Od obzhinfkih pafhinj — kaj fo saderfhki ,
de jih kmetje  ne  rasdelijo? in kako bi
fe ti nar bolj odverniti dali? *c)
Obzhinfka semlja ali gmajna, nikdar toliko ne obrodi', kakor bi obrodila, ko bi po fvoji natori bolj umetno obdelana bila. V obzhinfki semlji torej veliko sakopaniga bogativa leshi, ki nikomur koriftno ni.
Obzhinfke ali fofefkne semljifha isvirajo od filno ftarih zhafov, ko je na fvetu fhe veliko
*) Pred ko bo 20 let minulo, bodo vfe gmajne s g i-nile in niz h ne bo vez h od njih flifhati. Shelesne zefte bodo to na en hip itorile, kar vfi poduki do sdaj nifo ftoriti samogli 5 sakaj marfiktera rezh bo na fvetu fkos nje drugazhipoftala. Moder kmetovavez pa ne zhaka file in zhafa, de mu voda v ufta tezhe, ampak ob pravim zhafu flori, kar je sa-nj koriftniga.    Kmetje   imajo   saref neki   velik
• saklad (fhaz) sakopan, s a kteriga fhe ne vedo. Ta saklad leshi v obzhinf kih pafhah (gmajnah), ko bi jih vfe fofefke od konza do kraja med feboj rasdelile in fi koriftne semljifha napravile. Marfikteri kofzhek kruha fi bo she umni kmetovavez is njih do tiftiga zhafa pridobil, ko mu bo shelesna zefta drugi saflushek odvsela. She v 9. liftu je gofp. —o— prav shivo k rasdelitvi obzhinfkih pafh fpodbodoval; v 37» liftu fmo nafhim bravzam sopet enaki foftavek podali pod naflovam : Rasdelite obzhinfke pafhe —in s ve-feljem fmo gofp. Shumarjev dopif is Korofhkiga brali, ki nam je osnanil, de je ta poduk lep fad prinefel. V danafhnji-mu foftavku pa hozhemo kaj vezh od r a s d e 1 i t v e obzhinfkih pafh govoriti, de bi tudi tifte kmetovavze fpreobernili, ki fe dosdaj fhe terdovratno ftare sanikernofti dershe. Oh! de bi vfi fvoj laftni prid fposnali!                 Vrednifhtvo.
manj ljudi bilo, kakor sdaj. Od perviga fo fi sdru-sheni rodovi silo fhirjavni proftor semlje med feboj rasdelili. Delifhe je bilo v njivah, fenoshetih, nar vezlii pa v pafhnjah. Njive in fenosheti je fleherni deleshnik febi obdeloval in gradil, pafhnje pa neis-merjeniga proftora fo bile vfih deleshnikov fkiip, in nifo bile ograjene; sakaj nefpametno bi bilo, ko bi bili ljudje velike pafhnje gradili, sato, de bi bili zlo majhne njive pred pafhno shivino varovali, sedanjim zhafu pa, ker fo fe ljudje povfod nafelili, ker je vezh v obdelane lafinine rasdeljeniga fveta, kakor
i
gaje v obzhinfkih pafhnjah, bi bilo priprofto, komu sapovedati, de naj bi fvoje njive in fenosheti gradil; ampak vifoke zefarfke poftave flehernimu, kdor fvojo shivino pafe, ojftro sapovedo, de naj pafhno shivino v ograji savarje; sraventega pa tudi sapovedo, de fhkoda, karkoli jo pafhna shivinana polju flori, mora shivine gofpodar poplazhati. Po-ftava tedaj vkashe le pafhnje ograditi, ne pa njiv, ne fenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de fe ne fine shivina nikoli po fenoshetih in travnikih pafti, ne po obdelanimu polju goniti jo. Po le ti poftavi je obzhinftvam dolshnoft naloshena, fvoje pafhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vfe obdelano polje pred shivinfkim pofhkodovanjem obvarvano.
Ali malo kje fe fofefke po sapovedi ravnajo. One ne gradijo semljifh, ktere fo fi sa obzhinfke pafhnje odlozhile, ampak zhredam dajo pailirje, kteri fo vezhi del nemarni. Sdaj fte fe nemarnoft paltir-jev in lakomnoft pafhnikov tako pomnoshile, de fo farni deleshniki takih pafhinj jeli premifhljevati, kako de bi fe mogla nefpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar fe hudoba v kaj vtepe, ni lahko isgnati jo.
