Poštnina v državi SHS Za celo za r -e v Kv starem ,.eje, levo. se ne vrnejo. Politično gospodarsi .fii.lt. IV. letnik Papež Benedikt XV. t ] V nedeljo, 22. t. in. zjutraj je umrl papež Benedikt XV. Občutno se je prehladil 27. decembra, ko ]e vstal ob 4. zjutraj in šel maševat v cerkev ISanta Maria. Začel je močno kašljati in od tedaj se ni več opomogel. Izprva ni bilo misliti, da je preblajenje toli nevarno. Papež je redno opravljal svoja navadna dnevna dela. Šele v četrtek 12. januarja še je bolezen občutno poslabšala in so se začeli kazati prvi znaki intluence. Ker je bil papež slabotnega telesa, mu je zdravnik svetoval, naj ostane v postelji. Papež pa je mislil, da ni tako hudo, in je bil prihodnje dni pokonci. V pondeljek pa se je bokzen obrnila na slabše ; vročina je opoldne poskočila že na 39 9 C. V noči od pondeljka na torek se jo papeževa bolezen tako poslabšala, da je bilo le še malo upanja na okrevauje. Vnela so se pljuča, 'pljučni katar se je tako razširil, da je preprečeval prehod. Brce je oslabelo. V noči od petka na soboto se jo papež onesvestil, smrti je bilo pričakovati vsak trenotek. Vendar se je predpoldnem še prebudil in zahteval juho. Zavžil je tudi nekaj vina, na kar je zopet zadremal. Po Rimu so se razširile vesti, da papež umira. Vendar je življenska sila papeževa vzdržala še soboto in naslednje jutro v nedeljo do 6, ko so ugotovili, da je srce prenehalo za stalno utripati. Njegova smrt se je razglasila brzojavno po širnem svetu. V Ptuj je dospela vest v pondeljek in so j apna poslopja razobesila črne zastave. Papež Benedikt XV. je bil rojen 1. 1854 v Genovi kot Jakob della Chiesa. Določen za cerkveno dipiomatično službo je dovršil pravoslovne in bogoslovne nauke. Pod kardinalom Rampollo je vstopil v dipiomatično službo, ktero je opravljal nekaj časa v Madridu (1883—1887), potem pa v Vatikanu, dokler ni 1. 1907 postal nadškof v Boiogni. Kardinal je postal 1. 1914, štiri mesece pred smrtjo papeža Pij a X. Po smtti papeža Pija X. jo 3. septembra 1914 Jakob della Chiesa, čeprav kanonično najmlajši kardinal, izvoljen za rimskega papeža in si je nadl ime Benedikt XV. Katoliška cerkev je potrebovala politično spretnega papeža, Jakob della Chiesa pa je slovel za spretuega politika in diplomata. Svetovna vojska se je bila takrat začela, klanje med evropskimi narodi. Papež je poskusil nekolikokrat, da posreduje med vojskujočimi se silami, ali njegovega glasu niso poslušali. Več uspeha je imel pri trudu, da olajša bedo prebivalstva, ki je bilo neposredno prizadeto po vojni, zlasti pa se je zavzel za gladno deco in vojne ujetnike. Kot politik bi bil rad dosegel {spravo z italijansko državo in poroča se, da je bila šo njegova zadnja želja, naj bi.njegov naslednik dognal to spravo. * Za nas Slovence in Hrvate ta papeževa želja po spravi z italijansko vlado ni bila ugodna. Italijan sovraži naše prebivalstvo v zasedenem ozemlju in oi ga najrajši uničil. Močna opora so in bi morali biti baš narodno pravični duhovniki. Toda gorje duhovniku, ki bi ščitil slovansko ljudstvo. Izročen je na milost italijanskim fašistom, s katerimi drži tudi višja duhovščina, ker se papež ni hotel zameriti italijanski vladi. Tržaški škof Karlin je moral takoj po italijanski zasedbi iz Trsta, ker je Slovenec. Tudi njegov naslednik Italijan je že moral oditi, ker ni mogel odobravati vsega italijanskega nasilstva proti slov. duhovnikom. Benediktovo srce je tudi na pa-peškem prestolu utripalo v prvi vrsti za Italijane, za Jugoslavijo in jugoslovansko ljud-i stvo se ni moglo ogreti. Nikola Pašič o naši zunanji politiki. V debati o vladni izjavi se je v sredo 25. t. m. oglasil k besedi tudi ministrski Kneginja Marija, naša bodoča kraljica. Rojena je dne 8. januarja leta 1900. Zaročila se je torej ravno na svoj rojstni dan, ko je izpolnina svoje 22. leto. Marija je tretji otrok kralja Ferdinanda I. Njena mati je rojena Angležinja, najstarejša hči vojvode edinburškega. Na Angleškem smatrajo So sedaj knjeginjo Marijo kot svojo princezinjo in posebno pri Škotih je nadvse priljubljena. Kueginja Marija je živela delj časa na Angleškem in je tudi »isto angleško vzgojena. Poleg njene visoke izobrazbe, pa odlikuje našo bodočo kraljico še v posebni meri njena prisrčnost. Med vojno se je oddala knjeginja Marija z vso vnemo postrežbi bolnikov in ranjencev in je bila vedno najodličnejša podpora svoji materi, ki je bila vedno na čelu vsake dobrodelne akcije. Kneginja Marija je vzgojena čisto v duhu romunske vladarske rodbine, ki se odlikuje po redki demokratičnosti. Rumunski narod srčno ljubi knjeginjo Marijo in v Rumuniji ji ne reče nihče drugače kot Marjola, kar bi bilo toliko kot pri nas Marička. Kakor je gotovo, da ima zaroka našega kralja velik {političen namen, tako pa menda tudi lahko trdimo, da