Poitnin« plačana v gotovini. Possmeina Številk« stane 1*50, REPUBLIKANEC (prej Avtonomist) Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev. Telefon 119. Izhaja »sak petek. Mesečna naročnina 5 Din. - Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda SO par. it. 52. Ljubljana, dne 26. decembra 1924. Leto IV. Kaj hočemo? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lasti,ih tleh nzrastlega sloven- Kandidatna lista »Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev“ za ijubljansko-novomeško okrožje. Za volilno okrožje Ljubljana-Novo-meslo za volitve odrejene na dan 8. februarja 1925. 1. Nosilec liste: • Albin Prepeluh, publicist v Ljubljani. 2. Okrajni kandidati: Za volilni okraj Črnomelj: Kandidat: Horvat Peter, posestnik, Kot št. 24. pri Vinici. Namestnik: Kramarič Anton, Soseetnik, Dragomlja vas št. 3. Dri [etliki. Za volilni okraj Kamnik: Kandidat: Židan Alojzij, kolar-Hki mojster in invalid, Dragomelj St. 42. pri Domžalah. Namestnik: Zarnik Jožef, po- sestnik, Suhadole št. 52. pTi Komendi. Za volilni okraj Kočevje: Kandidat: Košmerlj Josip, posestnik, Ketje št. 20. (Loškipotok). Namestnik: Rudolf Janez, posestnik, Turjak št. 41. Za volilni okraj Kranj: Kandidat: Bohinc Jernej, po- sestnik in mlinar, Trboje št. 67 pri Smledniku. Namestnik: Habjan Tomaž, posestnik, Podbrezje št. 8. pri Kranju. Za volilni okraj Krško: Kandidat: Horvat Jože, po- sestnik, Sv. Križ pri Kostanjevici St. 6. Namestnik: Vegdj Anton, posestnik, Kraškavas št. 6. pri Krški-vasi. Za volilni okraj Litija: Kandidat: Vidergar Ivan, posestnik, Loke št. 57. pri Zagorju ob 8ayi. Namestnik: Anton Hauptman, usnjar, Šmartno pri Litiji. Za volilni okraj Logatec: Kandidat: Jakob Serael, po- sestnik in mizar, Begunje št. 6. pri Cerknici. Namestnik: Jožef Zalar, posestnik, Daljne Otave št. 1, občina o Amerikanci in .Francozi in Nemci lahko prav dobri katoličani in prav zavedni republikanci obenem, tako je lahko tudi pri nas. Lahko je pa tudi n^ogoče, da tako. kakor pripoveduje »-Domoljub«, zavpije tudi kakšen'iiajefc Kaj pomeni za nas monarhija in kaj republika ? Dnevne vesti. človek, a najsi rabi take psovke najet ali nenajet človek, psovka je in ostane psovka in vsak pošten in trezen človek psovke obsoja. — Dalje pripoveduje »Domoljub« tudi, da imenuje Radič pristaše hrv. ljudske stranke navadno »popovce« in hoče e tem zopet dokazati, da smo mi »brezverci«! Tu morama »Domoljubu« ugovarjati toliko, da nas razmerje med Radičem in med hrvaško ljudsko stranko prav nič ne briga! Kar imajo gospodje na Hrvaškem med seboj, naj le tudi Hami med seboj poravnajo! Mi se v tuje nam spore ne vtikamo. Volilne priprave v Južni Srbiji. Iz Južne Srbije poročajo belgraj-ski srbski listi naravnost neverjetne stvari o volilnih pripravah vladnih strank. Tako poroča bivši minister notranjih zadev g. Nastas Petrovič v nekem listu, da sklicujejo tamošnji okrajni glavarji ugledne prebivalce k sebi v urad, kjer jim groze, da jim bo vlada dala požgati vse njihove vasi, če ne bodo pri volitvah zmagali vladni kandidati. Dalje poročajo srbski listi, da se bodo morali dosluženi vojaki vrniti en teden pred volitvami zopet k svojim -polkom, da bo armada priprav-lejna. Drugi zopet poročajo, da bodo vladni organi vse, ki so osumljeni, da so opozicijonalci, na dan volitev zaprli, da ne bodo mogli na volišča. —• Take volitve so nekdaj »delali« v Galiciji in na Ogrskem. Znameniti angleški učenjak in publicist Set*n Watson je neke take »mažarske volitve« tudi popisal, in njegova knjižica o mažarskih volitvah je vzbudila takrat po vsem