Nekteri fe pertoshujejo, de njim deleshniki v pafhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav pafejo, kakor njim gre; ravno ti terdijo terdovratno njih pravizo v pafhnji; drugi toshijo, de njim obzhinfka zhreda na mejah poljfke perdelke fpafuje ; fhe drugi fpet saftorjeno fhkodo pafhno shivino rubijo. Toshba in prepirov n*ed fofefkami ni konza, velikokrat fhe poboj savoljo tega vllane.
Umni moshje fo fe pertoshili in fo profili, de bi fe nefpodoba in pomota v pafhnjah porovnala. ]Va to je modra gofpofka savoljo pafhnje dane sapovedi ponovila, in sraven fhe narozhila, de naj bi fi sdru-sheni fofedje obzhinfko semljo, naj bo ali v pafhnjah, ali v fenoshetih, ali v gojsdih, med feboj rasdelili. Modra sapoved je ta, sakaj: kjer je vezh gofpodarjevj fe flabo gofpodari, in hifha gre pod slo. Ravno to od obzhinfkih semelj velja, ker en fam deleshnik bres pervoljenja vfih drusih nefme in nemore s fvojim delam pozhe-ti, kar bi hotel, in ker fhe ne ve, kteri del de je fvoj, kako velik, in kje de je. Po tem takim flabi obzhinfka semlja, ne vershe toliko, kakor bi
fkup vergla, ko bi vfaki pafhnik fvoj odlozhen kof po fvojim fi popravil, ga obdelal, in poshlahtil.
Blagor,  de je fedanji zhaf marfikterimu jela luzh jafnifhi fvetiti!
(Dalje fledi.)
178
182
Od obzhinfkih pafhinj — kaj fo sadershki, de jih kmetje   ne  rasdelijo? in kako bi fe ti nar bolj odverniti dali?
Veliko deleshnikov fofefknih gmajn ali pafhinj, od ktorih pofebno tukaj govorimo, sheli, de bi jim bil vfakimu f.voj del odi o zli en, is kterih fi upajo veliko vezh vshitka perdelati, kakor ga do-sdaj v pafhnji imajo; ali kaj pomaga! ker je dobrini sheljem vfelej dolli nafprotnikov.
Dokler nifo vfi fofcdje ene mifli,pravijo: fe nemore rasdeliti (jp ar ti ti). Nekoliko refni7A\in fe nekterim sdi ta odgovor, pa je Je smain-Ijiv;  popravimo ga tako le:   Zefarfka poftava dovolji flehernimu, s fvojim tako ravnati in gofpodariti,  kakor fe mu po fvoji umno ft i sdi,  de bi  sa-nj nar bolj i bilo, farno de s fvojim djanjem nobeniga ncpofhkod-j e. Ker t e d a j v f a k (t a k o tudi deleshnik o b-z h i n f k e p a f h n j e) b r e s f h k o d e d r u s i h s f v o-j o s e m 1 j o it o r i, k a r h o z h e, i m a tudi p r a v i z o od obzhinfhine odftopiti, in lozhitvo fvo-j i g a dela  t e r j a t i;   o b z li i n ft v o   m u j o m o r a p er volj iti,   naj   bo   njegov   del   velik   ali m a j h i n.
To fe ve, de kdor fvoj paflmi del odlozhiti sheli, ga tudi sheli, poboljfhati in poslilahtiti, de bi vezh dobizhka is njega fpravil, kot mu ga je v pafhnji dal. Po vifhjim povelju *) morajo gofpofke fkerb imeti.de bo rasdeljenje pafhinj tiilim, ki sa-nj profijo, dovolj eno. N o b e d en ne m o r e r a s d e-litve obzhinfkih pafhinj braniti. Ker tedaj zefarfki ukas obzhinftvam in fofefkam pomozh ponuja, po kteri one samorejo prasne in pulte semlje v fvoj korilt perpraviti, opomnimo vfe deleshnike gmajnfkihpafhinj, de naj fe napovedanih po-mo z likov p of lu s hi jo. Kjer fo ledje s enim gla-fam vrasdelitvo nepervolijo, tam dajo oni nasnanje, de fo ali zlo nerasumni, ali preuboshni, ali pa de ne vedo, kako gre fvojo semljo v bolji prid per-pravljati. Kakor fe med pfhenizo dofti ljulke najde, je tudi rasun dobrih in rasumnih fofedov nekaj ta-zih, kteri vfmi pravizhnim sheljem nafprotvajo, jn nozhjo is sgolj terdovratne nevednofti nobene nove, zhe ravno dobre naprave. Taki hozhejo bres pre-mifhlenja le vfe per llarim imeti, njim ni v glavo vtepfti, de bi moglo kaj drugazhiga in boljjga biti,
*) Ukas zefarfke dvorne pifarnize od 5. Liflopada 1768; 24. §ufhza 1770; 23. Velkifcrpana 1770; 14. §ufhza 1771; 4. Profenz.a 1780; 17. Malitravna 1784; 5. Malifcrpana 1785 in 30. Profcnza 1808.