je zveza dveh src. Kneginja Marija je živo sledila vsem vojnim dogodkom in legendarna slava, ki se je vila okoli našega kralja, junaškega poveljnika najbolj hrabre vojske, je napravila mogočen vtis na mlado Marijo. Posebno se je to zanimanje stopnjevalo, ko so bili jugoslovanski dobrovoljci v času največje nesreče Rumunije, ko je zavzel Mackensen skoro vso Rumunijo, močua in junaška opora Rumunov. Nepozabljivo junaštvo Jugoslovanov v Do-brudži je zidivilo ves svet. Kneginja Marija se je že od tedaj stalno zanimala za Aleksandra in ko je lani bil Aleksander bolan v Parizu se je Marija dnevno informirala o stanju njegove bolezni. Že lani bi se imela Aleksander in Marija sestati v Parizu, pa je prišla nepričakovana zapreka. Dasi osebno 8e nista bila znana, sta se po fotografijah poznala že od davna in med obema je bilo že leto dni predsednik Nikola Pašič, pred nedolgim še vodja vnanjega ministrstva, in je obširno govoril o vladni vnanji politiki. Izvajal je med drugim : Naša zunanja politika; je bila odrejena po rezultatih končane svetovne vojne in po mirovnih pogodbah, predloženih v Parizu. Naša država gre v zunanji politiki pota zavezniške politike in bo šele tedaj sigurna, ko se prepriča, da premagani narodi ne mislijo na revaužo. Mirovnih pogodb še ni izpolnila nobena premaganih držav, ker zahtevajo vse olajšave. Šele tedaj, ko bo končno sklenjeno, ali se sprejmejo te njihove zahteve ali ne in ali se jim dovolijo olajšave, se bo zunanja politika razbistrila. Naša država doslej še ni popolnoma izvršila razmejitve z nobeno sosedno državo. Se manj pa se more govoriti o povračilu vojne škode, ki nam jo dolgujejo razne premagane države. Kar se tiče razmejitve z Avstrijo, je bila ista zlasti na Koroškem izvršena na našo škodo, ker so Nemci germanizirali tamkaj naseljene Slovence. Pri ljudskem glasovanju 1. 1920 smo mi zato propadli. Razmejitev z Madžarsko se vrši zelo počasi, ker se namenoma zavlačuje. Dosedaj je izvršena razmejitev samo v Baranji in ob Donavi. Iz Baranjskega trikota in Pečuja smo se morali umakniti, ker je bilo to določeno že v mirovni pogodbi. Mednarodna komisija pa je^sklenila, da se ima del ozemlja proti določbam mirovne pogodbe priklopiti Madžarski, proti čemur je naša država protestirala in je vprašanje sedaj odgodeno, dokler ne bo odrejena vsa meja. Razmejitev z Romunijo je končana in je samo še potrebno, da razmejitev odobrita obe vladi. Mi smo romunske vasi, ki nam jih je prisodila mirovna pogodba, odstopili Romuniji, ta pa nasprotno naše vasi nam. Z Bolgarijo je izvedena razmejitev v zmislu mirovne pogodbe. Zgodila se je samo pomota, ker je bilo eno naše selo pripoznano Bolgarki, a je bilo tudi to vprašanje rešeno končno kompromisnim potom. tiho nagnenje. Kakor nas veseli, da je kraljeva zaroka utrdila naše zunanje stanje, nas pa vendar še bolj veseli, da bo kneginja Marija zvesta in dobi-a družica našemu ljubljenemu kralju. Pozdravljena naša prva kraljica ! Rumunska kraljeva rodbina izhaja iz rodu Hohenzoliern-Siegmaringen. Ker pa je Ferdinand I., sedanji kralj vstopil v vojno z Nemčijo, ga je Viljem II. slovesno izključil iz vrst nemškega plemstva. Rumunska vlada čuti z narodom in je zato oponašanje njenega nemškega porekla, kar so storili patentirani kle-vetniki, naši klerikalci, skrajno neokusno. Ferdinand ima o otrok. Najstarejši Karel je bil rojen 1. 1893. in je rumunski prestolonaslednik. Princezinja Elizabeta je bila rojena leta 1894. in je poročena z grškim prestolonaslednikom. Tretji otrok je kneginja Marija. Princ Nikolaj je rojen leta 1903. in študira sedaj v Angliji. Najmlajša pa je princezinja Ilijana, ki je rojena leta 1909. Albansko vprašanje je obširnejše. Med balkansko vojsko je obstojala med Srbijo in Bolgarijo pogodba, ki je garantirala Srbiji v slučaju zmage izhod na Jadransko morje pri Skadru. Pogodba pa se ni izvršila, ker so se Bolgari pozneje izneverili in napadli Srbijo in Grško in sta potem tudi Avstrija in Italija nastopila proti tej pogodbi. Londonska konferenca leta 1913. je nasiloma ustvarila Albanijo,ker sta to zahtevali Avstrija in ItUija, nam pa je odvzela sadove zmage. Princ VVied je bil končno imenovan za kneza Albanije, obenem pa je bil sklenjen med Avstrijo in Italijo tajen dogovor glede razdelitve interesne sfere : severna cona jo bila priznana kot avstrijska, južnapa kot italijanska interesna sfera. S tem je postalo albansko vprašanje evropsko. Med svetovno vojno se je Avstrija trudila, da bi pridobila Albanijp za boj proti Srbiji, a ie prišla pri tem v konflikt z italijanskimi interesi. Princ "VVied je pobegnil in sledil mu je Esad paša. Ta je po načelu „Balkan Balkancem" vodil politiko Italije, ki pa je bila koristna tudi za nas. Esad paša je zahteval samostalno Albanijo, realno unijo, skupno carino in