kulturnem svetu velikansko senzacijo in opravičeno ogorčenje. Kakor na Ogrskem, so volili tudi na Hrvaškem. Tudi tam so ponarejali volilne listke, ljudi zapirali in sploh uganjali nasilja najgrše sorte. V mažansko politično volilno šolo so hodili pa tudi Pribičevič in vsi bel-grajski gospodje. Zato ni nič čudnega, če Pribičevič, ki še nikjer drugod [X) svetu ni bil kakor po Hrvaškem in Mažarskem, drugih volitev ne pozna kakor one zloglasne mažarske. Za belgrajsko vlado pa bi bilo danes krvavo potrebno, če bi se v volilni dobi pripeljal Seton Wat«on v Jugoslavijo, zlasti v Južno Srbijo, da bi videl na svoje oči, kako se pri nas voli, in da bi tudi »srbske« volitve tako resnično popiha! kakor je nekdaj mažarske. Republikanstvo in Ijoljševizem. V kraljevini SHS imamo več republikanskih organizacij. Mi imamo republikance v Srbiji. Med srbskimi republikanci najdemo celo vrsto najboljših belgrajskih vseuči-liških profesorjev, kakor so 'Slobodan Jovanovič, Jaša Prodanovič in še mnogo drugih. -—Na Hrvaškem imamo hrvaško kmečko republikansko stranko pod vodstvom Radičevim. — V Sloveniji imamo Slovensko republikansko stranko. Med srbskimi republikanci in med hrvaškimi ter slovenskimi pa je velika razlika. Srbski republikanci so si-sev za republiko, ob enem pa zagovarjajo državno in narodno edin-atvo, t. j. nadvlado -Srbov nad vsemi drugimi narodi v Jugoslaviji. Hrvaški in slovenski republikanci pa hočemo federativno ureditev države, ki bi omogočala tudi Hrvatom in -Slovencem prost razvoj in samostojno ter neodvisno narodno življenje. Federativne preureditve države pa se vsi Srbi, tudi republikanci, boje kot vrag križa, kajti če bi bila država preurejena v federativnem smislu, torej, kot zvezna država, ne bi mogli več v Belgradu gospodariti r, našim davčnim denarjem kot svinja z mehom. Zato se sovraštvo belgrajske vlade ne obrača proti srbskim republikancem, ki so glede državne ureditve ravno istih misli kot Pašič, ampak samo proti hrvaškim republikancem. Ker pa se obrača sovraštvo vlade samo proti hrvaškim republikancem, proti srbskim pa ne, je jasno, da vlada ?ri zatiranju hrvaškega repuhli-anstva ne misli toliko na zatiranje republikanstva, ampak na zatirati ie Hr\u4wv in hrvaškega naroda. / Ce bi se Hrvatje obvezali, da bodo Beigrajčanom na vekov veke valili denar in denar in zopet denar, bi Srbom hrvaško republikanstvo ne bilo prav nič na poti, kajti tako sa-mogoltnih in samo po denarju pohlepnih ljudi kot so belgrajski cincarski porodičarji, nikjer na svetu ni več. Ker pa pomeni »republika« za Hrvate in Slovence v prvi vrsti gospodarsko osamosvojitev, je razumljivo, zakaj se Srbi republikan-stva boje le na Hrvaškem in v Sloveniji, v Srbiji pa ne? Iz tega vzroka tudi srbskih republikancev ne proglašajo za »boljševike«, pač pa proglašajo in bodo proglašali za »boljševike« ne samo republikance Hrvate in Slovence, ampak sploh vse Hrvate in Slovence, ki se branijo motati svoj davčni denar kar tja v en dan v večno prazno in nenasitno belgrajsko žrelo! To in samo to je pravi vzrok preganjanja republikancev na Hrvaškem! Gospodom v Belgradu se ne gre prav nič »za kralja«, ampak za cekine, kakor je to vedno pri vseh skopuhih in oderuhih. Grdobija. Slovenski vladinovski listi sa ta teden poročali, da bo vlada duhovnikom zvišala njihove beraške plače in da bo dobival ljubljanski škof kar celih 7000 dinarjev na mesec, torej toliko, kolikor zasluži vsak količkaj sposoben agent. 