Št. 18. V Gorici, dne 30. aprflirftW7. Soča" izhaja vsul; petek o poldne in velja s prilogo ..Gisperiarfkt Lllt' vred po poŠti projemana nli v Gorici na dnin pošiljana: vse leto.....jrl.l. 4-iO, pol leta..... , i-K), ¦¦etri leta.....1-10. Za tuje Delavcem dežele toliko in d m tri m m kolikor je v m naročnikom M) pr naročnino znižamo, ako se ojrluse pri upravniSlvu. „friiir«5" izhaja vsakih 14- Jnij vsak drujri torek in velja za celo leto SO kr. „Go*podarefci List" izhaja in »e prilaga vsak mesce v obsegu 10 atranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Tečaj X Oznanila .POSLANICE" plačujejo so za pelslopno pctil-vrslo: 8 kr., če se tiskajo i krat, (Izdaja za deželo). po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Številke dobivajo se v lobakarnali v Nunski ulici in v šolski ulici, v Trstu -ri Lavrcučiču nasproti veliko vojašnice in pri Pipanu v ulici I'oiuc della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnišlvu »Soče«. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Hokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo jo v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni uradnik Oragotin Strucelj. — „Bog- !n narod!" — Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Ganricek (odgov. J. Knnpolic). Interpelacija on i n i j a'ni lo poslanca Al Tre da < vnrišov na Nj. Vzvišenost ministerskeuu I predsedniku. iV seji poslanske /honiioo 2H. aprilu 1RH7.). Nj. Vzvišenost, knezonadškof goriški dr. Alojzij Zoni, popasVut /.l h de!. Od 1. aprilu t. 1. se naboju, namreč v takem ji- pripomoglo, da m* je bole/en, na kali ii sedaj trpi vladika, prikazala iu po->p-Mlu. Verno katoliško prebivalstvo v de-[ želi je vsled bole/ni svojega dobrega - in spoštovanega pastirja jako razburjeno in o/alošecno, ob enem pa je ogorčeno nad tistimi, katerim pripisuje knv-vuti svojo prostosti, in hoče li sploh Korenito preurediti sedanji opasni sistem na Primorskem, kateri podpira le ;h»roialce prav prisrčno pozdravil; na to je pr« il-tavil vladnega komisarja jr. I'1'inzi^-a in dalje ])redl.i^r.il za izvolitev predsednika dež. posianca prof. l! c r-hufia. kar je hi'o s trikratnim živio-klicein enoglasno sprejelo, istotako izvolitev urednika Struce!j-a zapisnikarjem, po krutkeiu ogovoril g. predsednika, v kalere::i je isti na-glašal, da nnSe ljudstvo se vedno dostojno vede in da zato tudi danes, ko smo zbrani pod uti^oin zadnjih časov, zborovalci ne hodu delali piedscdniksi težav, r so Slovenci, je lahko predsedovali in l.diko zborovali, da nam huili torej lo ve-deiijt; našega ljudstva v ponos, iu da isto iiiipoimje nasprotnikom. Ilalje r.izpravlja sl.i-kšče državnega zbora nasproti vladi; o tem je go\i;ril g. pošlanou že na shodu v (»orici obširneje in mi smo tudi že poročali, zato dam > omenjamo le v kratkih potezah, kar je g. poslanec tudi v SI. Petru ponavljal. Ker torej posamezni poslanec v državnem zboru nima vpliva, ako si ifi posebej ne pridobi, združujejo se puranu v klube in zveze, ter sploh poiščejo tovariše sebi enakega mišljenja, v skupno delovanji;; liga sla se držala tudi slov, drž. poslanca /. (!o-riikega b-r pristopila v novoustanovljeno ,slo-vatis-i-.o-krsč«mko-narodno zvezo", ki šleje ;i,"» po-lanr-cv. Zveza je torej dosti močna, d j. se mora vlada tudi na njo o/.iiati; da pa ne ostane osamljena pri drugih slovanskih narodih in da ima tem več upiiva, je stopila v prijazne odno«:aje s Cehi (0:2 posl.), s Poljaki t.-/)J, češkimi veleposestniki (20) in nemškimi katoličani (35), teh vseh in še nekaj manjših skupin je torej 22S poslancev, ki tvorijo drž.-zborsko večino. Tudi s predsed-nislvom smo v najholjern odnošaju, pred-soilnik sam je tirolski konservativce, prvi podpredsednik Poljak, drugi pa Cel). Poslanci so torej večino sami osnovali, za hrbtom vlade, zalo pa si tudi lahko ohrani prostost in nn ho vezana na prijaznost vlade ter lahko deluje in glasuje po svojem prepričanju. Seveda, vlada ne ho vesela, ako jo večina prisili za kako stvar, ki hi ji morda ne bila ljuba. Sedanji položaj je tudi za nas ugoden, tudi slov. narod lahko z zaupanjem gleda v bodočnost. Slov. poslanci pa bodo delovali v tem smislu, da je domačo politiko preme-nili, da se ljudstvo ne ho vedno pritoževalo, in če ima vzroka se prilo/evati, da ho uslišano, ljudski glas mora vlada poslušali iu mu ustreči. Državni zbor čaka silno dela. Ce ho vseh šest let pridno deloval, težko izvrši vse svoje naloge, Najprej pride na vrslo pogodba med Avstrijo iu Ogersko, da se določi, koliko skupnih Iroškov za vojaštvo itd. nosi vsaka država. Sedaj so plačevali Ogri okroglih lil)«; skupnih Imškov, Avstrija pa okroglih 70",), pri leni je pa imela Ogerska vedno vtč besede, navadno vsaj za 70",; a naša polovica le za :i0",;. (Smoli! Tako je i) /jod-načili .;>• mora veljava obeh držav tudi v prispevkih za skupno korist. Naši prora.iuii kažejo že nekaj let preostanke v uenaruicali, iu sicer nekaj milijonov, ki se pa hranijo za čas potrebe, za vojsko itd. Državni zbor mora skiheli, da se dohodki na kak način pomimže, ne da hi se nalagala davkoplačevalcem večja bremena. To se pa zgodi s (i-m, da se veliki kapilal ohdači. Sedanje razmerje ni pravično, če plačuje kmetovalec davek od zemljišča, katero h trudom obdeluje in mu komaj toliko nosi, da preživi sebe in mojo družino, zahteva plavil'me I, da se precej visoko ohdači nakopičeni kapital, ki raMe brez \:akega liuda kapitalistov. Ko se pomnožijo dohodki, naj dobijo tudi posamezne dežele vsaka svojo olajšao iu iM.lpuro ter ,U potem odpadejo razne iloklade, ki diždu in ljudstvo laku tarejo, —¦ Že od novega o.-ehuega dohoduin-skcjia davka, od katerega pridejo 1! milijoni v korist deželam, hi pripadlo ua Goriško kakih JO :J0.IKM) gld„ pozneje pa ho dohodek raslel iu tako tudi podpora vsaki deželi. Dalje ima skrbeli državni /bor za prometne zveze med posameznimi deželami in kraljestvi. Sedanje zveze kij preslabe in pomanjkljive, zk.sli v naši deželi. To se pa zboljša Z vipavsko železnico, ki se pozneje podaljša do Postojne ali Logatca, in z drugo zvezo po Soški dolini s Koroško iu Dunajem. Ako se /gradi bohinj-ka železnica, se bo gradila tudi postranska do Kobarida. Dižavni zbor ima dalje rešili delavsko ali socijalno vprašinje, da se vpelje določen čas za de o. dovoljna plača. t\,\ bodo delale žcil- ske li o svojem času v tovarnah, da otroci sploh lic pridejo v lova iške delavce naj me; a ne samo za se poskrbi, temveč tudi za delavce na kmetih. Kmetovalcu se mora oporno* i, pa bo pomagano tudi delavcu; do«lej se je vlada zanj malo brigala. Dandanes ima kmetovalce tako male dohodke, d.i komaj sam živi in da niti mislili ne more na to, da bi svojim delavcem poboljšal plačilo. Prav čudne razmere pa so pri nas na (loriski-m, deloma so v Istri in Dalmaciji, da gospodarji kmetij oddajajo cela zemljišča l:;» kozvanim kulonum ter le nekateri na pr\ nečuven način izžemajo. llaziuerjo med nekaterimi gospodarji in koloni je neznosno. Druge socijalno reforme hi bile potrebne, da se uredi bogatim založnikom, konfekcijonar-jem, njih delokrog, da ne bodo vničevali malih obrtnikov. Večkrat so prigodi, d.i lastniki tovarn kupčujejo s perilom, obleko, klobuki, poleg tega pa imajo tovarno za druge obiti, torej eden vse, drugi nič. To .se mora pre-meiiili, vsakemu se mora p.isliti, da žiu in vsi naj delajo. Sedanja šola obstoji že kakih 30 let; a slišijo se pritožbe od raznih siranij. Eni pravijo, da sedanja postava ne daje prave gotovosti, da se morejo otroci vzgojevati na verski podlagi. No, pri nas se ne moremo pritoževati! Naše iiCitcljstvo pozna svojo dolžnost in jo vestno izpolnnjejo. (Kaplan Knavs pritrjuje: Ilcsje! V resnici versko šolo imamo!) Niso pa vsi in povsod zadovoljni z novo šolo; nekaterim je predraga, drugi tožijo da kmetu škoduje, ker mu vzame, otroke, ki bi lahko že delali na polju. Nemška kat. stranka zahteva, da se šola premeni v versko šolo. Stroški za šolo so res velikanski, zlasti v deželah, kjer okraji šole vzdržujejo, kal:or na Goriškem, dočim imajo na Kranjskem in drugod deželni šolski zalog. Kep pa ima dr- žava največjo korist in dobitek od tega, če je šola dobra, delovali moramo na to, da država prevzame ljudsko šolo v svojo skrb ali pa nuj si prizadevajo državni in deželni poslanci, da dobi šolo tudi naša dežela v oskrbo. (liani slov, kršč. nar. zvezo se bodo v drž. zboru poganjali, da cerkev ohrani iu pridobi svojo prostost. Da se ne hode (ako godilo kot n. pr. v Trstu; tam so nastopili ljudje, ki nimajo nikake pravice se vtikali v cerkvene zadeve, zoper slovensko propoved v stolni cerkvi ter tako dolgo niso mirovali, da se je cerkvena oblast zaradi ljubega miru udala iu preložili propoved iz slolue v cerkev sv. Antona. Po tem činu so poslali nasprotniki še bolj drzni in so zahtevali, dn ho prepove sveti misijnn pri sv. Anionu; no, državna oblast se je. izrazila, da ne more jamčili za mir, iu lako je bil hv, iiiisijon prepovedan. Ni nam treba iskali izgledov daleč, imamo dosti lakih dejstev prav blizu, piav med nami. Nekateri gospodje hi radi I tikaj cerkev v političnem duhu premenili (Inku jnl), ljudje, ki niso za lo poklicani, zahtevajo od višje cerkvene ohlusli, naj proslavi lega nli onega duhovnika, ker jim ni všeč; v cerkvi naj ho duhovnik gospodar, drugi pa, nuj si že hode miuucipij, ali višje