'ru/za pfczćez/ia	g/ofozs/sir.
Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik VI1J.	V Ljubljani, dne 21. maja 1928.	15. številka.
Strah nižph uslužb. pred OPO in njeni uspehi.
1. Strah.
Kolikor poznam dušo nižina uslužbenca, ima ta nekak strah pred uradnikom. Zato se brani stopiti ž njim v enotno organizacijo.
Ta strah pa izvira iz dobe avstrijskega suženjstva, ko je bil nižji uslužbenec v -esnici nekak hlapec, ki je delal kakor stroj, ne da bi smel samostojno misliti, še manj pa govoriti. Takrat — pa tudi danes sc. najdejo še takšni ljudje — se je nižji uslužbenec sam sebe smatral za tako malenkostnega, da si v tisti pasji ponižnosti niti ni upal svojega uradnika na javnem prostoru dostojno pozdraviti ali pa ga je pozdravil pra r po suženjsko. Tiste čase se nižji uslužbenec na cesti ah v javnem lokalu ni upal približati uradniku, ker je bi! uverjen, da se ga urad uk sramuje in da ga bo ignoriral.
'Duh časa pa laplreminijia ljudi. Tako je tudi. uradnik prišel do spoznanja, da je nižji uslužbenec kot človek enakovreden in se ga ih treba sramovati. Ravno tako pa se nižii uslužbenec zaveda, da ni uradnikov hlapec, temveč drž. uslužbenec in dela kot tak skupno z uradnikom za dobrobit ljudstva, vsled česar sc mora tudi skupno z uradfriikom boriti za svoj obstanek.
Zelo usodepolno bi bilo, poseuuo za nas nižje uslužbence, ako bi še nadalje na tako aroganten način — kakor so to delali zadnje tedne nekateri naši tovariši — odklanjali od uradnikov nam ponuđeni stoli, na katerega se naj vsedemo ter se ž njimi pogovorimo o j naših težnjah. Ako prijazno in dostojno ne | prisedemo k skupni mizi na ponuđeni stol, s pokažemo s tem našo nezrelost in da hočemo | še nadalje ostati hlapci.
Strah pred enotno organizacijo je tudi pri- j znanje 'lastne organiza+orične nesposobnosti, j Ker se nižji uslužbenec sam čuti nesposobne- j ga, se boji, da ga bo uradnik samo izkoriščal, 1 ne pa mu kaj koristil. To je povsem napačno mnenje. Ce upamo samo z lastnim majhnim
društvom na uspeh, toliko več lahko prido-'bimo v veliki skupni organizaciji kakor je OPO, seveda če se bomo za njo zanimali. Brez dela pa ne bo jela.
2. Uspehi.
Nečem delati demagogije in govoriti o bogzna kakih 'trenutnih materialnih uspehih Oblastne organizacije. Lahko pa rečem, da nam ne izostanejo moralni in kulturni uspehi. Če pomisilim, kadar se združimo vsi poštni uslužbenci 'brez razlike — vsaj v Sloveniji v eno organizacijo, Ito zavladala med nami prijateljska .sloga, v kateri bo prijetnejše delati. Odpadla bodo politična preganjanja, spore med 'posamezniki ali medi kategorijami bomo skupno obravnavali. Izostalo bo zaplotno obrekovanje in intrigiranje posameznih kategorij ali društev, kakor se to sedaj dogaja. Za naše pravice 'bomo enotno nastopali. List »'Poštni glasnik« se bo izpopolnil, ker bodo sodelovali vsi sposobni tovariši. Sčasoma si ustanovimo tudi knjižnico. Pevski zbor bo j lažje napredovali, ker bo prejemal primerno podporo in ker bodo sodelovali vsi pevsko , nadanjen tovariši. Ustanovili bi si lahko tudi , godbeno društvo, kakršno imajo v zagrebški | organizaciji. Med uradništvom imamo tudi 1 več strokovnjakov, ki bi lahko priredili kako j poučno predavanje, kar bi bilo zelo hvale- | vredno.
To in še marsikaj se bo dalo doseči, ako borno vsi poštni uslužbenci enotni in ako J 'bodo imeli tovariši dobro voljo, svoje sposob- j nosti udejstvovati in se 'medsebojno podpirali, j Ker upam v sposobnost in dobro voljo urad- ! nikov 'kakor tudi nižjih uslužbencev, moram j idejo skupnosti samo pozdravljati. Zato po- | zivam vse tov. nižje uslužbence, naj se čim j tesneje oklenejo OPO, ako nočejo še nadalje biti hlapci in nevredni naziva uslužbenca države.
Jakob Vovk, zvaničnik.
Finančni zakon za proračunsko leto 1928-29.
Kakor vsako leto, objavljamo tudi letos iz j novega finančnega zakona glavna določila, ki , se tičejo državnega uslužbemstva, s posebnim ozirom na ptt. stroko. Večina določb je že starih, nekaj je pa tudi novega.
Cl. 27. O podpori rodbinam umrlih uslužbencev po čl. 124 uradniškega zakona, za katere je določen kredit v oddelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodov, odloča finančni minister na predlog pristojnega ministra.
Cl. 97. Zadruge drž. uslužbencev, ki so ustanovljene iz nalogo, da sezidajo in nabavijo drž. uslužbencem hiše, kakor 'tudi člani takih zadrug se oproščajo' plačevanja kolkovine iz tar. post. 12 zakona o taksah za nakup zemljišč in zgradb za vsakega člana po enkrat. Te oprostitve daje fin minister na prošnjo prizadetih zadružnih članov.