'Ob enem pa so slovenski vladinovci v zvezi s tem poročilom duhovnikom namigavali, naj se poslej lepo pokore slavni vladi, ki tako očetovsko zanje skrbi! Ce bi bili slovenski ■vladinovci rekli, da je država storila samo svojo dolžnost, da je sklenila duhovnike za njihovo delo tudi primerno plačati, bi bilo to v redu. Kdor pa namiguje, da se mora človek, ki ni prejel nobene milosti, ampak samo svojo pravico, temu ali onemu še s tem hvaležnega izkazati, da mu proda svoje prepričanje, tak človek zagreši prvovrstno svinjarijo! Kar pišejo slovenski re-'žimovski listi v najnovejšem času, presega že vse meje! Javen škandal in očitna sramota za vse Slovence pa je, da sploh še morejo izhajati v Sloveniji listi, ki pišejo tako, kakor piše n. pr. zloglasni »Slovenski Narod«. O republikanskih kandidatih v Sloveniji so poročali nekateri listi, da jih je postavil Radič. To ni res. »iObzor«, ki je Radiču zelo nasproten list, piše, da bodo postavljeni republikanski kandidati v Sloveniji sporazumno med HRSS in SRS, ker sta obe organizaciji federativno zvezani. Prav je povedal. Med Nemci slovi kot eden najboljših poznavalcev političnih razmer v Jugoslaviji bivši nemški državni poslanec Herman Wendel. Ta mož je objavil pretekli teden v listu »Prae^er Presse«, ki je glasilo češkega ministrstva za vnanje zadeve, o razmerah v Jugoslaviji članek, kjer čisto pravilno pravi, da si stojita v Jugoslaviji nasproti dve politični skupini, centralistična Pašič-Pribičevičeva skupina na eni strani, ki hoče nadvlado Srbov, na drugi strani pa federalistična skupina Hrvatov, Slovencev, Bosancev itd. Boj med obema skupinama je jako hud, kar je naravno. V tem boju pa se hoče vlada posluževati proti Hrvatom in Slovencem tudi nasilnih sredstev. Pred takimi metodami pa Wendel belgrajsko vlado svari, ker je že danes očitno, da mora v političnem boju biti premagan vsak, kdor se poslužuje nasilja. — Vprašanje pa je, če bo hotela belgrajska vlada pametni nasvet nemškega parlamentarca tudi uvaževati. Lumparija. V Belgradu se nobenega vraga tako no boje kakor republikanskega gibanja po vsi državi. Posebno so boje tega gibanja na Hrvaškem in zato poskušajo uporabiti vsa sredstva, da bi republikansko gibanje na Hrvaškem zatrli, Radiča pa zaprli ali celo obesili. Najprej so poskušali njegovo enotno stranko razbiti in so nekaj ljudi bogato plačali, da bi ustanavljali konkurenčne stranke. Ta namera pa se je oči vidno ponesrečila. Zato so prišli na misel, da proglase Radiča in vse hrvaške republikance za ruske boljševike. Za tako trditev je pa treba dokazov. Ker pa pravih dokazov nimajo — ker jih ni! —, so si najeli nekega reveža, ki jim je za dober denar sfabricirai »dokument«, iz katerega naj bi bdla razvidna zveza hrvaških republikancev z ruskimi boljševiki. Ta »dokument« je pa tako neznansko slabo sfabriciran, da človeka kar s ... prime, če to oslarijo bere. Zato se čudimo, da je to bedastočo v celoti natisnilo tudi ljubljansko »Jutro«, ki je sicer resen list. Zakaj vlada Hrvatom republikanstva naravnost ne prepove? Zakaj se zvija in skriva za takimi »dokumenti«? Med slovenskimi listi je bil edino »Slovenec« toliko pošten, da je svoje bralce opozoril na najnovejšo vladno farbarijo, in tako je tudi prav. Tepen bo! »Slovenec« piše o političnem položaju med drugim tudi to: »Radič je tokrat sam zajahal magarca in prišel na Slovensko. Zavojevati hoče v lastni osebi Slovence za svojo hrvatsko republiko. Prekmurje hoče na vsak način za Hrvate. Potrebuje pa tudi radi tega mnogo poslancev, da si lahko z njihovimi dnevnicami plačuje svojo razkošno palačo, katero je letos kupil za 50 miljonov kron od velein-dustrijca Prpiča. Pomaga mu na Slovenskem Prepeluh. Pred par leti je še bil socialdemokrat. Mogoče je še tudi danes dn vleče Hrvate in Slovence za nos. Osebne škode nima nikdar. Radič si na Slovenskem ne bo priboril lovorik in bo moral tepem zopet odriniti na Hrvatsko nazaj.