Filozofski vestnik Letnik/Volume XXI • Številka/Number 3 • 2000 • 181-192 IDEJA K OBČI ZGODOVINI S KOZMOPOLITSKEGA GLEDIŠČA1 IMMANUEL KANT Ne glede na to, kakšen pojem o svobodi volje si bomo ustvarili z metafizičnega gledišča, so pojavi te volje, človeška dejanja tako kot vsaka druga naravna da- nost vendarle določeni glede na obče naravne zakone. A za zgodovino, ki se ukvarja s pripovedjo teh pojavov, naj bodo vzroki zanje še tako globoko skriti, lahko vendarle upamo, da bo, ko obravnava igro svobode človeške volje v velikem, lahko odkrila njen pravilni [regelmäßig] potek in da bo na ta način to, kar je pri posameznih subjektih videti zapleteno in brez pravila, glede na celoten rod vendarle lahko spoznano kot razvoj njegovih prvotnih zasnov, ki nenehno, čeprav počasi napreduje. Zakonske zveze, z rojstvi, ki so njihova posledica, in z umiranjem, so tako močno podvržene vplivu svobodne volje ljudi, da se zdi, da ne poznajo nobenega pravila, glede na katerega bi lahko vnaprej izračunali njihovo število. Kljub temu pa njihove letne statistike v ve- likih deželah dokazujejo, da se ravno tako dogajajo po stalnih naravnih zako- nih kot nestalni vremenski pojavi, kijih posamič ni mogoče predvideti, v celo- ti vzeto pa j im vendarle uspeva, da ohranjajo rast rastlinstva, tok rek in druge naravne pojave v homogenem neprekinjenem teku. Tako posamezniki kakor cela ljudstva bolj malo mislijo na to, da pri tem, ko vsak po svoji volji in pogo- sto drug proti drugemu zasledujejo lastne namere, neopazno sledijo naravni nameri, ki j im je neznana in deluje kot neke vrste vodilo, pri čemer to name- 1 K tej razlagi m e j e prisililo eno izmed kratkih poročil v dvanajsti številki Gothaische gel. Zeit. [Gothski učeni časnik] t.l. Poročilo nedvomno povzema del mojega pogovora z učen jakom, ki s e j e na svoji poti ustavil pri meni, vendar j e brez pričujoče razlage brez vsakega razumljivega smisla. [»Kratka novica« Gothskega učenega časnika, na katero se sklicuje Kant, se glasi: «Ena izmed priljubljenih idej g. prof. Kanta je tudi, da bi moral človeški rod glede na svoj končni smoter doseči najpopolnejši državni ustroj, in g. prof. Kant si želi, da bi se kak filozofski zgodovinopisec lotil pisanja zgodovine človeštva s tega vidika in da bi nam pokazal, do kod seje človeštvo v različnih obdobjih približalo temu končnemu smotru ali pa kako daleč se od njega oddaljilo in kaj je treba še storiti, da bi ga bilo mogoče doseči.»] 1 8 1 I M M A N U E L K A N T ro, ki bi j ih sicer, tudi če bi jim bila znana, bolj malo zanimala, s svojim delo- vanjem podpirajo. Ker ljudje v svojih prizadevanjih v celoti vzeto ne ravnajo le nagonsko kot živali, a tudi ne, kot umni kozmopoliti, v skladu z dogovorjenim načrtom, se zdi, da o njih tudi ni mogoča (kot denimo o čebelah ali bobrih) načrtna zgo- dovine. Ko si lahko njihovo delanje in nehanje ogledamo na velikem odru sveta, se ne moremo ubraniti določene nejevolje; in čeprav se v posamičnem tu in tam prikaže modrost, bomo končno vendarle ugotovili, d a j e v velikem vse skupaj stkano iz neumnosti, otroške nečimrnosti, pogosto tudi otroške zlobe in razdiralne sle. Pri tem na koncu ne vemo, kaj naj si sploh mislimo o našem rodu, ki si tako veliko domišlja zaradi svojih prednosti. Za filozofa tu ni druge poti, kakor da poskusi, ali bi, ker pri ljudeh in njihovi igri v velikem ne more predpostaviti nobene umne lastne namere, v tem nesmiselnem teku člo- veških zadev ne mogel odkriti neke naravne namere, na podlagi katere bi bila o bitjih [Geschöpfe], ki delujejo brez lastnega načrta, vendarle možna zgodo- vina glede na določen načrt narave,- Zanima nas, ali nam bo uspelo najti vodilo za tako zgodovino, naravi pa bomo prepustili, da ustvari moža, ki bo sposoben v skladu z njim oblikovati zgodovino. Tako je ustvarila Keplerja, k i je ekscentrične tire planetov na nepričakovan način podvrgel določenim zako- nom; prav tako Newtona, kije te zakone pojasnil na osnovi splošnega naravne- ga vzroka. Prvi stavek VSE NARAVNE ZASNOVE KAKEGA BITJA SE MORAJO PO SVOJI DOLOČITVI NEKOČ RAZVITI DO POPOLNOSTI IN v SKLADU S SMOTROM. Za živali nam to potrjuje opazovanje, bodisi da j