Čl. 152. Porodniške klinike pri univerzah se smatrajo glede na čl. 112 uradniškega zakona za državne bolnice.
Cl. 247. Minister pošte in telegrafa se pooblašča, da sme smatrati redne kredite, ki so določeni za osebne in 'materialne potrebe
v partijah proračuna za 1. 1928-29 pri poedi-nih poglavjih, za centralizirane ter jili uporabljati po potrebi za vzdrževanje skupnega ptt. prometa, ne glede na to, pri katerem poglavju ali pri kateri direkciji so določeni in odobreni. (Tako zvana centralizacija kreditov, ki jo je P. glasnik napovedal že 1. februarja t. k).
Cl. 252. Poštni minister se pooblašča, da sme ustanoviti pogodbene drž. pošte tudi v onih pokrajinah kraljevine, kjer jih doslej ni bilo. 'Njih ureditev in razmerja pogodbenih poštarjev predpiše minister s pravilnikom.
Čl. 255. Pokojnine provizioniranih poštnih slov, njih vdov in sirot se morajo izplačevati iz državnih sredstev. Draginjske doklade teh provizionistov se urede po čl. 51 zakona o draginjskih dokladah iz 1. 1922.
Cl. 331. Drž. uslužbenci, ki so bili odpuščeni, upokojeni ah so dali ostavko pred uveljavljenjem uradiniškega zakona, pa so se kesneje zopet sprejeli v drž. službo, ne morejo biti upokojeni po sedanjem zakonu, če ni poteklo treh let. Če se upokoje prej, jim pripada pokojnina po starem zakonu. Izjema je samo, če
se upokoje po sili zakona ali če dovrše polno službeno dobo, pa ne prosijo sami za upokojitev.
Či. 332. Drž. uslužbenci, ki napredujejo v višjo Skupino, dobe pravico do' osebne pokojnine po prejemkih te skupine, če str prebili v njej najmanj eno leto; drugače se upokoje po prejšnji skupini. Od tega se izvzamejo oni uslužbenci, ki se upokoje po 60. letu starosti ali so' postali nesposobni za službo. To pa ne velja za rodbinske pokojnine drž. uslužbencev, ki umrjejo kot aktivni.
Čl. 333. Osebe, ki so dovršile 60. leto starosti, se ne smejo sprejemati v državno službo, ražen duhovnikov.
Čl. 334. Periodični poviški v stopnjah osnovne plače, kakor tudi višje stopnje stanarine, se obračunavajo in izplačujejo, če se zgodi prestop v prvi polovici leta, dne 1. lilija, drugače pa 1. januarja vsakega leta.
Čl. 336. Drž. uslužbenci, ki mso imeli 1. decembra 1925 dovršenih iO službenih let, dobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše 15 za pokojnino vštevnih službenih let Od pokojninske osnove jim nrip-tda za 15 slnžbe-;Hi let 60 odstotkov, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1 odstotek, tako da dobe čez 35 let polno pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno. Ta predpis velja •tudi za one, ki vstopijo v drž. službo po I.decembru 1925.
čl. 337. Pravico do' rodbinske pokojnine imajo samo rodbine onih drž. uslužbencev, ki so sklenili zakon pred' vstopom v drž. službo ali za časa aktivnega službovanja. Zato nimajo pravice do rodbinske pokojnine rodbine onih uslužbencev, ki so sklenili zakon po upokojitvi in niso bili pozneje reaktivirani, razen če so imele to pravico že po prejšnjih zakonih.
Cl. 340. Uslužbenec se sme upokojiti samo v primerih, ki so določeni z. zakonom. Čl. 234 uradn. zakona (nestalnost) se pa sme vzlic temu uporabljati samo ob službeni potrebi in po odločbi ministrskega sveta ob osebni odgovornosti pristojnega ministra glade kredita. Če je povod za upokojitev bolezen, sme finančni minister odrediti pregled po državni zdravniški komisiji.
Čl. 342. Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dovršenimi 10 leti efektivne službe, vštevši tudi neukazna leta, ter niso bili L septembra 1923 še 45 let stari, ne pripadajo osebne in rodbinske dragiiijlske doklade, razen če so bili upokojeni zaradi bolezni. la odredba pa ne velja za upokojene vojne invalide.
Čl. 344. Ministrski svet se pooblašča, da izpremeni in dopolni uradniški zakon in uredbo o razvrstitvi drž. uslužbencev. Te izpre-membe moraijo biti v mejah proračunske možnosti in pod pogoji, ki so bili navedeni že ”
iškem finančnem zakonu.
Cl. 345. Ustanovi se pokojninski sklad za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov, ki naj zasigura s prispevki rodbinske pokojnine teh uradnikov. Gotovina fondtov, ki so obstojali po prejšnjih zakonih, bo osnova za ustanovitev tega fonda.
Čl. 347. V tem proračunskem letu je ustavljeno sprejemanje novih drž. uslužbencev, razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno 'službo. Kjer je nujna in neodložljiva potreba, se
sme sprejeti nov uslužbenec samo z odlokom ministrskega sveta, po pismeni obrazložitvi resor trn ega ministra in po pristanku finančnega ministra.