kakar zhigar fo vajeni; fhe nifo sadofti premikam", de bi marfiktere dobrote rasumeli. Nobeden ni v mozhi, take terdovratnike na pravo pot saverniti; ampak njim naj bo rezheno le to: v kratkim zhafu bodo preprizhani od obilniga ob poda semlje, ki ga bo fem ter tj e pridnim 'sdelovavzam  prinefla.
^o eni, ki pravijo: gmajna je predal jez h od vafi; ne vershe nam, de bi jo v njive ali v fenosheti isdelali, tudi nimamo potrebe, ker imamo dofti njiv in fenoshet. Druge paflifhimo isgovarjati fe, rekozh: gmajna je i'ko s in fkos kamnita ali s liofto tako prerafhena, de fe nikakor isdelati ne da.
Per vi m odgovorimo: Zhe je gmajna preda-Ijezh, de vam ne vershe jo sdelovati, imate pa mnogoterih drusih potov, po kterih samorete fvoje gmajne h koriftu perpraviti: morebiti fo drugi fo-feilje blishji, ki bi morebiti radi vafhe gmajne sa majhno plazhilo sdelovali, ali jih vnajemfhino vseli, ali jih samenili, ali morebiti zlo kupili. Tudi fe najde v krajih dovelj ljudi; ki fo flushbe potrebni, de fe sa majhno plazhilo sdelovanja lotijo, fhe taki kajsharji, kozharji in goitazhi, fe ali sa plazhilo sdelovanja lotijo, ali pa zhe fe na neke leta sa vshitek sdelaniga rfveta s njimi saftopite, ter vam bo sde-lana semlja vezh vergla, kakor pufta pafhnja.
Drugim pa rezhemo: She v ,,Xovi/ah*- fmo raskladali, kako je mogozhe vfako semljo sdelati in jo k pridu perpraviti, zhe bi bila fhe tako pufta, terda,-kamnita, ali mozhirna, ali kakor ii bodi; miflimo pa, de malo kje je kaj takih gmajn, de bi fe nekoliko isdelati in poboljfhati ne dale, zhe ravno ne na enkrat, pa fkosi vezh let. Zhe bi pa kje taka gmajna bila, de bi fe nikakor k bolj mu sdelati ne dala, naj oitane kakorfhna je, per taki ne bomo ras d elit ve f ve to vali. te-muzh taka gmajna naj bo sa pafho drobnize, to je ovaz in kos, ne pa sa govejo shivino, ktera fe na takih pafhnjah nizh ne sredi; faj vefte, de v nekih tednih je obzhinfki proftor she zhifto popafhen, in dq morate sraven pafhe fvoji shivini opoldan in svezher v jafle kaj poloshili, zhe jo hozhete per shivljenju ohraniti.
(Dalje fledf.)
Od obzhinfkih pafhinj — kaj fo sadershki, de jih kmetje  ne  rasdelijo? in kako bi fe ti nar bolj odverniti dali?
(Na dalje.)
Nekdaj fo bile obzhinfke pafhnje vezhi, sato ker je bilo manj v polje vdelaniga fveta; tudi ljudi je bilo manj. Dan danafhen ne teknejo pafhnje toliko. Veliko glav majhin proftor hitro pozepeta, shivinavezh pafhe pohodi, kot jo poje. Ona fe bode in fe vezh okoli poja, kakor pa pafe. Breje krave fe na pafhi doftikrat pofhkodvajo, de velikokrat po-vershejo; konji fe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo, ravno tako tudi fvinje smedlijo na flabi pafhi.Vfe forte shivinfke bolesni fe sazh-nejo v zhredi, sato, ker fo pafhnje sapufhene In preflabe; tudi flabo vreme pod milim nebam shi-vino vezhkrat bolno naredi, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na pafhnjah nar loshej nalese.
