadar so bili mati, oče in hči sami . . . Hči je molčala, in kar se je godilo v njenem srcu to trenotje, to Bog ve. Prišli so domov. Katarina Ivaaovna odšla je s čmernim soprogom v svojo sobo . . . hčerka pa v svojo. Njeni roditelji so pripadali staremu in novemu času. Prejšnji pojmi polpozabljeni, pol uničeni z novimi utisi Peterburškega življenja in z uplivom družbe, v kateri je Nikolaj Petrovič mogel že biti še bolj in tudi ostanemo vzlic najnovejši državniški modrosti barona Gauča. Iznenaditi nas je mogel tak ministerski govor jedino le, ker vidimo, da so uprav naši poslanci prava ministerska postojanka v sedanjem državnem zboru. Ne vemo, kako bi se uprašali. Ali naj se bavimo z zagonetko, da grof Taafte da z minister-skega sedeža brezozirno napadati najzvestejše svoje privržence, slovenske poslance kot člane vladnega kluba Hohenvvartovega, — ali pa z zagonetko, jeli res treba pletenega biča, da naši zastopniki popuste hojo za sedanjo vlado, katera njim in slovenskemu narodu pripravlja takšne ure, kakeršne so bile ravnokar pretekle? Večja od prve je druga zagonetka. Pokazalo se je sedaj tudi našim poslancem, da Hohenwartov klub nikakor ne zadržuje razvoja odločno ustavovernih tendenc v sedanjem kabinetu. Menimo, da je baron Gauč dovolj jasno povedal, kakšno Ple-nerstvo sedaj vlada v ministerskih krogih, in da si je uprav Hobenwartov klub to zapomniti moral, ker je Taaflejev jezičnik govoril naravnost na adreso tega kluba. Menimo torej, da je izpodkopan zadnji temelj Hohenwartovega kluba, da je iluzoreu postal zadnji smoter njegov, kateri se je tako rad proti nam poudarjal, češ, Ž njim se zabranjuje prihod ustavoverne vlade. In menimo, da vsaj sedaj ni več obstanka niti slovenskim poslancem v Hohenwarto-vem klubu, niti Hobenwartovemu klubu s sedanjim vladnim programom, ako ima biti resna razjarje-nost, katero so njegovi člani pokazali pri tej slo venski aferi. Huhenwartov klub se je namreč tu, kar z veseljem jemljemo na znanje, povse solidarnim pokazal s stališčem slovenskih poslancev. Izkušnje, katere je ravnokar dočakal, velevajo mu pa neizogibno, da se odpove sedanji svoji parlamentarni taktiki, da popusti vlado, katera je njega popustila. Bojimo se pa, da bode tudi ta pot zmagala diplomacija Hobenvvartovega kluba, da bode za kako „kavalirsko besedo" ostala s svojim klubom in našimi poslanci tam, kjer je. Potem se bodemo res poupra-ševali: Kje bo neizogibne posledice razburjenosti in govora gosp. Šukljeja? Minister Gauč nastopil je tako silno proti našim težnjam, da so celo Poljaki in nemški konservativci branili naše stališče. Še predno smo mi po svojem dostojanstvu, pojavljali bo se le v tre-notjih nevolje in ob kakem prepiru; njemu bili so ti pojmi najmočnejši razlogi, kajti spominjal se je, kako močno so uplivali nanj v mladosti. Katarina Ivanovna ni bila neumna ženska, kakor so govorili uradniki, ki so služili v pisarni njenega moža; po mnenji drugih stark bila je zvita in prekanjena; poleg tega je pa bila dobra, zaupna in slepa mati za plesno mladino ... V resnici njenega značaja še jaz iH'81'in mogel spozuati. Opisujoč bodenj se prizadeval zjediniti in izraziti vse tri gori navedena mnenja .... Ce morda pogodim pravo podobo, obljubim, da pojdem peš v Nevski samostan poslušat pevce . . . Ali Elizabeta Nikolajevua . . . O ! klicaja pomen . . . pogodite sami. Sedaj je prišla v spalnico bvojo, in poklicala hišino, Marto — debelo, kozavo devojko! — Slabo znamenje! . . . Jaz ne bi želel, da bi moja Žena ali nevesta imela debelo, kozavo hišiuol . . . Kar trpeti ne morem debelih, kozavih hišin, z glavo, namazano z oljem ali pa poglajene 8 kvasom, od katerega se vsprejemajo in dobivajo rujavorudečo barvo, z rokami trdimi kakor star kruh, z zaspanimi očmi, z nogami teptaja- imeli priliko, da bi to s priznanjem zabeležili, oglasi so nasprotna nam stran: zapomnite si to dobro, naprednjaki, da je nemški konservativec dr. Ebenhoch ustopil se za naše narodne zahteve. Da, mi si hočemo zapomniti to tembolj, ker smo iznenađeni po izjavi dra. Etienhocha za nas! Nas ni treba nikdar opozarjati, da sprejmemo zaveznika, ki je resničen prijatelj naši narodni stvari. A da Bpoznamo to, zahtevamo dokazov in dejanj. Nemški konservativci so nam v tem slučaji dali jeden dokaz in mi se hočemo nanj ozirati. Zahtevamo pa tudi v interesu našega narodno - slovenskega programa, da prav tako naša konservativna stranka prijazuo ravni z zastopniki češkega' naroda, če bo tudi Mladočehi, kateri nijedne prilike ne za mude, da ne bi pokazali solidarnosti z našimi slovenskimi težnjami in boji. Ko je bil baron Gauč izgovoril svoje poniževalne besede proti nam, tedaj so Mladočehi trumoma prihiteli k zborničnemu predsedniku prosit