ih opazujemo od zunaj bodisi od znotraj ali z razčlenjevanjem. Or- gan, ki naj ne bi bil uporabljen, in ureditev, ki ne dosega svojega smotra, delujeta v teleološkem naravnem nauku kot protislovje. Če namreč opustimo zgornje načelo, nimamo več opraviti z zakonito naravo, ampak z naravo, ki se igra brez smotra. In na mesto vodila uma stopi brezupna približnost. Drugi stavek PRI ČLOVEKU (kot edinemu umnemu bitju) SE MORAJO TISTE NARAVNE ZASNO- VE, KI MERIJO NA RABO NJEGOVEGA UMA, POPOLNOMA RAZVITI LE PRI RODU, NE PA PRI INDIVIDUU. Um je zmožnost bitja, da pravila in namere za rabo vseh svojih sil razširi nad naravni nagon, in ta zmožnost pri svojih zasnutkih ne pozna nobe- nih mej. Vendar pa sam um ne deluje nagonsko, pač pa potrebuje poskuse, vajo in poučevanje, da bi lahko od ene stopnje uvidenja postopoma napredo- val k drugi. Vsak človek bi moral zato, če bi se hotel naučiti, kako doseči popolno rabo vseh svojih naravnih zasnov, živeti neznansko dolgo. Če pa je 1 8 2 IDEJA K OBČI ZGODOVINI S KOZMOPOLITSKEGA GLEDIŠČA narava (kot se to res zgodilo) odmerila trajanju njegovega življenja samo kra- tek čas, tedaj potrebuje niz generacij, ki mu morda ni videti konca, in vsaka od teh generacij predaja drugi to, glede česar sije prišla na jasno, na ta način pa lahko narava končno prižene svoje kali v našem rodu do tiste razvojne stopnje, ki docela ustreza njeni nameri. In vsaj v človekovi ideji mora biti ta trenutek cilj njegovih prizadevanj, saj bi morali sicer imeti naravne zasnove po večini za jalove in nesmotrne. To pa bi odpravilo vsa praktična načela in porodilo sum, da se narava, katere modrost nam sicer rabi kot načelo za pre- sojanje vseh ostalih pojavov, pri človeku samo otroško igra. Tretji stavek NARAVA JE HOTELA, DA PROIZVEDE ČLOVEK VSE, KAR SEGA ČEZ MEHANIČNO UREDITEV NJEGOVEGA ŽIVALSKEGA BIVANJA, V CELOTI IZ SAMEGA SEBE, IN DAJE DELEŽEN SAMO TISTE SREČNOSTI ALI POPOLNOSTI, KI SI JO JE USTVARIL SAM, Z LASTNIM UMOM, PROST NAGONOV. Narava namreč ne naredi ničesar, kar bi bilo odveč, in v uporabi sredstev za svoje smotre ni potratna. Ker j e dala človeku um in na njem utemeljeno svo- bodo volje,je bilo s tem žejasno nakazano, kaj namerava storiti glede njegove opremljenosti. Tako ga naj ne bi vodili nagoni, prav tako naj ne bi bil oskrb- ljen in poučen s prirojeno vednos^o, pač pa bi moral vse proizvesti iz samega sebe. Izum njegove prehrane, njegovih oblačil, njegove zunanje varnosti in obrambe (za kar mu ni dala ne bikovih rogov, ne levovih krempljev, ne pasje- ga zobovja, pač pa samo roke), vse ugodnosti, zaradi katerih lahko življenje postane prijetno, celo njegovo spoznanje in njegova preudarnost, pa tudi do- brotnost njegove volje, vse to naj bi bilo v celoti njegovo lastno delo. Zdi se, da sije bila narava tu všeč v svoji največji varčnosti in da j e svojo živalsko opremo odmerila tako skopo, d a j o je tako natančno uskladila s skrajno potrebo zače- njajoče se eksistence, kakor da bi hotela, da naj bo človek, potem ko se bo iz največje surovosti enkrat s svojo lastno dejavnostjo povzpel do največje spret- nosti, notranje popolnosti v načinu mišljenja in s tem do srečnosti (kolikorje to možno na tem svetu), za vse to tudi edini zaslužen in dolžan zahvalo edino samemu sebi. Tako rekoč tako, kakor da bi narava merila bolj na njegovo umno samovrednotenjekakor na njegovo dobropočutje. Kajti tek človeških za- dev je tak, da čaka na človeka cela vojska težav. Zdi pa se, da naravi sploh ni šlo za to, da bi človek živel dobro [wohl], pač pa ji je šlo za to, da naj se s svojo dejavnostjo proizvede do te stopnje, da lahko s svojim ravnanjem postane vreden življenja in dobropočutja. Ob tem pa je vendarle nenavadno nasled- nje: videti je , da opravljajo starejši rodovi svoj mukotrpni posel le zavoljo poz- nejših, za to namreč, da bi j im pripravili stopnjo, na podlagi katere bodo lahko še povišali gradnjo, ki je namera narave; hkrati pa naj bi samo poznejši uživali srečo, da prebivajo v zgradbi, katero je gradil dolg niz njihovih predni- 1 8 3 I M M A N U E L K A N T kov (seveda brez lastne namere), ne da bi bili sami deležni sreče, ki s o j o pripravljali. A naj se zdi