armado. Prebivalstvo bi naj samo odločilo, kteri državi se hoče priklopiti. Ta sporazum pa se ni izvedel, ker je prišlo do londonskega pakta, ki je onemogočal naši državi izhod na Jadransko morje. Naglašam : Če bo Albanija samostojna, jo bomo priznali, in ona mora biti tudi neodvisna. Ker so se v Albaniji izmenjavale različne vlade, narod sploh ni vedel, komu naj bo odgovoren. Še bolj Čudno je bilo, da je bila Albanija sprejeta v zvezo narodov, Čeprav je ni bil še nikdo priznal za državo. Tako je Albanija nenadoma zahtevala meje iz leta 1913, čemur pa so se Miriditi odločno uprli. Naše mejne čete so bile zaradi tega ojačene in zasedli smo nove točke, dokler veleposlaniška konferenca ne določi novih mej. Augleška vlada nas jo zato vsled svojih napačnih informacij založila Zvezi narodov. Po prihodu naših delegatov v Ženevo je komisija lige sklenila, da odpošlje v Albanijo posebno komisijo, ki naj na licu mesta preuči razmere. Po sklepu veleposlaniške konference je bila potem ustanovljena nevtralna cona, za katero so se umaknile našo čete. Odnošaji z Italijo so zavezniški. Nastale so bile težkoce radi londonskega pakta. Predsednik Wilson je predlagal novo Črto. A predno je prišlo do sprejetja njegove črte, je odšel iz Pariza. Sledila je nato Rapallska pogodba, ki pa tudi še sedaj ni izpolnjena. Razmejitev je izvršena samo v dveh pasovih, tretji pas pa je še zaseden. Šele tedaj, ko bo tudi ta izpraznjen, bomo pričeli trgovinska pogajanja z Italijo. Odnošaji z Bolgarijo so korektni. Sporazum o formalni alijansi je sicer še dalefi, vendar pa ni priporočljivo, da bi se gojilo proti Bolgarski neprijateljsko razpoloženje. Bolgar skega predsednika s ponovnim burnim izvajanjem iri mu je ob koncu govora priredila ovacije. f Pozor, davkoplačevalci so za zvezo z našo državo. Velika Rusija nam je pomagala, da nismo propadli v vojni. Mi smo ji zate tudi hvaležni in sprejemamo pod svujo streho ruske emigrante brez razlike na strankarstvo. Nikakor pa ne moremo stopiti z rusko vlado v politične pdnošaje, dokler se ne izmiri z narodom. Naše notranje naloge. Vlada je predložila skupščini one zakone, ki so potrebni naši državi, ako se hoče doseči konsolidacija zunanje in notranje politike. Zahtevati moramo davčno zakonodajo, ki bo enaka za vse, isto-tako sodni zakon, zakon o oblasti in o njihovi samoupravi. S temi zakoni moremo Šele po-sozati dalje in ustvariti tako drŽavo, da bodo naši nasprotniki, ki špekulirajo sedaj na račun naše razdrapanosti, v svojih intencijah oslabljeni in bodo končno izpolnili naše zahteve. Naša vlada je sklenila pogodbo s Češkoslovaško in Romunijo in napravila s tem v zunanji politiki velik korak naprej. Napraviti pa mor*mo sedaj še drugi korak. Sprejeti moramo tudi predložene zakone, ki nam bodo dali še več moči, da moremo braniti svoje koristi sami, brez vsake pomoči. Zbornica je spremljala izvajanje ministr- l) Taksa na vozila. Vsi, ki imajo avtomobile, fijakerske vozove na vzmete, motorne ali navadne bicikle, jih morajo ne glede na to, kako se uporabljajo — najkasnejo do dne 15, februarja 1922 prijaviti, in sicer pristojnemu občinskemu uradu. Pristojen občinski urad pa je tisti, kjer je vozilo stalno spravljeno. Vsake takse pa so oproščena navadna kmetijska vozila, ki služijo izključno potrebi lastnikov. Takih kmetiških vozil sploh ni treba prijaviti! Za prijavo vozil pa, ki niso oproščena, pa se plača 2 dinarja takse za prijavo. Za odobritev prijave pa se plača 5 dinarjev in to le tedaj, če se morajo pri lokalnih policijskih predpisih prijaviti policijskemu ali občinskemu oblastvu, ter je za njih uporabo potrebna odobritev. Prijava mora biti pismena in mora vsebovati nastopne podatke : a) ime, priimek, poklic in bivališče lastnika vozila ; b) označbo vozila, pri avtomobilih tudi označbo tvornice, pri fljakerskih vozovih obliko, ali so za dva ali enega konja; c) kje je vozilo stalno spravljeno ;' č) navedbo o okolišinah, vsled katerih odpada letna ali sploh vsaka taksa. Za vsako vozilo je treba vložiti posebno pismeno prijavo. Vsako prijavo je treba kolkovati in sicer: a) za avtomobil, fijakerski voz in voz na vzmeteh, ki se uporablja za osebno potrebo z 200 dinarji; za motocikle ali bicikle s 5 dinarji in c) za voz na vzmeteh, ki ni navaden kmetiški voz, z 2 dinarji. Letna taksa se mora plačati najkasneje dne 28. februarja. 