Čl. 348. Na vsa zvanja zvaničnikov in stu-žiteljev se smetjo postavljati dnevničarji po čl. 130 uradu, zakona, iizvzernši državno policijsko stražo in policijske agente (detektive), zvaničnike in služitelje poštno-telegraiske in telefonske stroke, cestne nadzornike in zvaničnike finančne kontrole.
Čl. 354. Državni uslužbenci nimajo pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov, če se premeste v mejah občine, kjer službujejo, če gre za novo postavitev (ko stopi uslužbenec prvič v državno službo), ali če se 'premesti za kazen ali na prošnjo. Premestitev po natečaju se smatra za premestitev na prolšnijo.
čl. 356. Neglede na šolsko izobrazbo se smejo oni uslužbenci, ki so bili prevedeni v III. kategorijo, postaviti na isti položaj, če se vrnejo v službo in če to zaslužijo s svojimi ocenami med službovanjem.
čl. 359. Aktivni drž. uradniki ne smejo biti | člani upravnega ali nadzornega odbora niti pri državnih napravah niti pri takih, ki so •pod nadzorstvom države. Izvzemajo se samo uradniške zadruge in one naprave, ki so posebej z zakonom dovoljene.
Čl. 360. Delovni čas v pisarnah upravnih uradov je najmanj 7 ur na dan, če pa se dela zdržema, potem 6 in pol ure na dan. Ob sobotah se dela 6 ur, ob nedeljah pa dela samo potrebno število dežurnih uradnikov. Poštno, teilegr. telf. osebje se sme odrejati na delo tudi ob teh dneh, če to zahteva potreba službe. Mbiister sme odrediti vsako leto največ za 60 dni, da lahko traja delovni čas 1 ali 2 uri več brez posebne nagrade.
Čl. 374. Finančni1 minister sme izpremeniti in .dopolniti uredbo O' nabavljadmih zadrugah drž. uslužbencev in o zvezi iiabavljalnih zadrug drž. uslužb. glede organizacije, smotra in delovanja 'teh naprav, zlasti pa jo dopolniti glede ustanavljanja kreditnih zadrug in zadrug za zidanje stanovanj državnih uradnikov.
Kakšna je sijajna zmaga?
Pod tem miasHovom tram je poslala Ikirajev-na skupina nižjih p'b. uslužbencev v Mariboru daljši dopis kot odgovor na članek »Sijajna zmaga edinstvene organizacije« in na dopis »Kdo pojde s temi ljudmi« — oba v »Poštnem glasniku« štev. 12 od 21. aprila 1928. Poleg članka je bil priložen tudi oficijelni dopis mariborske krajevne skupine nižjih uslužbencev, v katerem zahteva objavo gornjega članka ter grozi, da bo drugače objavila članek v javnem političnem Časopisju.
Da si bomo takoj od kraja na jasnem, moramo hitro povedati: članka ne bomo objavili! Vzlic grožnji ne ali pa morda ravno zato ne. Pa pojdite na politično polje, se boste vsaj do kraja razgalili. Ni strah, ki nam veleva, da članka ne objavimo, ampak neče-mo grmaditi na očitane grehe še peti greh, ki bi imel za posledico ponovno tožbo zaradi klevete. Članek je pisan namreč v tonu, s katerim so se proslavili izdajatelji znanih okrožnic, klevetniki na skupščini in razgrajači v železniškem vozu.
Malo pa le ne bo škodilo, če poduhamo nekatere cvetke z mariborskega vrta. Najprej ugotovimo, da je bilo na skupščini s pooblastili vred zastopanih res 1200 članov. Kje so bili tisti »tudi mnogi preudarni uradniki, ki so bili jako rezervirani, ker so videli in vidijo v početju sedanjega vodstva samo razdiralno, ne pa združljivo delovanje«? Ker jih je mnogo, jih vsaj nekaj povejte. Kje je razdiralno im kje združljivo delo, o temi pa je škoda izgubljati besed. Večina slovenskega ptt. ustužbenstva je že odločila, kje je skupnost in edinstvo.
Pravite, da j e* »več kakor ena tretjina zborovalcev zapustila zborovanje, pustivši še ne-pokradena poblastila«. Prva trditev je zavestna laž, ki jo morajo ovreči vsi tisti, ki so bili ves čas zborovanja v dvorani. Druga opazka je pa kleveta, za katero je vložena tožba in vsled česar je tu pred končanim izidom ne bomo obravnavaili.
Dalje pravite, da nam bo čez par mesecev pokazala članska knjiga, koliko je vredna tista hvalisana manifestacija. O, članska knjiga pa že danes kaže, kdo je imel prav. Že danes ima Oblastna organizacija okrog 300 (reci m piši: tristo) nižjih uslužbencev, ki so se na novo prijavili v enotno organizacijo. Pa to je šele en mesec po skupščina1 oziroma šele 3 tedne po razposlanih prijavah. Kalj bo članska knjiga pokazala šele čez par mesecev! Nečemo biti preroki, prepričani pa smo, da bo takrat večina nižjih uslužbencev v naši članski knjigi. Če hočemo mallo zaobrniti kopito, bi pa mi lahko vprašali Osr. društvo nižjih pb. uslužbencev: 'kako bo izgledala čez
par mesecev vaša članska knjiga? Oblastna organizacija ima — hvala Bogu in pravi stanovski zavesti — danes že precej preko 1000 članov, čez par mesecev jih bo pa ‘blizu toliko edinstvenih in zavednih organizirancev, kolikor je štela včasih vsa na trhlih nogah zgrajena »Zveza poštnih organizacij«.