to še tako skrivnostno, j e vendarle prav tako tudi nujno, kakor hitro predpostavimo, da naj ima živalski rod um in da naj se kot razred umnih bitij, ki so vsa smrtna, njihov rod pa je nesmrten, vendarle povzp- ne do popolnosti v razvoju svojih zasnov. Četrti stavek SREDSTVO, KI GA UPORABLJA NARAVA, DA BI DOSEGLA RAZVOJ VSEH SVOJIH ZASNOV, JE NJIHOV ANTAGONIZEM V DRUŽBI, KOLIKOR TA ANTAGONIZEM NA KONCU VENDARLE POSTA- NE VZROK ZA NJIHOV ZAKONIT RED. Z antagonizmom razumem tu nedružabno dru- žabnost ljudi, se pravi njihovo težnjo [Hang], da se povežejo v družbo, ki pa je hkrati povezana z vsesplošnim [durchgängig] odporom, ki nenehno grozi s tem, da bo družbo ločil. Zasnova zanjo j e očitno vsebovana v človeški naravi. Človekuje lastno nagnenje, da se podružablja, ker se v takem stanju bolj počuti človeka, se pravi ker bolj občuti razvoj svojih naravnih zasnov. Vendar pa je zanj značilna tudi močna težnja, da se oposameznuje (izolira), ker se srečuje v sebi tudi z nedružabno lastnostjo, da naj se vse ravna tako, kot s i je sam zami- slil, tako da pričakuje z vseh strani odpor, saj tudi o samem sebi ve, d a j e nagnjen k upiranju drugim. Prav ta odpor pa prebudi vse človekove sile in ga pripravi k temu, da premaga svojo lenobnost in da si, gnan s častihlepnostjo, oblastiželjnostjo ali pohlepom, zagotovi položaj med svojimi tovariši, ki jih sicer bolj slabo prenaša [jmnd. leiden], a jih tudi ne more pustiti na miru. Zato pride tu do prvih resničnih korakov od surovosti h kulturi, k i j e pravzaprav vsebovana v človekovi družbeni vrednosti; postopoma se tako razvijejo vsi ta- lenti, izoblikuje se okus in z nenehnim razsvetljevanjem je narejen začetek za utemeljitev načina mišljenja, ki lahko surovo naravno zasnovo za nravno raz- likovanje sčasoma preobrazi v praktična naravna načela, na ta način pa lahko naposled soglašanje [Zusammenstimmung] z družbo, ki je patološko izsiljeno, preobrazi v moralno celoto. Brez onih lastnosti nedružabnosti, ki same po sebi sicer niso prijazne in netijo odpor, na katerega mora nujno naleteti vsak po- sameznik pri svojih egoističnih zahtevah, bi v arkadičnem ovčarskem življenju ob popolni slogi [Eintracht], zadostnosti in vzajemni ljubezni, vsi talenti osta- li skriti, ljudje pa bi, dobrodušni kot njihove ovce, kij ih pasejo, svojemu biva- nju dali vrednost, ki bi bila komaj kaj večja od tiste, ki j o ima to njihovo doma- če živinče; praznine stvarstva glede smotra, ki ga imajo kot umna narava, ne bi zapolnili. Bodimo torej hvaležni naravi za to, da se ne prenašamo, za ne- voščljivo tekmujočo nečimrnost, za nepotešljiv pohlep po ime^u ali po vlada- nju! Brez njih bi vse odlične naravne zasnove za vse večne čase nerazvite dre- male v človeštvu. Človek hoče slogo, a narava ve bolje, kaj j e dobro za njegov rod, in hoče razdor [Zwietracht]. Človek hoče živeti udobno in zabavno, na- 1 8 4 IDEJA K OBČI ZGODOVINI S KOZMOPOLITSKEGA GLEDIŠČA rava pa hoče, da preseže lenobnost [Lässigkeit] in nedejavno zadovoljnost z malim, hoče, da se zažene v delo in težave in da proti njim najde tudi sredstva, s pomočjo katerih se j ih lahko preudarno reši. Naravna gonila, viri nedružab- nosti in vsesplošnega odpora, ki porodijo toliko zla [Übel], a vendarle tudi priganjajo k novemu naprezanju sil, s tem pa k večjemu razvoju naravnih za- snov, nam torej kažejo ureditev modrega Stvarnika, ne pa denimo roke zlob- nega duha, ki bi se mešal v njegovo čudovito ustanovo in j o kazil ali pa jo zaradi zavisti skvaril. Peti stavek NAJVEČJI PROBLEM ZA ČLOVEŠKI ROD, H KATEREGA REŠITVI GA SILI NARAVA, JE V TEM, DA DOSEŽE CIVILNO DRUŽBO, v KATERI VOBČE VLADA PRAVO. Ker je mogoče le v druž- bi, in sicer v tisti družbi, v kateri vlada največja svoboda, torej vsesplošni anta- gonizem njenih članov, hkrati pa so meje te svobode skrajno natančna dolo- čene in zavarovane, da bi lahko obstajala s svobodo drugih, — ker je torej le v družbi mogoče doseči najvišjo namero narave, in sicer razvoj vseh njenih za- snov v človeštvu, narava tudi hoče, da si človeštvo ta smoter, tako kot vse smo- tre svoje določenosti, daje samo. Zato mora biti družba, v kateri je mogoče najti svobodo pod zunanjimi