besede, da bi, kakor pravi slovenski sinovi, odvrnili napad na nas. Ali ni to izraz iste, če ne večje solidarnosti z nami, s katero se je odlikoval nemški konservativec? Mladočehi pa nam niso bili tedaj prvič pravi zavezniki. Nego govorili bo za nas tudi takJne reči, katerih še niso naši poslanci razudeli, podpirali so doBedaj še vsako interpelacijo in vsak korak naših poslancev. Zato je pač neodpusten greh, če slovenik list dan na dan navaliva očitanje na sedanje poslance češkega naroda in če smatra za posebno politično modrost, da po vzgledu nemških listov Mlado-Čehe skuša ponižati v javnem mnenji. Uprav pri aferi z ministrom Gaučem pa se je sicer pokazalo, da nam najhujši napad rodi najboljše zaveznike — in zato nas ni in ne more biti strah nikoli! Ekspose grofa Kalnokya. Kot dodatek k besedam presvetlega cesarja, s katerimi je odprl letošnje zasedanje delegacij, katero besede so so tolmačile na tako raznovrstne načine, ima ekspose, ki ga je izjaval naš minister vnanjih zadev preteklo Boboto, temvečjo važnost, ker se cesar sam letos ni izrazil tako obširno o \ nanuli odnošajib, kakor druga leta. Grof Kaluokv je poudarjal, da je položaj Av- ii m i v čevljičkih brez trakov , s težko hojo in kar je še najhuje s štirivoglatim životom, zavitim v domačo obleko, katera je spdaj ožja nego zgorej. Taka hišina je sedela v zadnji sobi redne hiše, podobna krokodilu na dnu bistrega ameriškega potoka. Taka hišina, kakor mastna pega, prodirajoča skozi svežo barvo prebarvane obleke, nam kaže v kaj Čudni luči domaće življenje gospode, pri katerih je . . . Dragi moji, ne zaljubljajte se v gospodične, ki imajo take hišine. Če Bte mojega mnenja, takoj vtis mora minoti dobra volja za zmiraj. Elizabeta Nikolajevua ukazala je hišini, da jej sezuje nogovice in čevlje, razveže nedrec, glavni nakit je pa sama zložila na toaletno mizo. Orne njene lase pale so jej po plečih ... Pa ne bodem dalje opisoval ; nikoga bi ne zanimala pobledela lepota, suhe nožice, žilastega vratu in suhih pleč, na katerih so se pozualo rudeče proge od tesue obleke. Vsakdo se je najbrž že dovolj nagledal podobnih stvari j, Elizabeta Nikolajevna je legija na postelj, postavila zraven sebe na stol luč in odprla nekak francoski roman. Hišina je odšla. Tišina je zavladala. Knjiga je pala iz rok žalostni deklici. Vzdihnila jo in udala se premišljevanjem. (Dalje prih.) stro-Ogerske, kar se tiče upanja za ohranitev miru, ugoden. Naš minister vnanjih zadev ne pozna niti jednega političnega uprašanja, katero bi neposredno dajalo povod za bojazen, da bi se dolga doba miru zdaj rušila. OdnoSaji z vsemi državami so mirnega značaja. Nobena drŽava nema namena agresivno stopati proti kateremu izmej svojih sosedov. Glavni uzrok vedno se vračajoče bojazni so le neprestana oboroževanja, katera seveda nevarnost vojne pomno-žujejo, vender se povsod želi, da prestane polagoma to neprijetno stanje. Čisto defenzivne zveze, katere je sklenila Avstro Ogerska za ohranjcnje miru, so se pokazale primerne našim nameram, zatorej se sme soditi, da bode ta zveza centralnih držav tudi na dalje ohranila mir. Minister potrdi, da se je zveza z Italijo sklenila za daljno vrsto k-t. Ta obnovitev pogodbe, predno je še potekla, je naravna posledica velike važnosti pogodbe. Vsi trije zavezniki so bili preverjeni, da je ugodno ponoviti to zvezo še predno ie potekla in da bi bilo treba posebnih prenaredb pri obnovljenji. Rizmerjo Avstro-Ogerske nasproti Nemčiji je nespremenjeno. Potovanje nemškega Cesarja na Angleško bilo je velikega pomena, a no bilo bi se izvršilo tako sijajno, da noso bile že simpatije za uemškega cesarja od prej na Angleškem. Obisk francoskega brodovja v Kronstadtu Be mora soditi z jednaeega stališča. Kar se je tam dogodilo, ne moglo bi se zgoditi, da ni bilo na obeh straneh zavednost ožje zveze skupnih interesov. Minister ni mišljenja, da bi Kronstadski dogodki globoko spremenili položaj evropski. Namen naše politike v orijentu je, zajamčiti V3em balkanskim državam svobodno razvijanje v Znfislu Berolinskega dogovora, da se približajo drugim zapadnoevropskim državam. V tem pokazala je Rumunija največji napredek. Odobfiafl proti Avstriji ko prijazni navzlic spremembi v ministerstvu. Humunija pod svojim vladarjem kraljem Karolom goji koservativno politiko in se je nadejati, da oataue tako tudi na dalje. Nasproti Srbiji kaže Avstro-Ogerska vso naklonjenost, da ohrani dobre odnošaje z malo ldsedob držalo. Oinošaji so se zboljšuli, kar je pospešil dober vsprejem Srbskega kralja na avstrijskem dvoru. Srbska vlada ima pač dobro voljo, a prebivalstvo dela ji zapreke. Glede Bolgaruke je upfaŠanJe priznanja kne-ževega na isti stopinji, ko poprej. Avstro-Oger-ska ne more sprožiti