« — Mogoče se bo res zgodilo, da bo Radie tepen, mogoče pa tudi ne! To bodo odločili volilci dne 8. februarja. Toda če bo Radič res tudi »tepen« in če bo moral magari res on sam odriniti na Hrvatsko nazaj, s tem še vedno ni rečeno, da Im tepena v Sloveniji republikanska ideja in da se bo ta morala umakniti iz Slovenije! V Sloveniji bo zmagala republikanska misel, če ne že pri teh volitvah, pa nekoliko kasneje. Zmagala pa bo! Iz »Slobodnega doma«. Radičev glavni list »Slobodni dom« piše pod naslovom »Ljubljanski Koroščev '»Slovenec« takole: »Ljubljanski Koroščev »Slovenec« se tako spozablja, da imenuje vse pristaše Slovenske republikanske stranke izdajalce plzenskega naroda in Radičeve plačence. Najbolj se zaletava v Albina Prepeluha, ki urejuje tednik »^-lovenojvi itepublikanec« (prej »Avtonomist«) in objavlja v njem neumno in grdo laž, da je Prepeluh dne 30. novembra v Zidanem mostu pristal na to, naj bo sedež slovenske republike v Zagrebu. »Slovenec« ima v svojem uredništvu tako poštene in pametne ljudi, da je čudno, da ti dovoljujejo, da se v »Slovencu« tiskajo tako neumnosti in tako nepoštene laži. — Pod naslovom »Vodja SLS dr. Korošec« pa piše: »Vodja SLS dr. Korošec je izjavil v nekem svojem volilnem govoru, da je v glavnem vseeno, če imajo Slovenci slovensko republiko ali pa slovensko pokrajinsko avtonomijo. Glavno je, da bo Ljubljana središče slovenskega naroda ... V tem svojem govoru je bil dr. Korošec zelo slab, in kdor ga ne bi poznal, bi rekel, da se je ustrašil. Dr. Korošec ni samo umen in pošten, ampak tudi vpliven politik, ki ne govori vedno dobro, ampak gotovo vedno dobro dela.« Vprašanje. »Žerjav nas prodaja Pašiču, Prepeluh pa Radiču«, piše »Slovenec«. — Za koliko pa? Iz »Slovenca«. »Slovenec« pive 20. decembra: »•(»Slovenski republikanec«) ne pove, da Radič kandidira kot nosilec liste na Štajerskem in da SRS v Sloveniji sploh ne kandidira, ampak da kandidira edino HRSS, da je torej Prepeluh z vsemi drugimi »republikanskimi« kandidati na Slovenskem vred zgolj mandatar Radiča oziroma Hrvatov.« — Da v Sloveniji ne kand:di-ra Slovenska republikanska stranka, ampak da kandidira samo HR- SS, je »Slovenec« napisal tudi že par dni poprej in se je pri tem skliceval celo na »Slobodni dom«. Toda kaj stoji v »Slobodnem domu«? V »Slobodnem domu« stoji dobesedno: »Nosioci kandidatskih lista HRSS jesu: ...Za Kranjsku (Ljubljana-Novo mesto): Albin Prepeluh, književnik. U Sloveniji kondidira HRSS sporazumno sa SRS (Slovenska republikanska stranka), dakle kao federacija obiju stranaka.« Zadnji dostavek je »Slovenec« zamolčal, čeprav je ta dostavek najbolj važen. Iz tega dostavka se namreč jasno vidi, da Prepeluh in Slovenska republikanska stranka niso nobena »priproga« Radičeva, ampak SRS je samostojna slovenska organizacija, ki stoji s Hrvati v federativni zvezi. Tega pa »Slovenec« noče povedati, ker mu to ne gre v račun. Že kažejo roge. Poleg cesarsko-kraljevskih republikancev SLS, ki z nedostojnim orožjem obrekovanja udarjajo po nas, stojijo kot vredni sobojevniki proti silni ideji republikanstva tudi SHS kraljeve oblasti. — »Prekmurska tiskarna« v Murski Soboti je dobila uradni nalog, da ne sme za »Radičevo« stranko ničesar tiskati. Notar Koder pa grozi našim pristašem, da jim bodo odvzeli koncesije. Enake’grožnje, izraz strahu pred našo zmago se pojavljajo povsod. Da, strah