zakoni, k i je v najvišji možni meri povezana s silo, ki seji ni mogoče upirati, se pravi popolnoma pravična civilna ureditev [bürgerlic- he Verfassung], takšna družba mora biti torej nujno najvišja naloga, ki jo nara- va postavlja človeškemu rodu. Narava lahko namreč doseže svoje druge na- mere z našim rodom le z rešitvijo in izvršitvijo te naloge. Stiskaje tisto, kar prisili človeka, ki se sicer tako navdušuje za nevezano svobodo, da stopi v to stanje prisile; in sicer najvišja stiska med vsemi, se pravi stiska, ki jo ljudje drug drugemu povzročajo sami, saj so njihova nagnenja vzrok za to, da v divji svo- bodi ne morejo dolgo obstajati drugo poleg drugega. A v takšni ogradi, kakr- šno j e civilno združenje [bürgerliche Vereinigung], imajo nato prav ta nag- nenja kar najboljši učinek: tako kot drevesa v gozdu s tem, ko skuša vsako prikrajšati drugo za zrak in sonce, prisilijo drugo drugega, da iščejo oboje nad seboj, s tem pa dobijo lepo ravno rast. Tista, ki poganjajo svobodno ter širijo svoje veje tako, kot se j im zdi in ločeno drugo od drugega, pa, prav narobe, rastejo zveriženo, počez in krivo. Vsa kultura in umetnost, ki krasita človeštvo, najlepši družbeni red, sta plodova nedružabnosti, ki samo sebe pri- sili, da se disciplinira in da tako, z izsiljeno umetnostjo, popolnoma razvije kali narave. Sesti stavek T A PROBLEM JE NAJTEŽJI, HKRATI PA JE PROBLEM, KI GA BO ČLOVEŠKI ROD REŠIL NAJ- POZNEJE, Težava, ki nam jo predstavi že gola ideje te naloge, je v naslednjem: 1 8 5 I M M A N U E L K A N T človekje žival, ki potrebuje, če živi med drugimi svojega rodu, gospodarja. Kajti svojo svobodo bo v razmerju do svojih podobnikov gotovo zlorabil; in čeprav želi kot umno bitje zakon, ki bi svobodi vseh postavil pregrade, ga njegovo samoljubno živalsko nagnenje vendarle nagovori, da tam, kjer sme, samega sebe izvzame. Potrebuje torej gospodarja, ki bo zlomil njegovo samovoljo in ga prisilil, da bo ubogal občeveljavno voljo, ob kateri j e lahko vsak svoboden. A od kod bo vzel tega gospodarja? Od nikoder drugod kakor iz človeškega rodu. Vendar j e ta gospodar prav tako žival, ki potrebuje gospodarja. Stvari se torej lahko loteva kakor hoče, a ne uspe mu videti, kako bi lahko prišel do pogla- varjajavne pravičnosti, ki bi bil sam pravičen. Poglavarja lahko išče v eni sami osebi ali pa v družbi številnih izbranih oseb. Vsak izmed njih bo vedno zlora- bil svojo svobodo, če nima drugega nad seboj, ki ima glede na zakone oblast nad njim. Poglavar pa naj bi bil pravičen sam na sebi in bil vendarle človek. Ta naloga j e zato najtežja med vsemi, da, njena popolna rešitevje nemogoča: iz tako krivega lesa, iz kakršnega j e narejen človek, ni mogoče iztesati nič urav- nanega [nichts Gerades]. Narava nam nalaga le, da se bližamo tej ideji.2 Da pa je to naloga, ki bo opravljena najpozneje, izhaja med drugim tudi iz na- slednjega: zanjo so potrebni pravilni pojmi o naravi možne ureditve, velika izkušenost, poučena z bogatim tekom sveta, razen vsega tega pa še dobra vo- lja, ki jo je pripravljena sprejeti. Tri takšne sestavine pa se le stežka znajdejo skupaj, če pa se to že zgodi, pa le zelo pozno in po številnih neuspešnih po- skusih. Sedmi stavek PROBLEM IZGRADNJE POPOLNE CIVILNE UREDITVE JE ODVISEN OD PROBLEMA ZAKONI- TEGA ZUNANJEGA RAZMERJA DRŽAV IN GA NI MOGOČE REŠITI BREZ REŠITVE LE-TEGA. K a j nam koristi, če si prizadevamo za izgradnjo zakonite civilne ureditve med posameznimi ljudmi, se pravi za ureditev občestva? Prav tista nedružabnost, ki sili ljudi v to občestvo,je tudi vzrok za to, d a j e vsako občestvo v zunanjem razmerju, se pravi kot država v odnosu do držav, v nevezani svobodi, tako da mora ena pričakovati od druge prav tista zla, ki so bila v breme posameznim ljudem in ki so jih prisilila, da so stopili v zakonito civilno stanje. Narava je torej to, da se ljudje med seboj ne prenašajo, da se celo velike družbe in držav- na telesa teh bitij med seboj ne prenašajo, zopet uporabila kot sredstvo, s pomočjo kateregaje v njihovem neizogibnem antagonizmu našla stanje miru 2 Človekova vloga j e tore j zelo u m e t n a . Kako j e s prebivalci d r u g i h p l a n e t o v in z n j i hovo naravo, tega ne vemo; če pa b o m o to n a l o g o na rave opravili d o b r o , si l ahko l askamo, da zavzemamo med našimi sosedi v svetovni zgradb i po loža j , ki še zda leč ni n izek. M o r d a lahko pri nj ih vsak ind iv iduum v o b o d o b j u svojega življenja doseže vso svojo določi tev . Pri nas j e d rugače , s a m o r o d l ahko u p a n a kaj t akega . 