tega kočljivega u j) rajanja, o katerem je neuspeh gotov in ki bi utegnilo postati nevarno. To utegne biti za Bolgarijo neprijetno, in utegne, ako traje dolgo, postati tudi opisno, a navzlic temu je splošno stanje Bolgarije ugodno. Kdor Želi dobro Bolgariji, mora ji svetovati, da se zdržtije vseh pustolovščin in potrpežljivo čaka, kaj bode prišlo. Odnošaji v Novem Pazaru iu v Kosovskem vilajetu sicer neso dobri, a «o lokalnega značaja in so se poslednji čas pohol'šaii. Tuki lokalni nemiri neso v» č nevarni. Kar se tiče Dardanelskega DpfaSaoja mora se Rusija posluževati morskih ožin za promet s svojimi naselbinami v izbodnji Aziji. Ladije, katerih se poslužuje v to svrho, to ladije tako zvane križarske mornarice, ki so v mirnem času transj ortne ladije pod trgovskim banderom. Turška brzojavka O dotični pogodbi rusko-turški dala je Avstro Ogerski in ostalim državam povod, da so vzeli na znanje lajava Porte in konstatovale, da so po pogodbi Dar-danele zaprte vojnim ladijam. Vse skupaj uvažujoč, poudarjal je minister vnanjih sadov, da je položaj Avstro-Ogerske po-voljen, da zavzema država tako stališče, kakor se ji spodobi, da je v dobrih prijateljskih odnošajih z vsemi državami in ima močne prijatelje in zaveznike v hrambo opravičenih inteiesov, za vzdržauje miru iu za skupno odvrnitev vsacega napada. Avstro-Ogerska ne bodo stavljala po nepotrebnem nevarnih uprašanj in ne bode izzivala nevarnosti, kateri se lahko izogne, ne da bi škodovala BVojemu ugledu. Vender pa more Avstro-Ogerska skrbeti, da obdrži svojo brambeno moč na isti stopinji, katera jo neobhodno potrebna za svojo varnost in zu ohranitev Bvojega ugleda. Tako blizu se je glasila izjava, v kateri je naš minister vnanjih zadev naslikal položaj, o katerem se navzlic vsemu ne more reči, da bi no bil nekoliko napet, nkopram se vsi državniki prizadevajo ublažiti ga in potolažiti narode, ki ječe pod velikimi bremeni, kutore tarejo davkoplačevalce in katerih bi tako rad oprostil vladar sam svoje narode, kakor je "to izrazil v svojem nagovoru ter se štel srečnega, če bi jim mogel to naznaniti. Za zdaj ostanejo pač te alate besede le želje, o katerih nikdo ne ve, se li bodo mogle uresničiti! Državni zbir. Na Dnnaj i 14. novembra. Včerajšnja, kakor tudi današnja seja vzbudili sta v zbornici vihar, kakeršnega od znane Sehnei-derjeve afere nismo videli. Kakor mirno ee je pričela včerajšnja seja z izvrBtnim poročilom dr. Fer-jančiča, tako neizmerni in popolnoma nenadejani hrup vzbudila je nezaslišana replika uuučnega ministra na stvarne izjave govornika slovenskih poslancev, Kluna. Ko je po 10. uri predsednik otvoril 17. sejo in prebral došle štiri ugovore proti izvolitvi La-ginje, zagovarjal je posl. Ferjančič predlog imunitetnega odseka, da se mladočeški poslanec Sokol sodišču ne izroči, toli jasno in srečno, da je zbornica brez ugovora in kakeršno koli obravnave sklenila, pritrditi mu; s tem, da je Sokol izročil nekoliko izvodov svojega govora uredniku, da je mej nekoje volilce razdeli, pač ni kriv poskusa kolportaže. Na te se preide na dnevni red, oziromu k tučki „ljudske šole", in besedo dobi poBl. Kraus. Govornik polemizuje s predalekim posl. Kohlerjem in s ki: nkaino stranko, govori o jezovitih, o posvetni državi papeževi, o protiseinitih iu sklepa svoj govor s pozivom, uaj bo vsi Nemci zjedinijo. Naslednji govornik posl. Kaiser ugovarja značaju sedanje šole, kakor tudi izjavam Krausovim, na kar se k redu pozvan odpove besedi. Češki posl. Budi c s ky opiaaval je razmere češke šole v X. okraji Dunajskem, katero vzdržuje društvo Komenskega. Šola ima 14 razredov in šteje 870 učencev a vender neče miuister uvideti potrebe uvesti ljudsko šolo češko. Prosi, da naučni minister ugodi premuogim prošnjam in jadikovanju iu da se ne brani več izvesti, kar je pravo. Živahno odobravanje vse desnice sledilo je zmernemu govoru. Na to povzel je besedo posl. K.lun, Ker smo ta govor že v članku „Dve znameuiti seji" priobčili, opozarjamo čitatelje na dotteui članek, kjer je natisnjen tudi odgovor Gautschev. Ko je končal naučni minister, oglasil se je za besedo posl. B a r \v i n s k y in zahteval maloruskega učiteljišča v Galiciji, posl. Sokol pa varnost mia-d.