jih je, ker mi vstajamo! Dovolj dolgo smo spali. — Prekmurski republikanec. Javni shod SRS v Lokah pri Zagorju. V nedeljo dne 21. t. m. je priredila krajevna pol. organizacija SRS javen volilni shod, na katerem je poročal o volitvah in našem programu A. Prepeluh. Zborovaini prostor je bil prenapolnjen, a prisostvoval je shodu tudi g. okr. glavar iz Litije. Med poslušalci so bili v večini rudarji, navzočih je bilo tudi nekaj kmetov. Govornik Prepeluh je naglašal zlasti odločilni.pomen volitev dne 8. februarja 1925 ter potrebo, da se tudi industrijsko delavstvo, ki je danes brez vsake politične in organizacijske moči, pridruži SRS, ki bo brez dvoma izšla iz volilnega boja kot najmočnejša kmečko-delavska stranka, katere politična moč se bo še pojačala zaradi tega, ker stoji v federativni zvezi z veliko HRSS. Nato je govoril v imenu »Neodvisne delavske stranke« g. Jakob Žorga, ki je očital SRS neiskrenost zaradi tega, ker ni hotela skleniti volilnega kompromisa s komunisti. Zanikal je, da bi imele bodoče volitve odločilen pomen, ter je naglašal, da bo »Neodvisna delavska stranka« nastopila pri bodočih volitvah kot »Delavski - kmetski republikanski blok«, smatrajoč te volitve le kot sredstvo. Odgovarjal mu je Prepeluh, ki je navajal vzroke, zakaj je SRS morala odkloniti ponudeni ji kompromis ter znova povdarjal, da more biti naš boj le legalen, ker bomo 8. feberuarja 1925 z volilnimi krogljicami zrušili sedanji nasilni in absolutistični režim, odpravili z volilno zmago vlado sablje, vzpostavili ljudsko vlado ter z dobljeno večino preuredili državo v federativno zvezo tako, da bo vsak narod lasten gospodar na svoji zemlji. Zlasti delavstvo Trboveljske družbe, ki je najbolj izkoriščano med vsem delavstvom v Sloveniji, ima ves interes, da SRS doseže svoj politični cilj. Slovensko delavstvo bo le tedaj kaj pomenilo in si moglo zboljšati svoj žalostni socijalni položaj, ako ga bo podpiral Slovenski republikanski kmet, organiziran v SRS. — Na to se je oglasil za besedo zastopnik »Socijal. stranke Jugoslavije«, g. Čohal, ki pa ni znal povedati ničesar stvarnega ter je le blatil osebo g. Prepeluha. Navzoči so ga sicer mirno, toda z nejevoljo poslušali ter ga z raznimi medklici spravili iz teksta, tako da je njegov govor ostal brez vsakega poleta in smeri. Prišel je na dan z očitnimi neresnicami in tudi navadnimi lažmi glede osebo g. Proneluha. No, g. Prepeluh mu je v zaključnem govoru odgovoril tako temeljito, in po-iasnil nedelo g. Čohala za delavstvo trboveljske družbe s takšnimi na- vedbami, da so navzoči kar strmeli. Tildi je pojasnil zafurano politiko takozvanih »socijalističnih« poslancev v parlamentu tako glede ustavnega vprašanja, v katerem slede popolnoma Pašič-Pribičevičemu nazoru in delu, kakor tudi glede zafura-ne Bocijalne zakonodaje, ki so jo oni centralizirali in tako pobirokratili, da delavstvu več škoduje kakor pa koristi. G. Čohal je na tem shodu našel kar je iskal. Nek delavec mu Ž'o dejal: »Iz SRS bo mogoče kaj do-rega za nas, vemo pa, da pri Tebi ni bilo nikoli nič za nas in nikoli nič ne bo!« Na zborovanju se je pokazalo, da SRS krepko prodira tudi med industrijsko delavstvo, da.» je »Neodvisna delavska stranka« V •obrambi in da izgublja vsled večnih notranjih kriz na pristaših in da je »Socijalistična stranka Jugoslavije« popolnoma na tleh. Delavstvo prestopa v kmečko-delavske republikanske vrste SRS. ji, IZDAJA LJ! IB'.JANŠKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni i-edni Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. T7"esele "bož!