1 8 6 i d k j a k o b č i z g o d o v i n i s k 0 7 . m 0 p 0 l i t s k 1 î g a g l e d i š č a in varnosti. Drugače rečeno, s pomočjo vojn in pretiranega oboroževanja za- nje, ki nikoli ne pojenja, s pomočjo stiske, ki j o mora zaradi tega znotraj sebe naposled začutiti vsaka država, celo med samim mirom, žene narava k posku- som, ki so sprva še nepopolni, naposled pa prižene države, po številnih opu- stošenjih, prevratih in celo po popolnem notranjem izčrpanju njihovih moči, k temu, kar bi j im lahko um povedal tudi brez tako žalostnega izkustva, in sicer: da stopijo iz brezzakonskega stanja divjakov in zakoračijo v zvezo ljud- stev [Völkerbund], v kateri nobena, tudi najmanjša država svoje varnosti in svojih pravic ne more pričakovati od lastne moči ali lastnega pravnega preso- janja, ampakj ih lahko pričakuje le od te velike zveze ljudstev (foedus amphict- yonum), od združene moči [Macht] in od odločitve v skladu z zakoni združe- ne volje. Naj se zdi ta ideja še tako sanjaška in naj so jo kot takšno še tako zasmehovali, denimo l'abbé de Saint-Pierre ali Rousseau (morda zato, ker sta menila, d a j e uresničitev take zveza preblizu), je vendarle neizogiben izhod iz stiske, ki jo ljudje povzročajo drug drugemu, stiske, ki tudi države prisili k isti odločitvi (naj bo zanje še tako težka), h kateri je bil prav tako nerad prisiljen tudi divjak, in sicer, da opusti svojo brutalno svobodo in da poišče v zakoniti ureditvi mir in varnost.- Vse vojne so torej prav tako tudi poskusi (ki sicer niso namera ljudi, ampak so namera narave), da se vzpostavijo nova razmerja med državami in da s pomočjo razdejanja ali pa vsaj razkosanja starih*, obli- kujejo nova telesa, ki pa se prav tako ne morejo ohraniti - ne sama v sebi ne eno poleg drugega - in ki morajo zato prestati nove podobne revolucije. Vse dokler ni končno, deloma z najboljšo možno urejenostjo civilne ureditve od znotraj, deloma s skupnim dogovorom in zakonodajo od zunaj doseženo sta- nje, ki je podobno civilnemu občestvu in lahko tako kot avtomat ohranja sa- mega sebe. Ali naj zdaj od epikurejskega stekanja učinkujočih vzrokov pričakujemo, da bodo države kot drobceni delci materije s svojim naključnim trkom obli- kovale najrazličnejše tvorbe, k i j ih bodo nova trčenja spet razdejala, vse do- kler se končno po naključju ne bo posrečila taka tvorba, ki se bo zmožna ohra- niti v svoji obliki (srečno naključje, ki se bo verjetno le težko kdaj zares zgodi- lo!); ali pa naj prej domnevamo, da je tek narave pri tem pravilen in da vodi naš rod od najnižje stopnje živalstva postopoma vse do najvišje stopnje človeš- tva, in sicer z njegovo lastno umetnostjo, tudi če je ta od človeka izsiljena, in da narava v tej navidez divji razporeditvi na popolnoma pravilen način razvija tiste izvorne zasnove; ali pa nam je ljubše, da iz vseh teh človeških učinkovanj in nasprotnih učinkovanj v velikem ne nastane nič, vsaj nič pametnega, tako da ostaja vse tako, kakor je veljalo od nekdaj, in da zato tudi ni mogoče napo- * [Pri Kantu aller-, vseh; Akad.-Ausg. alter. ] 1 8 7 I M M A N U E L K A N T vedati, ali nam razdor, kije za naš rod nekaj tako naravnega, ne pripravlja na koncu, pa čeprav bomo v še tako nravnem stanju, pekel zlega, s tem ko bo nemara samo to stanje in vse dosedanje napredke v kulturi zopet uničil z barbarskim opustošenjem (usoda, za katero pod vladavino slepega naključja ne moremo odgovarjati, s to vladavino pa se dejansko ujema brezzakonita svoboda, če ji ne pripišemo naravnega vodila, k i je na skrivaj povezano z mo- drostjo!)