2) Plačanje dohodnine in plačarine za leto 1922. Da more davčna oblast odmeriti dohodnino, je treba, da vsak posameznik napove davčni oblasti, koliko je imel dohodkov, odkod izvirajo ti dohodki itd. Napovedi dohodkov v svrho odmere dohodnino za davčno leto 1922. je vložiti najkasneje do dne 31. januarja 1922. in sicer pri onem davčnem okrajnem oblastvu, ki se nahaja v davčnem okraju, v katerem biva davčni zavezanec. Davčne napovedi je vložiti brez vsakega posebnega poziva. Ako torej do dne 31. januarja 1922. ne vložiš davčne napovedi, se ti dohodnina odmeri na podlagi uradnih poizvedb, ki morejo biti nepravilne in v tvojo škodo. Davčno oblastvo ti more tedaj v tem primeru, če ne vložiš napovedi, odmeriti večjo dohodnino nego odgovarja tvojim resničnim dohodicom. Če ti davčno oblastvo odmeri dohodnino na podlagi uradnih poizvedb, nimaš pravice pritožbe proti previsoki odmori dohodnine. Tvoj rekurz (priziv) 8e zavrne, če je še tako utemeljen, in sicer zaradi tega, ker nisi vložil napovedi. Rekurzu se le tedaj ugodi, če nisi ob času napovedi stanoval v davčnem okraju. Ako hočeš preprečiti, da ne boš preobdav-čen, vloži napoved do dne 31. januarja 1922. Kesneje vloženih davčnih napovedi davčnemu okrajnemu oblastvu ni treba vpoštevati. Ako do dno 31. januarja ne vložiš davčne napovedi iz katerega koli vzroka, lahko prosiš pri davčnem okrajnem oblastvu za podaljšanje roka. V prošnji je navosti vzrok, zakaj nisi pravočasno vložil davčne napovedi. Obenem navedi v prošnji rok, v katerem lahko vložiš davčno napoved. Prošnja za podaljšanje roka je kolka prosta. V davčni napovedi moraš navesti poleg svojih dohodkov tudi dohoike svoje žene in otrok, če žive s teboj v skupnem gospodarstvu. Le službenih dohodkov svojcev, čeprav žive v skupnem gospodinjstvu, ni prištevati k dohodkom hišnega gospodarja. Če je u. pr. tvoj sin učitelj, mora on sam vložiti davčno napoved, čeprav živi s teboj v skupnem go-podarstvu. Dohodke moraš napovedati v znesku, ki so ga dosegli v ietu 1921. Pri napovedi vpo-Stevaj dohodke iz onih virov, ki so obstojali dne 1. januarja 1922. Če si n. pr. prodal svojo kmetijo dne 1. julija 1921. za vsoto 100.000 Din., napoveš obresti, ki ti donaša ta kapital za vse leto če si n. pr. naložil to glavnico v hranilnici po štiri odstotke, napoveš kot dohodke za leto 1921. obresti v znesku 4000 Din. Izjemoma so za davčno leto 1921. letni dohodki izpod 10.000 kron dohodnine prosti. Če tedaj tvoji letni dohodki ne dosežejo zneska 10.000 kron, ne plačaš nikake dohodnine. Kot gospodar jamčiš, da vplačajo tvoji uslužbenci dohodnino od svojih prejemkov, ako so namrščenci pri tebi zaposleni dalj nego mesec dni. Zato imaš pravico, da pobiraš dohodnino ob izplačilu prejemkov. Pobrane zneske moraš izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkasneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Ako tega ne storiš in ako se davek ue more iztirjati od nameščenca, plačaš dohodnino za svoje name-ščeence iz svojega. Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati pri onem davčnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno živi. Napoved se izvrši lahko pismeno, ali pa se jo da ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu. Ker bo zadnje dni sigurno velik naval, naj oni, ki bodo ustno prijavili svoje dohodke, store to čim preje. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se lahko odmeri dohodnina brea nadaljnjega poziva na podstavi uradnih zaključkov. 3. Za odmero rentnine morajo enako davčni zavezanci sami od sebe izvršiti do dne 31. januarja napoved za rentnino, in sicer pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik. Za one, katerim odteza rentuino že dolžnik (hranilnica), ta dolžnost odpade. Potrebni obrazci se dobe brezplačno pr: davčnih uradih- Oprošceni so te napovedi tudi oni, ki so že v minulem letu plačevali rentnino, ki medtem niso izpremenili bivališča in katerim se prejemki niso pomnožili. I Kako se obvarujemo infiaence ? Kakor smo že omenili, je prvi val influ-ence ali špansko bolezni zadel že tudi Slovenijo. Bolezen prihaja od severa, zlasti preko Avstrije iz Nemčije. Opažali so jo najprej v obmejnih krajih, posebno v Mariboru ter je sedaj preplavila Slovenijo. Bolezen se pojavlja po mestih in po deželi najbolj seveda tam, kjer pridejo ljudje v večji meri v oseben kontakt. Iz zdravniških krogov pa se nam zatrjuje, da je influenca topot lahke narave, brez posebnih komplikacij in da zlasti nima za posledico pljučnice, ki je v prejšnjih letih, posebno pa leta 1918. in 1919. zahtevala mnogo žrtev. Kakor izvaja zdravstveni nadzornik dr. E. Maver v svoji informativni knjižici „Na-lezljive bolezni, bolezen povzročajo infiuenčni bacili. Okužitev se izvrši tako, da pridejo ti bacili, ki jih vdihamo s kapljicami sline bolnega človeka, v nos in sapnik ter povzroče bolezen. Bacili sami ostanejo na zraku zelo težko virulentni, zato upravičeno domnevamo, da se širi bolezen po kontaktu od Človeka do človeka. Epidemije influence se pojavljajo ponaj-več jeseni, pozimi in spomladi. V zadnjih 400 letih so bile velike epidemije po vsej Evropi. Ena izmed največjih j* bila v zadnjem času leta 1918. in 1919. — 3 — Inkubacija pri infiuenci traja dva po tri dni. Bolezen se