Smo mislili, da je 'bilo žalostnih junakov v železniškem vozu Ljubljana—•Maribor dne 15. aprila: po prespanem mačku sram svojega divjaškega početja. Vaš dopis pa nam dokazuje, 'da so imeli prav oni, ki so trdili, da imamo v tem boju opravka z brezsramnimi ljudmi. Zakaj povračate se tudi na članek »Kdo pojde s 'temi ljudmi« in grmadite nove nesramnosti. Pravite, »da so vračajoči se uradniki in uradnice lahko bili navdušeni, ko se jim je priredil sijajen komerz za naš denar«. Kako mislite to — »naš denar«. Ali denar nižjih uslužbencev ali mariborske krajevne skupine? Da ne veste, kaj je »komerz« in kakšen je »sijajen komerz«, tega vam ne zamerimo. Lahko pa rečemo, ako bi bio> šlo za vaš denar, bi bili ostali uradniki lačni in žejni. Če je v vas kaj poštenja, vzemite v vednost: pretežno večino stroškov za zabavni večer članstva OPO je nosilo uradniško društvo. Le manjši del je šel po sklepu 12. od-borove seje OPO iz blagajne Oblastne organizacije. Pa to boste menda tudi priznali, da je še od tega manjšega dela vsaj polovica uradniškega denarja. Kje je zdaj tisti vaš denar, ne glede na to, da niso bili sami uradniki na tistem »sijajnem komierzu«? Ako bi bili zlobni, bi zopet lahko bet zaobrnili, pa rekli: za čigav denar pa je istega dne in istega večera v drugem bližnjem hotelu teklo vino ne samo v grla, ampak celo z miz? Pa nismo tako zlobni, ker za naš denar ml šib, drugi pa naredo s svojim, kar hočejo.
Prostaško divjanje in zmerjanje prizadetih nižjih uslužbencev proti uradnikom v železniškem vagonu imenuje mariborska krajevna skupina: »par pikrih besed« in da je bilo to' samo ob sebi umevno. Ce imate pogum, navesti imena napadalcev, pa se spri-memo pred direkciiskim inšpektorjem ali pred' sodnikom in ta bo razsodil, kakšne so bile tiste »pikre besede«.
Frazo o »od nas vzdrževanem strokovne listu« pustite rajši pri miru, saj vam tega nihče ne verjame. Naš list se je ustanovil, razviijal, razširjal in vzdrževal z moralno in materijalno podporo tistih ljudi, ki tvorijo danas članstvo Oblastne oganizacije. Zakaj, kdOr je ljubil svoj list, ta je ljubil tudi svojo organiteacijo in ji je ostal zvest v tem boju do konca. In taki tudi ostanejo — list, organizacija in članstvo.
i IPiTIlTEfFGlUMU	j
Made in Jugoslavia...
Čl. 24 pravilnika o brezžičnih prejemnih 9
•	aparatih oprošča vseh pristojbin aktivne • I ministre, generalne in druge direktorje mi- | . nistrstva, direkcij in sekcij, poštnini usluž- ! j bencem pa oprošča samo polovico pristoj- j
bine. Mar smo mi, Ubogi, navadni poštarji, j :	res že toliko prosvitljeni, da bi nam uteg- ;
ni1 nadaljni pouk škoditi? Ali so oni morda | | bolj potrebni? — Železnica priznava sv©- * jemti uslužb e ns tv n velike ugodnosti (re- j žijske cene v osebnem in tovornem pro- I
•	metu, najmanj trikrat na leto brezplačno
a vožnjo kamorkoli itd.), pošta ©a ne nudi j I svojemu osobju nikakih ugodnosti. Dobro,
! da poštnih pristojbin dvojno ne plačamo, ! ker smo poštarji.	•
To so glavne cvetke. Saj bi ne tratili ž njimi dragocenega prostora, pa ga moramo zaradi tistih, ki nam očitajo, da preveč napadamo vodstva nižjih uslužbencev. To pa more očitati le tak, ki ali stvari ne pozna ali pa nima dobrega namena. Nihče ne more od nikogar, ki je mož, zahtevati, da naj ostane miren in potrpežljiv, če pljuje nekdo nate in na vse, kar ti je svetega. Lepo se Dere nauk iz evangelija: če te kdo udari na desno lice, ponudi mu še levo! — toda življenje uči druge nauke in kdor neče biti poteptan, se mora hraniti. Vsak pošten človek mora priznati, da nam j,e bil ta boj’ vsiljen, da nismo mi začeli z napadi, klevetami in nesramnostmi. Ne bi pa bili resna organizacija in ne bi bili vredni svojega lista, ako bi ne reagirali na izbruhe posameznih ljudi iz naših vrst.
Da smo na pravi poti, nam1 vsak dan dvakrat potrjuje pošta, ki jo dobimo od raznih strani: prijave :za vstop v edinstveno organizacijo, položnice z nakazano čJanarJino, navdušeni dopisi s pozivom na vztrajnost in borbo za končno popolno zjedinjenje. Potrjuje nas vstopanje v našo organizacijo od strani tistih nižjih uslužbencev, ki doslej sploh niso bili organizirani, pa so se zdaj na prvi poziv Obl. organizacije včlanili. To so tisti tovariši, ki imajo smisel za pravo stanovsko organizacijo, pa ravno zaradi tega niso mogli biti člani brezpomembnih separatističnih društev. Potrjujejo nas podeželski sestanki, na katerih se članstvo enodušao izreka za skup-'iio organizacijo. Potrjuje nas Savez v Beogradu, ki nam veh: ljubljanska obl. organizacija je po dolgih letih prišla na pravo pot, vztrajajte na tej poti brez ozira na levo in desno, združite vse poštene in zavedne uslužbence poštne, telegrafske in telefonske stroke!