ži za narodno vzgojo, a posl. Swiezy je tožil o razmerah šol v Šlezki, toda nihče ni poBiušal teh govorov. Ko je naznanil predsednik konec obravnave ob 4. uri popoiudne, stalo jo že oglašenih govor-uikov pro 9 nemških liberalcev, contra 4 5, mej njimi vsi jugoslovanski poslauci, vsi navzoči Mladočehi in protisemiti. Ker ni bilo možuo govoriti vsem, so prvi izvolili posl. Ghona svojim glavnim govornikom, slednji zjedinili ao se na slovenskega poslanca Ž u k 1 j e j 8. Ko se je pročitala Še uloga posl. Gregorcc, Vošnjak in Robifi tikajoča se premembe volilnega reda glede štajerskih mestnih skupin, se je sklenila ob 41/9 uri popoiudne ta toli važna seja. Na Dunaj i 15. novembra. Niti včeraj se ni razburjenost polegla, nasprotno, napetost, ki je zavladala v prejšnji seji, delovala jo i še v današnji. Zbornica bila je bolje obiskann, nego kedaj. Galerija in lože bile so prenapolnjene vedelo se je: danes bode se vsaj v občem izjavilo stališče, katero zavzemajo Sloveuci po tej izjavi! Takoj o početku zbrali so se poslanci v bližini slovenskih klopij. Živahno iu prisrčno zanimanje ČehOv, a tudi doslej neznana pozornost na klopeh poljskih značilo sta situvacijo • Na vseh obrazih brala so je redka vzajemnost v čutilih sdovan-skih zastopnikov, ki jo tudi mej govorom vspe-vala in se konečno izpremenila v oduševljeno odobravanje, kakor tudi prisrčno čestitanje vseh slovanskih strank iu ne manj bližnjih konservativcev in protisemitov. Ob 101/* uri otvoril je prvomestuik sejo in dal besedo posl. Šuklje ju. (Ker smo ta govor že priobčili in tudi važnejše momente vse afčre, ne budemo teh Stvari) ponavljali.) Govoru Šukljeja sledilo je živahno odobravanje slovanskih, konservativnih in poljskih poslancev. Vsa kopa se na to zopet obrne k slovenskim klo-pero, kjer vstane posl. Klun in govori. Kar je ministerski govornik v včerajšnjem govoru omenil o šolskem nadzorstvu je povsem napačno, da, neresnično; dokaz temu stenograflčni zapisnik kranjskega deželnega zbora. Kar se tiče imenovanja učitelja glasbe v Ljubljani, je tako pristranski zavito, da se kaže isto tako neresnično: Slovenska prosilca sta povsem vsaj toliko vBpoaobljena, kot orgijaš is Vlelka. Če bi bil miuister nas vzudovoljiti hotel, mogel bi bil to storiti. Koroški sklepi deželnega šolskega sveta se uiti objavili niso. Ilekurze zadržuje ista uprava, da ne dojdejo do ministeratva. Vso kar izjavlja, stoji na podlagi aktov. Ljubi jnnski Škof nikdar onega, kar Ghon navaja trdil ni, nasprotno se je izjavil, da je koroški jezik, isti kakor gorenjski. Da na Koroškem niso po legi ločeni narodi, je neresnica, istinito je, da so ločeni v dve celotni skupini. Izjava, da so samo tri slovensko misleče občine, je puhla, ker je še nadaljnih 33 prošenj od občin uloženih. Tržašk teritorij ima šole slovenske, mesto pa nikakih. Zopet so vzbudi silno odobravanje in čestitanje našim poslaucein. Poročevalec Beer zagovarja proračun, ki se vsprejme. Na to pride v razpravo proračun dežel-nobrambenega ministerstva. Vsi poslauci so skoro odšli iu posl. Paca k je začel svoj govor z besedami: Visoka, a prazna zbornica! — Pacak meni, da je službovanje prostovoljcev pretrdo in da se prehudo in strogo ravna z vojaki. Tudi v narodnem oziru bilo je časih bolje. Radeekv je s češkim nagovorom poslal češke vojnike v boj. Nato govorita še posl. Svoboda in Salva-dori o delavcih in njih razmerah proti vojni. Dubsky zahteva, da se dovoli jednoletno službovanje tudi učencem gozdarskih šol iu Popovvski želi, da se častniki naučo polkovega jezika. Ob 4. uri popoiuduevu se na to zatvori seja. Politični razgled. Kofraiijc tfcVžcle. V Ljubljani, 17 novembra. Dršavtii zbor. Razburjenost, ki je zavladala mej člani II jheu-w\»rtovega kluba valed zadnjega govora ministra GauUcha se še vedno ni polegla. V nedeljo imel je klub sejo, v kateri se je odločila usoda kluba in nadaijna taktika slovenskih poslancev. Zanimivo je, kar pijejo glasila raznih strank o tej aferi. Nemško-liberalui listi so seveda jako veseli tega govora ministra Gautscha in ne najdejo primernih izrazov, da bi dali duška svoji nuudušenosti. Mladočeški list „Moravsko Listy" pišojo: Govor Gautschc-v je napoved, da bode ustopil pl. Plener v ministerstvo. Gotovo je to, da so se združili vi uplivni elementi, da bi ugonobili narod češki. Vsled tega je pa treba, da se združijo vsi slojevi, kateri so narodni in se pripravijo na odj>or. — Nemški konservativni list „Linzer Volksblatt" pravi, da je bil govor Giutschev udarec za II diemvaitov klub, udarec, ki so je storil z namenom, razdružiti to parlamentarno skupino. — „Grazer Volksblatttt, glasilo štajerskih konservativcev, pravi: Včeraj prestopil jo gospod Gautsch očituo v nasprotni tabor nemških liberalcev, kajti zagovarjal je odločno tisti učni sistem, kakor so ga praktiknvali lani za časa liberalcev, germanizacijo s pomočjo ljudske šole. Lberalni naučni ministri govorili so o tej stvari vedno ravno tako, kakor gosp. Gautsch. Zdaj, ko sj Prosi dovolili poznanskim Poljakom poljskega nadškofa in ublažili germanizato-rične ukaze, zdaj se vidi našemu ministru primerna doba za ponemčevanj« ljudskih šol. Žal nam je gosj). naučnoga ministra, Žal, da mu je frenetično ploskala tista družba, kateri ga po sedanjih tendencah vladi ni moči prištevati. Naša in njegova skrb bodi, počakati, kako se bode stvar razvila. Neposredno bode nas zadela le v toliko, ker je prestop Gautschev k liberalnim Nemcem za konservativne stranke mej Slovani velepomemben in ker utegne družbo katoliških konservativcev še bolj zožiti. Kmalu se bode pa tudi nas direktno tikala. Gospod Gautsch ni črhnil ne besedico glede naših želja o ljudski šoli, vzlic temu, da ga je govor Kbhlerjov v to'.provociral in tudi Klun se ni ognil verskega značaja našo šole. Minister je molčal kakor zid. Jo li zanj to uprašanje rešeno? O — že zdavua; a kedaj bode nam katolikom povedal glasno in jasno: jaz sem nemšk liberalec. 