prične z vročino do 40%. Bolniki dobe bolečine v čelu in križu; pojavi se jako močan nahod in vnetje očesnih veznic. Mandelja v vratu nekoliko otečeta; bolniki kaSljajo, včasih se pojavi okoli ust izpuščaj; jezik je obložen, tek slab. Bolniki kašljajo zaradi katarja, ki se napravi v sapniku. Telesna toplota ostane na prvotni višini, večkrat pa se tudi menja. To stanje traja tri do sedem dni. V težjih slučajih se pridružijo močne bronhitide, ki se lahko razvijejo v pljučnico in vnetje rebernice. Vročina ostane precej visoka; bolniki dobe tudi de-lirije. Včasih se pridruži tudi vnetje možganskih open in pojavijo se tudi duševne motnje. Dostikrat zapusti influenca nevrastenijo. Pripeti se tudi, da pri infiuenci oslabi srce in da mučijo bolnika srčne slabosti leta in leta. Lahki slučaji infiuence končajo skoraj vedno dobro. Influenca pa postane nevarna, če se pojavijo druge komplikacije. Da se po možnosti obvaruje infekcije, se občinstvo opozarja, naj se ogiblje ognjišč, kjer se pojavlja ta bolezen. To svarilo velja predvsem onim, ki so slabotni, slabokrvni ali v višji starosti, otrokom in ljudem s kroničnimi nahodi in kašljem. Zlasti se influenca lahko prenese na ta način, da bolnik okašlja zdravo osebo. Kot dobra preventivna sredstva, da se ljudje obvarujejo infekcije, priporoča znani docent dr. Matko: zmerno življenje, dobro prebavo, pridno izpiranje ust, snaženje zob in podobno. Naj se ne obiskuje javnih shajališč, kjer se zbira mnogo ljudi. V slučaju obolenja naj se bolnik hitro vleže in naj pokliče zdravnika, ki mu olajša bolečine pri kašlju in da mu primerne nasvete, da ee izogne komplikacijam, ki so mnogo nevarnejše kot bolezen sama. Svariti je treba občinstvo se posebej pred nezmiselnim popivanjem žganja, vina in drugih opojnih pijač. Pijančevanje slabi telo. Pri infiuenci je torej kot pri vseh boleznih najboljša zmernost. Proti želji naj uživajo bolniki gorak čaj, toplo mleko, toplo radensko vodo, toplo limonado in juho. Na vprašanje, kaj misli o velikik dozah salicila, je odgovoril docent dr. Matko, da se salicil ordinira navadno v polgramskih dozah vsako tretjo uro. Proti vročini naj se dajejo obkiactki s prestano vodo okoli prsnega koša in trebuha trikrat na dan. Pri slabotnih ljudeh pa je treba opreznosti glede dobe obkladkov, ker bi predolgotrajni obkladki utegnili pri njih delovati škodljivo. Gospodarstvo. Nova $VinjSka kuga se pojavlja v naših krajih. Svinjam se začnejo sušiti Čreva. Žival se vlači nekaj dni, trpi hudo vročino, nato pa pogine. Občni zbor molke in ženske podružnice liružbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju so vrši v četrtek dne 9. februarja v Narodnem domu ob 8. uri zvečer. Pred občnim zborom bo predaval g. profesor Zelenik o svojem potovanju po inozemstvu. Mestna glasbena šola v Ptuju priredi v četrtek, dne 2. februarja 1922 ob pol 8. uri zvečer v svojih lastnih prostorih na Hrvatskem trgu št. 6 javni koncert. Na tem koncertu bodo sodelovali profesor konservatorija na gosli Jan Šfais in glasovir Ruža Šlais-Davl iz Ljubljane. Vstopnice: Sedeži po 8 in 6 din , stojišča 2 din., dijaki 1 din. v predprodaji v trafiki na mestnem magistratu ia na večer koncerta pri blagajni. Telovadno društvo „Sokol" v Ptuju ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 28. januarja 1922 v spodnji dvorani Narodnega doma s sledečim sporedom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poro- čila funkcijonarjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Odbor- Kino. V nedeljo, dne 29. januarja ob 5; in ob 8. uri se predstavlja krasna cirkuška drama ,,Smrtna arena" ali „Premagane Amaconke." Senzacijonelni sportski dogodlja-ji, cirkuške atrakcije, nastopi ameriških Ama-conk itd. Ptujski akademiki se naknadno tem potom zahvaljujejo vsem cenjenim damam, ki so nam pripomogle z različnimi darili in oktetu, ki nas je počastil in razvedril z nekaj srč-kanimi pesmimi in s tem olepšali našo prireditev. Družabni večer v Društvenem domu. Splošno je zanimanje za družabni večer dne 4. februarja 1922 v vseh stanovih našega mesta. Za vse izvaja veliko privlačno moč „Pevsko društvo." S svojimi umetniškimi nastopi si je pridobilo zasluženo priznanje, pod vodstvom našega spretnega dolgoletnega pevo-vodja g. Frasa. Za ta večer nam poda nov spored: 1. E. Adamič, V snegu, mešan zbor. 2. E. Adamič, Tožba, moški in mešan zbor. 3. J. Ipavic, Imel sem ljubi dve, moški zbor. 4. Hladnik, Deklici, oktet. 