? Vsa ta vprašanja se bolj ali manj iztekajo v vprašanje, ali j e morda umno, da predpostavimo, da je naravno ukrepanje smotrno v delih, v celoti pa vendarle nesmotrno? To, kar je opravilo nesmotrno stanje divjakov, da je na- mreč zadrževalo vse naravne zasnove v našem rodu, da pa g a j e z vsem zlim, v katerega ga je postavilo, končno prisililo, d a j e iz tega stanja stopil v civilno ureditev, v kateri je mogoče razviti vse tiste kali, prav to opravi tudi barbarska svoboda že ustanovljenih držav: z uporabo vseh sil občestev za njihovo oboro- ževanje drug proti drugemu, z opustošenji, ki so posledica vojne, še bolj pa z nujnos^o, da so vedno v stanju pripravljenosti za vojno, j e napredovanje po- polnega razvoja naravnih zasnov sicer zavrto, hkrati pa v nasprotju s tem zla, kijih poraja to stanje, primorajo naš rod, da odkrije za medsebojno upiranje številnih držav, ki izvira iz njihove svobode in je na sebi sicer zdravilno, zakon ravnotežja in da vpelje združeno silo, ki ta zakon podpira, torej kozmopolit- sko stanje javne državne varnosti. To stanje ni čisto brez vsake nevarnosti, zato da sile človeštva ne bi zaspale, a prav tako ni brez načela enakosti v njihovem medsebojnem učinkovanju in nasprotnem učinkovanju, da ne bi druga druge razdejale. Dokler ni narejen ta zadnji korak (in sicer zveza držav), torej skoraj na pol poti do nje, mora človeška narava pretrpeti najhujša zla, in to pod varlji- vim videzom zunanje blaginje. In Rousseau se niti ni tako zelo motil, ko je dal prednost stanju divjakov, če namreč pozabimo na to zadnjo stopnjo, ki j o mora naš rod še doseči. Umetnost in znanost sta nas v veliki meri kultivirali. Vse do nadležnosti smo civilizirani za najrazličnejše družabne priljudnosti in spodob- nosti. Se zelo veliko pa nam manjka do tega, da bi se lahko imeli za že moralizi- rane. Ideja moralnosti sodi še h kulturi, tista raba te ideje, v kateri gre le za to, kar je pri častiljubju in zunanji spodobnosti podobno nravnosti, pa sodi le k civiliziranosti. Dokler pa države uporabljajo vse svoje sile le za svoje nečimrne in nasilne razširitvene namere in tako nenehno zavirajo počasni trud za notra- nje oblikovanje načina mišljenja svojih državljanov, dokler j im v tej nameri celo odtegujejo sleherno podporo, ne moremo pričakovati nič takega. Za kaj takega je namreč potrebno vsako občestvo od znotraj obdelovati tako, da poskrbi za omiko svojih državljanov. Vse dobro, ki ni cepljeno na moralno-dobro nastroje- nost, pa ni drugega kot goli videz in bleščeča beda. Človeški rod bo v tem stanju veijetno ostal tako dolgo, dokler se ne bo, na način, ki sem ga omenil, s svojo dejavnostjo povzpel iz kaotičnega stanja svojih državnih razmerij. 1 8 8 IDEJA K OBČI ZGODOVINI S KOZMOPOLITSKEGA GLEDIŠČA Osmi stavek ZGODOVINO ČLOVEŠKEGA RODU IMAMO LAHKO v VELIKEM ZA IZVRŠEVANJE SKRITEGA NAČRTA NARAVE, KI NAJ PRIPELJE DO NOTRANJE - ZA TA SMOTER PA TUDI ZUNANJE - POPOL- NE DRŽAVNE UREDITVE KOT EDINEGA STANJA, V KATEREM LAHKO NARAVA POPOLNOMA RAZ- VIJE VSE SVOJE ZASNOVE v ČLOVEŠTVU. Stavek je sklep, izpeljan iz tega, kar je bilo povedano prej. Kot vidimo, ima lahko filozofija tudi svoj hiliazem, vendar takšnega, kakršnega nastanek podpira njena ideja, čeprav le zelo od daleč, tako da je ta hiliazem vse kaj drugega kakor sanjaški. Gre le za to, ali lahko izkustvo odkrije kaj od tega teka naravne namere. Trdim, da nekaj malega, saj se zdi, da rabi ta krogotok, da bi se sklenil, tako dolgo, da lahko na podlagi majhnega dela, ki ga je človeštvo v tej nameri pustilo za seboj, določimo po- dobo njenega tira in razmerje dela do celote le z enako negotovostjo kot določamo na podlagi vsega dosedanjega opazovanja neba tir, po katerem gre v velikem sistemu zvezd stalnic sonce skupaj z vso vojsko svojih spremljeval- cev. Vendar smo na podlagi občega temelja sistematične ureditve svetovne zgradbe in na podlagi tistega malega, kar vemo iz opazovanj, pri tem dovolj zanesljivi, da lahko sprejmemo sklep o dejanskosti takega krogotoka. A za človeško naravo je pač značilno, da celo do najbolj oddaljenega obdobja, ki čaka naš rod, ne more biti ravnodušna, d a j e le mogoče z gotovostjo pričako- vati, da bo nastopilo. Se zlasti velja to v našem primeru, saj se zdi, da lahko z našim lastnim umnim ravnanjem dosežemo, da ta, za naše potomce tako raz- veseljiv trenutek, nastopi hitreje. Zato postanejo za nas zelo pomembni tudi