§he ena napaka, ktero je treba opomniti, je ta: pri pafhnih zhredah je treba velikiga fhtevila majhnih in odrafhenih paftirjev, kterim bi fofefke lizer drugo koriftnifhi delo dale; po paf hnjah pa fe otrozi poftopaje v pretepanju shivine, v preklinje-vanju, in v mnogih drusih gerdih navadah vadijo,
sraven tega fe fhe od eden drusiga uzhijo poljfko perdelanje kratti. i. t. d.—Takepafhnje ne fhkod-jejo farno shivini, ampak tudi she majhne otroke k hudobnim navadam vabijo in jih vezhkrat popol-nama popazhijo.
Kako pa bi fe mogla obzhinfka pafh-nja deliti, de bi vfak po pravizi fvoj del (jpart} dobil? To je sdaj lahko delo, ker je semlja na drobne kofe s merjena. V ti meri je boljfhi ali flabifhi semlja tudi raslozhena, in po vred-nofti na davk resvershena; po ti meri bi fe nar loshej obzhinfke pafhe rasdelile.
§he druge flifhimo rezhi: „Zhe bomo obzhinfke pafhnje rasdelili, bomo mogli manj shivine redi t i, in zhe bomo manj shi-vine redili, bomo tudi manj gnoja imeli; sakaj bi gmajne v njive sdelovali, faj imamo njiv dofti, fhe teh nemoremo po-gnojiti: shivina v hlevi ne bo tako sdra-va, kakor na pafhi, tudi ne bo fhla rada po plemenu; zhe bomo shivino v hlevih imeli, nam bo treba vezh poflov, — in enakih sgovorov vezh. Tem po verfti to le odgovorimo. Ref je, de kmet na fhtevilo vezh shivine redi, zhe jo pafe, kakor zhe jo ne; pa nihzhe ne more tajiti, de fe le flabo redi shivina na obzhinfkih pafhnjah. Zhe hozhefh od krav kaj prida namolfti, njim moraf h sraven pafhe doma fhe dvakrat na dan poloshiti; ali bi ne bilo bolji, ko bi ti nekaj manj glav shivine, pa tifte bolji redil? Veliko bolji bi bilo sa kmete, de bi ne le farno shita in flame, ampak tudi p i zhe ali klaje s a shivino dofti perdelovali. Od shivine, ktero zhes poletje pafete, in jo daljezh na pafho gonite, nimate, rasun malo puftiga gnoja ? nizh dobizhka? koliko dobriga gnoja fe potem takim pogubi? Dokler kmet ne fposna, de mora shivino vezhidel tudi savoljo gnoj k imeti, ne saflushi zhaftitljiviga imena, de je k meto vavez !
Ker po leti veliko glav shivine na pafhi der-shite, vaf to sapelje, de hozhete zhes simo ravno toliko glav prerediti: tode kako bofte to ftorili, ker nimate ne fena, ne detelje; s flamo in pa fhe s drugo flabeji kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; fipofhkodovate gojsde savoljo ftelje, in tako nimate dobizhka ne od shivine, ne od njiv, pa tudi ne od gojsda, kakor gre. Veliko pofejefh, pa malo perdelafh, sato, ker s flabim gnojem flabo gnojifh. Poglej tilliga, kteri v hlevi manj shivine redi, kakor ti: kako on dobre njive gnoji, ker veliko maft-niga gnoja napravi; on manj pofeje, pa vezh per-dela, kakor ti, ki fvojo shivino na pufto pafho go-nifh; ravno to je vsrok, de imafh premalo gnoja, ker ga tvoja shivina po gmajni raftrefe, in zlo malo prav flabiga v hlevu pufti.
(Konez fledL)
186
hlevi rediti; — faj bi je tudi ne mogli! Perva potreba tedaj je: sa obilno klajo fkerbeti, potem bo fhe le mogozhe, lilevno rejo shivine vpeljati in s vezhjim dobizhkam jo rediti. Po planinah pa, kjer tezhne klaje dovelj rafte , ni nikakor hlevne reje priporozhevati, sakaj velike planine na gorah, kamor zhes poletje vali fvojoshivino vzhredodajo, fo she od ftvarnika farno sa pafho odlozhene , takih pafhinj tedaj ne gre rasdeliti; tudi ne (vetvamo, de bi kaj drugiga s njimi pozheli, ker na njih dofti dobre pafhe srafte; naj tedaj ofta-nejo satd, sa kai^ fo. Tiftim pa, kteri vfak dan fvojo shivino na pafhnjo gonijo, njive pa flabo gnojijo, moramo rezhi, de fo obzhinfke pafhnje grosno veliki sadershki poboljfhanja nafhih kmetij.