5. Dr. Kimovec, Marko pleše (Prekmurska) moški in mešan zbor. Kakor kaže ta spored, bo tudi mešan zbor sodeloval s posebno vnemo. Godba se pridno vežba za ples. Naše ljube dame nam pripravljajo izborno vino, jestvine in druge dobre stvari za ta večer. Vstopnina je prosta, radevolje pa se sprejemajo prostovoljni prispevki, ki se porabijo za dobre namene. Ivan G08ak f. Umrl je v Žicah g. Ivan Gosak, posestnik in dolgoletni župan, oče tukaj, odvetnika dr. Toneta Gosaka. Darila. Za Sokolski dom Ptuj: Na Silve-strovo nabrano pri br. Tanoig-u 320 K. — Br. Orešnik Vinko 100 K, Kazni 20 K. Za Zletni fond Sokola Ptuj : pri br. Tancigu nabrano 186 K. V kuhinji „ Narodni dom'1 44 K. V Vinariji nfiznina 60 K. Podružnica Jugoslovanske Matice v Ptuju ima v sredo, dne 15. februarja ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je sestavljanje katastra narodnih tvrdk v Ptuju. Ker je to vprašanje jako važno, prosi odbor, da se udeleži izvan-redn. občn. zbora kolikor mogoče mnogo članov. Matičarji! Na svidenje pri delu za narodov blagor. Športni klub v Ptuju. Vsem je znano, da se bede vršila dne 11. februarja t. 1. v tukajšnjem Društvenem domu v širšem obsegu športna veselica tukajšnjega športnega kluba. Dvorana bode krasno okrašeno, preskrbljeno bode z vsem potrebnim in že sedaj je za to veselico velikansko zznimanje. V tek. tednu se bodo razposlala vabila in pri tej priliki je lahko mogoče, da eden ali drugi po pomoti ne dobi vabila. Radi tega prosimo, da nam to oprosti in vsakega takega prosimo radi tega, da se poda v trgovino g. Osen-jak-a, kjer se mu bode naknadno izročilo tozadevno povabilo, ali pa da nam sporoči na kakšen kolisibodi drugi način, da mu isto vpošliemo. Športni klub v Ptuju. Razglas. Dne 30. in 31. januarja in 1. in 3. februarja se morajo na mestnem magistratu med uradnimi urami od 8. do 12 ure v Upravi pri g. Ferleš u naznaniti vsa vozila to je : avtomobili, kočije, bicikli, motorni bicikli in vsi vozovi na vzmeteh (fedrah). Prijava mora biti pismena in kolekovana. Nadaljna pojasnila glede prijave so razvidna iz lepakov, ki so nalepljeni na vseh oglih mestnih ulic. Samo tako se sme prijaviti. Kdor ne prijavi, bo kaznovan. Nova kožna bolezen. Zadnje tri mesece se pojavlja v Ljubljani in tudi drugod, pri moških kadilcih nova kožna bolezen, ki trdovratno kljubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se cesto razširi tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Dognalo se je, da so vzrok tej bolezni škat-ljice od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnih ploščicah neko strupeno snov(fosforseskvisulfid). Po dosedanjih poskusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fabrikat tvorhice za vžigalice v Osjeku. Bolezen se najpreje pojavi na takih mestih telesa, kjer je škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku. Iz Središča. Ker vera premalo vleče, so priredili naši klerikalci pretečeno nedeljo ples. Kdo bi si to pred lo leti mislil, treba je pač napredovati s časom, če tudi Bonaventura bridke solze pretaka nad svojimi plesaželjnimi ovčicami. Mi jim to zabavo prav iz srca privoščimo, le malo več pietete bi lahko pokazali. Prav dobro vemo, koliko dajo na papeža in vero, toda hinavci po poklicu bi bili pač toliko previdni, da ne bi prirejali plesa ravno na dan papeževe smrti. Sramota pa je, da so jim šli štafažo delat ljudje, ki na klerikalnih prireditvah nimajo nič opraviti in to smo hoteli še posebno grajati. Politične vesti. I : Iz narodne skupščine. Narodna skupščina nadaljuje razpravo o vladni izjavi, Oglašajo se večinoma govorniki opozicije. Iz njihovih govorov je več ali manj čuti, v kakem neugodnem položaju se nahaja naša država, — kar ve že itak vsakdo — kaj se je vse zamudilo storiti in pa napačno storilo. Poslanoi mirno poslušajo take tožbe, kolikor jih sploh posluša, sicer pa po starem načinu gledajo, da ne delajo, ne sami pa tudi drugi ne, ker jih k odsekovim sejam niti toliko ne pride, da bi bili sklepčni. Odločni nastop proti Habsburžanom. Ko se je zaznalo, s kakimi zahrbtnimi nameni se je vrnila Cita z Madeire, so vse države male in velike antante sporočile v Budapešti, Švici in pri portugalski vladi, da so popolnoma siti habsburških pustolovščin. Zagrozili so Citi in Karlu, ako ne bosta na Madeiri mirna, da ju spravijo na kak Se bolj oddaljen otok. Vplivalo je to, Cita se je v spremstvu bajo-nitov varno vrnila k svojemu Karlu na Madeiro. Razno. Najlepši ženski hrbet. Amerikanci so čudni ljudje in si zuoislijo vsega šmenta. Sedaj so razpisali 5 milijonov frankov nagrade za najlepši ženski hrbet. Sestavljena je posebna komisija zdravnikov, ki bo preiskovala hrbte amerikank. Za poldrugi milijon vrednosti je zgorelo v noči od minulega petka na soboto v Osjeku, kjer je izbruhnil požar v tvornici pohištva „Danica". Do tal je pogorela vsa delavnica s stroji in raaterijalom vred, skladišče s pohištvom iu dva konja. Ognjegascem je pomagalo vojaštvo. Sumijo, da je zanetila ogenj maščevalna, še doslej neodkrita roka. Kdd naj vzdržuje Karla. Vzdržalnina za Karla, njegovo družino in spremstvo je precej veliko. Samo za hišo, v kteri stanuje, je treba plačati