čn.e ;pxa,z:n.i:k:e St« srečno novo leto 10 2 S želim vsem cenj. naročnikom in odjemaleem mojih izdelkov in se Se v nadalje priporočam njih naklonjenosti g spoštovanjem Srečko Brus kovaški in podkovski mojster Igavas- Stari trg pri Rakeku. ljubljanska menjalnica £jubl jaria,Kolodvorska ui.4i od kolodvora druga hiša desno. VHOD IZ ULICE. -------------------- Plačuje najvišje zlat in srebrn denar. Posluje od pol 8. ure predpoldne do pol 7. ure popoldne nepretrgoma. Ure Zlatnina Kmečka hranilnica in posojilnioa v Frankolovem naznanja tužno vest, da je umrl njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod Dominik Bezenšek Pogreb se vrši v nedeljo, dne 21. decembra 1924. Frankolovo, dne 20. decembra 1924. Za odbor: Matija Potočnik, Karl Žerovnik. Izšla je Blasnikova Velika Pratika M navad- *2 ^ ^ klima no Htto 36) dni. ~NSY*^~ «#> ,VKUKA PRATIKA* ja najalarejki alovonaki kmetijski koledar, koji je bU najbolj vpoitevan že od naših pradedov. - Tudi letoSnja obSirna Udaja te odUkuje po b»gati vsebini, aato pride prav vsaki slov. rodbini. Dobi ae v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj ae naroči po dopisnici pri J. Blasnika nasled. tiskarna in litograf. zavod Ljubljana, Breg št. 12 te oddajate lokale, trgovine, gostilne itd., javite noslov ,,Posredovalcu” Ljubliana, Sv. Petra c. 93. da ga odda interesentom. Izognete se neprijetnostim. Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki jo tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5'— so dobi najboljši Kellerjev roman optik LJUBLJANA FR.SLOVIUK Ljubljana, Stari trg 2 priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Ščipalol Očala Obleke po meri se točno izvršujejo. Hlinim* Dunajski in Ljub-RUPIIH. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige ♦ HINKO SEVAR A antikvariat knjigarna y Ljubljana, Stari trg 34 Trboveljski premoo-drva p. h°k* -n ko Hgleiki premog g ? a ilezijeke briketa Q g £ dobavlja g* o IILIRIJA| 6-1 Ljubljana, Kralja Petra trg 8. p Za Din 15-— najtepši roman srbskega pisatelja mišica in za Din 14'— se dobi knjiga ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske, in razsula Avstrije — v tiskarni L Blunika naslad.«Ljubljani, Breg št. 12. Denar je poslati naprej. Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo obavlja i,Posredovalec” Ljubltana, 8 v. Petre, ooete Ote v. 23. Vsem cen|.gospodinjam priporočamo ,APBIa» ljudska Ječmgnopo d ojim 8'adno UčmB»ouo SIDRO dvojno sledno rženo ,.METr- KHUO z xx «3 151etno Jamstvo najpopolnejši Sfoeurer šivalni stroj s pogrez-Ijivim transporterjem (grabljice). Z enostavnim premikom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje. Ludovih Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 6,1. nadstr. 1 Popolnoma varno naložite denar v M^jnbfjnuslto Mestni trg E ki posluje v novopre-urrjenih prostorih v Ljubljani Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po r. z. z o. z. ter jih izplačuje takoj brez odpovedi Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. umu barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi Medič-Zanki družba z o. z. laribop, Ljubljana^ Novi Sad, podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: Ljubljana * Medvode. Obrestuje Splošno kreditno društvo v Ljubljani | hranilne vloge po registrovaaa zadruga z omejeno zavezo Telefon žt. 367 | Šfraerfbrez' Ustanovljeno 1898 Aleksandrova cesta 5 § vsakga odbitka. mesto, Ptuj, Rakek, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica Izvršuje vse bančne posle najtošneje in najkulantneje. Brzojavil Trgovska Tolofonii 139, 148, 458 Prevaro m