Organizacijsko gibanje.
ZAPISNIK
IX. redne letne glavne skupščine OPO.
Letošnje glavne skupščine Oblastne organizacije, kr se je vršila dne 15. apnila 1938 v veliki dvorani 'Mestnega doma, se je udeležilo 4(>o članov. Sklicana je bila za 14. uro, otvorila se je pa ob pol IS. uri.
Poročilo predsednika. Predsednik Joško J a k š e pozdravi vse inazvoče, imenoma zastopnika direkcije šefa občega odseka g. dr. Kurbusa in predsednika zagrebške oblastne organizacije g. Laliča ter ostalih 10 delegatov iz Zagreba, Prečita brzojavne pozdrave, ki jili pošlje skupščina s svojega zborovanja Nj. Vel. kralju, ministru pošte in telegrafa’ ter Savezu ptt. uslužbencev v Beogradu. Prečita tudi brzojavne im pismene pozdrave, ki so jih poslali1 skupščini Savez, splitska im novosadska organizacija ter tovariš Vagner, upravnik iz Konjic. Predsednik se spominja vseh v preteklem poslovnem letu umrlih članov: Kriste 'Burja, Pince Potočnik, Antona Krajnika, Petra Primšarja, 'Franca Burgarja, Vatentima Tunina, Ivanke Kebe im Ivana Florjančiča, kakor tudi blagopokojnega ministra Vlajka Kočiča. V počaščeni e njihovega spomina se zborovalci dvignejo raz sedeže.
Predsednik razdeli svoje poročilo na pregled dela v preteklem poslovnem letu in na pogled v
načrte za delo organizacije v bodočem letu. Za nami je prevedba zvaničnlkov m slnžiteljev v dnevniičarje in uspešna borba organizacije, da se je ta krivica z novim finančnim zakonom popravila. Omenja še druge določbe letošnjega finančnega zakona: centralizirani krediti, ustanavljanje pogodbenih pošt v vsej državi, priznanje pokojnine za provizioniste, ustanovitev pokojninskega fonda za vdlove in sirote državnih uslužbencev, revizija uradniškega zakona itd.
Za revizijo uradniškega zakona sta se vršili dve anketi, na katerih so sc izdelali obširni iz-preminjevalmi predlogi, ki smo jih predložili po Zvezi državnih nameščencev v Ljubi.iani Glavnemu savezu v Beograd. — Organizacija je vzajemno' z zagrebško 'oblastno organizacijo in s sodelovanjem prizadetih uslužbencev izdelala tudi načrt za nov pravilnik o pogodbenih poštah ter ga predložila ministrstvu. — Huda je bila borba organizacije tudi proti' neosnovanii' redukciji ptt. osobja v Sloveniji. Grozila je 10% redukcija, kar bi značilo preko ISO uslužbencev. Končno sc je Vendar po vsestranskem prizadevanju znižalo to število na 89 uslužbencev. — Uspešne so bile tudi intervencije organizacije iza naknadno priznanje vojaške in selfeke službene dobe. S tem je pridobilo tudi nekaj dnevmlčarjev. da so postali kasneje zopet služitelji oziroma zvanieniki.
Glavni trud je vložila organizacija v preteklem poslovnem1 letu za popravitev krivic, ki so se dogajale našemu članstvu skozi zadnja leta v pogledu napredovanja v višje skupine. Tukaj je storila organizacija na vseh merodajnih' mestih vse korake, da se odpravi krivično izjemno stališče, kakršnega so bili deležni .naši člani1, (zlasti uradniki II. kategorije. Uspeh tega truda je prav po vol j en.	V zadnjem letu je napredovalo 314
uradnikov in 238 .nižjih uslužbencev, skupaj 552 slovenskih ptt. uslužbencev, od tega 518 članov Oblastne organizacije. Vzlic temu napredku pa je še daleč vsaj do približnjega izenačenja n ostalimi uradniki in uslužbenci drugih' direkcij. 'Zato bo organizacija tudi v prihodnjem' paslovmam letu nadaljevala to akcijo, da se unapredi vsaj 100 Uradnikov II. kategorije v 2. skupino in vsaj še 200 ostalih uslužbencev, ki imajo pravico do višje skupine. V tem našem prizadevanju nam je šla s hvalevredno vnemo ma roke poštna direkcija, kakor tudi ministrstvo, v prvi vrsti blagopokojni gosp. miinister Kočič. Vsem tem izrekam najiskrcnejšo zahvalo s prošnjo in upanjem1, da bodo tudi za naprej v tem pogledu zadovoljili Upravičene zahteve organizacije in njenega članstva, ki to v polni meri zasluži.