dva tisoč funtov šterlingov najemnine, za prehrano vsakega člana pa dnevno 125 frankov. Karlovo spremstvo šteje 50 oseb. Te stroške naj bi po mnenju vele-poslaniške konference plačevale nasledstvene države. Če je Karel res tako ubog, da se ne more ia svojega preživljati, čemu ima toliko nepotrebnega spremstva in čemu pošilja Cito v Evropo, kar stane na stotisoče. Žena naj oskrbuje Karlu gospodinjstvo, pa bosta z malim lahko izhajala. Dela itak nimata sedaj drugega, nego da skrbita za hrano in pijačo. Mobilizacijske stroški Češkoslovaške so znašali ob zadnji pustolovščini Karlovi v jeseni 253.400.000 č. K. Kaj vse koristnega bi se dalo za to vsoto napraviti! Ali ima on in njegovi prijatelji kaj srca za narod, če za prazen nič povzroča take stroške! Sedaj pa še zahteva revež Karel, naj plačuje Čaško-slovaška vzdrževalnino zanj! Zanimiva slika iz Zagreba. Po nalogu pokrajinske vlade je izvršila zagrebška policija točen in natančen popis tujih državljanov, ki atanujejo v Zagrebu. In kaj so odkrili pri tem ? V Zagrebu se nahaja nič manj nego* 11.000 tujih državljanov, od kterih ima samo 2500 oblastveno dovoljenje za začasno bivanje v Zagrebu. 8500 ,.Zagrebčanov" pa živi brez vsakega dovoljenja v hrvatski preeto-lici. Ti gotovo ne delajo v Zagrebu v korist naši državi, nego le v lastno korist, a drugim v škodo. Domačini ne dobe stanovanj, a taki nepozvani tujci verižniki in krvosesi sede po najlepših zagrebških stanovanjih. listaš dr. Markovič se izročil oblasti. Bil je v Rusiji, kjer so je navzel boljševiškega duha. Vrnivši se je izkuftal nekoiikokrat povzročiti v Črni gori vstajo. Ker se mu ni to posrečilo, se je umaknil v gore in se bavil s hajdukovanjem. Dobival je podporo iz Italije. Ali njegova četa se je od prvotnih 250 mož skrčila na 15 mož. S temi dr. Markovič ni vedel kaj začeti pa se je sam na milost in nemilost izročil oblasti. Novoimenovani škofjs v Jugoslaviji. Za vrh-bosanskega nadškofa v Sarajevu je imenovan škof dr. Šarič, za škofa v Šibeniku pa dr. Mineta, redovnik iz kongregacije obredov v Rimu. Za nravni preporod naroda.Preteklo nedeljo so je vršilo v Ljubljahi ves dan zborovanje za nravni preporod naroda. Udeležba je bila velika. Prisostvovali so zborovanju znamenite osebe in zastopniki vseh oblasti in društev, ki so v kaki z zvezi z narodnim preporodom. Predavatelji so temeljito obravnavali razne bolezni sedanje človeške družbe, ki so glavni izvor nenravnega življenja in groze upropa-stiti naš narod, ako se ne obrne na druga pota. Tak strup je v prvi vrsti alkohol. Prerod se ima izvršiti po družini in po šoli. Če pa hočemo, da dvignemo narod, marajo voditelji svetiti ne samo z besedami, nego še bolj z dobrim zgledom. Narod moramo navajati k treznemu delu, ne pa v njem razpihavati raznih strasti. Velikanski kit zaprl panamski kanal. V panamski kanal med severno in južno Ameriko se je zavlekel velikanski kit, dolg okoli 50 m, kakršnega doslej še niso videli. Na najožjem mestu se je tako zabasal, da ni mogel niti naprej niti nazaj. Zato se je ustavil ves promet v panamskem kanalu. Ameriška vojna mornarnica je poslala nad kita torpedovko, ki ga je ubila s torpednim strelom. Z največjo težavo so kita potem z remorkerji izvlekli iz kanala. Hoteli so ga najprej z lokomotivami spraviti na suho, pa ni šlo. Zato so ga odvlekli na odprto morje, kjer so ogromno truplo razstrelili z dvema bombama, v kterjh je bilo po 80 kg ekrazita. Bombi sta razdejali truplo na drobne kose. Dežnik, ki se lahko nosi v žepu. Izdelovalec dežnikov Joco Piperič v Pančevu je izumel nov dežnik, ki se lahko nosi v žepu. Za ženske je napravil posebno, elegantno izdelano torbico, v kteri bodo poleg druge ženske drobnarije lahko nosile tudi dežnik in solnčnik. Brezposelnost v Švici. Švica med vojsko ni mnogo trpela, v Curihu določajo vrednost našega denarja, mislili bi, da se prebivalstvu v Švici dobro godi. Ali tudi tam se imajo boriti s težkočami. Industrija ne more razprodati svojih izdelkov, ker so za druge države predragi. Zato odpuščajo delavce. V začetku ltta je bilo 88.900 brezposelnih, delno zaposlenih pa 53.900, skupno torej 142.800. Brezposelni dobivajo sicer državno podporo, ali to morajo plačati drugi, imovitejši sloji. Apno, zdravilo proti jetiki. Doktor Cautiere je poročal medicinski akademiji v Parizu o novi metodi zdravljenja tuberkuloze. Najprej je povdarjal, da ni niti eden delavec, ki je bil zaposlen pri apnenicah, obolel na tuberkulozi. Zato je dr. Cautiere skušal zdraviti svoje bolnike z isto atmosfersko sličnostjo, v kateri žive gori omenjeni delavci. Rezultat je bil zelo povoljen, ker je mogel zabilježiti 40 popolnih ozdravljenj. Slične poizkuse z istim uspehom je napravil tudi neki drugi zdravnik. Obvezni prazniki v Jugoslaviji. Valed raznih vprašanj, kako se