šibki sledovi, ki kažejo na približevanje tega obdobja. Države so zdaj že v tako umetnem medsebojnem razmerju, da ne more nobena izmed njih popustiti glede notranje kulture, ne da bi v razmerju do drugih izgubila moč in vpliv. Tako j e torej v precejšni meri zagotovljeno, če že ne napredovanje, pa vsaj ohranjanje tega smotra narave, in to celo tam, kjer gre za njihove častihlepne namere. Nadalje: tudi v civilno svobodo zdaj ni več mogoče kar tako poseči, ne da bi država občutila škodo, ki j o to povzroča vsem panogam, zlasti trgova- nju, s tem pa pelje tudi do zmanjševanja vseh državnih sil v zunanjem razmer- ju. Ta svoboda pa se postopoma širi. Ce državljana ovirajo pri tem, da išče svojo blaginjo na vse, njemu samemu všečne načine, pod pogojem, da se ti načini ujemajo s svobodo drugih, tedaj zavirajo živahnost vsesplošnega pogo- na, s tem pa tudi sile celote. Zato čedalje bolj odpravljajo osebne omejitve njegovega delanja in nehanja, temu pa dodajajo še splošno versko svobodo. Na ta način pa postopoma nastaja razsvetljenstvo, skupaj z blodnjami in muha- vostmi, ki se pritaknejo zraven; razsvetljenstvo kot tisto veliko dobro, ki ga lahko človeški rod potegne celo iz samoljubnih razširjevalnih namer svojih gospodarjev, kadar gledajo ti le na svoje koristi. To razsvetljenstvo, ki ga sprem- lja, ker se razsvetljeni človek temu enostavno ne more izogniti, tudi njegova 1 8 9 I M M A N U E L K A N T udeleženost na dobrem s srcem, se mora postopoma povzpeti vse do presto- lov in vplivati celo na načela njihovega vladanja. Čeprav npr. našim vladarjem sveta za zdaj ne ostaja nič denarja za javne vzgojne ustanove in nasploh za vse, kar zadeva najboljše tega sveta, saj so vsa sredstva že vnaprej načrtovana za prihodnjo vojno, bodo vendarle našli lastno korist v tem, da sicer Šibkih in počasnih samostojnih prizadevanj svojega ljudstva v teh zadevah vsaj ne bodo zavirali. In končno: sama vojna postaja postopoma dejavnost, k i j e ne samo nekaj zelo umetnega, glede svojega izida za obe strani zelo negotovega, am- pak je zaradi hudih nasledkov, k i j ih država občuti v vse večjem dolžniškem bremenu (novem izumu), za katerega ni videti, kdaj bi ga bilo mogoče popla- čati, nekaj zelo vprašljivega, razen tega pa v našem delu sveta, k i je tako moč- no spet s posli, vsak državni pretres tako močno vpliva na vse druge države, da se te države zaradi lastne ogroženosti, pa čeprav brez zakonite veljave, ponu- jajo kot razsodniki, na ta način pa pripravljajo od daleč vse za pr ihodnje veli- ko državno telo, kakršnega svet pred nami ne pozna. Čeprav j e to državno telo za zdaj samo zelo grob zasnutek, se vendar v vseh udih, katerim gre za ohranitev celote, tako rekoč že prebuja neko občutje, to pa zbuja upanje, da se bo, po številnih revolucijah preoblikovanja, končno nekoč vzpostavilo to, kar je najvišja namera narave, in sicer obče kozmopolitsko stanje kot nedrja, v katerih se razvijejo vse izvorne zasnove človeškega rodu. Deveti stavek FILOZOFSKI POSKUS, DA BI OBČO SVETOVNO ZGODOVINO OBDELALI GLEDE NA NAČRT NARAVE, KI MERI NA POPOLNO CIVILNO ZDRUŽENJE V ČLOVEŠKEM RODU, MORAMO OBRAV- NAVATI KOT NEKAJ MOŽNEGA IN KOT NEKAJ, KAR SAMO PRISPEVA K TEJ NARAVNI NAMERI. Namen napisati zgodovino glede na idejo, kako naj bi potekal tek sveta, če naj bi ustrezal določenim umnim smotrom, je sicer nenavaden in na prvi pogled neslan; zdi se, da lahko taka namera pripelje le do nastanka romana. Če pa lahko sprejmemo predpostavko, da narava celo v igri človeške svobode ne postopa brez načrta in končne namere, bi ta ideja vendarle lahko postala uporabna. In čeprav smo preveč kratkovidni, da bi spregledali tajni mehani- zem njenih ukrepov, nam ta ideja vendarle lahko služi kot vodilo, da agregat človeških dejanj, ki je sicer brez načrta, prikažemo kot sistem. Če začnemo namreč z grško zgodovino - kot zgodovino, ki nam je ohranila vso starejšo ali istočasno zgodovino ali pa se mora le-ta skozi njo vsaj potrjevati3 - in sledimo •H Samo učeno občinstvo, ki je obs ta ja lo n e p r e k i n j e n o od svojega začetka vse d o nas, l ahko po t rd i s t a ro zgodovino. Vse, kar sega čez to občins tvo, j e terra