Kot velik uspeh dolgoletnega truda naše organizacije se mora zabeležiti novi pravilnik o 'delovnem času pri poštah, telegrafih in telefonih, ki ga je podpisal gosp. minister Kočič tik pred svojo smrtjo. Bo tem pravilniku vrše poštni uradi ob nedeljah in državnih praznikih samo pisemsko, telegrafsko in telefonsko službo. S tem je ustreženo dolgoletnim zahtevam blagajniškega urad-ništva, da 'bodo tako zd.aj vsaj Ob medeljah večkrat prosti.
Kar se tiče tiskovne propagande, moramo tudi zabeležiti dva velika uspeha v preteklem poslovnem letu. Brvi je ta, da je organizacija) založila in izdala strokovno - zgodovinsko brošuro »Ljubljanska pošta«, ki sc je po zaslugi našega članstva prav dobro prodajala in prinesla organizaciji poleg moralnega tudi materialni dobiček. L>rugi ie bil pa ta, da smo začeli s 1. .januarjem 1928 izdajatil organizacijsko glasilo »Poštni glas-uik« po trikrat na mesec, s čimer je močno ustreženo našim članom in naročnikom.
Krona vsega ogromnega dela, ki ga je izvršila Oblastna organizacija v minulem poslovnem' letu, pa vendar je in ostane boj za enotno stanovsko - strokovno organizacijo vsega ptt. usluž-benstva v Slovenijii. Lanska glavna skupščina nam Je dala nova pravila, ki služijo za temelj edinstveni organizaciji, današnja Skupščina pa naj izvede tudi zunanje formalne sklepe tako, da, bo organizacija resnično na zunaj in znotraj popolnoma enotna. Vodstvu organizacije je dobro znano, da je mnogo nižjih uslužbencev protivnih enotni organizaciji. Vendar naš cilj je tako določno začrtan in naš namen tako temeljito proučen, da moramo svoj načrt brezpogojno izvesti, pa če tudi za ceno par stotin svojega članstva. Zakaj vsakodnevni življenski boji nam dokazujejo, da more uspešno uspevati samo na edinstvu zgrajena organizacija. Zato nas v tem velikem cilju ne sme motiti in delati malodušne, če tudi bi izgubili v tem boju polovico članstva. Zakaj ne število, ampak kakovost članstva odloča' boj in zmago.
Za bodoče poslovno leto ima organizacjia polno načrtov. Vzgojnega dela, ki ga je vršilo1 doslej uradniško društvo tako uspešno med svojim članstvom, se mora oprijeti sedaj Oblastna organizacija za vse svoje članstvo. Večjo pozornost moramo tudi posvečati socialnemu vprašanju. Ustanovimo poseben fond, v katerega se bodo stekali poleg nekega zneska temelme glavnice še vsakomesečni prispevki po 2 Din od člana iz članarine. ilz tega premoženja nameravamo urediti zavarovanje članstva za slučaj bolezui ter davanje cenenih kreditov In podpor .potrebnim in vrednim članom. Prirejali bomo tudi podeželske sestanke, da v' vseh večjih krajih Slovenije z živo besedo dokažemo nujno potrebo enotne organizacije.
Novega odbora torej čaka ogromno delo. Zato naj današnja skupščina izvoli na ta mesta iz svoje srede marljive, delovne, požrtvovalne in zmožne ljudii, da bodo z uspehom zastopali interese članstva. Delo v odboru se porazdeli na posamezne odseke, tako da bo delo bolj pregledno, natančno proučeno in s tem tudi boli uspešno. Zato poziva predsednik vse ipjtt. uslužbenstvo, da se z zaupanjem im ljubeznijo oprime edinstvene organizacije1 za mirno in složno delovanje v dobrobit vsega ptt. uslužbenstva.
Poročilo tajnika. Podtajnik Anton Boh poda kratek pregled o notranjem poslovanju Oblastne organizacjie. Predlogi In sklepi so se pretresali na 12 odborovih sejah In na treh sestankih. Organizacija si je znala utrditi stališče pri merodajnih faktorjih, v Beogradu, zato mi ostalo brez uspeha ogromno delo, ki ga je predelala Oblastna organizacija v preteklem poslovnem letu. 'Ponovno omenja, kaj se je storilo za posamezne skupine našega 'članstva: za uradhištvo II. kategorije številna inapredovainja, za' 111. kategorijo strokovni tečaj, za pogodbene (poštarje načrt novega pravilnika, za nižje uslužbence napredovanja v višje skupine in za dnevmičarje prevedba na prejšnja zvanja, oziroma zvišanje nagrad. Oblastna organizacija je storila v polni meri svojo dolžnost, lahko bi se bila pa še bolj poglobila v notranje poslovanje, ako bi ne bilo boja v lastnih vrstah. Na žalost in sramoto pa so se našli v teh težkih časih lastni člani te organizacije, ki so ji vpadli za hrbet ter hoteli s pomočjo vseh .protivnikov te organizacije zatreti edino pravilno in zmagovito idejo enotne, močne, edinstvene sindikalne 'organizacije.
Vendar naj nas vse to ne moti in ne plaši. Zakaj zgodovina nas uči, da so se še vselej našli ljudje, ki so inastopili proti najboljšim' lin najbolj zdravim idejam. Toda ravno tako dosledno je zgodovina doslej še vedno dokazala, da je pravilna) in zdrava ideja kljubovala vsem napadom ter ostala na koncu zmagovita. Tako se bo zgodilo tudi z našo organzacijo in z idejo organizacije. Zato ne tratimo naših sil v brezplodnem medsebojnem boju, ampak strnimo naše vrste, da se pripravimo na skupni boj za iizbollišanje položaja vsega poštnega, telegrafskega in telefonskega uslužbenstva. ,	'(Nada 1 j. sl.)