praznujejo prazniki raznih veroizpovedanj in državni prazniki v naši državi, razglaša ministrstvo za socialno politiko, da je to vprašanje rešeno z zakonom o zaščiti delavcev. Po predpisih tega zakona _ 4 __ mora v podjetjih obligatno počivati delo edino ob nedeljah in na dan 1. decembra vsakega lota. Praznovanje vseh ostalih cerkvenih in državnih praznikov je prepuščeno medsebojnemu sporazumu med delavci in podjetniki. Lakota V Rusiji je vedno hujša in zahteva vedno večjih žrtev. V melitopolskem okrožju gladuje nad 250000 oseb. Prebivalstvo je pojedlo že vse surogato in konje. Na stotine rodbin je uničenih; Kinetjo prodajajo zadnie ostanke svojega imetja. V vasi Tahtaly je neki kmet pojedel zaradi lakote truplo svojega sedemletnega otroka. Palača mariborskih bank. Mariborska banke nameravajo skupno zgraditi veliko bančno poslopje. V njem bi imele poslovne prostore vse banke in vrh tega še približno 500 sobe. Zverinski zločin v Zagrebu. Vojak Gjuio Vlašič je bil pred kratkim na 14 dnevnem dopustu v Daruvaru, kjer se je seznanil z deklico Marijo Hološ. Obljubil ji je, da ji preskrbi dobro službo v Zagrebu, čim se vrne tja. Ko se je z dopusta vrnil v Zagreb, je pisal deklici, da je že našel za njo primerno mesto, naj le pride v Zagreb. Dekle se je res odpravilo z doma in prišlo v sredo v Zagreb. V neki gostilni je pustila Marija Hološ svojo prtljago in odšla na sestanek z Vlašičem. Vojak jo jo peljal na sprehod proti Vrabcam, kjor jo je speljal v tamkajšnji gozd. Tam jo je hipoma napadel, jo vrgel na tla, jo najprej posilil, potom pa ji z bajonetom zadal več težkih ran. Polastil se jo nato njene zlate ure in verižico z me-daljonom in ji vzel tudi 16.000 kron, ki jih je deklica imela pri sebi. Nato je pobegnil. Mimoidoči so našli težko ranjeno deklico in jo spravili v bolnico. Med zaslišavanjem je deklica opisala zločin, potem pa izgubila zavest. Prašič izginil. Hrvat Zajoš je gnal z ljubljanskega kolodvora prašiče. Eden mu vsled mraza obnemore in obleži. Pusti ga pa žene drage na določeni kraj. Ko pa se vrne po zaostalega prašiča, ga ni bilo več. Ne ve se, ali je utekel po svojih Štirih nogah, ali pa so mu kake drugi dvi pripomogli k pobegu. Razpust taborišča v Strnišču. S koncem tega meseca se konča državna uprava taborišča v Strnišču. Dne 30. decembra lanskega leta je odšel zadnji transport strniških beguncev. Vojska je v neobljudeni gošči napravila celo mesto raznih barak ter jih obljudila izprva z ranjenci, kasneje z begunci. Sedaj pa bi naj na tem mestu vzcvelo novo obrtno in industrijsko življenje. Mraz. Letos imamo zimo. Predbožični sneg je sicer izginil, ta in oni je pričakoval mile zime in se bal suhe zimo. Ali sneg je zopet zapal, mraz je Zopet pritisnil in se drži ves dan. Naš mraz je posledica mraza drugod po Evropi. V siednji Nemčiji kaže toplomer 16 do 18 stopinj pod ničlo, pri nas je bilo po novem letu največ 11 stopinj pod ničlo. Nizka temperatura so pomika v južno-zapadni smeri. Tudi v severozapadni Rusiji je ljuta 2ima. Virovitica — mesto. Virovitica v Slavoniji, ki je bila dosedaj trg, je povzdignjona in uvrščena med mesta. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in ju plačuje najvišje w dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. t Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. =>c 30t ¦J NAZNANILO! Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori s 1. fobr. MESNICO v Ptuju, Krekova ulica in prosi za obilen obisk. S spoštovanjem VINKO PERNAT, MESAR. Naznanilo« Mojim spoštovanim odjemalcem iz Ptuja in okolice dajem naznanje, da se mi je posrečilo, dobiti za delo za gospode spretnega IprirezeTreuLc©,, sem torej v stanu, moje odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti ter prosim za cenj. naročila. S spoštovanjem _______Franc Kosi, krojaški mojster v Ptuju. po ceni se proda. — Natančneje pod,.Biljard" poštno ležeče Strnišče ________________pri Ptuju.________ Vinograd "*W v Rodnem vrhu s hišo meri blizu 3 orale cena 60.000 K JMJZ Vinograd "3HI v Doleni meri 17« orala, cena 20.000 K proda Ivan Sošterič pri Sv. Vidu niže Ptuja. ^ I " poštena in pridna, se pod OODciriCS. ^obrimi pogoji s 15. fe-" bruarjem sprejme pri g. Josipu Pirlchu, tovarna za usnje v Ptuju, Hrvatski trg 2 Ženitna ponudba. Bivši pripravnik finančne kontrole in posest' nik, star 30 let, zdrav, želi se seznaniti z dekletom ali vdovo brez otrok v svrho že- I nitve, stara do 33 let, katera ima istotako. I posestvo ali je pričakuje dobiti. Cenjene ponudbena upravo list pod „Svečno bodočnost." Svinjske kože ti kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. _____________na Bregu pri Ptuju._______________ Kožarski delavci se iščejo. Ponudbe na Mato Badalija, Virovitica. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: VBlanke v Ptuju.