1» Jlrvnttihe. Zagrebškim nadškofom imenovau bode torej vender le Zagrebški kanonik in Madjaron Vuche-tich. Moža ne spoštuje nihče, obratno vse ga prezira, ker je skrajnega obžalovanja vreden sovražnik lastnega svojega naroda, čuje ee, da je bil v Rimu velik in hud boj glede, Vucheticba in da je raad- jurska vlad« zmagala le po naporu vseh morij, zakaj rimska kurija branila se je Vucheticba kar najbolj mogoče. Še drugega škofa dobila bode Hrvatska te dni. Na mesto grško-katoliškega škofa v Križevcih imenovau je semeoiški ravnatelj v Unghvarju na Ogerskem Drohobeczky. — Glede narodnega njegovega prepričanja še ne vemo ničesar. — Hrvatski sabor sešel se bode v ponedeljek, a zasedanje bode le kratko in brez posebnega pomena. Vii «i iijo dr žare. Srbske razmere. Škandalozno počenjanje razkralja Milana je uzrok, da more nekdanje svoje podanike večkrat prositi kake pomoči. Srbi naveličali so se že zdavna plačevati svojega Milana razkošno Življenje v Parizu in ker je zdaj zopet poskusil opehariti domovino, sklenili so regeutje, da pošljejo predsednika državnega sveta dr. Dokić* k Milanu v Pariz, da bi se ž njim pogajal, pod katerimi pogoji bi hotel Milan odpovedati se do.-itojanstvu kot srbski general in sploh srbskemu podauištvu. — Kakor se javlja iz zanesljivega vira, jo nedostojno življenje Milanovo tako razkačilo srbske častnike, da so od regentov zahtevali, naj se odpove Milan generalskemu svojemu dostojanstvu — Mej vlado iu metropolitom sklenil so je kompromis tako, da bode metropolitov kandidat za Zajčarski škofijski sedež, arhimandrit Stolić, imenovao vojaškim škofom. Zarota — ka-lV.* V Moskvi prišlo je baje redarstvo veliki zaroti na sled. Pretekli teden zaprli so n nadoma blizu 60 oseb, mnogo plemenitašev, pisateljev iu sploh boljših in premožnih meščanov. Uietniki so na sumu, du so vodili veliko in čez vso Rusijo razširjeno zaroto, ki je nameravala izsiliti nekako ustavo, oziroma zastopništvo naroda, kakor je bilo za vlade prvih carjev. Koliko je na tem resničnega, še sedaj ni moči povedati. Us tanek v Braziliji. Iz Itio de Janeira so poroča: V mestu Porto Allegro odstavili ho guvernerja za provincijo Rio Oran de, vladnega privrženca Častili ia, šiloma in izročili upravo provizoričm juuti. Brzojav je v oblasti junte. Glavno mesto vse Brazilije, Rio de Janeiro, jo navidezno mirno, a ne ve so, kako dolgo se bode vzdržalo to stanje, zakaj narod je zelo nezadovoljen. — V provinciji Rio Grande du Sol se hord ustaši jako srečno, ker imajo do . 5000 mož dobre vojske. V jedni bitki so že premagali vladnega generala Gonzalesa. Dopisi. ■■ l4onji4' lfi. novembra [Izv. doji j Občni zbor aSlov. katol. političnega diuštva v Konjicah" bil je prav dobro obiskan. Počastila sta uas tudi deželna poslanca dr. Sernec iu dr. Dečko iz C dja in naudušovala z izboruimi govori nafte društvenike. Predložila in vsprejela se je tudi jednoglasno in z Živahnem odobrovanjem naBleđnja rezolucija : „Slov. katol. političuo. društvo v Konjicah" i/reka svoje priznanje in zahvalo preč. poslancema gospodoma kanoniku Kljunu in profesorju Sukljoju za govore o učnem jeziku v ljudskih šolah zlasti profesorju Šukljeju za odgovor proti ekselenci ministru Gautechu. Izreka obžalovanje nad nazori, izraženimi od učnega ministra glede učnega jezika v ljudskih šo'nh na Koroškem, ker uobeua omika, nobeden napredek niti v veri niti v posvetnih zlasti tudi ne v gospodarstvenih stvareh ni misliti brez pouka v maternem jeziku v ljudskih šolah. Pričakuje se od slovenskih poslaucev, da porabijo svoj upliv v to, da bode ves konservativni klub izrekel, da zmatra to uprašauje za svojo iu ukrenil vse potrebno, da s*) varuje materni jezik v ljudskih Šolah, kakor pri VBeh družili narodih na svetu tako tudi pri Slovencih. — 1% .