IZ I. ODPOROVE SEJE OPO
od 24. aprila 1928.
Konstituiranje odbora smo objavili že v »Poštnem glasniku« od 1. maja t. 1, i Ustanovitev odsekov. Poleg že obstoječega pevskega odseka je odbor OPO ustanovil še štiri odseke, tako da ima zdaj Oblastna organizacija sledeče odseke:	I. Personalna - pravni
odsek, ki vodi evidenco o ptt. osobiu, zbirko zakonov in normalij, ki se nanašajo na ptt. osobje, in rešuje vsa personalno-pravna vprašanja. Upravljajo ga tov. Žnidarič, Vovk in Jakše. — tl. Vzgojno - propagandni:	skrbi za
vzgojo člaustva in za propagando med ptt. osobljem v duhu in ciljih, ki jilh zasleduje organizacija. V njegov delokrog spadajo sestanki, izleti im predavanja. Upravljajo ga tov. Čampa, Bavdek in Smerdu. — IH. Tiskovni odsek:	podpira
strokovno glasilo organizacije In rešuje zadeve, ki se (tičejo organtzačnega tiska in lista. Upravljajo ga tov. Jakše, Kariž in Ceh. — IV. Podporni odsek: ta se bo bavil s podeljevanjem podpor članom', ki bodo vredni in potrebni materialne podpore. Reševal bo tudi Obče socialna vprašanja: zavarovanje članstva v nezgodah, bolezenski podporni fond itd. V njem so tov. Dular, Mar-tinšek in Metelko. — V. Pevski odsek ima nalogo poživiti sedanji pevski zbor ter pritegniti čim več pevcev - poštarjev v lastni zbor. Vodijo ga tov. Treven, Boh imi Rozman.
Za podaljšanje stanovanjskega zakona je poslala organizacija resolucijo na ministrstvo za so-
| eialno politiko in parlamentarnemu odboru za se-1 stavo stanovanjskega zakona.
Uradne ure Oblastne organizacije v društveni pisarni, Pred Prulami 1, se določijo ob torkih in četrtkih1 od 4. do 6. ure popoldne. Sicer je pa vsaj en član predsedstva vsako popoldne v društveni pisarni.
To in ono.
Predsednik OPO tov. Joško Jakše ie odpotoval dne 13. maja t. 1. v (Beograd Skupno s predsednikom zagrebške in novosadske organizacije. Svrha potovanja so važna vprašanja, ki danes zanimajo članstvo, v prvi vrsti prevedba dnevni-čarjev, odtegljaji za zavarovanje, redukcije, napredovanje itd. Če bo kaj posebnega, bo sklicala Oblastna organizacija sestanek v Ljubljani, vsekakor pa prinese o uspehu potovanja poročilo prihodnja številka »Poštnega glasnika«.
Smrtna kosa. Dne 25. aprila t. 1 je umrl v Pragi - Smihovu višji poštni kontrolor v pokoju Božidar K e i 1. Pred leti je prišel v Slovenijo. Služboval je v Tržiču, Trstu in naposled v Ljubljani. Po prevratu je ostal še nekaj časa v naši prestolnici, nato je pa odšel v svojo' 'domovino na Češko. Rajni je bil imeniten telegrafist in kot človek mirnega, tihega značaja. Radi smo ga imeli in pretresla nas je vest o njegovi smrti. V Slovenijo je prihajal redno vsako leto kakor v svojo drugo domovino. Bil je strasten ribič in so mu naši bistri potoki ostali v najlepšetn spominu. Ljubil je svoj rod, ljubil slovanstvo. Bodi mu zemljica lahka!
Prijave v OPO in članarina. Nekateri nižji uslužbenci so poslali prijave za pristop v Oblastno organizacijo, niso pa nakazali istočasno članarine. 'Drugi so pa plačali Članarino, pa niso poslali pristopnih izjav. Zaradi reda in točnega pregleda prosimo, da store oboje istočasno. Na vse dopise in vprašanja' odgovorimo s posebno okrožnico.
Kateri tovariš, nižji uslužbenec, iz Ljubljane ali bližnje okolice bi hotel zamenjati službo s pismonošem' v Hrastniku? Tubi imel razne ugodnosti: opremljeno stanovanje za samca, kurjavo, elektriko — vse zastonj. Za samce zelo priporočljivo. Ponudbe naj se pošljejo pod M. L., pismonoša v 'Hrastniku.
Mestni pismonoše na Španskem. Malokomu je znano, da je treba za vsako dostavljeno pismo plačati 5 centov. Ta običaj je še iz tistih časov, ko je pošta prihajala samo enkrat na teden in je lahko prišel vsakdo sam ponj. Pač pa se je dostavljala ljudem, ki niso imeli poslov ali kateri niso mogli iz hiše. Po navadi se je pripeljala i>ošta samo do poštnega poslopja. Nabrano dostavnino so pismonoše razdelili med seboj. To je bila njih plača; znašala je vsega vkup več ko 2 milijona peset. Zato ni mogla država prevzeti dolžnosti, da bi dostavljala pisma na dom, kar je izvzemši republike San Marino — pač v vseh drugih državah običajno.
Osebne vesti.