osebe, nimajo nobene pravice (dobro!). Našega višjega cerkvenega pastirju, ki se nikakor ne havi s politiko, ki ljubi vse svoje ovčiee, spravili so s lakim ravnanjem nekateri gospodje v žalosten položaj, v katerem se dandanes nahaja ; tega pač uikdo odobravati ne moro. Duhovnik je od nekdaj najboljši prijatelj iu dobrotnik zlasti zatiranega ljudstva; pred Mi, ko je pri nas Slovencih narodna zavest bila mi nizki stopinji, so prav duhovniki največ pisali iu razširjali knjige, podučevali in svetovali so v gospodarskem pogledu, stali so ua čelu narodnega gibanja, sedaj pa se potegujejo za socijalno reforme. Duhovnik je v najbližji dotiki z ljudstvom, on koristi na vse strani zlasti dandanes, ko je silne pomoči treba revežem; kdo pa se prej usmili revežev kol sv. cerkev 'i V lo pa je potrebno, da je cerkev svobodna in ne v odvisnosti od posvetnih oblastnikov. Ako se izvrše prvi koraki do zboljšanja, da se namreč Karodi pomirijo, da se šola zboljša, da se cerkvi zagotovi prostost, da se urode gospodarske stvari in socijalno reforme, videlo se bode npilno blagostanje v državi. Nekaj pa upamo doseči, ker vlada proti drž. zboru ne more vladali iu posluževali se mora večine, ki je nam prijazna. — Premotili se morajo tudi razmere pri nas (lako je); po-slave naj se izvršujejo tudi od za lo postavljenih oseb nasproti ljudstvu, ker so tudi od ljudstva zahteva strogo ravnanje po postavah; v goriškem meslu se pravice, po postavi za-itmOene, p-emalo spoštujejo (Klici: nič!).— > navaja g. go-vui-nik dva izgleda o nepo-• ••ivnoir- "gni:"iJ od strani goriškega magistrata, ki sta pa našim cenj. čitateljem že znana. — Proti koncu pravi g. govornik: »Naš narod slovenski je bil vedno udan vladarjem, zvest domovini in je v vsaki nevarnosti podpira! državo z denarjem, s krvjo; zahtevali sme torej, da ga država brani besnečih sosedov. Dragi moji volilci! V zadnjem času nemirnih liomalij sle se izredno lepo vedli, zatajevali sle se in bili povsod pohlevni in dostojni, na ta način sle si pridobili in si morale pridobiti spoštovanje celo nasprotnika. Jaz pa sem ponosen in si štejem v veliko časi, da sem poslanec takega naroda*. (Burno odobravanje, ploskanje in ži-vio-kliei). Ko se je viharno odobravanje nekoliko poleglo, vstane g. predsednik prof. Ucrbuč ter pozove zborovalce z ozirotn na lo, da se g. drž. poslanec toliko trudi za svoj narod in ker se po vsakem poročanju kakega, poslanca vpraša, je li narod ž njim zadovoljen, kav pa se je danes videlo s pogostim burnim odobravanjem, zalo kar vabi shod, da v priznanje in v izraz zaimanja zakličejo g. poslancu: ,Bog ga živi!" (Zgodi so in dolgo se razlegajo živahni klici: Bog živi našega drž. poslanca dr, Gregorčiča!) K besedi se oglasi šentpeterski kaplan č. g. Knavs, M so v navduSoncm' In od prisotnega občinstva burno odobravunom govoru posluvi na stališče zastopnika dolnvcov. (J. govornik navnja več izgledov o zatiranju in izsesuvanju vseh telesnih moftij tovarniškega delavca, ki za malenkostno plačilo toliko dola, da zanoimuja celo svojo duSno in ohiloijskc dolžnosti, ki so Irudi lo za lo, du si polnijo Irohiiho iu žepu bogati fcidjo, on pa nitmi priliko niti občovnti h svojimi olrocl, vsled česar njih Izreju strašno trpi in so popačijo. G. Kilav« govori tudi o kmečkih delavcih iu sploh o kmetovalcu, katerega nesramna konkurenca žilnih in drugih kuočo-vnlcev čedalje bolj uničuje. Nadalje pravi g. govornik, du naj ho naši poslanci Iu tmloh kršč. soeijaliHli potegujejo za zavarovanje delavcev od hI rani države. Poleni govori o ku-pitulizinu, o žitnih in drugih borzah iu bankah ter izraža željo, da se ulični zavodi kolikor možno visoko obdučijo, ;,a kmetovalca pu naj po snujejo zadruge iu posojilnico, Tudi Iu g. govornik je govoril Iz Hren v hitu in pokazal h leni, d.i dobro pozna uoi/nosno razmero ubogih delavcev iu roti gg, drž. poslance, nuj lom Hiroiimkom izjioHluJejo pomoči lor ho ravnajo strogo po krač, socljul-ueiii programu, katerega ho ih?,i tudi slov, kršč, nar, zveza. (Dolgotrajni dobro- i» Mvlo-klici). Na lo povzame besedo g, deželni poslanec in odbornik dr. T umu. Za hi kratek, a jedrnat, iu muidiišcu govor imamo komaj besed. Ako le rečemo, da je vsili) prisotnim prav iz srca govoril, da jo lu pred poldrugi lisoč broječim narodom odkril misli, ki mm že davno leže, n ni bilo priliko, duli jih v javnosl, s tem povemo dosti. li. dr. Turna se ne združuje povsem s pč. g. posl. dr. Gregorčičem, ko jč, rekel, da smo Slovenci miren in pohleven narod. Mirni smo, ker moramo bili, ali tudi mi imamo kri v žilah, kakor naši kričeči sosedje (živio! burno ploskanje), imamo čuteče in vroče srce za blagor svoje domovine. Nikdo ne more zahtevali od prostega naroda, da pozna vse postave, vse paragrafe kazenskega in civilnopravdnega zakona, to se more zahtevati od odvetnikov in c. kr. uradnikov, nikakor pa no od prostega ljudstva. Prav lo, ker ne pozna naš narod vseh na-taučnoslij raznih paragrafov, je bilo krivo, da so naši mladeniči morali vklenjeni in v spremstvu oborožene moči v zapor kol razbojniki. (Glasni klici ogorčenja. Vladni komisar opominja g. govorniku, da nuj nikar ue nadaljuje v tem tonu.) Zbrali smo so tu, da izražamo svojo želje, da položimo g. drž.* poslancu, kateri nuj nam izposlujo, da se krivice odpravijo (dobro! burno ploskanje, tako je!), lu smo zbrani, tla branimo svojo čast (zopet opomin vladnega zastopnika). G. govornik vnovič prolestuje proti postopanju vlad. komisarja in reče, da nam bole. tudi pri shodih mašili usta, ko tolike množice tu zbranega ljudstva hočejo dali le oduška svojemu žaljenemu srcu in žaljeni časti ter prosili g. poslanca, da se potegne zanje, (ker je vlad. »asi, g. Prinzig zopet posegel vmes, nastal je na dvorišču silen hrup in klici: »naprej" in »dobroP) G. dež. poslanec je prešel na to rt gospodarsko vprašanje, govoril je o samopomoči slovenskega naroda, Pri tem oporeka g. govornik predgo-vorniku, da naj se začno splošni boj proti kapitalu. Prav kapital moramo zbirali, seveda naj bo isli v naših rokah. Govoril jo v zadrugah; o posojilnicah, o varčnosti in treznosti. (Navedel je tudi več zgledov, zlasti ra kak način so obogateli judje, ki' so pred 200 loti bivali v židovskih getih prav siromašno itd.). Slovenci naj se tued seboj ljubimo, združujmo se in držimo se "povsod in vedno gesla: »Svoji k svojitn l"; (Odobravanja kar ni hotelo biti konce). ' "' ' '' Predsednik je zahvalil vse tri govornike (viharni: živili!), zahvalil pa tudi zborovalce, ki so se ves čas tako uzorno vedli, izrazil svoje veselje, da so se zbrali pod narodno trobojnico, ki je okrašena tudi s črno-rme-nimi trakovi, ki so znak.naše neomahljive udanosti do presv. cesarja, kateremu zakliča trikratni: Žtviol In zagrmelo je po dvorišču in po vasi, kakor iz enega grla ! Po zborovanju so nas zabavali vrlojbski in ddmači pevci z naudnšenimi narodnimi pesmimi, gg. poslanci in draga inteligencija pa oo ostali 5e »iafcaj časa pri Caši vina, kjer so se vrstili govori in napitnice, povdarjajoče slogo med vsemi Slovenci. Posebno znamenita je bila napitnica c. g. K na vsa, ki je dejal, da danes smo goriški Slovenci združeni vsi pod eno samo zastavo, pod vodstvom ljubljenega voditelja dr. Gregorčiča. Naglasa, da je nehal razpor med „Sočo" in ..P. L.", da priemike ne bodi več, kajti treba nam je popolne složnosti (živahno pritrjevanje), ki je tudi povsem mogoča, kajti oseba voditelja dr. Gregorčiča je porok vsem, da tudi posvetna inteligencija na Goriškem, obrana v tem taborju, ne bo nikdar gojila teženj, ki bi bile sv. veri nasprotne. — Napil je dr. Gregorčiču. — Veleč. g. dr. A. G. je odgovoril na kratko in zagotovil predgovornika, da je resnično, kar je govoril. NuSa posvetna inteligenca je z nami enega srca, enega duha. Vsi črni oblaki ao so razpršili, složni smo, kakor je neobhodno potrebno, — živela in cvela taka sloga med nami! — (Sledilo je živahno pritrjevanje). Tak6 ao je vrSil t.