V fedanjim zhafu naj bo nar vezlii f kerb kme-tovavzov, de jim semlja nar vezh, ko je mogozhe, obrodi. Zhe fi fvoj del, kteri ti je na obzhinfki paflmji odlozhen, tako obdelafh, kakor je prav ? ti bo sa tvojo shivino vezh shivesha obrodil, kakor ti ga je poprej pufta trava dajala. Zhe ti ravno na tiftim proftoru, kteriga fi popred le farno popafel, deteljo fejefh, bofh 12krat vezh kerme perdelal, kakor je popred pufte trave sraftlo. Potem takim bofh fvojo shivino bolj redil, kakor popred, ko fi jo v zhredo gonil; vezh in boljiga gnoja bofh pridelal, njive lahko bolj gnojil, in vezh perdelanja bofh imel. Ni fe treba bati, de bi pitana shivina v hlevu bolehala, *
Od obzhinf kili pafhinj — kaj fo sadershki 3 de jih kmetje  ne  rasdelijo? in kako bi fe ti nar bolj odverniti dali?
(Konez.)
Zhe pa mi nafhe drage kmetovavze nagovarjamo, de bi shivino v hlevih redili,ne gremifliti, de bi to she s daj vfak kmetovavez ftoriti mogel. Neumno bi bilo to od vfakiga tirjati! Reja shivine v hlevih prinefe kmetovavzam toliko dobizhkov, de fo fe jo vfi umni kmetovavzi fploh poprijeli, ki imajo klaje sa shivino dovelj. Kterim pa te pomanj-kuje, bi ne  bilo fvetovati,  fvojo  shivino v
Le fnashiti morafh jafli in vfe to drugo okoli nje; sakaj fnaga je zhloveku in shivini pred vfim nar potrebnifhi. Ker fe shivina dvakrat ali po trikrat na dan napaja, fe tudi fprehodi in israzhi, to je sa potrebno shivinfko sdravje sadofti. — V hlevu pitane krave gredo raji po plemenu, kakor une, kife po pafhnjiku fem ter tje prepletajo. Pri toliki shivini, ki jo na pafho gonifh, zhe jo bofh v hlevu redil, ti ne bo vezh poflov potreba. Zhe bofh gmajno sdelal, in tifto pridno obdeloval, fe ti bo shivina pomnoshila in delo ; zhe bi ti morebiti pa fhe ka-kiga flushabnika vezh treba bilo, nizh ne maraj, faj bofh tudi vezh perhodkov imel. V fedanjih mernih zhafdi ne bo flushabnikov, ne delovzovpermanjkalo. Sjkerbite, de bote fvoje otroke koj od mladiga k prid-nofti napeljevali, odrafhenim pohajazhem, lenuham in nepotrebnim berazhem pa ne potuhe dajali.
Refniza tega, kar tukaj povemo, fe fprizhuje is pergodeb v nemflikih deshelah, kjer fo fkorej vfe obzhinfkepafhnje she rasdeljene, de vfak s fvojim delam (partam) ftori, kar hozhe, to je, de ga tako obdeluje, kakor mifli in previdi, de bi mu nar vezh vergel; pa tudi fe je tam shivinfka reja pomnoshila in poshlahtila; gnoja pol vezh napravijo, kakor po-pred, ko fo shivino na sanikerne pafhnje gonili; dobro gnojijo fvoje njive, in polje imajo lepfhi,od tiftiga zhafa, kar fo jeli shivino v fhtali rediti, vfiga vezh perdelujejo. —
De bi fe pa kmetje rasdelitve obzhinfkih pa-fhinj s vezhjim vefeljem poprijeli in de bi jim ras-delene semljifha vezh dobizhka prinefle, zefarfki ukas od 5. Liltopada 1768 sapove, de.sa take njive in fenosheti, ki fo is obzhinfkih pafhinj napravljene bile, 10 let ne gre nizli davka, 30 let pa ne defetine plaz h a t i. iVLiflimo, de je tavikfhiukas vfe hvale vreden in de bi le njih laitni dobizhek bil, ako bi nafhi kmetje hiteli, ledine v rodovitne semljifha predelovati. Urno, urno tedaj , dragi kmetovavzi! k temu delu, in ne odlagajte na jutro, kar danef samoretestoriti. *)
LeCkoviz.
190
*) Prav slo bo kmetijfko drushbo vefelilo, flifhati, de gre ras-delitva obzhinfkih pafhinj, kjerkoli je mogozhe, urno od rok; savoljo tega tudi prav lepo profimo, de bi nam nafhi bravzi po isgledu gofpoda Shumarja vfe pafhnje osnaniti ho tli, ktere bodo prihodnjizh rasdeljene.             Vredniflitvo,