Postavljeni; Angela Jančič v Jurkloštru In Rudolf iMur,mayer v Sv. Urbanu pri Ptuju iza pogodbena poštarja.
Napredovali: Iz 3. skupine M. kat. v 2. skupino so napredovali; Štefan Brežnik in Maks Košir na direkciji, Miljutin Negode in Brigita Berlan na Ljubljani 1 ter Tomo Vidmar na Ljubljani 2.
Premeščeni: Šef odseka 1/5 dr. Joško Lebar in sekretar 1/6 Janko Tavzes iz Sarajeva na ravnateljstvo, inšpektor 1/5 Mijo Sedlar iz ravnateljstva v Zagreb in Dušan Djordjević iz Beograda na ravnateljstvo; upravnik II/2 Ivan Slavec iz Kranja na (Maribor 3 in Ciril Novak z Maribora 3 v Šmarje pri Jelšah; p'b. ur. 11/4 Marija Porenta z Ljubljane 3 v Velike Lašče, Ivana Vindišar iz Kranja na Ljubljano 1, Mara Zor iz Nove vasi pri Rakeku na Ljubljano 1 in Angelu Klemenčič z Ljubljane 3 v J ur šine e; dnevničarji: Ncžlka Te-kavec iz Brežic v Rajbenborg, Mhrj.ia Tratnik z Ljubljane J v Celje, Helena Keiržin iz Celja1 na Ljubljano 1, Franc Jerančič zi Maribora 2 na Ljubljano 2 in Anton Bačnik z Ljubljane 1 v Zagorje ob Savi.
Upokojeni:	Pb. ur. II/2 Marija Tekavec na
Ljubljani 1 in izvan. 1 .skup. ilvan Dekleva ter Ognjeslav Brečko, oba na Mariboru L
Prest a nek službe: 'Pb. ur. H/5 Marija Kočar v Čakovcu je podala ostavko na poštno službo. Pog. pošt. Marija Rade v Starem trgu ob Kolpi je bi Ih odpuščena.
Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, airika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljubljana, Marijin trg 2
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
Dotsm in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBSHC, L3UBL3Bži!
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Predno se odločiš za nakup moškega, fantovskega ali deškega oblačila, poseti
našo trgovino na Erjavčevi cesti 2 in si oglej našo
bogato zalogo !
Dobro blago, prvovrstna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo piepričale, kje idino kupiš najbolje m najceneje, -r- Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Hitija .kanile'' K. IM, liiblna. JOSIP OLUP, Ljubljana
priporoča svoji
trgovini z manufakturnim blagom in moškimi oblekami
domačega izdelka po najnižjih cenah. Obleke po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo.
Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRAISČO" v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
„CAPTOLIN11 je po izjavi angleških in francoskih špecijalistov svetovno pripoznano najboljše sredstvo zoper izpadanje las.
Po kakovosti las uporabljamo suhi ali mastni „CAPTOLIN", kateri ima poleg sigurnosti učinka še prijeten duh. „CAPTOLIN" prepreči izpadanje las, ozdravi že bolne korenine in pri daljši uporabi pri plešah zopet začnejo rasti novi lasje. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak poslužuje „CAPTOL1NA".
Dobite ga lahko v vseh lekarnah, drogerijah, brivcih in lasničarjih.
Ndtančnejša pojasnila daje, kakor tudi vsa naročila promtno izvršuje:
Generalno zastopstvo „CAPTOLIN«, Pariz.
Franjo Rožič,
Ljubljana VII, Celovška c, 71
Podzastopstva za Sloveni/o se še oddajo.
mm ŠKAFAR. Lintillono
Rimska cesta 16.
Telefon it. 2823.	Pošt. hran. raf. 11147
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
A. Škedelj, Ljubljana
Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir
NA DROBNO!	NA DEBELO!
»r
v veliki izbiri po znižani ceni
L. Vilhar, urar, Ljubljana
Sv Petra cesta 36.
^lcsivko
urar in draguljar
Ljubljana, Dunajska c. 9.
(V bližini gostilne pri Figovcu)
Zlatnina, ure, srebrnina; budilke, stenske ure — China srebrni predmeti za darila. Cene konkurenčne — Cene konkurenčne
Tvornica dežnikov
L MiKUŠ, Ljubljana,
Hestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
PAPIROGRAFIJA
družba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10.
En groš prodaja papirja!
Stalna zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8.
(preje Henrik korn).
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni Iklepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, zdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel)
za konserve.
ee©9e©G©QG©es9©©
inztirlolte „»! Glssnir!
000@0@@@@0©0©0@0
l"-A.cG E. SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga
češkega in angleškega sukna
TVORNICA PERILA
PETER PIRC & Co.
LJUBLJANA. Sv. Petra c. $t. 25
priporoča svojo bogato zalogo damskega perila, vezenin, čipk itd. od najcenejše do nafmejše vrste.
Članom gospodarske zadruge na obroke.
FIRNEZ, BARVE LAK, EMAJL
vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO PCUP’I DOBRO IN CENO
pri
1^	..»	d. z tovarna olja, laka in barv
neaic &3I1KI O. z. ijubljana-Medvode
Lastnik: Franjo Medič.
Rokopise je^šillati1 ur^ištvu '"pottaeg^'SnikaT ^Ljubiji,’ pTed Prufami 1. Reklamacije, oghsem	™
Za «Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani -Za .Narodno tiskamo. Fran Jezeršek v Ljubimi.