šempt'1 vn na Krasu L'6. novembra. I Izv. dop j Tukujđnje bralno drušvto „Miru imelo je včeraj svoj občni zbor. Z veseljem zabeležimo, da je bil prav dobro obiskan. Društvo šteje blizu 40 udov iz vseh /stanov. Največ je trgovcev, nič manj kot 10. Navzočih je bito 25 udov. Po kratkem nagovoru predsednika, po poročilu tajnika in blagajnika, pričeli so se posamezni nasveti. Vsak ud imel je kaj nasvetovati. V bodoče imajo se naročiti naslednji listi: „Slovenski Narod", „Rodoljub", »Slovenec", „Domoljub-, „Edinost", „Nova SočaK, „Amerikanski Slovenec", „No?iee", „Dolenjsko Novice", „Kmetovalec", „Brus", „Dom in Svet", „Zvon", „Mir", „Hrvatska", „11. Dirito Croato", „Laibacher Zeitung" in „Fliegende Bliktei". Dne 5. decembra priredi društvo zabavui Miklavžev večer brez vstopnino. V novi odbor voljeni so: gg. Stipko Jelenec predsednikom, Ivan Snideršič namestnikom, Anton Kozlevčir blagajnikom, Fran Jakš tajnikom, Andrej LavrenčiČ in Širaen Punčah odbornikoma. Društvo ima elegantne prostore v „Narodai gostilni" pri g. Korošcu brezplačno. Da bo je „Mir" tako lepo oživil, zahvaliti se imamo posebno gospodom s kolodvora. Vsa čast in priznanje! Na zdar! Domače stvari. — (Cesarica Elizabeta) došla je za nekoliko dinj iz Aleksandrije v Kairo, potem pa se vrne na otok Krf. Oticijelnega vsprejemu ni bilo nikjer, ker potuje v strogem takogalttl kot grotica Hobenembs. Poroča se, da se vila v Mentonu ni vzela v najem za našo cesarico, nego za kraljico Nizozemsko. — ( D r u ž b i s v. C i r i I a i n M e t o d a ) je darovala vesela družba v Št. Petru po g. Antonu Kozlevčarji vsoto 4 gld. 10 kr. z zatrdilom, da jej preseda politični ugonobilni prepir, — prija pa Slovenstvo ukrepljajoče delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Na priznanje ter na doposhinem znesku prisrčna zahvala! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Na tukajšnjem učiteljišči) napravile so štiri kandidatiuje izpite za meščanske šole, mej njimi dve z odliko. Za ljudske šole napravilo je devetnajst kandidatinj (tri so padle) in trinajst kandidatov (pet jih je padlo). Vrhu tega jti napravilo šo pet kandidatinj izpit za franc■iš.-ino, mej njimi dve z odliko. — (Imenovanja.) izmej izkušenih učiteljskih kandidatinj imenovane so kot provizorične učiteljice^ g. Amalija Tome k sv. Kvižu pri Litiji, gj Fruuja Zebre v Hotedeišci in g. Franja Lun-der v Gorenjem Mokronogu. — (Gosti Ini carska zadruga) uložila je po Bvojeni odboru prošnja na mestni magistrat, da bi ta kot obrtno oblustvo dal po mestnem riziku kemično preiskati vsa vina, ki se točijo v Ljubljani, iu tiste krčmarje, ki na škodo poŠtepih gostilničarjev točijo umetno uarejene ali pa s tepkovcera iu jabolč-nikom pomešana vina, kaznoval v zmislu § 4 obrtnega zakona z dne 15. marca 1883. — (Pot na grad,) katero tujci eestokrat iščejo, je dal mestni magistrat označiti z višnjevo dvojezično tablico ob dij»šk;h ulicah, za kar mu bode občinstvo gotovo bvaležn >. — (Vreme) postalo je po uprav zimskih linovih jako čudno. Včeraj po noči smo imeli grom 10 blisk a ploho, prav kakor jh> leti. Falb je pro-rokoval, da bode to kritičen dan. Danes imamo najlepši solnčni in topli jesenski dan. — (Nesrečna ljubezen.) V Ljubljanico skotila je danes ob polu 2. uri popoiudne mlada služkinja. Menda pa je takoj obžalovala svoje dejanje, kajti komaj je bila v mrzli vodi, že je pričela kričati in niti toliko časa je niso pustili v vodi, da bi si bila ohladila vroče srce, ker le to je bilo baje uzrok poskusanemu samomoru. — (Včerajšnji veliki E l i z a b e t n i semenj) bil jo vsled ugodnega vremena, vzl e. temu, da je bil dau poprej semenj v Litiji, jirav dobro obiskan. Prignalo se jo 833 konj in volov, 352 krav in 32 telet, torej vkupe 1222 glav živine. To je gotovo lepo število. Najbolje se je prodajala goveja živina; kupčija s konji bila je srednja. Živahna kupčija je bila s posušenimi kožami, katere so se primeroma jako dobro plačevale. Dobra je bila kujičija tudi s suknenimi izdelki, gorenjskimi koei, iu .lajbiči", a navadno trgovanje na cesarja Jožefa trgu ni bilo nič kaj prida. Nekaj „štautov" so sicer tudi letos postavili, toda vsako leto jih je men j, judje pa ao popolnoma izginili. Glasoviti „tandelmarkt" potisnen je sedaj na Trnovski pristan in živahna kupčija je dokaz, da revežev nikdar ne zmaujka. — (Povodnji.) Tudi iz Trbiža se poroča o velicib povodnjih, ker so vode hudo narasle in podrle zopet nekaj novih mostov in varstvenih zgradb, ki so se naredile v avgustu letošnjega leta po zadnji povodnji. Ako se vreme skoro no spremeni, bati se je nove katastrofo. — (Nesreča.) Pretekli teden hotel jo posestnik J. Jaklič v Ravniku v logaškem okraji opraviti konja, ki se ju nekoliko plašil. Pomagal mu je posestnik P. Zakrajšek ter prijel konja od zadaj, da bi ga potisnil napiej. Konj je brcnil in zadel s kopitom Zakrajška tako nesrečno v prsi, da so je takoj mrtev zgrudil. — (Pobiranje mostarine.) Dne 25. novembra t. 1. ob 10 uri dopoludne se bode v najem dalo