« shod v prijaznem narodnem Št, Petru tik Gorice, kjer ftupa-nuje ekscelenca grof Franc Goronini. — Ves Št, Peter jo bil okrašen z zastavami, narodnimi in cesarskimi. — In vse se je izvršilo v najlepšem redu, vse je z oduševljenjem pritrjevalo: Le pustite, naj kričijo, Nuj razsajajo, norijo, DOPISI. Iz Gorice. — Za velikonočne prnznike sem se podal na povabilo nekega pospoda, da naj ga obiščem, v Mimik. Na veliko soboto zjutraj se odpeljem z goriškega kolodvora v Korrnin. Tam me je pa skrbelo, ker ne znam italijnnski, kako boni izhajal s svojo slovenščino. V Gorici sem slišal namreč govoriti, da je bilo v »Corrierc* natisneno, da se v Konninu nič ne dobi, ako se ne zahteva italijanski, Po3tal sem lačen in žejen. Premišljujem torej, kaj naj storim tu v laSkem Konninu. Naposled le stopim v neko krčmo, kjer so mi sicer na slovenski pozdrav odgovorili z ,.bon giorno", a jedi in pijače sem pa dobil tudi na slovensko zahtevanje, pri tem sem pa mislil: saj ni res, kar piše »Corriere", jaz dobim za denar vsega zadosti, čeprav ne znam laski. — Napotil sem se dalje p;oti Brazzanu, med potjo sem si ogledal mestu, kjer sla dva slov. fanta iz Mimika naklestila »junaške, mirne" Italijane iz Brazzana. — O dogodku samem je pisala svoječasno tudi ,Soča". — Enega teh fantov sem pozneje videl v Mirniku, glavo je imel še ved:io obvezano. Od tega junaškega bojišča sem jo mahal skozi Dolenje v Mirnik, kjer sem se ustavil pri tamošnjem »famoso vicario*, kakor ga »Corriere* imenuje, kateri me je prav prijazno sprejel. V Mirniku sem čul pri sv. maši tako lepo ubrano petje, da sem se čudil, kako se more kaj takega slišati na deželi, posebno ob državni meji. Pozneje sem slišal tudi narodno petje istega zbora in moram reči, da ni enakega pevskega zbora daleč na okrog. Dal Bog, da bi pevci zanaprej tako napredovali kot do zdaj in da bi se ne kalila sloga med zborom. Da ne pretiravam o izurjenosti teh pevcev, se je lahke vsakdo prepričal na drugi velikonočni praunik pri sv. maSi pri D. M. na jezeru nad Golim brdoni, podružnici mirniške kuracije, kamor je prišlo ljudstva iz Brd po tri ure daleč, pa tudi je prišlo mnogo Slovencev iz Benečije. Pelje pa je vsakdo hvalil. Dragi mir-niSki pevci, le tako naprej, v časi sebi in slovenskemu narodu. Tudi v dragih stvareh Mirničani napredujejo. Tako so lansko leto napravili nov zvon v omenjeni cerkvi nad Golim brdom za 600 gld., kateri denar se je nabral po milodarih, deloma tudi z onstran meje. Ljudstvo je popolnoma zadovoljno s to napravo, ni pa resnica, kakor poroča »Corriere*, da je radi tega nastal prepir. Ako kdo ni zadovoljen v tej zadevi, tega pa ni najmanje kriv «famoso vicario*, pač pa zalega »Lega Nazionale" v Ločniku, ki bi rada tudi slov. občino Mimik na državni meji dobila v svoje kremplje, toda ne bo se ji posrečilo. Ker pa ne more v narodnem oziru Škodovati, pa se maščuje na ta način, da se znaša nad za blagor občine delujočimi možmi in ovira njih delovanje. Za sedaj bodi dovelj, ko pojdem drugič tja, Vam pa, gosp. urednik, zopet kaj sporočim, če bo kaj zanimivega. _____ Popotnik. Sv. Lucija na. Mosta, dne 9t. aprila. — Tudi naša vas je pokazala včeraj, ko smo imeli tukaj semenj, da se hoče pridružiti za- , vedni slovenski Goriški, ki sije postavila za svoje prvo načelo, osvoboditi se na vsej črti gospodarskih spon naših nasprotnikov in uve- I ljaviti povsod geslo: ,Svoji k svojim". Več rodoljubnih mladeniče* je prigovarjalo nekaterim še nezavednim ljudem, ka-koršnih je bilo, hvala Bogu, prav malo, naj kupujejo le pri domačih trgovcih in naj ne polnijo žepu nosim nasprotnikom, ki potenj, kakor je pokazala nedavna preteklost v svoji oholosti, preširnosti in z našim denarjem blatijo naše najsvetejše svetinje. NaSe ljudstvo je kmalu razumelo, za kaj se gre in j? radovoljno in po svojem lastnem nagibu obrnilo hrbet nasprotnim in se poslu- I žilo pri svojih trgovcih. Srce mora vsakemu rodoljubu vzdrhteti videčemu, kako se vže priprosto ljudstvo zaveda svojih narodnih pravic in dolžnostij. Umevno je, da niso imeli prej imenovani mladeniči mnogo opravka, ker je ljudstvo samo in brez prigovarjanja obračalo hrbet .tujcem*. Kjer sta se le dva tudi priprostu kmeta sešla, govorila sta v | sedanjih homatijah na Goriškem, ter marsikje ti je donela na uho ogorčena, trpka beseda, radi nesramnega postopanja naših so-vragov, a posebno še radi ncčuvene pristra-nosti onih krogov, ki so v prvi vrsti poklicani ščititi najprimilivnišc pravice vseh dr-ža"ljanov brez razlike narodnosti. Naši nasprotniki bi lahko spoznali, kako spoštuje naSo ljudstvo take trgovce, ki z nami čutijo. Dalo so jo ii. pr. častno zadoščenje gosp. trvovcu Možclu, ki je vzlic groznemu pritisku ottul mož-beseda pri volilvi v veleposestvu in o kojem smo prepričani, da ostane tudi nadalje. Dragi rojaki, posiopajmo povsod jednako in dosledno —konočna zmaga, mora bili naša! Mostar. Al Tolmina. — Snovanje kupčijskepa in obrtnijskoga društva v Gorici, združeno s potrebno denarno posojilnico, kakor tudi slovenski špediter gosp. G.išpar Hvalic v ulici Morelli št. 12, g>Ho: »svoji k svojim" in vse gibanje in delovanje v tem smislu, bodi vsestransko, stvarno in vslrajno in Bog blagoslovi nnše pošteno delo nam in ljubemu narodu v korist in ponos. Vsa čast v tem oziru vrlim Vipavcem! Bog Vas živi! Tudi un Tolminskem bi bilo želeti v tem smislu izdatnejšega preobrata. Slovonci-rojaki na Tolminskem na delo! Ne morem drugače, nego, da omenim pri tej priložnosti malo zgodbico v Tolminu. Bilo je za časa dr. Tamara in comp. vladanja, ko se je nekaj italijanskih družin zaklelo proti Slovencem, nič v Tolminu kupovali, nego pri svojih bratih — Italijanih v Gorici, Jaz jim tolko ne zamerim, akoravno mej nami žive in so z našim denarjem plačani, kajti, ako mi stremimo po geslu: .svoji k svojim", moram to tudi drugim pripustili *). čast pa narodnim uradnikom, notarjem, advokatom in drugim, ki se niso pustili od nasprotnikov okužiti, nego denar, kojega pri nas zaslužijo, pusle tudi mej nami. Oni že davno izpolnujejo geslo: .svoji k svojim" ter utrjujejo ob jcdiiem s tem dobre mejse-bojne odnošajc, ljubezen in spoštovanje. Bog jih živi! Tominska trgovka. Iz Tolmina. Udeležba občnega zbora .Sadjarskega društva* v Tolminu dne 25. aprila 1897. je bila še precejšnja, a mislilo in nadejalo se je vendar še večje. Občinska dvorana je bila skoraj polna. Prišli so k zborovanju tudi nckoji odduljniši čč. gg., kakor: E. Klavžar iz Gorice, nadučitelj Zega iz Kanala, Nikolaj Kocijančič, župnik iz Roč. Dnevni red se je vršil, kakor je bilo priobčeno. G. predsednik pozdravi navzoče kmetovalce. Blagajnik poroča, da je društvo imelo v dobi 3 let prilično okroglih 500 gld. dohodkov in 650 gld. stroškov, koji primanjkljaj se pokrije, ako se zaostalo društ-venino poterja, za nada.i:- stroške, ki jih povzroča obsežna drevesnica, se nadeja in pričakuje društvo zopelne državne podpore. Tajnikovo poročilo je bilo obširno in na željo nekojih gg. društvenikov se priobči v .Gospodarskem listu* in »Primorcu". Četrta točka dnevnega reda (poučni govori, predlogi in nasveti) je bila ics poučna in živahna. Tu so govorili o važnosti sadjereje in velikem pomenu .Sadjarskega društva" čč. gg. župnik Nikolaj Kocjančič, nadučitelj Zega, E. Klavžar, dr. Karol Triller, Štefan Božič iz Klavž pri Podmelci, Andrej Vrtovec i. dr. Skoraj vsi govorniki so končali svoje poučne in nauduSevalne govore, da naj se kmetovalci krepko oklenejo delujočega in koristnega .Sadjarskega društva". Na to se je uvolii per aclam. za 3 letno dobo zopet stari odbor. Konecno smo si šli ogledat društveno drevesnico, ki je jako lepo urejena, da jo je vsakdo pohvalil. Tu jo plapolala slovenska zastava z zlatim napisom: »Polje Edinosti" —pomemben napis, kdor ga hoče raidmeti. Po triurnem zborovanju v občinski dvorani *mo se v dre- *) Nam se pa zdi, da ni tako nedolžno tako ravnanje! Ako pridejo uradniki na slovensko zemljo služit si kruha in se potem vedejo lnk6, kakor pravite, smatramo njib ravnanje za drzno taljenje naroda, med katerim žive! — Uredništvo. vesnict rnzredrirf in okrepčali t. «-čkom dobre pive. O nekojih važnih preitivr!h prihodnjič. Gorjansko 26. aprila. — V nedeljo 2. maja priredi tukajšnje bralno društvo »Narodni dom" velikansko veselico. Prvikrat po zadnjih letošnjih dogodkih se pojavi istega dne narodna probujenost na kršnem Krasu. Obljubila se je udeležba iz vseh bližnjih krajev. Tudi nekatera društva se skupno udeleže veselice, — omenimo le nabrežinske slavčfce. I mili bratje iz Trsta nas poselijo. Gorjansko se isti dan za dostojen sprejem gostov praznično odene v narodne barve, takozvane .bandiere rnssc*. Torej vojaki od blizu in daleč, na veselo svidenje na narodnem prazniku v Gorjanskem v nedeljo dne. 9. maja. Jj5 Baske doline, 12. aprila. — Velikim veseljem sem čitul v zadnji .Soči*, da se snuje »Obrtno in trgovsko društvo* v Gorici; to bi bil prvi korak k gospodarskemu osa-mosvojenju goriških Sbvencev, kar bi imelo za posledico, da bi prišli ilo tiste velj;.ve, katera nam gre po naši dvetretjinski večini. Dal Bog, da bi se ta lepa misel že enkrat uresničila in bi postala iz besed dejanja. Da so za obstanek in razvoj takega društva vsi pogoji tu, o tem menda ne bo dvomil nihče, komur so razmere naše dežele znane. Treba je edino razumnih, sposobnih in pozitivno delavnih mož. D.i je takih mož v Gorici dosti, je gotovo, in menda bodo ti možje ludi pripravljeni sodelovati pri društvu, katero naj bi bila kakor zvezda-danicu na poti k boljši bodočnosti nešega naroda na Goriškem. — Z ozirom na šesti odstavek v uvodnem članku zadnje .Sočo", da bode naloga novega društva preskrbeli na eden ali drugi način veliko zalogo kolonijalncga blaga, trgovino z železnino in drogerijo ter par malih obrtnikov, teh slednjič pač ne bo težko dobili, z velikimi trgovci ne pojde lahko, ali bolje, teh ne bo kmalu dobiti. Nastane toraj vprašanje, kako pridemo preko te zapreke, ter dobimo slov. zalogo koloni-jalnega blaga, žele/.nine in drogerije v Gorici? Po mojem mnenju bi so dalo to naj-laglje doseči s tem, da se osnuje za vsako tu omenjenih strok posehe delniško društvo, katerih naj bi vsaka izdala toliko delnic po 100 gld., kolikor bi bilo treba za u.ilanovilev (lotit ne trgovine. Uverjen sem, da bi na ta način dobili zadosten kapital, s kojiin bi mogla uspevati ta društva.