incognita, in zgodov ino ljudstev, ki so živela zuna j tega občinstva, j e m o g o č e začeti le od t is tega t r e n u t k a da l je , ko so stopila vanj. Z judovskim l judstvom s e j e to zgodi lo za časa P t o l o m e j c e v z g r šk im prevo- d o m Bibilije, b rez ka te rega bi bol j m a l o verjeli n j ihov im izoliranim p o r o č i l o m . Razvoju 1 9 0 IDEJA K OBČI ZGODOVINI S KOZMOPOLITSKEGA GLEDIŠČA njenemu vplivu na tvorbo in popačenje državnega telesa rimskega ljudstva, ki je požrlo grško državo, dalje, če vse do naše dobe sledimo njegovemu vplivu na barbare, ki so ga razdejali, če pri tem priložnostno dodajamo državno zgodo- vino drugih ljudstev, tako kot je vednost o njih postopoma dospela do nas prav prek teh razsvetljenih narodov, bomo odkrili pravilni tek izboljšanja dr- žavnega ustroja v našem delu sveta (ki bo verjetno nekoč vsem drugim zako- nodajalec). Če smo nadalje vedno pozorni le na civilno ureditev in njene zakone ter na razmerje med državami, kolikor sta tako prva kakor drugo z dobrim, ki sta ga vsebovala, nekaj časa rabila za to, da sta povzdigovala in poveličevala ljudstva (in z njimi tudi umetnosti in znanosti), s tem, kar sta vsebovala napačnega, pa stajih zopet strmoglavljala, vendar tako, da je vedno preostala kal razsvetljenstva, ki je, s tem ko jo je vsaka revolucija razvijala da- lje, pripravljala naslednjo, še višjo stopnjo izboljšanja, bomo, tako vsaj me- nim, odkrili vodilo, ki lahko rabi ne le za pojasnitev zapletene igre človeških zadev ali za veščino političnega prerokovanja prihodnjih državnih sprememb (korist, ki s o j o znali tudi sicer potegniti iz človeške zgodovine, tudi če so jo razumeli kot nepovezan učinek svobode brez pravil!); ampak se z njegovo pomočjo tudi odpre (česar se ne smemo upravičeno nadejati, če ne predpo- stavimo naravnega načrta) tolažeč pogled na prihodnost, ki nam v širni dalja- vi kaže človeški rod, kako se s svojo dejavnostjo naposled le dvigne do stanja, v katerem se lahko popolnoma razvijejo vse kali, ki jih je narava položila vanj, tako da se lahko tu na Zemlji izpolni njegova določitev. Takšno upravičenje narave - ali bolje Previdnosti - ni nepomembna spodbuda za to, da izberemo posebno gledišče za obravnavo sveta. Kaj nam namreč pomaga, če slavimo in priporočamo v obravnavo veličastnost in modrost Stvarjenja v naravnem kra- ljestvu brez uma, če tisti del velikega prizorišča vrhovne modrosti, ki vsebuje smoter vsega tega - zgodovina človeškega rodu - deluje kot nenehen ugovor proti temu, tako da nas pogled nanj primora, da z nejevoljo odvračamo od njega naše oči, s tem ko obupamo nad tem, da bi lahko tu kdajkoli našli po- polno umno namero, pa nas pripravi do tega, da upamo nanjo le v drugem svetu? Mojo namero bi razumeli napak, če bi menili, da sem s to idejo svetovne zgodovine, ki ima tako rekoč vodilo a {mori, hotel izriniti delo na pravi, zgolj empirično pisani zgodovini. Gre samo za razmislek o tem, kar bi filozofska glava (ki bi morala biti med drugim zelo vešča v zgodovini) lahko poskusila še z nekega drugega stališča. Razen tega mora sicer hvalevredna obširnost, s ka- tero zdaj pišemo zgodovino svojega časa, pri vsakomur kar sama od sebe zbu- njihovih pr ipovedi lahko s ledimo od tu dalje (potem k o j e bil ta začetek najpre j raziskan tako, kot se spodob i ) . In tako j e z vsemi drugimi ljudstvi. Prva stran v Tukididu (pravi Hume) je edini začetek vse resnične zgodovine. 1 9 1 I M M A N U E L K A N T diti pomislek glede tega, kako se bodo naši pozni potomci lotili tega, da bodo zajeli breme zgodovine, ki jim ga bomo zapustili po nekaj stoletjih. Nedvom- no bodo cenili zgodovino najstarejše dobe, o kateri bodo pričevanja že zdav- naj ugasnila, le z vidika tega, kar j ih zanima, z vidika tega torej, kar so ljudstva in vlade dosegla ali pa kar so pokvarila s kozmopolitskega gledišča. Prav upo- števanje tega gledišča, prav tako tudi častihlepnosti tako državnih poglavarjev kakor njihovih služabnikov, da bi j ih usmerili k edinemu sredstvu, ki lahko častitljiv spomin nanje prenese poznejšim časom, pa lahko deluje tudi kot drobna vzpodbuda za poskus take filozofske zgodovine. Prevedel Rado Riha 1 9 2