pobiranje mostarine za most čez Kolpo pri Pribanjeik-Viuica v Vinici za dobo treh let, začenši od 1. januvarija I. 1892. Izklieana svota iznaša 300 gld. za jedno leto; vadium pa 10°/o- — (Poroka.) V Šoštanju poročil se je preteklo soboto gosp. Fr. Demšar, c. kr. tajmk v PoBtojini, z gospico M. Orlovo. — (Odbor akademičnega društva „Triglav" v G rade i) so je za zimski tečaj 1891/92. konstituiral tako-le: predsednik: cand. med. Ivau Jenko, podpredsednik: stud. iur. Silvo Domicelj, tajnik: stud. med. Demeter vitez Bleivveis-Trsteniski, blagajnik: stud. iur. Vinko Strgar, knjižničar: stud. iur. Ililarij Vodopivec, gospodar: stud. phil. Frančiš"k ETVer, odbornik natm-Btnik: stud. iur. Oton Vidic. — (Dr. Matka Lagiuja,) ki je te. dni došel na Dunaj iu je v petek prisegel kot poslanec, pričakala je pri dohodu hrvatska vseučiliška mladež in mu priredila iskreno ovacijo. Početkom bodočega meseca bode v praznovanje zmage v Istri slavnostni komers, h kateremu bodo pozvani tudi hrvatski dijaki to Gradca in Zagreba. — (Glasbeni „ j o u r - i' i x i " pevskega društva „Kola") v Zagrebu zbirajo vedno prav Odlično občinstvo iu se vrše ob nedeljah popoiudne b prav zanim'vim programom. Nadejamo se, da bode tudi naša „Glasbena Matica" nadaljevala svoje po-jioludanske domače glasbeno zabavo, kakor smo jih nekoliko imeli lansko zimo. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Celovec 17. novembra. Včeraj odpotovala »a Dunaj deputacija, du se predstavi bančnemu ministru Gauču ter mu izroči memorandum Koroških Slovencev. Deputacijo, v kateri je pet županov, ki zastopajo vse okraje slovenske Koroške, vodi deželni posl. Muri. Predstavila se bode deputacija tudi minister-skemu predsedniku TaatVeu in ministroma Fal-kenhavnu in SchOnbornu. Slava! Praga 10. novembra. Staročeškt zaupni možje so sklenili sklicati shod vseh poslancev starotV-kih na 2!l. dan novembra. Beligrad lf>. novembra. Misija tir. Doki o.l pri kralju Milanu v Parizu se je posrečila popolnoma. Bfvši kralj podpisal fe odpoved, s katero se odreka vsem svojim zakonitim iu ustavnim pravicam v Srbiji Dokiča pričakujejo te dni v Belemgradu. Peterburg Iti. novembra. Gradila se bode mestna železnica s centralnim kolodvorom, in sicer iz strategu-ni h razlogov. Pariz 16. novembra. Giers došel bode v četrtek semkaj. NOVI York IG. novembra. Vojska se-cesijonistov v Braziliji broji 40.000 mož. Dalje ima tudi pet vojnih ladij. Dunaj 17. novembra. Cesar došel danes zjutraj iz Budimpešte. Dunaj 17. novembra. Jutranji buletin o zdravji nad vojvodine Margarete : Noč mnogo mlrneja, jutranja remisija groznice 37-5. Splošno počutje povoljno. Abdominelne prikazni zmerne. Kazno vesti, * (O Ivanu Orthu) govorilo so je zopet mnogo v poslednjem času. Zagotavljalo so je, da se vrne kmalu v Betolin k materi svoje lene, gospe j Stubel. Ta vest. se jo raznesla, a zdaj ae je dognal nje povod. Ortbova tašča ima namreč liksno idejo, da njen zet še živi iti v bolestnem stanji izmislila si je vest, da bode res prišel v lierolin. Tako vsaj poročajo muogi listi. * (Ponarejena vina.) Poljedelsko mini-sterstvo poizvejdelo je, da se na Duaaji prodajajo velike množine ponarejenega vina, ki se izdeluje iz vina, saduuga mošta ter iz oarankov kognaka iu jednucih utvar j. Taka zmes prodaja se po 18 do 15 gld. hektoliter iu se potem toči za pristno vino. Oblustva imajo nalog, da Strogo pazijo na to, da se taka smeš ne bode točila kot pristno vino in da kaznujejo prodajalce, ki to delajo * (Požar v bolnici.) V Lorientu na Francoskem zgorela je velika bolnica popolnoma. Ogenj razširil se jo tako hitro, da so bolnike morali rešiti skozi okua iu so ne dogodili grozni prizori. Več oseb bilo je ranjenih pri rešilnih delih. * (Sam si je jamo izkopal.) V Iteinachu v Baselskem okraji kopal je te dni stari grobokop grob za necega mrtveca. Mej dolom zadela ga jo kap in zgrudil se je mrtev v jamo, katero si je Ham izkopal. IJuđftko HredHtTO. Mul! ovc »Francosko žganj o" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni r.aložnik, na Dnnaji, Tuchlaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—16) MiHIIMUUif iil.........M>——) I „LJUBLJANSKI IW ■ tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. + 4 * * it ***t* + 4 + *+ + * + * + + + Loterij Nicčkc 14. novembra. V Trstu: 3, 31, 25, 80, 51. V Linci: 35, 80, 89, 90, 79. Tujci i 16. novembra. Pri Malici : Umih, Schwa>z iz Iglave. — M*rkovic iz Gradca. — Lohr, Herzl, Karplus z Dunaj*. — Duschuk, Mellir.ger iz Budimpešte. — Luiri6 i« Trsta. — L'jvvy iz 1'ečulia. — Kruli iz Zagreba. — Erzar iz Kilmtce. — SuSič iz Kranja. Pri si*»uu Kuitarek, Mally, Snembil iz Tržiča. — Azmati iz (Jorjan. — Klein iz Celja. —/Pobi«, We mesecev, UiuiBka cesta št. 11, meningitis. 