*) Ako bi se kazala potreba, ustanovila bi se seveda še druga podobna društva. Tako n. pr. za galanterijsko blago, za inanufakliirno blago na debelo, kakor ima sedaj samo žid Marpurgo itd. Nekaj delnic bi pokupila gotovo županstva, nekaj posojilnice, a večino bi mogli pokupiti seveda zasebniki. Ker bi se denar v delnicah seveda bolje obrestoval kakor v hranilnicah, treba bi bilo samo uprizoriti agitacijo in ljudstvo bi pokupilo delnice. Mogoče utegne kdo reči i čemu bi se ustanovilo za vsako stroko posebej društvo, tnari naj se ustanovi deln. društvo za vse stroke? Odgovor na to vprašanje je lahek: Če imamo mi Slovenci eno veliko trgovino, imamo samo en glas, če imamo pet manjših imamo pet glasov! Izgovor, da bi taka delniška društva škodovala slov. trgovcem v Gorici, bi ne bil uteiiiljen, ker bi bil namen teh društev le trgovina na debelo in v onih strokah, v katerih bi ne bilo drugih trgovcev slov. narodnosti. Sicer bi se pa lahko poleg tega tudi drugi Slovenci ustanovili v Gorici, ker bi se jim od t-lrani društev pač ne bilo bati konkurence. Ko bi pa bilo v Gorici dosti drugih trgovcev, bi se delniška društva seveda lahko razšla. Zatorej naj bi se v Gorici takoj ustanovili trije odbori (kolonijalno blago, železnino, drogerijo), kateri naj bi vsak z;ise določili, koliko kapitala bi trebalo za dotično trgovino, da bi tispevda. potem naj bi se poslalo do vseh duhovnikov, županstev in drugih rodoljubov vprašanje, koliko delnic po 10-100 gld. bi bilo mogoče oddati v dotičnetn kraju. Na tak način bi se dalo najhitreje zvedeti, ali bi to misel bilo možno realizovati ali ne? Mogoče se vidi marsikomu ves moj načrt naiven in predlog smešen. Bodi si! Slomšek je pisal: za narod malo govoriti, veliko delati, vse pretrpeti. NaSe geslo pa bodi: Bog in narod! —n.— (Dostavek: Mi smo načelno proti delni š k i m d r u ž b a m. Pač pa naj novo društvo skrbi za trgovski in obrtni naraščaj. Ako društvo doseže v enem letu le toliko, da bodo sedanji slov. trgovci in obrtniki v Gorici dobro delali, da se bodo Slovenci pri njih posluževali, dovolj bo! Za vino, pivo, žito, meko, otrobi, sol, posodje, papir itd. imamo trgovce, da Slovencem ni treba drugih iskati. Organizacija mora pripomoči, da slovenski odjemalci storijo v tem oziru svojo dolžnost — seveda tudi trgovci! Ob enem *) Potrebnega kapitala je med Slovenci dovolj, ludi spOMobnih ljudij bi bilo, le podjetnost << prave. Zdaj pa, ko se snuje organizacija naroda v celi deleli, se bn marsikdo upal začeti s podjetji, ki bodo morala uspevali, Ured. pa naj b! društvo iskalo sposobnih mož, ki olvorijo v Gorici velike trgovine s kolonijah, železnino in drogerijami. Ako jih ni v Gorici, se dobe v Trsiu ali v Ljubljani! — In vse to se /godi, se mora zgodili! P«odoljubi na deželi naj ustanavljajo že zdaj v vsakem večjem kraju agitacijske odbore! — U r e d n.) Deroače in razne novice. Čudež! — Zadnja .Soča* ni bila zaplenjena, ne prva in seveda ne druga izdaja. Pa pravijo, da se ne gode več čudež: na svetu! — Tudi predzadnjo številko »Primorca* je doletela tolika čast, zadnje pa že ne več, kajti zaplenjena je bila radi sestavka, kako so bili Solkanci počaščeni pred palačo grofice Liris. — Toda državni pravdnik V i d u i i c ii štr nadaljuje tudi s tožbo proti nam; jako smo radovedni, ali so deležni tudi kateri drugi časopisi tolike pazljivosti našega državnega pravdnika! Najbrže da ne! Osebne vesti. -- Gosp. Anton Brezo v n i k, učitelj v Vojniku na Štajerskem, znani pisatelj in neutrudno delavni rodoljub, katerega so celjski Germani zlasti zadnje mesece neprestano preganjali in ovajali. ker pri volitvah ni držal križem rok, je na svojo prošnjo radi bolelmosti umirovljen. Ministerijalni tajnik v finančnem inini-sterstvu g. dr. Vladimir G I o b o č n i k pl. S o r o d o 1 s k i je imenovan višjim liuaiičiiiin svetnikom v istem ministerstvu. Častnim članom je izvolilo telovadno društvo .Prvaški Sokol" veleč. g. dr. Gustava G r e g o r i n a. Čestibtmo! Deželni odbor. — Deželnega glavarja namestnik kot predsednik deželnega odbora, je bit doslej dr. Verzegn.is.si: k<-r je tu zdaj državni poslanec, je prepustil svojo čast dr. 1'ajcrjii. Doslej ta ui maral za Luko čast, ker je vedno imel pred očmi le pravo pred-sednišlvo in deždno glavarstvo. Dunajski glas. Dunajski ugledni dnevnik .Deutsches Voiksblalt" se je bavil z razmerami na Goriškem in zapisal med drugim tudi te besede, (katere ponatiskiijemo iz »Edinosti"): »Dvorni svetnik Uosi/.io je le po imenu voditelj okrajnega glavarstva goriškega, prava upravitelju sta okrajni komisar Piiiuig in visi policijski komisar Coritiu; tudi župan Veiuili ima tu pa tam mogočno besedo. Večkrat je bilo že dokazano, kakov palrijol da je ta dr. Ventili; danes naj povem še najnovejšo do-godbico. Nadobudni in mnogo ob lujnči sin županov, J t a 1 o, predstaviti Iti se bil moral minolcg.i tedna naborni komisiji. Toda predložil je zdravniško spričevalo, tla radi bolezni ne more priti pred komisijo. Njegova bolezen je morala res bili silno huda, kajti mogel je celo n.i kolesu zdrdrati v Furlaiiijo*. Prede jim, prede! - Šele začetek je, ali že trepetajo in zdihujejo: .Kaj bo, kaj bo, ako pojde tako naprej!" —• Iteveži ne vedo, da v par letih bo organizacija Slovencev popolna in tedaj bo konec razmeram, ko smo Slovenci redili gade na svojih prsih. Znani laški trgovci imajo že "daj skoro prazne štacune, da s strahom gledajo v prihodnost, zlasti oni, ki imajo otroke, dočim Slovenci delajo vsak za tri. Da, da, nasprotniki si lahko dcKI.imujejo: !>b Geister, die wir gonifeti...., ti nas umore. Mi Slovenci lunu nismo krivi. V torek so šli v deputaciji k namestniku v Trst li-Ie: dr. Vcnuti, dr. ilraziadio, dr. Bramo, Kurner,... Braidnlli in Salvaterra, in sicer v imenu mesta in kupeijskc zbornice, da mu položijo »tristi coudizioni nelle qua!i ora versa il noslro paesc" (žalostne odnošajc. v katerih se nahaja zdaj naše mesto). Namestnik jih je ljubeznivo sprejel in obljubil pomoči (?) - Mi smo zelo radovedni, kaj naj namestnik še stori za Lahe! Ali oo oni silil Slovence, da bodo nosili novcev Lahom, kakor so jih doslej?! O tej deputaciji je pisal , Piccnlo" tako-Ie: »Vedremo a che approdcranno ijueste prime pratiche, alle tpiali cerlamenle altre seguiraiuio, giarche se si va avanli di questo passo, eol regno del terrore inaugurato da questi insensati, si finira. con ti na rovi na generale anehe dal lato e c o n o m i c o. Qni noti verranno piu forc-stieri, nei villaggi non si roehera. piu iiessuno, se ne risenlirnno gli affari, le impnste. tntto". Ne, tako hudo ne bo! Ne bo splošnega poloma v trgovini, niti ne bo trpela okolica, niti davkov ne bo manj, marveč trgovina ostane dosedanja, le trgovci se zamenijo, t. j. namesto Lahov bodo Slovenci: davkov ne bodo plačevali Lahi, ampak Slovenci; za okolico naj se Lahoni nič ne boje, kajti ista ne bo nil trpela, ako Lahoni ne bodo hodili izzival in žalit! Mesto njih bodo hodili Slovenci kajti pri Lahih bo pela žalostna — „niente polente!" Pri nas je korajža, pri vas pa — strah! .Sentim Ha* je svoječasno rotila laške svoje pristaše, naj ničesar ne kupijo pri Slovencih in sploh jim ne dajo zaslužka, isti list pa je pozabil omeniti — da naj laški trgovci tudi naših ljudi ne vabijo s svoje prodajal-nice, kar pa vedno delajo. Pred nekimi dnevi vabil je trgovec Ventili v ulici proti Soškemu mostu na% silen način Slovenca štef. Lipi-cerja iz Šmartnega v svojo prodajalnico, a mož pa je dober narodnjak, in se je le malo pošalil z lačnim Lahom ter od?el svojo pot. Goričniii »med svojimi brati". -V dopisu od laške meje v zadnji štovilki smo sporočili, kako so Korminci pretepli Goričane, ker so ti kričali ,W. 11 a 1 i a". TržaSka .Sera" od sobote je vse natančno opisala, le onih veSeizdajskih klicev ni hotela razkriii. Imenovala je ludi osebe, — Doslej še ni bil pretepen ni jed en laški Goričan, ko je Sel med Slovence, toda Furlani so jih hudo naklestili. — Kaj spričujc ta neovržna resnica?! Vsemu so kriti Slovenci! -~ Tudi okrajno glavarstvo v Gradišču je prepovedalo vse javne plese v okraju. »Corriere* ve tudi že razlog tej prepovedi; pravi namreč, da nekateri pijani Slovenci so razsajali na železniški postaji v Zdravščini in zato je zdaj kaznovana vsa Furlanija! Evo, s kakšnimi življi se nam je bojevati ! Pa pravijo, da Slovenci nimamo vzrokov za pritoževanje! Itcncgfttstvo množi lasi o število v Gorici, kedur to preneha, bo konec labonskt gloriji! — Poznamo tri brate Štekarje v Gorici; dva sla dobra Slovenca, tretji pa je zagrizen Lahon, ki pošilja seveda tudi otroke v l.ško šolo. Stanuje v via del Bosco št. 5. Keklitiuc Je treba! -— Neki Slovenec je prinesel v sredo v „Goriško ljudsko posojilnico" 1000 gld., katere je imel prej v tujem zavodu; čitul je opomin v zadnji »Soči* in priskočil narodnemu zavodu na pomoč s tisočakom ! — Vsak zaveden Slovenec naj ga posnema! Brlcein na znanje. — Na ribjem trgu prodaja neki Blaž Viri obleko; stanuje v via del Bosco St. 5. Prodaja blago večinoma Bricem. Ali on ima vedno v tistih .Mostri di scl.il'!* Zalo ne zasluži, da živi od Slovencev ! Pozor nanj! Trgovca z j^stvinami G r i 1 a v ulici sv. Klare ste se že precej oklenili, ali Se vse premalo; še veliko njih zahaja drugam! Vsi k Grilu! Kruh kupujte pri peki. Skotjancu zraven soškega mosta! — Vsak zaveden Bric bodi agitator! Preiskave. -- Na vesti v „Soči" in »Primorcu" o raznih napadih na .Slovence je začelo preiskavuti državno pruvduištvu. Ver raj so bili namreč preslišani v Gorici tudi oni Opatjesi lei, kateri so bili napadeni 5. t. m. mi Tržaški cesti. .Edinost* o «esltt .Stoji k svojim*. ~ Nam so nekalerniki v Gorici /umerjali, kedur smo sprejeli kak glas iz občinstvu, ki je opominjal tudi trgovce iu obrtnike k ko-lidnosti in dobri postrežbi. Tako je rohnel neki goriški trgovec v nedeljo v gostilni pri Konti rudi zudnjegu dopisa z Gruhoveg.i. Mi se seveda no oziramo na tako nejevoljo, k) spričuje le slabo vest. - Tržaška ,Kd." je v tem pogledu še bolj stroga, dobri stvari gotovo ne v škodo. V posebnem uvodnem članku se je buvilu z geslom .Svoji k svojim" iu napisala med drugim tudi te besede: Ali tudi do trgovcev iu obrtnikov treba spregovoriti resno besedo, kajti marsikateri med njimi si jako slabo tolmači dolžnosti, ki jih n;i'ugu ljudstvu geslo »Svoji k svojim!" Marsikateri meni: Slovenci me morajo podpirati /e zalo, ker sem Slovenec ! Ne, to ui tako. Mi priporočamo geslo .Svoji k svojim* v praktično izvrševanje le zato, ilu bi dosegli glavni namen narodih* ekonomije : v u r C e-n j e z n u r o d n i in k u p i t u 1 o m ! Ako torej ljudstvo zu i»li denar dobiva, če že in* bolje, pa vsaj jednako dobro blago in jed:iako dobro postrežbo pri domačinu, putem mu je dolžnost s!už:-'.i se pri domačinu, ker kapital ostaja v naših rokah. Ako bi pa silili ljudi, da morajo pri domačinu kupovati slabcjc blago zu više cone, potem bi to ne bilo več vurčeuje z narodnim kapitalom, ampak za-tiietunje istega! Okoriščal bi se posumičuik, narodni kapital bi pu bil le na škodi. Naše priporočilo je torej tako- le: ,ti slovensko ljudstvo si dolžno podpirati slovenske obrtnike in trgovce, n tem poslednjim je dolžnost skrbeli za dobro m točno polrcžMo po primernih cenah*. Tako razumemo mi geslo .Svoji k vojim !* in menda je naše tolmačenje pravo. Ako bodo slovenski trgovci in slovenski odjemalci hoteli dosledno izvajati to načelo v označenem zmislu, prepričani smo, da bode to na korist jednim in drugim in d.t pridemo polugomu do emancipacije od tujega kapitala, v kolikor je to sploh možno v kupčijskem življenju. Opozarjamo slovensko občinstvo, naj se ne da zaslepiti od takih goriških trgovcev /. jestvinami, o katerih ni prepričano, da so res Siovend: ako bi jim hoteli dali zasto-pili, češ: mi smo tudi Slovenci, saj suh) naročeni na .Sočo* ali .Primorca*. Nekateri goriški trgovci z jestvinami s slovenskim imenom in iz slovenskih krajev, kateri se doslej n i s o i z k a z a 1 i kot Slovenci, so se namreč naročili na .Sočo*, oziroma na .Primorca", menda edino le iz vzroka, ker so si mislili, da jih bo .Soča" priporočala kot svoje naročnike, oziroma, da se po potrebi skličejo na to. da so oni tudi njeni naročniki ter kol taki da so Slovenci — vse pa le v slepilo odjemalcem. Pozor torej! — .Svoji k svojim!" Užisalice družbe st. Cirila In Metoda. — Svoječasno smo poročali na vprašanje, kje se dobe v Gorici užigalice omenjene družbe, med drugim ludi, da jih prodaja ta in ta. Zadnje čase pa smo dobili že mnogo pritožb, da isti nima teh užigalic, in na vprašanje odjemalcev, zakaj jih ne naroči, navadno odgovarja, da so predrage; navadne i'a prodaja po "> kr. zavitek, one pa bi moral dajati po l\t kr. — Da je ta izgovor popolnoma puhel, to nam bo menda vsakdo verjel, ker Slovenci, ki poprašujejo po užt-galicah družbe sv. C in M., dobro vedo, da s tem koristijo narodni šoli in rudi žrtvujejo kaj več, prodajalec pa pri leni nima nikake zgube, pač pa velik dobiček, ker se zavedni Slovenci takih trgovcev najraje poslužujejo tudi za druge potrebščine. V obče pa moramo reči, da večina slovenskih trgovcev se boji, pokazati zunaj svojo barvo. S slovenskimi napisi ne gre in ne gre naprej, a slovenskih užigalic se nekateri kar boje! — Taki mladosti mora biti tudi konec, ako hočejo, da jih bo ljudstvo podpiralo; ako ne, bo treba začeti izbirati tudi med slovenskimi trgovci in obrtniki! — Toliko za danes! Odslej ne boMO le priganjali kupovalce, naj se drže gesla: »Svoji k svojim*, ampak bomo pazili ludi na to. da bodo vršili svojo dolžnost tudi tisti, ki hočejo obveljati kot slovenski trgovci in obrtniki. Naznanilo tu rabilo. — Dne 3. maja l, L hode na nabrezinski obrtno nadaljevalni soli razstava izdelkov klesarskih vajencev in sicer predpolclne od 10. do 12. ure in popoldne od 2. do G. ure. — Vstop je brezplačen in dovoljen vsem. Vabijo se torej vsi prijatelji domače obrti. Telovadilo društvo „GoriškI Sokol" vabi uljudr.o p. n. občinstvo k veselici z igro, ki bo v nedeljo dne 2. maja 1S'.)7. točno ol> 8. uri zvečer v dvorani .Slovenske ("'.Stalnice" v Gorici. (Blagajna se odpre ob 7. uri,) — Vspored: 1. II. Volarič: ..Kviško bratje", moški zbor. 2. iI. Vogrič: Odlomek iz operete „Jamsk& Ivanka", tamburaski zbor. 3. Dr. G. Ipavec: ,,I)anici", moški zbor z bariton šolo. 4. V. G. Brož: „Venec češko-mo-ravskih pesmi*1 tamburaski zbor. 5. 1. Aljaž: »Triglav", moški zbor. G. II. Vogrič: „Na te mislim" ... varijacija (tenor in bariton šolo s spremi;'. aiijcni tarobumskega zbora). 7. Igra v dveh dejanjih: „Kleri ho?*' S. Prosta zabava. Vstopnina za člane in njih rodbine 20 kr. za osebo; Za nečlane in tijiii rodbine* pa :i0 kr. K obilni udeležbi uljmliio vabi odbor. Kaj vse se sme?I — Ako „Gorri»>rt>" ali »Sentinella* iiapadeUi Se kakega Slovenca, tedaj more ta ustavili tUkarja l\iU'rnoIli|a ali ISeilza na til;ti, dati /ima ,rr.*). — Povsem enako *e je /p»-ii;io nagemu li.';kar,u, k?ilcuLu je.iM.mi u.t cesti kramar s starinami liraidoUi. kakor .-mo svoječasjiio poročali. Na Sv, Gori je bito zbranih mnogo duhovnikov in učilciji v, ki so zložili za »Sio-(•iue* zavode Ni gM. V lupilliUsdi se je uu-(gl.i4.ila neizogibna cdino-it uiril diiiuiv-rino in iii'le^l\oin in odločno so se obirali pojavi zadnjih t\i*ov u.i Goriškem. O IloOuo .te je zavračalo r-iirniiieVn e, da duhovniki u: n«'i-l.-l.ti ijmUh.- h»:«kaiii: ako pa ;•• M-d.m,.* d'i-lovanje teh dvi-h činiteljev pu nazorni neka-l.nnkov le kai;». Iao vi-elih pojavov iz *r. de eniM-ga naroda l \h>-klir imamo lako duhovnimi in ii('i(iI>lvo, m' nam ni bali /a ptibottiio^t naroda! Hiidodnriil domski. - /, i Sid^in.-/avnde je pust.il pi-p. Krati *\r.i*i»viT, <¦. Kr. Midnik v p. \ (iradcii, ko' blagatnik pm|ru;i.iio -v. Cirila in Metoda v Gi.iditi, .10 g|.|. v imenu go-poila Avgusta Skofir-j.i, /upnika v ;ni bolnišnici v Gradi u z i/,-ivfiiim namenom kot podporo /a s lov •¦ u-sko !iolo v Gonri. I'ii iiitiideaiii mdo. ijiiim i/M-kamo tem polom prisrčno z.div,:Io \ nneim obdarovan* ga druMu. lio/il.ij ob.Io poMHMnaK-ev! V na rod m goMtlui gu-p, Ivani (Jleftčiča (,i'ii p.ddinn*! v nunski uliei je nabrala gospica iVpe.ilMi iiufkov.i ."i g'.d, mej raznimi gonti, a dne •*'(. pti pii,-!a\i godu Jurija Mo«. ta, S vl,\. („d b|, >• el.imv.il sam Mo<=f .*» »M.) To mduhibnoigo-lilmi pri-poročamo n.iiim rojakom vGmiii - Gt>-p. V. S. v. G. i (-M. -- Anion U^,- .".(» k?. Pri navdušenem pi-lju . . . bn >. Simmt.v Gorile ni. zložni Solkanri :{ gl. v gosldn, pii Kiuiu. — V i-li go-lihii n.,bf.,;,i »o,j»;«a Likar-jt-va 7:j kr. k«>t kazen oinh goltov, kateri ni-o inn-ii narodne u/i.r.d:re; neki go-t je plačal 10 kr. ssiobe radi p.\'iWK>-l;*/.i dud .1 je isti tudi pri Konn 2H kr. ~ C |;i»vin VI. v Branici (zakasnelo) 1 »Id. — Pri \<-,vri po sklepu novega mosta v Kndi-zu na** ,d.t Olga Konj«- ;i«;i.'va gld. W.o »med temi «j.ir*»-vaia Jož. Volk in Mart. lUinv po I kn.im). Vikar Jos. MaVra -/.bral in Sv. Gori t ti gM. • V Op.-iljiW.il v kn-mali Marusirev:. lelenovi in Zav.idbvov« /brali Sb-t':n in Ai-ks. Mani%:č gM. >S'si>H i„„.,| {i ,(l< ^5,'.,lis,r<1 / in M. pu l gM., Ai>t IVhur :.t) kr.j Pri krogi..m,u v P.diijih ', K'd /-tp:.ik L'»»arij I,.-Imii v B.i!ii...Ii ;: „¦;.!. |»:jh.;uiik i. V. na Kur. gi.I. i-;;,"». . A. ŠVr.-.b. iger nabral na vi liki pourdetek it..-*l bi.isaik.na r-Mloljubi G iit«l. ¦ •¦- Vikar J. Kom i ;i $.1. Neimenovan na Ilunajt I /.d. Ako m* a* ;rinila ai-Iii/.- imm«- kaka pomola, kar je Ldiko i,MVi,f... pro-:ino. da i n.Otl t>lagove»l;nu li.iZliani po doj.;-U;ri i o priliki. Bog povrni pozrtvo'.,! ;i5s? mladine. Za VoIaričev,p Ivan Lapun.e i yj,|.in Piini^i J. ž.np^k j v PUi liat, o rafut^kem *k'.ep» lirike sl.,^:,.. ZA u.lo ,MM^ IHl,.n,!Jj:i;<)Y •to j* ».. iu.v, Po A,vanskem jugu zvv r. z--.rena zaiarovalnitj zopet prav v. seln m-l>reOova,a. N>„i rezervni fumli zvU.iSi So *, v primeri z Mon, ls,,t-K M n-7 ,0- ,(L ^ kr. in uiuMjo >v,\4 7,t».V».^H) gM. r,i Kr-: (1>to premožen> „., jc v U-kn jčdnega -.b naraslo za 7:,*.uU BM. 13 kr. na «ponn.iU, da banka ..Slavijo i.Lnbrja ^a- r»Hfc kil1 t,,bd' Uskov?n' o^'nizačn;i, iz- f S,,?•'' "Pr?vnin«! »' »Iravniskili nagrad ne I .'L "?' ;lruP»" zavarovulnka... j.dnako med 1 i i! ':„ f1^0*' u •?]a*'»a* v minolei« letu 2.IišS.r»2l I k L i kf* Ker v .lpi svoli '"' obsežena ni- kaka pozavarovalnina yalo. ker se ,;>];,i ne peča z indireklnim poiioin, vidno j,, da L\ mCC! .««Jvoeje zavarovalne zavode, vzrastla iz Cisto 27 Pivr?aSj , I!sV(?•»u,• Članom m katera znaša stopniški pokojninski fond 167.347 pld. 25 kr. imelka, naveli smo glavno številke iz lanskega računskega sklepa banke .Slavije". Te številke pričajo, da so banki na Cehi vestni in vešči možje in zalo »Slavija« zaslu-žuje neomejenega zaupanja, kakoršno jej občinstvo tudi zares izkazuje. Prisrčna prošnja tast. sg. pevcem — Ženska podružnica, katera se radostno spominja krasno u=pelc predlanske ,Snegnlj-Cice*, in izredne občne zadovoljnosll na strani občinstva nameravala je lelos razveseliti rodoljube s podobno spevoigro, in sicer z .Zlatorogom", kojega vsebina, čarobna triglavska pravljica prav iz srca našega naroda izvirajoča, je navdušila dva imenilna Ulja umetnika, pesnika in skladatelja ..... da je prvi iz nje vsLvaril divni, svetovno pvosluli pesmotvor, drugi pa jo vglasbil za uprizor-jenje ua odru, kar se je pred Jeti v mnogih nemških mestih z velikim uspehom zgodilo. Ta namera podružnice je bila od vseh oseb, ki .Zlatoroga" bodisi v' nemškem i/.vorku ali v inojslerskom Fantek-oveni prevodu poznajo, goreče odobrena, in te.„ij takoj v delo vzela; naročile so se Jako drage gladke, znani domači pesnik je po potrebi uredil besedilo spevov, glede zložncnti me.', ver/i in glasbo; ggf. učiteljice so z velikim trudom prepisale besede poj glaske^jj^jjcvovodja pa je naučil ležko skladbo g.čne učil. gojenke; in se ukvarjal ledne in tedne z učenjem možkega petja: g.čne solistinje So se 'naučile svoje ulogo; g. S. uči že več mesecev orkestralno spremilo, in ukljuh ogromnemu delu se slvar bliža svojemu koueu - - a e:;a s a m a ue-ogodnost uslavija Se srečnemu i/.vrscnju: Vaje moških zborov ne napredujejo po v olj no, ker se gg. pevci mnogokrat, ali s svojo službo ?.adržatii, ali od poducvne službe na večer ulru;eni, in loivj neredno prihajajo k vajam. Casiiti gospod;.'! Da ne gre v /gubo vse, kar se je že storilo; d>i se ne pokvari ugled rodoljubne požrtvovalnosti goriških .Slovencev, da se ne poiu*i prvi nastop od lastnega orkestra spremljanega pdja; da se ne uniči gmotni u»peb nameravane besede: Prosi m o prosimo, ne zapuščajte nas v l.in položaji! L- malo vaj 4.., i„ piv Uiuo bo! Odločilna v.ja bo dams \ečer ob V. uri. V (iorici, dne ;»o aprila Iy.)7, Načel ni sivo. Vpokojnlkl, k.deii s.oslanovali mnogo let v Gnrin br ne niorejo več prena-ali surovosti laike kulture, so začeli zapuščati Gorico. Neka rmloviiia (Seli i), .slanuutča \ uliti Vogel, -zapusti Goji.o uprav radi lega, mi* nima miru pred predivim-ljo otiok nekega krojača, kaleri -lamijc \ iihci Vogel in ji- doma i,', »livarja, soproga pa i* Hesk.<. I/, i-lih razlogov zapustijo Gorico tudi rodovine P Č, P f, F lli indli-ge, katere staiHl|ejo v biižuti ulice Vogel. Teh rotlbin goloto ne podijo Slovenci iz Gnri.e! l-aška hrabro«.!, ¦ Iz Italije so -Ji pn«sto*n!jo na Gcku proti Tin kom i It ljud(e so namreč nieniii, da pridejo prav po'eeiii do lovotjeiih \eiicev. Toda J.5. t. m. so bili Grki hudo pobili blizu I, ar i.s se, da so se morali umakniti. ,N, |'r. P." piše: .Najhitreje so bežali italijanski preislo\o!;ei; pahnili šo /«ii-ke na stran in se vrgli v pripiavljeni vlak. l.jmMvo je bilo razkačeno in je streljalo na Lam-, ki «> enako odgovorih«. — K.o, po kaj so šli Lihi na Grško! Laž Ima kratke iioko. -- .C' je moral priobčiti že. veliko pi.pravkov, iz katerih je bilo jasno vsakomur, kako laznjiva so bila njegova poročila. - - Včeraj ;e moral priobčili poprau-k min nskeira župana, iz katerega je razudno, kako si je ,<:.* izmislil grozen napad r,.e nek« ga Ti;:af-an.i, ki je došel v Miren iskat stanovanja za poletje, a je moral teči in rediti ¦*! živl/iie ^ >atuokn'--om v roki r.-!a nč je grdo iziui>biua! Ta ve-t •;«> preila v druge !;>!.., in mnogi citate!,« M» zdaj debilijaj za j.dno !a> \.-č! Taka mi po pnhki skeiro vsa potočila o i/^iedih tm-d Slou-nri! iVetlrziiost soriških otnijesraMTV. V u« di io zveče r oko!i >. ure je -U po vodo v ulito It.d.atisfe dikja gosli.nuarke M.uaž. Pii vodnjaku je bilo več Slovenk, kah-lv m) govorile !e >lovi n-ki. Mimogredo. a ognjegasea sta s"i4.il.i dekline govoriti slovenski iti sta slepila bliže, posebno pa k Maiažovi dekli, kalmi s{j s;!:!a. zi.ij zavpije ,Kvviva tJorizia ifu.i.u..!-. Kir dekla lig... ni b-te!.. je dobila dve z.,usniri od (gti;.g.«scev Gostilničarka je tožila ognjegasca. - Poleni naj pon fi jo, da so S*ovemi izzivalci. Sadovi laske za^rizeneMI se poznajo Se {-,.!(, na mladeničib, ki so začasno v vojaški službi. Kvo sluvaj: Na velikonočni praznik so prišli nekateri Goričani z vojakom do-pushiikom v neko krčmo v SlračioaSi. Kakor sploh ne morejo bili nikjer mirni nosi-i »avile eoiiure*. tako «.«> ludi ti mladiči, ko so popili par kozarčkov vina, poe>li prepevati zrj,«no izzivajoče* pesem: Las«e pur itd. in se drzno obnašal;. Vojak pa. ko je videl, da so Slovenci v gostilni mirni ter se se ne zmenijo za zabavljanje, počne psovali, polegli- bajonet iz nožnice in tolče ž njim po mizi. zraven pa vpije: .Zdaj vpile živio, če se upale, porchi SCavi !* Tovariši ga spravijo iz .-obe, vojak pa se jim iztrga in pridrvi nazaj v sobo ler počno mahati z golim bajonetom po mirnih slo-, pivcih. Le strogo hladnemu zdržaujti Slovencev se je zahvalili, da se ni pripetila nesreče, ler se brez prelepa odstranilo razgrajaica. V dokaz resničnosti je poškodovana miza v omenjeni krčmi in sedom prič, ki so pripravljen? s prisego potrditi ta dogodek. Tudi ime vojaka, ki je sedaj že v svoji garniziji, lahko izvemo. Kuhinjska železnica. — Naše občine po Soški dolini dobe okrožnico, 1 oliko hote etoli za zgradbo le železnice. — Te čin visoke vlade moramo kar grajati! Železnica bo stala okoli HO milijonov, a kaj naj zalo-žejo k tolikim izdatkom še tako velike žrtve od strani občin? Saj je naša dežela plačevala doslej svoj delež za zgradbo vseh državnih železnic, ne da smo dobili le eno samo; in ludi za to železnico plačamo svoj de1! Saj je ta železnica splošnega popisna, zlasti koristna Trstu, zato naj bi se ncjskuli prispevki pri ubožmh občinah v hribih J'\~ Trgovinska zbornica je dovolila 10.000 "'gifij. v 1 « letnih obrokih, in v teh je veliko našega denarja. I/. Krombcrga smo prejeli pritožbo proti peku Franc T o s i-j u, oziroma njegovi soprtigi, kateri ima svojo pekarijo v ulici For»iica št. 24. V pritožb: se navaja, da čeprav kupujejo v tej pekoriji največ Slovenci, ve..Jar gospodinja zmiria Slovence z .porchi SCavi" »o rs i« itd. Celo je rekla sama, da ne more videti Slovencev. Reč bomo poizvedovali natančneje, a dotlej prosimo naše rojake, naj kupujejo kruh le pri naših ljudeh, n. pr. D r a s L e k n in G o r b cu. Svoji k svojim! Odpravljeni stečaj. -- Trt. uradni list naznanja, da jc odpravljen stečaj z odlokom št. lili;), nad imovino Hieronima flazamra v Tolminu, kol lastnika uknjižene Irg. tvrdkc M. Cazafu ,*a. Nov vlak. ~ Od prvega maja bo vozil nov vlak med Nabrežino in Korminoin: zjulraj bo prihajal v Gorico ob H-iO, popoldne pa bo odhajal ob il-r>:>. — Uprav te zveze smo zelo pogrešali, kajti doaiej ni bilo mogoče priti v Gorico pred 10. uro zjutraj. Postne zadeve. — Društvo poštarjev m posluili upraviteljev za Kranjsko, Pri-morje m Dalmacijo obdržuje .1. iiiajnikii t. I, v veliki dvorani novega poštnega poslopja v lrslu svoj redni XVI. občni zbor s sledeVim vzporedom: 1. L-ino sporočilo predsedniška m sedanje stanje reorganizacije deželnih poŠt; •-, sporočilo blagajmčarja in pregledovnlca računov za lelo ls«ll).; \\. volitev dveh pregle-dovaleev r.iCuiiuv in enega namestnika; 1. dosedanje stanje društvenih piavil; h. določitev olvorilve diuMvene bolniške blagajne i volitev predsedniškega odbora; ti. predlogi druSlvencgi, vodstva i članov. Ker je že vodstvo poskrbelo za znižano vožnjo pn železnici kakor tudi na parnikih in ob enem društvo praznuje svojo petiu-dvajsetletnico, nadejali se je obilnega obiska. Državno pruvdnlslvo v h, zategadel liani taka prijaznost g. V i d u I i c h a ne more bili po volji in takega eičituega žaljenja naših pravic ne moremo mirno vtaknili v žep; mi miki od svoje strani poslali priložim ua iiiiuMcistvo, a drugi merodajni krogi naj po.skrbe za to, da se poMavi državni pravilnik V idu Meh na zatožno klop kol kršitelj •n žalilec narodne enakopravnosti v tej deželi! Tudi tako postopanje je izzivanje slovenskega pivhivaUva! Odgovor lic more izostali! XaJ le ostanejo! Pišejo nam iz niesla: „V ,So«'i« je hi!o večkrat rečeno, da bi morali eidslopili Itiiialdiui v Trstu, v Gorici pa naj bi šil vitez Posizio v pokoj, a farnim in Prinzig naj bi bila premeščena ! -.laz pa pravim, da bi bilo najbolje, da bi ostali li gospodje vsaj še pol leta na svojih me.-lih : bolje od teh ne bo nikdo pospeševal narodno z ;vest in prepotrobuo slogo vseli Slovencev! In po šestih mesecih bi jih lahko v>aj jedrni obema izvolila častnim občanom za tolike izredne zasluge,.a narod slovenski', ..Goriška tiskarna'" A. (»abrseek se i piiporen'a f.\ izdelovanji- diplomov! I M-» ima v zalogi slovenske stanovanj- • ske pogodile za hišne posestnike in pogodbe I za oddajo zemljišča v najem. Presnje v aprilu. Na pokritem sadnem Irgu se že od včeraj prodajajo zrele če-ii;e. Sadna trga v IVviui in v SI. Pelin sla potrebna! Na delo. rodoljubi! Iriloljsko društvo za sežanski m>1. okraj bode m.elo svoj ledni letni občni zbor v ii. dan nuja v S.-žaiu ob 10 uri dopoldne. — Glavni red: 1. Pivd.aulnikovo poročilo.:!. Letno poročilo o društvenem delovanju. :{. Dlagajnikiivo poročilo. 1. l'redavanje. .1. Volitev delegatov za prib. „Zaveziii zbor". G. Volitev društvenima vodstva. 7. Nasveti (za pevske vaje naj vsakdo prinese seboj »Pesmarico"). — K obilni udeležbi iiljudno vabi odbor. Ural n o društvo ..Narodni dom" na GorjanskeiH vabi na ve.sdifo s plesom, katero piiredi v »inleljo i. maja v prostorih gostilne g. Al. Sli-ervlja s sledečim vspore-dom: I. Nagovor predsednika, i. A. Nedved ; ,.Ljubezen iu pomlad", možki zbor. :i. S. Gregorčič : „Naš č/miič otmimo", deklamuje g. A. (L L H. Volarif; „Ti osrečiti jo hoti", možki zbor. .">. Il.Volarič: „Slovanska pesem", mešan zbor. (». *»-* „Mutee.", igra v enem dejanju. 7. Vj. Klaic": „Svračarijcu, možki zbor. s. A. P.artl: ,.()j planine", mešan zbor. 'J. Ples, ki traja do jutra. — Pri veselici svira veteranska godba iz Mavbinj, — Začetek točno ob t. uri pop. — Vstopnina: za osebo '50 nč., sedeži 10 nč., pri plesu za vsako točko 10 nč. — Cisti dobiček je namenjen društvu. — K obilnemu obisku vabi odbor. Iz Kobarida smo prejeli pismo, v katerem je rečeno, da .Soča" piše še veliko preblago in preprizancsljivo o najnovejših lopovščinah proti goriškim Slovencem. — Za Doga, kako naj uslrcžemo, ko smo že tako teden za tednom zaplenjeni, toženi, zasledovani, nadlegovani in oškodovani od vseh s tranij 't! Zaplemba. —- Današnja izdaja za Gorico je bila zaplenjena zaradi domaČe vesti »Uganka*. / Listnica uredništva. — G. dopisniku iz; Dornberga: Danes pri najboljši volji ni bilo mogoče radi prostora, došel nam je dopis prepozno. Torej prihodnjič gotovo. ¦-.Saksidovcn*: Imamo že dopis jednake vsebine iz Dornberga in ker se boiimo dolgotrajne polemike, priobčimo enkrat za vselej le prvi dopis. - Vse prijaleije na dežsli in drugod pa prosimo, da nam pošiljajo dopise vsaj do srede opoldne vsakega "tedna, na pozneje došle se sedaj, ko imamo toliko gradiva, da smo vedno s prostorom v zadregi, za isto številko ne moremo ozirati. Prosimo pa potrpljenja, vse pride na vrsto. Bog in narod! " i. < Pot. X''°s- Veličanstva cesarja v Petr-ograd. -~ V ponedeljek je dospel cesar z dvorskim vlakom v Varšavo. Naproti sla mu prišla do meje avstro - ogerski poslanik princ Licchtenstein in vojaški atache Klcpsrlr ler ga pozdravila. Kolodvor je bil okrasen z avstrijskimi in ruskimi zastavami inssrmecjem. •vo je cesar iz.slopil iz vagona, ga je pozdravil generalni guverner knez Iiiicrctinski in mu predstavil dodeljenega giauicga pobočnika (.erkova. Cesarje korakal v spremstvu nadvojvode Otona, kneza Imeritmskega in vojaških dostojanstvenikov skozi vrste časlns eskiidro lir,, dragonskega polka, ki nosi cesarjevo ime, vojaška godba pa je med tem uvirala avstrijsko cesarsko himno. V krasno okičeni čakalnici so cesarja pričakovali generali, civilni uradniki, dvorni častniki ild„ dalj« si je lam dal preplavili uradnike glavnegn konzulata in člane depulacije avstro-ogerske naselbine. /. marsikaterim je spregovoril nekaj prijaznih besed. Na lo je cesar s svojim spremstvom zopet vstopil v dvorni vlak in se nied sviranjem avstrijske himno odpeljal dalje proti Polrograilii. VojniSki »taehe general Klepseh je predal knezu'line-rilinskeinu znake Leopoldovcga reda v Dri-Ijaiilili. general Posicrovskv je ilobil red železne krone I. vrste, pn|eK U^A j0 Hj|0 rM„ deljenih pet križcev 1-V.iii Josipovega reda in nekaj drugih odlikovanj. Grško-turška vojska. Nemški lisli poročajo o velikih porazih, kater«; so baje želi Grki pivi. kli petek v grozni bitki pri selu Mali, ki leži v okolici inesla Pvrmivos. Sesl ur je trajal boj, divizija Mavromiliiiliji, He je borila junaško ler odbijala Turke, dokler niso isti dobili velike, pomoči, S lem so se gr.ško pozicije lalai po-slabšale, da je sklenil vojni «vel pod pred-seiislvom prestolonaslednika, da se grftka vojska imiiiknn ler so koncenlrira šole pri Pharsalu. Grki so lorej zapustili Tyrnuvo8 in LariKsoler ju prepustili zmagovilim Turkom, _ Tako poročajo nemški židovski časniki, dočim iiaznanju londonski „Tiines« samo toliko, da so se Grki umaknili prevelikemu številu Turkov, da so se izognili vsakemu resnemu boju, da so popustili sicer Larisso, a zbrali svojo moč pri Pharsalu. Poročilu nemških iu angleških listov ko torej ne strinjajo. Prvi naznanjajo za Grke velikanski poraz in nesrečni izid Ijule bilke, drugi pa vedo le o neznatnih praskah hi o umikanju Desnica pa j«, da se mora odločili kmalu med Grki in Turki. Grki pošiljajo v ogenj že črno vojsko, celo dvorsko stražo m policijo, kolikor je morejo utrpeli; Turki so pa s svojimi denarnimi sredstvi pri kraju in i.ščejo vedno novih posojil, obenem pa obonržnj.jo in odpošiljajo nove pomožne čete. in pa naslavljajo nove poveljniko. Tako so LMhem pa*i odvzeli vrhovno poveljstvo m na njegovo mesto poslali Gazi Osmati pašo, znanega junaka Plovne za rusko-turSkih vojsk. Najnovejša poročila : L o n ti o n i»7. aprila. Grški poraz pri selu Mati potrjujejo zdaj tudi verodostojni poročevalci. Grška vojska se je po soglasni sodbi vseh poročevalcev luknjanjih listov borila z občudovanja vredno hrabrostjo in požrtvovalnostjo. Odbijala je vse naskoke mnogoštevilnih turških čet, dokler je Turki niso z obeh slrauij prijeli. Šele tedaj so hrabro boreč se morali umakniti. Larissa je zapuščena. Kralj je zahteval, naj se vojska pri Larissi koncenlriije, a vojni svet se je izrekel proti temu. S o 1 u n, 27. aprila. Suh-jnian paša je na čelu seslih konjiških polkov zasedel Larisso. Atene, :>.S. aprila. Položaj je jako kritičen. Zaradi neuspehov grške vojske nastala ljudska nevolja se je obrnila proti kralju. Številne množice hodijo po mestu in demonstrirajo za republiko, kličoč pri tem: ,Živela republika*. Koder se prikažejo Častniki, jih ljudstvo insultira in obmetava s kamenjem. Tudi iz drugih mest se poroča o jednakih demostracijah. A t e u c, i>8. aprila. Velikansko senzacijo vzbuja vest, da so prestolonaslednik in vsi člani generalnega Slaba poklicani v Atene ter se ne vrnejo več na svoja mesla. Zapo-vedništvo grške vojske prevzame namesto prestolonaslednika najbrž general Mavro-michalis. Aten e, 28. aprila. V Epiru jc grška vojska dosegla novih uspehov. Polkovnik Manos, čegar armada seje pomnožila z novim krdelom 2000 iar/ž, je na potu v Janino. Atene, 28. aprila. Grška vojska je morala zapustili Trikalo in se umaknili proti Farsalosu, ker se je bilo bati, da jo turške čeie obkolijo in pretrgajo nje zveze z glavno , vojsko. Poslano.*) Na dopisa v štev. 8. „Primorca" in v štev. IG. „SoCe" javlja podpisano starešinstvo, da trditev, da se poraja v AjdovSčini neka skrivna agitacija proti zgradbi Vipavske železnice, ni resnična. *] Zn smUivkt pod tem nagtovom je uredniMva odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni takon — Op. ur. Nasprotno je resnično, da je Ajdovsko županstvo Se opetovano vložilo prošnje na vis. nnnisteralvo za zgradbo te železnice, ter da smatra železnico, kot jedino sredstvo za povzdigo blagostanja svoje občine in sploh Vipavske doline. 1cno h Preglednega zapisnika z dne 6. julija 1893. pod točko 17. je razvidno, da so občino Ajdovščina, Slurije in Lokavec z vesoljen; pozdravljale zgradbo Vipavske železnice in izrazile željo, da se merjena črta v toliko pre-dragači, da bi proga peljala mesto okoli Ustja — naravnost čez cesto v Ajdovščino, tak6 da se v slučaju podaljšanja v Logatec ali Postojno, to iz Ajdovščine vrši, in ne pusti na strani občin, katere se posebno iz obrtnega stališča naj bolj odlikujejo in bodo dajale železnici naj več prometa. Konečno bodi resnici na ljubo povedano, da so občine Ajdovščina, Sv. Križ in Rihcmbcrg po inicijativi g. A. Gnsagrando prve sklicale javni shod „pri Rebku" dne 26. januvarja 1890., kjer se je sklenila peticija za Vipavsko železnico, katero je g, A. Usagrande sestavil in bivšemu poslancu a, vitezu dr. Tonkli-ju na Dunaj odposlal, kalori jo je tudi državni zbornici in miniateratvii predložil »n toplo priporočal. Gospodu A. GaBogrnndo moramo priznati, da se neprestano trudi za Vipavsko Položnico m jo podpisal kot ud koncosljoimrjov gg. poslancema dr. Gregorčiču in grobi (V romniiu pooblastilo v znak, da iiiupu kakor vsi nnSi Ajdovci našima noutrudljlvlnui poslancema, od katerih smo prepričani, da storil«, knr je v njiju močeh za blagor Ajdovščino m doslej toliko gonomnrjono Vipavsko doline. Starešinstvo občino AjdovAfclnn, __________dno so, aprilu 1897, Zahvala. PodpUnni sluriši slovenskih gojencev c. kr. učileljiščn v Kopru aulivaljnjemo ho lom polom nnjiskronejo prečosUleimi go»p, v, In kr. stotniku Karlu vilrau ltaroitio-Hn-seiil hal iu voletičenoimi gosp, prof. Juliju plem. kloinmavru, znanemu dohrolulku m pravemu očelu slovenskih dijakov v Kopni, sni velikodušno hrambo In varal vo »«-*ih drugih sinov, o priliki gnjiifmnga napada ml Klrani koperske druluili na pnrniku .Gatli", dne 20. t, m, Hproimlla, vrla moža lom potom im|-iskronejo nafto zahvalo, du sta nam ohranila našo sinovo pred divjim napadom in prod grozovito hinrtjo v hladnih moraklh valovih. Orel .loslp, niuhičilolj v Prvačlni — Kutin Mnrljn, u»h. v llolo.l. sedaj v Tmln — Bra-tlna Frmus p»s. pri hv. Toinužii — ViUos .loslp, poH, v Gabrijuli, ,,?olminska posojilnica ii) hranilnica" rt'tiintri>VKim Kivtlraiiiv » mn«i kiivphi. VABILO k občnemu zboru, ki liodo * torek 11. «|i 1I9J. it 8. url ftpoliini v oko. Ivcrul« Totml.it. Dnevni red: m 1. Porodilo ravnatoljovo, polnfai Smjfea \ j vUa*. vefeuto, mo&to [ | JratiliitiVo iti dtu^a na-j vadtia Ittia v\tva, pu-| delta $vo\\n ctatiov. j v. Razpošilja na vse kraje od 5(> litrov naprej. | Uzorce vin poSilja na zahtevo. Pristno brnsko snkneno blago. Jcdcn odrezek fgl. :»•»> iz d"l' :MOi».iloli?,za- ' ¦ *10 dostcu zajedno mo^ko obleko I stane samo ( Jeilen odrezek za piisln« ovrne ft•-- iz boljše 7-7."> iz line ()-— iz lineje 10."iO iz najlinejcj rw salonsko oblofco jrl. 10. niajro za vrlino suknjo, lodcr., Peruvionue, Doskinjrs, blajjn za držiivne uradnike, lini Kaiiiinj-Mine in Che-viot ild. razpošilja po tovarniških n-niH poznana, rt-elna •"» IG— Sj? Kiesel-Ambof v Brnu, Brunn. Vzmd zastonj in fianko. Pošiljutve jin uzoririh. Pozor! P. n. oiifinnivo opozarji: se jmsel.no, da se Idairn dobiva mwi|ro rciirj«:,-ak«i so dirufclno nan>'"i mesto pri prckupovalciii. Kiuiia KioMd-Amliof v »run (Itrllnn) razpošilja v>e bla^, •>» r.-Mii.-iiil. lovaruiikili cr-nab brez dodatka rabata, kojt-pa krojači dobivajo. r 180-2-18!«. Njegora Svetost 'npež Leon XIII. _____ j«1 f-pororil po :.Voj.m dnivnikii prcf'Mujii dr. Lap po n i-j u lnL:ijšiy,-mn lekarnarju CICCOLI-ju v Ljubljani fiaj-.rfiit->.~t> zahvalo za Njejrovi .Svvlo.-ti \ poslano tinkturo za želodec. Oincnji']'! zdravnik, kakor vidiku drnjrih odlirnih profisoijcv medicine so Piccolijevo tiiikiurn za želodci-preskusili, li-r jo priporočajo kol izvisln.i krc|iiln za želo d « c, kale r a k r c |. č a ž n I o d e c. p o m u o-iujc tek, ter pospešuje prebavanje in čiščenji;. Cena I steklenica 10 kr., 1-J stekleni.-z zaviljc-m l jrlil. :i(i kr., po.",liia pošiljatov K) stekleirc ti (rld. o(» kr. Najvišje priznanje lekarju ['ICCOLI-ju v Ljub-lj.-.ni kot prirejevaii-u kapHic za zono, UVns je z zadovoljnim u-pelioiu Nj. c. In kr. Vi»(ik. prejasna pnspn presloloii.isledn.-ulova iiuchiijv.nl .Štefanija izvolila opetovano iipniuliili. - Cena steklenici "JO kr., 10 steklenic I |-'lil. od kr. [Odlikovanja: 4 zlate in 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in pohvalnih diplom. kr. priv. .oda jLL aiiju konj. (lena tft' ici 1 pM. it» kr. '' Ta voda se uporablja že :',."> let v dvornih hlevih, islolako v .cejlIihlevilMojaštvn in civilnih posestnikov z najboljšim uspeboiti ziioki-epčaiijepred in po velikih naporih konja, pri i/.viuenju udov, otrplosti kit itd., ter omogoči izredne usjiebe konja ua 1'rislen se.dobiva le s znamko v 'vseh lekarnah in mirodilnieah Avslrn-Ogcrskc. (ilarno zalogo iiiiu 40 (I) Franc Ivan Kwizda i. in kr. avslr.-o-;erski in kralj, rumunski dvorni nilagnlclj, okrožni lekar, Koinneubiuj,' pri Dunaju. ^ojafe\|^5oaov\ Gostilna Jri petelinn" ulica Gtiega t.7.- V Trstu - blizu j. kolodvora Podpisani naznanja si občinstvu, daje uredil svoje gostilniške prostore tako, da more piiti v nje pospoi! in priprosl kmet. Postreže se vsakep z dobrim je-lilt po taki .-eni, da se ne boji tekmovanja. Gostima je vedno preskrbljena ,: domačo jm.-ii-šeno in svežo prcMČevino, pristnim snlamoii;, klobasami, nanoškim ovčjim in iltu^im sirom. Priporoč:. zasebnikom in krčmarjem SVOJO VC- liko zalogo črnega in belega vipavskega vina toliko it zalo-e v Prvačint kot v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto. Vina SO teh-ls vrst: modra frankinja, ber-zamin, burgunder, izabela, rulandec stari in novi, belo staro in novo, lizlins,' stari in novi itd. Spectjalitetfia Vina črna in bela iz 1 isn-j., 1803. 1SM. in 185)5, v stcclenirah od 1 litra 80 kr.' pol litra 40 kr. Domači liopinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri. GosliliM je odprta od 7. ure zjutraj do polunoči. — Priporočaje se svojim rojakom v Trstu in na de-deli, da ca počasle s svojim obiskom pri vsaki priliki, drži- se gesla ,Svoji k svojim*, beleži udani Anton Vodopivec, gostilničar. 130-1 Klobučar Leopold Horvat v Gosposki ulfel št. 12 v Gorici (zraven lekarne Gironcolli) | se toplo priporoča za bla- | gohotno podporo svojim so-rojakom v Gorici in po trgih na deželi. Klobuke izdeluje v lastni delavnici in prodaja po iiajniži ceni. Zagotavlja se poštena postrežba indo- Fekovski mojster Karol Drašček ua Kornn v Gorici prevzema naročila za vsakovrstno najfineje in navadno pecivo, n. pr. kolače za birme, poroke^ godove itd. Vse izvrSuje natančno po želji naročnikov in v 21- urah po sprejetem naročilu. Priporoča st> svojim rojakom v Gurici in na .-/<>li. Prodaja izl)orti.i pivo v soil kili po "/i. V*, 'v 's HI., in v slc-klcniciih po ',.. ).. Slcklfiiir« priilrjo iz jiivovurm' pnliijcric, pa.ili-rizir.ini; in plo.-i-.-i)ir>«nc. XII. Glcilc cene in dobrote piva se ne bojim konkurence. Iiojnkotn v nieslii in na deželi se toplo pripf>roč;i /. ffi-slom: Svoji k svojim! si :, :: Joško Rovan, i C. kr. privil,. rmjiii tipa m ti. M.POVL»lLJ krojaški niojsler in trgovce v (Jnriet, na Travnik št. 22 1. nst. €dina slovenska zaloga vsakovrstnega blaga ter gotovih oblek po najnovejši pariški ittedi ze gospode vsakega stanu. Blage s * afi'd&;5 tudi na metre tako po cepi- .?n i&*&zt postreže vsakte-rcg&. {Ssiknans ^afno blago od 85 kr. p »j me!-« T}a«iraj). — Za celo obleko (3 «*i. SO cm.) od gld. 2-80 naprej. Krojni štenipi \'iliii poboji. Strelovodi- iz bakra ? o;:njii pozi.iVue najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrslno m pozLičeiiji- pr.pcroCa tudi po naj-1'ošilja vsako Maso dobro -;•'•»*'jenu in poštnine n-nuko! Iti (C!.) Iicicltciibiirško sukno in snovi za oblekel Neposredna razpiodnja mej zasebnike! HHF1* Naj se zahtevajo uzorci naSili krasniti novost j. Najeleganlneje obleka za spomlad — cela obleka gM. <;•;<>. gid. s«--, gld. io-~ itd. Franc Rehwald & Sdhne Tuciifabrikslaper « i:s Kelehoiibcrg I. B. aeoeeeaaeaooassssooosoosoee—^ Linimenf. Capsici compos. Iz Riehtcrjcrc lekarne v Prag?! pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 S— fcr. in 1 {.'Id. se dobi po vseh lekarnah. Naj sezihtova to splošno priljub-— Ijeno domače zdravilno sredstvo #j vedno le H BieilerjEv Liiimcnt s »sidri«" m kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je pre- videna s .sidrom" kot srnino zaščitno znamko. Rictorjm lekarna jx\ zlatem levi" v Pragi. io»ooe«oeooo>»MOsooasoo«r?wii Deloljubne ošt-lic - po»soij katere trajni deimrni Z;»s.tii/.» k i-« <>;»>. n:ij pi-melio po\p|-.ti;ajo pod f,%iikuiiffsvor>ortfc" (Jradre, po.sl. resi. IrgovcG z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtci iili.-.* s GORICA • Vi.i (liaidino S Vi fX pr,i..'.r..r,l dalmatinsko vino iz Je!Se in Šibenika, pristna bela In črno vina "*?i % ipavskih, furlanskih, bridkih in isterskih vinogradov. lh.Klavlj.1 r..i «1.ih. ¦ tmje avstro-<»if#-i.,k-¦..v n.i|,rcj. Na zahtev. C«n« zmirnt. Poslrsiba (toitena. ,.i!,:je Edina slovenska zaloga nagrobnih vencev vsake vrste, rožza cerkve palm, cvetic za nove maše in poroke, voš cenih sveč, mrtvaških oblek, čevljev, nogavic trug raznih velikostij, zlatih črk i. t. i se nahaja le pri 1DY, Px*kYk!N-i V GORICI v Nunski ulici šu lO, nasproti gostiln „PrI belem zajcu**. „Svoji k svojimi" Na d.-ž. jul»;!. Na lvovsl: r.o odlikovan s srebr, drž. -n- Tovarna uzornlh telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A. v Pragi na Smlhovu (haha-Mi.ii hov; Vllml.i.idsk.i ulic ,-|-I» SHi. -(! piipori..':i k {lopoliicnm tizonionm prirejevunju sokolsliili in šolskih telovadni« !••• iM/if.u/il: piipoznatnli in |.i.iL»'»'-......i»"le|1.v.ilJ.».B..,U, //avadns priprave so vedno v zalocji. ni.v poš.l;:: na z.il.t.-vi, l.n zp|.i.'m> m f oš 1'opiotfl lxililije po imjul2jlli t-eimh. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič /•»¦;.;•¦¦«¦ »vne! TrijerI (Visiilui .i /M;) v natan.-iii i/-.r'i!vi. Sušilnice i.\ s:i.lj- in i peronospori. |.i.h..ij;.im m-mv Vriin-irio Mlatllnic«, mlini »m tUo, alinhalnlca ipi"*M za vino in sadja m,j]?..'mI. ,i'»;.tv riv -!:-.kiilnii-.- im.ij.. skoti, ono tl.ViliiH mor l,ik.,r lu- .lr.ivl.,-,„. V...I-.V...I:..- ,.•.;¦-,. Slamorasnlcc Jako lahko c« goniti In po zalo šmarnih canaa. Sllikalnlca, ta •ono in alamo, tir v-,' p»'r. bm-, v-.iki.n 'n- p..lj.-d.-1-L. ¦¦!¦..,.- p»...|.ljn V ll.ljlMPgs, i.-vt-iiu 1^. Ilcllcr ua Jhiiiiiju II ., Praterstrassc 49. ¦i.-iijiivo. škropilnice proil Velika zaloga IVOlGSŽJFlI ! v (;»»'ki, >«i ^'^i Fran .Uw\n l('ors.») ^ S!. I iii.i-.|>i..ii i.-1-.iis.-n,. L.u.MH-1. Lastim izdelovalnim tlvokolos ,11 i riu4, žit*«nlli blazin (hr-1.1l1mutruL7.fi11. popravljalni ca dvokolro. šivalnili strojev, pušk iui. &+- Nunska ulica 14. '-»&j Proilivjalnico šivalnih strojev, pušk, stro- Ijiva in uruzr!;a orodja r>» imaia SAUNIG&DEKLEVA v Nunski ulici šl. Ki. t . »-, POZOR! Slovenska tvnlkn ustanovljena 1. 187U. J. Pipan & C. v Trstu (Via della Zonta št. 1) itna veliko zalogo in prodaja U» na debelo F kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jediM za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe. Bilanca za 1.1896. okrajne posojilnice in »tanilnice % Kobaridu, repfravane zadruge z neomejeno zavezo. Zap. Stcv. Ime t je (Aktiva) ZNESEK | »rld. kr. | 1 Zap. štev. Dolgovi (Passiva) ZNESEK gld. kr. 1. Stanje posojil koncem lota...... 20.4*29 — 1. Stanje ulo«? koncem leta...... 32.370 74 I 9 i Naloženi denar........... 600 — 1 2- Kapitalizovane obresti....... GG9 07 i 3' Inventar po odbitku 10%...... 32 - 3. Zadružni deleži........... 595 — ; j- 4. Gotovine dne 31. decembra 1890. . . 4.184 134 V, 1 4. Posebna reserva (res. fond)..... Za leto 1897. prcdplaeane obresti . . 149 97 ; | ^^^^^ 110/63 ^""\^ i 6. Cisti dob:?ek........... 143 33V,' Skupaj . . . 34.245 j 34 «/J Skupaj . . . 34.245 * 34'/ž; V Kobnrina, dne 31. decembra 1896. NAČBLNIŠTVO.