16. novembra: Iledvig Puh, pleskarjeva hči, St*/i leta, Pred pnil.oni it. 19, laryngitis croujiosa. V deželni bolnici: 15. novembra: Alojzij Rožič, mizarjev sin, 2 leti, broneh itis. 16. novembr«: Mihael Pogel, kovač, 67 let, brigthova bolezen. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. zjutraj 8. popol. 9. zvečer 780*6 mm. 780*0 mm. 729 7 um. 4 6' C 19 M° C 6 6° C • si. 8vz. sl. bvz. Si. bvz. 1 jasno d. jas. jasno 1 18 IOm dežja. Srednja temperatura 8'0°, za 41 pod normalom. ID-Lii3.3jslc£L borza dno 17. novembra t. 1. (Izvirno telegrafom« porodilo.) vćuraj — Gianoa Papirna renta .... . gld. 89 90 - *M 80*86 Srobrna renta .... ■ H.i 60 1 89 hO Zirtta renta..... » i0h .Ti 1» 107 96 101 85 ~ H 101*80 Akcijo narodne banko 996 — n 998 — Kreditne aheije .... • n 366 86 • 868-60 118 10 118 0> _•_ 1, _ •— 9 3» li h:i 1 9 39 h «3 58 OJ1 /i • 58-02'/, 4<7„ državno srečke iz 1. IBM UM gtd. 134 gld. — k Državne srečke iz 1. 1H(>4 100 . 180 n 50 101 it 6) Ogorska papirna renta 5'/, . . • • . . ioo ■ — Dnnava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 n 50 Z.mlj. obč. avstr. 4'/, V, »lati zant. listi . . 116 n 25 100 gld. 183 50 10 „ li 50 Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 143 — Tramway-drii8t. velj. 170 gld. a. v. 220 • -- Zahvala. Tekom dolgotrajne bolezni moje uboge žene dobivala je bolnica od vseh stranij toliko zanjo nad vse tolažilnih in pomirja-jocih jo obiskov, skazalo se jej je premnogo ljubeznjivosti in storilo sploh toliko dobrot, da mi je prva dolžnost, izreči v imenu ranjce in v svojem imenu vsem udeležencem najprisrčnejšo zahvalo; isto tako vsem onim, ki so pokojnici poklonili toliko lepih vencev in jo spremili k večnemu počitku; slednjič vsem onim, ki so mi v mojem tužnem položaju izrazili svoje to-lažilno sočutje. V Ljubljani, l6. novembra 1891. (1003) Dr. Jakob Kavčič, c. kr. drž. pravdnika namestnik. ISecJo no 1111J no jedna za večjo, fino restavracijo, 50 do G0 gld. zaslužka, druga za dobro gostilnico z lepo plačo, več kuharic in deklet ia vsako delo. — Več je izvedeti (1002) v pisarnici n*u.:x ni Ime s podloge z\ pisanje, tintniki. podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, BiiSilni kartoni itd. itd. TrKOfske knjige* kopirne knjige, be> lemulce« glavne knjigo, o/.ke strazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetne knjige, knjige beležuice, beležnice za perilo. l.ju«lMki koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnični koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izberi. (456-6) Skubljeno (998) gosjo perje od hI % i h gosij, popolnem novo, gotovo da se napolni v blazine, pernice in vzglavja, fant samo 60 kr., boljše vrste 70 kr. Razpošilja se v zabojčkih po 10 funtov po poStnem povzetji. J. KUASA, trgovina s perjem v Pragi, Fleischmarktgasse št. 2, nova. Zamena dovoljena. Kje se dobiva dobro črno istrsko vino? in Bicer neposredno od vinogradnikov, pove* naš rodoljub Vil Jem dimni, urar in zastopnik banke „Slavije" v l»nlji, kateri ve* za dobra vina po pošteni ceni. Kdor želi kaj izvedeti, obrni se do njega pismeno ali osebno. (lOOi—i) Koncertni kratki klavir anierlkniiftikega tdatenia križnostrunast, ne po ceni prod« ali lspoeodf. — Kje? pove upravniStvo »Slovenskega Naroda". (999—1) Za novo tovarno vsprejrne se takoj G do 8 dobro izurjenih in pridnih mizarskih pomočnikov z dobro mezdo in v nI al no delo. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1000—1) Trakovi, čipke, tančice, volneni in svilnati baržuni, pliši, nakitnine, lepa peresa in najlepše novosti vseh stvarij za modistke (878-6) priporoča conono in -v aa.SLJToog-a.teJsI izloorl ERNST STOCKL v Ljubljani. Mejnarodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoiudne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoiudne do 9. ure zvečer. 1 nt <»p n i n a za osebo 20 kr. 6 ustopnic se dobi za HO kr. Otroci lO kr. Od ponedeljka dne 16. t. m. do nAtete Mrede dne 18. i. m.: H. serija: (986-4) Pogledi Pariškega mesta in novi obrazi čudesne jame Lurške Matere Božje. CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (902 3) 50.000 kilo. Dobiva so v vseh špecerijskih, dellkate«-prodajalnloah in kondltorijah. DITMAR-SVETILKf najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja, '•'53 i>i*i i>finio»-oiiuv iK'ziiHtui i>oi*iil>i i><"Lroloj«, i»H,jv«}«v»jjt. i-i-votiliioKt. Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE LESTENCI LAMPICE SVETILNE STOLPNE SVETILKE b čipkietim okriljem in SVETILKE S STOJALI R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DUMJI, 3 1. IPilmar-jeve svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami. (854- G) Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne