356. V Trsta, v petek 24. decembra 1918, Letnik XL. Iz aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, eb 5 zjutraj. ' Lika Sv. Fraaći^u Asiikegi a 20. L nadstr. — Vsi poSiljajo uret1 Stru ista. strank; rt na pisnia se srreiemajo in rokoptst se ne vračajo, n ojp. mi urednik Štefan (V ! na. La-fn* konsor«i| Tisk Livarne .Edimsti*. vpisane zadnage* . . i x Trstu, ulica Sv. Frančiška A».škega Jt. Telefon ureJ:..ftva in j^rsve tfev. 11-57. !. a r o £ n I v a znaša: Za celo leto.......K Za po' leta ...... .»i*»»< -it 113! -leli T", trt ................ ? a nedeljsko izdajo za celo leto 12 pol leta.......... 6"— 5.2® 2.60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oflasl se rafnnafo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oflasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vitL Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ^ vodov..............m/n po 20 vin Oglasi v tekstu »sta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... . 2— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, nsjmanf pa 40 vinarje*. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinost;-. Narodnim ta reklamacije se poSitjajo upravi 1UU Plačuje se Izkljvfno 1» opravi .Edmoiti*. — J'iača in ioii se v Trstu. Uf«*? *" inseratnl oddelek se nahajaU v ulici Sv. Frančift« Aatikega M. 20. — Poštuohranilnlčni račun 841.682 Pregled najnovejših đosođKov. Italiianska fronta. — Splošni položaj neizpremenjen. V Judikarijah srditi topovski boji. Napad pri Podgori odbit. Balkansko bojišče. — Pri Tepci ujet manjši črnogorski oddelek. Sicer nič novega. Rusko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Po hudi borbi Nemci zopet zavzeli vrh Hartmannswei-krkopia in ujeli pri tej priliki 1530 Francozov. furška bojišča. — Pri Kutelamari potopljena dva sovražna monitorja. — Pri Se-Jdil Bahru topovski dvoboj in boj z bombami in torpedi. Na ostalih frontah nič važnega. I avipe-iiij DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. decembra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Splošni položaj neizpremenjen. V Judikarijah ie prišlo tudi včeraj do srditih topniških bojev. Na primorski fronti je bil na Podgori odbit napad italijanskega bataljona. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cadernt DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne z dne 21. decembra: V bovški kotlini je sovražnik pod zaščito megle zasedel naše sprednje postojanke ob Koritnici m jih utrdil z minami. V noči na 19. t. m. je naš oddelek istotako z nepričakovanim napadom zopet osvojil izgubljeno postojanko, še predno je zamoge! sovražnik r; / prelite mine. Na ostali fronti je položaj nei/premenjen. Ponesrečeni alpinci. LLGANO. 23. (Kor.) Dva italijanska a'>;ii:ska častnika in tri vojake je na potu od Arnesesa do prelaza Campo ubil plaz. Pieosnova italijanskega ministrstva? MILAN. 22. (Kor.) Po vesteh, ki jih objavlja tudi *Avanti«, čuti ministrski pred-4 Jnik Salandra vkliub parlamentarni zaupnici veliko potrebo, da bi iz klerikalne ter reformno socijalistične in radikalno-prostozidarske zbornične stranke poklical nove ministre v kabinet. ljanje s pehotnimi naskoki. Po štiri ure navadno neprestano obstreljujejo kritja braniteljev, da se čuje, kakor da bi bob- nalo, takoj nato pa sledi naskok. Skupne težave pa vendar niso prav nič omečile nasprotnikov. Ranjenih Italijanov se je odneslo z bojišča prav malo, ker sovražna artiljerija takoi, kakor se izjalovi napad, katerih je bilo doslej že 180, zopet začne svoj peklenski ogenj. Po svoji lastni artiljeriji ogroževani in zadevani ranjenci potem vselej začno klavrno kričati in prosijo Ogre, mahajoč z robci, naj bi jih spravili z bojišča, kar je pa nemogoče zaradi granat, ki padajo kot toča. Pri zadnjem napadu prošlega tedna so Italijani na tristo metrov dolg kos fronte v štirih urah izstrelili nad 20.000 granat, da so se vreče s peskom razcefedrane razle-late na vse strani in so bile ubite tudi poljske straže. Po petih minutah premora se je pričel napad in zaporni ogenj. Naskako-vale so tri stotnije s častniki in podčastniki na čelu; vojniški duhovnik pa se je nahajal za napadajočimi četami s povzdig-njenim križem. V ognju naših strojnih pu-šek in z boka streljajoče artiljerije je padlo osemdeset mož, trojno število ranjencev pa so odnesle s seboj čete, ki so se umeknile. Branitelji so imeli štiri mrtve in Šest ranjenih. Tako redno potekajo napadi. ki se ponavljajo vsak dan. Dasiravno je sovražnik v četrti soški bitki poleg samostojnih alpinskih skupin na Krnu in Mrzlem vrhu zastavil divizije iz Genove, Piacenze, Jakina in Pie-monta ter še dve brigadi mobilne milice proti tolminskemu predmostju, mu ti napadi ne le niso donesli nikakršnega dobička, temveč so nasprotno avstro-ogrske čete pri Sv. Luciji in na Mrzlem vrhu pridobile tal. Postojanke Ogrov na Krnu so sedaj izgrajene in opremljene s pečmi. Temperatura zunaj je tuDatam že padla na 22 stopinj pod ničlo. lla Krna. Posebni poročevalec »Berliner Tage-blatta« poroča svojemu listu iz vojnega tiskovnega stana: Krn potnenja za tolminsko predmostje isto kot doberdobska planota za goriško predmostje. Do 1000 metrov visoko pokriva tenka plast prsti skalovje, dalje proti vrhu pa je golo pečevje, okoli katerega divjajo viharji in je sedaj na debelo pokrito s snegom. Na 2245 metrov visokem vrhu na planoti si leže nasproti tigri in alpinci v majhni razdalji in ta presledek je pregrajen z žičnimi pregrajaini. Zidovje iz trdo zmrznjenih vreč s peskom rabi za kritja, ker poledenelo skalovje in sovražni ogenj ne dopuščata kopanja strelskih jarkov. V začetku, ko še ni bilo vreč s peskom, so se branitelji krili za zamrznjenimi trupli onih. ki so padli. Mraz mrtveca takorekoč pretvarja v mumije. Vsaka nova plast snega in vsak novi plaz pokriva nove redi italijanskih mrtvecev. Stotine drugih, ki so jih pokosile kroglje in bajoneti, pa leži razmrskanih v globokih prepadih. Poleg bajoneta je ročna granata najuspešnejše obrambno orožje. Napadalci uporabljajo večkrat tudi metalce ognja in razstrelne cevi. dočim se pa mine ne morejo polagati zaradi silovitega obojestranskega artiljerijskega ognja. Italijani so spravili v te višave veliko topov, celo 15 centimetrskih. Zato se pa tudi neprestano menjava topovsko stre- Nadobava živil in municije je delala iz-početka neizrecne težave, ki so pa sedaj premagane. Petdeset kilometrov etapne črte vodi po hribu navzgor. Ker v mirnih časih tudi turisti navadno ne hodijo više kot do 1800 metrov, ie bilo treba šele v skalo vsekati novo pot. ki je trideset kilometrov dolga in tri metre široka. Po tej poti nosijo mule živež in municijo do 2000 metrov visoko, odtain pa jo potem ljudje spravijo do postojank. Veliko vagonov stavbnega lesa za zgradbo barak so tudi na ta način spravili tja gor. Za vodo >e uporablja kemično očiščena snežnica. Med moštvom in častništvom vlada prav prisrčno razmerje. Balkonsko fcojltfe, DUNAJ. 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. decembra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Ujeli smo po kratkem boju v okolici Tepce še v skalovju severnega brega Tare skrit majhen črnogorski oddelek. Drugače nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. decembra 1915. Balkansko bojišče. — Nič pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. SOLUN. 23. (Kor.) Vsled odhoda grških čet je prebivalstvo zelo vznemirjeno. Mnogo rodbin — tudi iz avstro-ogrske in lemške kolonije — je odpotovalo v Ver- P O D L TEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier d« Moat. PIB — To prav tako ni neresnično, kakor gotovo ubogo dekle sedaj umira pri meni. — Moj bog! Za božjo voljo, prisegam pri vsein, kar je svetega na svetu, da sem nedolžna. — Verjamem, da niste imela namena, da bi usmrtila Leontino. toda da bi jo u-spavala, ste jej dala strup. — Ali ne!... gospod! ... ne!... nikoli! — Ne tajite, madame! — Nasprotno, tajim, da, tajim z vsemi svojimi močmi! — Kaj vam pomaga to?... Zdravnik je koustatiral to dejstvo: izjavil je, da je bil ta strup narkotično sredstvo in to narkotično sredstvo, da je bila volčja čre-šnja. Brankadorka je bila uničena in je mol čaJa nekaj časa. XXVIIi. Zasipavanje. Nekaj trenutkov je bilo popolnoma tiho; nato pa je zopet pričela Brankadorka. ko je videla v svoje pomirjenje, da je Maurice najbrž ne misli takoj dati aretirati, in je vprašala: — Dosedaj si še nisem mogla šteti v čast. da bi vas bila poznala, gospod. Zakaj prihajate semkaj, da me obsipate z nesrečami in grožnjami? Cesa hočete od mene? — Vedeti hočem, kako in s kakšnim namenom ste to nesrečno mlado dekle zvabila k sebi. Vedeti hočem vse najmanjše podrobnosti, kako ste zastrupila Leontino. — Gospod, zatrjam vam.... — Ne zatrjajte ničesar. Lagala bi! — Gcspod, prisegam vam ... — Ne prisegajte, ker ne verjamem va-i prisegi. — Toda končno se moram vendar o-pravičiti, in kako naj se opravičim, če mi ne dovolite, da bi mogla ijzpregovoriti tudi le eno samo besedo. ra, v olimpsko ozemlje in Sorovič. Novo glavno fronto zaveznikov od KarasuH do Selmauil se ima opirati na drugo nekoliko umaknjeno obrambno linijo, ki se vleče proti LachanL Na utrjevanjih se pridno dela. Prebivalstvo v Solunu se boji, da se mesto pritegne v bojni pas, zlasti zato, ker je mnogo vojnih ladij v pristanišču pripravljenih, da posežejo v boj. Glasom najnovejih odredb Ima vendar ostati v Solunu cela divizija grških čet. Vzlic temu nameravajo zavezniki v svojem smislu izvesti utrjevanje. Konsulate centralnih vlasti, Bolgarske in Turčije nadzorujejo strogo. Avstro-ogrski fev^lec nad S kadrom. CETINJE, 23. (Kor.) Dne 17. decembra je neko avstro-ogrsko letalo preletelo Skader in vrglo tri bombe, ki so ubile dva srbska begunca. Skrb za avstro-ogrske vojne ujetnike v Srbiji. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Predsednik ogrskega odbora za oskrbo vojnih ujetnikov Daranyi je brzojavno povprašal kne-ginjo Ypsilanti v Atenah glede usode av-stro-ogrskih vojnih ujetnikov, ki so jih vlekli Srbi s seboj iz Srbije. Kneginja je odgovorila, da je doznala, da je dvajset-tisoč avstro-ogrskih vojnih ujetnikov dospelo v Elbasan in Tirano. Atenski oskrbovalni urad je odredil brzojavne poizvedbe in obvesti ogrski urad nemudoma o rezultatu. Rusko poročilo o napadu na bolgarsko torpedovko. PETROORAD, 23. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča z merodajne strani: Dne 21. decembra ste dve ruski torpedovki, ki ste križarili ob bolgarskem obrežju, zadeli na bolgarsko torpedovko in jo takoj zasledovali. Bolgarska torpe-dovka je pobegnila v Varno. Naši torpedovki ste jo zasledovali do vhoda v zaliv. Ko so pričele streljati obrežne baterije, ste se torpedovki umaknili, ne da bi bili poškodovani. Rusko bojišče. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. decembra 1915, ^poldne. Rusko b oj i Š č e. —~ Nič posebuih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 23. decembra 1915. Vzhodno bojišče. — Nič pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapolniti lojiftg. BEROLIN. 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. decembra 1915. Zapadno bojišče. — V vroči borbi so včeraj hrabri polki 32. domobranske brigade zopet vzele kopo Hartmanns-weilerkopfa. Sovražnik je imel izredno težke, krvave izgube in je pustil 23 častnikov in 1530 mož ujetih v naših rokah. Bavimo se še z izpraznjevanjem nekaterih kosov jarkov na severnem pobočju, v katerih še tiče Francozi. Trditev snočnje-ga francoskega poročila, da je bilo v bojih za kopo 21. t. m. ujetih 1300 Nemcev, je pretirana najmanje za polovico. Naše skupne izgube, vštevši vse mrtve, ranjence in pogrešane, znašajo, kolikor se da pregledati doslej, kakih 1.100 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Izpremembe v angleškem vrhovnem pov eljništvu. LONDON, 22. (Kor.) Vojni urad objavlja: General Haig ie nastopil vrhovno po-veljništvo nad aiigieškimi četami na Francoskem in Flandrskem. — General Monro ga bo nasledoval v poveljništvu prve armade in dosedanji načelnik državnega generalnega štaba, generalni poroč- — Ne poizkušajte se opravičevati; je popolnoma nepotrebno, kajti ne posreči se vam nikakor, da bi me preslepila. Leonti-na umira in vi ste tista, ki ste jo zastrupila. To je. žal, nepobitna resnica in nobeno tajenje je ne spravi s sveta. Opustite torej rajši vsak poizkus opravičevanja. Ce boste govorila z menoj odkritosrčno, vas ne naznanim; če bi me pa hotela preslepiti, bo v dveh urah moja tožba vložena na sodišču. Izbirajte torej! Ta jasno povedana alternativa in določna Mauricova grožnja ste ostrašili sovod-nico. Videla je, da bi jej tajenje in izgovarjanje ne pomagalo prav nič, in zato je odgovorila: — Kaj hočete, da vam povem? Vprašajte in odgovarjala bom. Odkedaj poznate Leontino? — Kakih osem ali deset dni. — Kako in po kpm ste jo spoznala? — Po njenem očetu. — Kdo jo je pripeljal k vam? — Njen oče. — Kolikokrat?. nik Arhibald Murray, prevzame njegovo poveljništvo. Vpoklic v volno službo na Angleškem. LONDON, 23. (Kor.) Angleška vlada pozivlje na podlagi zadnjega kraljevega apela v vojno službo vse tiste, ki so se prijavili.__ Angleška spodnja zbornica. LONDON, 22. (Kor.) Pri utemeljevanju predloge za pomnožitev armade za milijon mož je ministrski predsednik Asquith iz-, javil, da znaša armada na raznih bojiščih, vštevši Angleže na morju, 1*4 milijona mož. izgube so zelo velike. Rekrutiranje služi v prvi vrsti izpopolnitvi. Glavni namen bi moral vedno biti, da je efektivna sila kolikor mogoče enaka potrebni sili. Mi rabimo mnogo več ljudi, da izpopolnimo nove formacije in da ojačimo vse sile. Mi rabimo vse moške vojaško - sposobne starosti, ki niso gospodarski neobhodno potrebni. Mi rabimo najvišje število, pa naj obstoja prostovoljni sistem ali pa prisilno službovanje. Govornik je nadaljeval: Umaknitev z galipolskega polotoka se je zgodila glasom odredbe vojaških in mornariških strokovnjakov. Vlada je kljub velikemu odporu privolila v to. Redmond je izjavil, da je razočaran vsled Asquitlio-vega govora, ker ni ničesar povedal o ob-držanju ali nalogi prostovoljskega sistema. Uvedba brambne dolžnosti bi bila u-sodepolna. Nacijonalistična stranka je odločno proti vsaki obliki službene obveznosti. Holt (lib.) je izjavil, da postaja položaj ladjedelničarjev, ki ne dobe dovolj dela. vedno slabejši. Tudi železnicam primanjkuje delavcev. Transportno vprašanje pa je bistveno za plačilno zmožnost naroda. Glavna naloga Anglije je, da podpira zaveznike finančno in z municijo. Naloga zaveznikov je nasprotno, da postavijo vojaštvo. Carson je grajal vladno zahtevo le radi tega, ker je prišla prepozno in ker ni dovolj velika. Galipolska akcija je veliko razočaranje. Vlada je zagrešila velikansko napako, ker ni mogla od avgusta ukreniti nobenega koraka, čeprav so znašale izgube vsled bolezni nekaj časa po tisoč na dan. Thomas (del. str.) je govoril proti brambni obveznosti, ravno-tako nacijonalist Dillon, ki je izjavil, da je tudi Irska istotako proti službeni obveznosti. ROTTERDAM, 22. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona: V spodnji zbornici je bilo včeraj prepozno objavljenje poročila generala Hamiltona o operacijah v zalivu Suvla grajano. As-quithova izjava, da je vlada ravnokar šele prejela poročilo, je bila smatrana kot nezadostna. Carson je imel srdit govor glede Galipolske akcije, v katerem je nagla-šal. da se poroča o opustitvi angleških postojank. kakor da bi bila to kaka zmaga. Cemu se je puščalo vojake cele mesece v tem peklu (odobravanje), kjer jih je na tisoče zbolelo, med tem ko se je ukrepalo. Ministrski predsednik Ascjuith je izjavil, da še ne more poročati o rezultatu rekrut-ne kampanje. Vendar pa je število rekru-tov sijajen dokaz domoljubja in požrtvovalnosti. V nekaterih delili dežele se neporočeni mladi moški niso javili v zadostnem številu, vsled česar je Asquith obnovil svojo prejšnjo obljubo, da poročeni ne bodo poprej poklicani, dokler ne bodo s privoljenjem parlamenta prisiljeni k službovanju neporočeni moški. I turških bojtft CARIGRAD. 22. (Ag. Tel. Milli). Glavni stan javlja: Iraška fronta: Pri Kut el Amari smo potopili dva sovražna monitorja in povzročili z dobrim zadetjem na tretjem eksplozijo. Približali smo se na vsej severni fronti žičnim pregrajam u-triene sovražne postojanke. — Darda-n e 1 s k a fronta: V seddilbahrskem odseku od časa do časa artiljerijski dvoboj ter boj z bombami in torpedi. Naše anatolske Gžinske baterije so z učinkom obstreljevale zaliv Morto in izkrcevališče Teke Burnu, pri čemer ste bili potopljeni dve šalu- — Samo enkrat. — Kateri dan? — Zadnji torek. — Ali sta ta dan večerjala pri vas? — Da. — S kom ? — Z gospodom Galimandom, dobrim prijateljem Leonidovim. — Očetom neke deklice, ki se imenuje Pamela, kaj ne? — Da. — Ali ste tekom te večerje pomešala močno uspavalno sredstvo v pijačo uboge deklice? — Gospod! — je zaječi jala sovodnica. — Še enkrat, ne tajite! Saj vendar vidite. da bi bilo popolnoma brez uspeha. — No, torej, priznavam. Povejte natančneje, kako se je zgodilo. — Priznavam, da sem nekaj kapljic izvlečka volčje črešnje, ki ga mi je pripravil neki kemik, vlila v dekletov kozarec. Vedela pa nisem, da bi mogla zaradi te pijače nastati kaka nesreča. — Vedela ste pa, da je to uspavalno sredstvo nevaren strup? pi in ena munlcijska ladja ter je bil zadet en tovorni čoln. V enem samem odseku, iz katerega se je umeknll sovražnik, smo našli živil vseh vrst, en milijon vreč za pesek, 1000 šotorov, volnenih odej, nosil-nic, konserv, eno havbico in veliko kro-gelj za havbice. — Na ostalih frontah nič pomembnega. Angleške izgube v Iraku. LONDON, 22. (Reuterjev urad). V dolnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Asquith, da vlada ne more dokončati svojih posvetovanj o uspehu naborne kampanje lorda. Derbyja. Pred odgoditvi-jo zasedanja da ne more podati izjave. — Minister lord Chamberlain je izjavil, tla so izgube na umikanju v Kut el Amaro do 18. decembra znašale 1172 mož, med njimi 200 mrtvih._ Ustavljen danski parnik. KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Na povelie angleških oblasti v Kirkwallu je moral, kakor poroča »National Tidende«, tudi danski narnik »Frederic VIII.«, ki je bil na potu iz Amerike na Dansko, izkrcati poštne zavitke. ____ Vznemirjenje v Italiji radi rezultata volitev na Grškem. LUGANO, 22. (Kor.) Po izjavah »Gior-nale d' Italia«, ki je v ozkih stikih s Son-ninom, povzroča izid volitev na Grškem v Italiji veliko vznemirjenje. List izjavlja, da sicer v političnem nastopanju Grške ni bilo nikdar opažati inteligence in nravnosti, vendar pa nujno svetuje Grški, da naj v nasprotju s Turki in Bolgari ne pozabi na hvaležnost za vedno izkazano naklonjenost četverozveznih držav. Zlasti Italija je kljub mnogim in težko premagljivim interesnim sporom često dokazala prijateljstvo in upa tudi sedaj, da obvaruje Grško samomora in da bo videla grške zastave v plemeniti vojni proti vsem sovražnikom. _ Potopljeni japonski parnik. MALTA, 22. (Kor.) Japonski parnik »Sako Maru« je bil 21. t. m. v vzhodnem Sredozemskem morju potopljen od sovražnega podvodnika. Pristaniška oblast v Aleksandriji je bila obveščena brezžičnim potom in je poslala pomoč. AMSTERDAM. 23. (Kor.) Po Reuterje-vem poročilu se imenuje potopljeni japonski parnik »Yasaka Maru«. Parnik je bil zgrajen 1. 1914, je bil last »Jipon - Jushen Aishe« in je imel 12.500 ton. Amerikanska vlada daje svojim veleposlanikom nove informacije. NE\VYORK 23. (Kor.) Polkovnik Hou-se, ki je prijatelj \Vilsonov, odpotuje v kratkem v Evropo po nalogu predsednika, da nekatere amerikanske veleposlanike informira glede različnih mednarodnih vprašanj. To potovanje naj se ne smatra kot kaka mirovna misija. Riimiuisko žito za Avstrijo in Nemčijo. DUNAJ, 23. (Kor.) Med nemško, avstrijsko in ogrsko žitno centralo na eni in rumunsko prodajno komisijo na drugi strani je bila sklenjena pogodba o prodaji žita. Za enkrat pride v poštev 50.000 vagonov raznih cerealij in sočivja. Vrše se pogajanja za nadaljnih 50.00H vagonov. Istočasno je bil zagotovljen izvoz in prevoz vseh cerealij in sočivja, ki so ostali v Ru-muniji še od prejšnjih nakupov. Ukrenjene so bile vse odredbe, da se izvrši uvoz koliko mogoče naglo in gladko. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ. 23. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršila daljša seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi člani kabineta. Odlikovanja. DUNAJ, 23. (Kor.) »Strefflers Militiir-blatt« poroča: Njega Veličanstvo cesar je podelil: vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo feldmaršallajtnantu Rudolfu Schmidtu v priznanje odličnega službovanja tekom vojne; oficirski križec — Ne, gospod nisem vedela ... Sicer pa... — Kaj? — Sicer pa ne smete mene smatrati za odgovorno. — Koga pa? — Njenega očeta. Bil je navzoč ter je videl vse in odobraval vse. — Vem prav dobro, da je ta oče nesramen nepridiprav, toda njegova sokrivda vas ne more opravičiti. — Vi pač zahtevate resnico od mene, in zato jo govorim. — S kakšnim namenom ste pa dala Leontini ono uspavalno sredstvo? — Da bi jo uspavala. — Zakaj? — Za šalo. — Lažete! — Ali... — Lažete! pravim. Saj se poznamo, madame Brancador. Vsak ve, s kakšnim nesramnim in gnusnim poslom se bavite. Vaša hiša je razvpita. Hotela ste prodati Leontino kakemu nesramnežu, zato ste jo uspavala! S trtu II. »EDINOST* Star. SM. V Trstu, dne 24. dtcembra 1915. Franc Jožefovega reda s trakom vojaškega zaslužnega križca polkovniku Maksimilijanu VVeissu, načelniku artiljerijskih skladišč v Puli, v priznanje izvrstnega službovanja v vojni; red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo podpolkovniku Ivanu Blaschke polka št. 38 poljskih topov; stotniku Kurtu Fonsku v havbičnem polku št. 6: majorju Francu Barthu, poveljniku enega bataljona poljskih lovcev, v priznanje hrabrega in uspešnega zadržanja pred sovražnikom. Celovški župan umrl. CtLOVFC, 23. (Kor.) Namestnik deželnega glavarja in župan Celovca dr. Gustav vitez Mettnitz je danes ponoči po kratki bolezni umrl. Požar in huda eksplozija. MUENSTER, 23. (Kor.) Pri podružnici artilerijskega skladišča je nastal snoci požar, v sled katerega je eksplodiralo mnogo k rogelj; v sosednjih delih mesta je razbilo mnogo šip in nekai stavb lahko poškodovalo. Žrtve na življenju ni bilo nobene. Položaj. 23. decembra. t) jačrtih in osnovah nadaljnje balkanske akcije čttverosporazuma imamo pred seboj celo vrsto vesti od strani entente, ki jih seveda ne moremo kontrolirati na njih resničnosti. Zato podajamo nekatere brez komentarja. Iz Soluna javljajo, da je vrhovno zapo-vedništvo nad vsemi zveznimi četami prevzel francoski generalissimus Jofire. S tem da je zagotovljeno edinstveno vodstvo operacij v Solunu in Makedoniji. Pariški »Matin« javlja, da je med glavni ni stani Grške in zaveznikov dosežen pcpcln sporazum glede odredb, ki se zahtevajo v zaščito zavezniških čet in za njihovo svobodno gibanje. e Iz Pariza javljajo, da se je tam pred nekoliko dnevi vršilo posvetovanje strokovnjakov, obstoječih iz visokih vojaških oseb vseh vrst orožja. Ta strokovnjaški svet da ima nalog, da predloži izčrpno mnenje o nadah balkanske ekspedicije. Vsi strokovnjaki da so soglašali, da se ekspedicija na Balkanu niKakor ne sme opustiti. Posebno da je treba držati Solun za vsako ceno, kar se doseže z močnimi utrdbami in sodelovanjem angleško-francoske mornarice. Vrhu tega je treba balkansko vojsko znatno pomnožiti. O nalogi italijanska čet v Albaniji trdi neka vest iz Valone v francoskem listu »Nouvelliste«, da pojdejo italijanske čete — kakih 30.000 mož — v notranjost Albanija. Pričakujejo se pa še nadalina oja-čenja. teh čet da bo, da pripravijo konceut, \0 bazo za Srbe, ki so pobegnili v \~rnogoro in Albanijo, da zago-tove (Italijani) preskrbovanje teh čet in srbskega civilnega prebivalstva, da zgradijo ceste za poznejo ofenzivo ter da udu-še upor arnavtskih plemen. Pariški »Ternps« se nadeja, da bodo italijanske čete mogle držati v šahu Arnav-te in Bolgarje. Posebno pa Arnavte, ki ogrožajo za hrbtom del tistih srbskih čet, ki so se umaknile preko Eibasana. To bi bila ena stran medalje, kakor jo slikajo vesti iz virov četverosporazuma. Vesti iz drugih virov pa zatrjajo, da se v Italiji ( giašajo glasovi, ki izražajo pomisleke proti vsakemu italijanskemu podjetju na Balkanu. Celo nekateri milanski listi, ki so poprej nastopali za velikopotezno akcijo na Balkanu, da priporočajo sedaj, naj se Italija omeji na obrambo Valone, ter vare, naj se albanski problem ne razuzu preveč. Za razpoloženje v Italiji je tudi značilno glasovanje zaupnice vladi v senatu. Senat šteje 390 članov, a zaupnica se je votirala proti 169 glasom, torej z neznatno večino. Na Francoskem pa se oglašajo glasovi proti sodelovanju francoskih čet v Solunu. Znani politik in publicist Cleinenceau zahteva, nai francoske čete zapuste Solun. Vzpričo bližajoče se ofenzive ima Francija — pravi Clemenceau — na zapadni fronti resno dolžnost, da vse sile koncentrira v domovini. Briand naj gran-dijozne načrte orijentske politike prepusti — Angležem. Prva je rešitev Francije! Ce bi Nemci prodrli zapadno fronto, bi bil vzhod itak izgubljen. Stvar pravzaprav ni brez humorja. Italijani prepuščajo vljudno — kakor smo včeraj menili — Francozom in Angležem, nuj gredo Srbom na pomoč, Francozi pa hočejo istotako vljudno odstopiti čast hrambe Soluna Angležem samim! Krvava resnost na stvari pa je, da četve-rospr.razum še vedno laborira na starem nesoglasju in da ne morejo, pa ne morejo priti do sporazuma. Odkod neki potem edinstvenost v akciji?! V tem se utegne približati trenntek, ko bo angleško gospodstvo vEgiptu resno o-groženo. Prihajajo glasovi o uporih zapad no-egiptovskih Arabcev. Prišlo je baje že do spopadov. Seveda ni navada Anglež v, da bi držali križem roke. kadar grozi kjersibodi kaka" nevarnost njihovemu gospodstvu. Namerujejo baje uvesti v Egiptu prisilne nabore, pri čemer pa nekam čudno distonira neka angleška vest,, da je že sestavljenih nekaj bataljonov dobrovoljnih rekrutov. Zadnji teden da je došlo v sueški kanal novih 7«U>00 Angležev, Indijcev in Avstralcev. Skupna tamošnja boina sila da znaša 200.0»rt), v vsem Egiptu pa 300.000 mož. Tudi zapro skoro sueški kanal iz milita-ričnih razlogov. Te angleške mrzlične priprave pričajo, da se Angleži zavedajo nevarnosti, ki utegne po tej vojt? nastati za njih gospodstvo v Egiptu. Ne^Hfcijemo pa. da bi smatrali za potrebne tal t pri- prave v tolikih dimenzijah le radi upornosti zapadno-egiptovskih Arabcev. Računajo očividno tudi z možnostjo nevarne hude ure iz — balkanskega kota, z možnostjo, da se reševanje balkanskega problema razvija in razširi na Afriko in Azijo — v reševanje vztočnega vprašanja v širokem pomenu te besede. Priče bomo morda razreševanju enega svetovnih problemov. Prezrli so • • 113 d. z., da se sme izjemoma 24. in 31. decembra 1905 v mestu Trstu in okolici prodajati meso in pcfctreči z mesnimi jedrni. L'uuajska »Zeit«, 21. decembra, je objavila kot odgovor na prevelike slavospeve ogrskim četam in na omalovaževanje velikih zaslug bojevnikov avstrijskih narodnosti na lovorikah združenih avstro-ogr-skih, nemških, bolgarskih in turških armad sledeči članek, ki so ga pregledale in ropravile oblasti še pred priobčenjem v listu, ki ga ponatiskujemo še posebno radi tega, ker smo tudi v našem listu že ponovno naglašali ta dejstva in grajali neumestno preveliko hvalisanje Madžarov na škodo drugih narodnosti v monarhiji: V ogrskem parlamentu se zelo rado in zelo mnogo govori o junaštvu ogrskih čet in o njihovih zaslugah za domovino. To je tudi prav in poceni in naj se končno ogrska samozavest pri tem cclo napihuje in tudi dejanja ožjih rojakov preveč poudarjajo na škodo drugih sobojevnikov — kdo bi radi tega godrnjal in se spuščal v ljubosumno prepiranje o vojaških čednostih raznih narodnosti? Gotovo mero baha-vosti se lahko prenaša in tudi nihče ni proti samohvali, ki napravlja Ogrom tako veselje, ako ne žali drugih. Toda ta potrpežljivost ima svoje meje, ako pričenja iti prevzetnosti preko gotovih mej. Na zadnji seji ogrskega državnega zbora je neki poslanec neodvisne stranke našteval in klasificiral narodne čine v vojni, česar kljub največji miroljubnosti ni mogoče kar mirno vtakniti v žep. Ta gospod poslanec — čegar ime je širšim krogom nepoznano in se ga radi tega tudi ne izplača imenovati — je izražal svoje veselje nad ugodnim vojnim položajem in izrekel pri tej priliki zveznim armadam Nemčije, Bolgarske in Turčije svoje priznanje; toda v odlični meri, je rekel, se je za doseženo zahvaliti hrabrosti ogrskih vojakov. I)a bi v tej zvezi omenjal tudi Avstrijo, to je opustil. Mogoče je bila to le pomota spomina, mogoče je tudi prezrl. Toda če se v kakem ogrskem parlamentarnem govoru hvaležno omenja vse zvezne sobojevnike in naglaša lastne narodne čine tako izrazito, je vendar nekoliko mučno, ako je pri tem naštetju le ena vrzel: da se pozablja ravno na Avstrijo. Neumestno bi bilo, ako bi proti temu obskurneinu ogrskemu parlamentarnemu govorniku branili pravice neogrskih ar-madnih delov do priznanja, do vojne slave, do hvaležnosti domovine. Treba pa je konstatirati, da bi moral v ogrskem parlamentu kak kompetenten faktor sam zavrniti neumestnost govornikovega postopanja. Grof Tisza se je sicer takoj dvignil, da pobije pritožbe istega govornika radi dozdevnega zapostavljanja ogrskega elementa v armadi. Toda o naštetju sopoma-gačev in sobojevnikov v vojni in o žaleči izpustitvi avstrijanstva in živil niti besedice. Ker je poslanec Avstrijo prezrl, moramo domnevati, da je ministrski predsednik to preslišal. Toda mi v Avstriji ne moreino niti prezreti niti preslišati, da se govori na Ogrskem o hrabrosti, o vojnih činih, žrtvah in patrijotični vdanosti na način, kakor da bi vse te zasluge in čednosti zrastle na translitvanskih tleh, to-stran Litve pa bi ne bile domače. Ko je svoječasno grof Apponyi omenjal v ogrski zbornici hrabre Tirolce, ki so se borili v Karpatih za osvoboditev ogrske zemlje in priznal zato, da je sedaj tudi dolžnost o-grskih honvedskih čet, da branijo tirolsko južno mejo, je našlo to naglašanje med-sebojnosti, čeprav je le samoobsebi umlji-vo, pri nas simpatičen odmev. A zdi se, da se dobe sedaj na Ogrskem ljudje, ki so že pozabili na težke skrbi iz dobe karpatskih bojev. Toda mi jih nismo pozabili in ne bomo nikdar pripuščali, da bi ogrski šovinizem zasluge na rešitvi domovine pripisoval le sam sebi in šel kar krat-komalo mimo težkih krvnih in premoženjskih žrtev drugih narodov države, kakor da bi bilo vse to brez pomena. Starejšim legendam o rešitvi monarhije po Ogrski se hoče pridružiti menda sedaj še ena nova. Toda mi sodobniki in priče dejanj takega ustvarjanja legend ne bomo kar ravnodušno pripuščali. Nihče ne misli zmanjševati deleža Ogrske pri lovorikah te vojne, toda pravične paritete, krvi naših avstrijskih sinov, vdanosti, s katero služimo mi Avstrijci domovini, požrtvovalnosti, s katero se bojujejmo, trpimo in vztrajamo — si ne damo kar tako odrekati in to naj se tudi lahkomišljeno ne iz-pregleduje ali pozablja. Aprovlzacllske stvori Kal dobimo prihodnji Mm! Prihodnji teden (od 27. decembra 1915 pa do 2. januarja 1916) se bodo prodajala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek živilske izkaznice: V-> kg testenin po K 1'32 kilogram; V2 kg ječmena po K —'92 kilogram ter bela moka na krušne izkaznice. * * * 24. in 31. decembra mesna dneva. Mestni magistrat razglaša: Z ozirom na to, da le letos padel dan 24. in 31. decembra na petek, ko ni dovoljena prodaja mesa in postrežba z mesnimi jedrni, je namestnik z ozirom na božični praznik in novo leto dovolil na podlagi § 3. ministrske naredbe, izdane 8. majnika 1915, št. DOMll VIStL »EDINOST« izide prvi božični praznik, 25. t m., na štirih straneh; na praznik sv. Štefana, v nedeljo, 2*. t m., list NE izide; v ponedeljek, 27. L m., izide redna ponedeljkova številka. C. kr. namestnlštveni svetnik v Trstu razglaša: C. kr. Namestništvo v Trstu je dovolilo na podlagi § 3 min. naredbe 8. 5. 1915 drž. zak. štev. 113 prodajo mesa in mesnatih jedil v obrtnih lokalih v Trstu in okolici, v petkih 24. in 31. decembra 1915. Dr. Fabrizi m. p. Odlično priznanje. V nekem pismu, nanašajočem se na prireditev nase šolske mladine v proslavo cesarjeve 67-letnice v »Narodnem domu«, se izraža njegova ek-scelenca, g. namestnik Fries-Skene, da je bila proslava »tako lepo prirejena in ie tako dobro uspela«. Tako laskavo priznanje od take odlične strani odlikuje organizatorje, izvrševalce iir vse občinstvo, pred vsem pa naše šolstvom njega delo. Pogreb Viaste Slavikove. Najiskreneie sočutje v vseh naših slojih s spoštovano rodbino gospoda d.ra Slavika povodom britkega udarca, ki jo je zadel s smrtjo uzorne hčerke in najmileje sestrice Viaste, je prišlo do izgovornega izraza na včerajšnjem pogrebu. Vkljub razmeram sedanjih časov in vzlic neugodnosti ure — 10. pred-poldne — se je zbralo mnogo občinstva iz vseh slovenskih slojev, da pokojnici, mi-ljenki naše slovenske družbe, izkažejo zadnjo ljubav, a globoko užaloščeni rodbini svoje sočutje. Izlasti slovenskih gospa in gospic je bilo veliko. Videli smo med žalovalci tudi gospoda deželnega šolskega nadzornika Matejčića in lepo število nekdanjih součencev in součenk pokojnice na tukajšnjem drž. gimnaziju pod vodstvom enega profesorjev. Krsto so dičili trije krasni venci: staršev, bratov in sester in kumice. Sprevod se je pomikal do cerkve sv. Antona novega, kjer so po dovršenih žalnih obredih gostje poseli v dolgo vrsto kočij, da spremijo nepozabno Vlasto na kraj večnega miru. Kondukt je vodil veleč. g. kapelan O u š t i n. Na priprost, a ravno zato ganljiv način se je naša slovenska družba ob tej žalostni priliki oddolžila spominu pokojnice in dolžnemu spoštovanju do rodbine Slavikove in še posebno io za slovensko stvar toii marljivega nje glavarja. — Končno bodi še o-menjeno, da je pogreb kaj okusno priredilo Novo pogrebno podjetje ter dokazalo, da nikakor ne zaostaja za drugimi takimi podjetji. Imenovanje. Cesar je imenoval višjega nadzornika evidenčnega urada Frana V e-s e 1 a v Trstu za ravnatelja evidenčnega urada. — Finančni minister je imenoval finančna komisarja dr. Dominika M e n o-n a in dr. Karla Kancicha za finančna tajnika za področje tržaškega finančnega ravnateljstva. Dopusti za božične praznike. C. kr. ko- respondenčni biro nam je sporočil: Z ozirom na nedavno vest v časopisih glede dovoljevanja božičnih dopustov aktivno slu-žečim črnovojnikom v zaledju, ki so tr-eovci ali obrtni nameščenci, se opozarja, da je ono vest razumeti tako, da v smislu že doslej izvajanega postopanja morejo vojaška poveljstva sploh dovoljevati vojakom in črnovojnikom v zaledju kratke dopuste do največ 8 dni, čim je dokazana potreba v nujnih stvareh. Aprovizacijska komisija naznanja, da bodo prodajalnice kruha v soboto ves dan zaprte. Danes zvečer, na sveti večer, bodo zato dalje odprte. Javna dražba. V c. kr. javnih skladiščih, poslopju št. 5, se bo vršila 28. t. m. od 9. dop. dalje javna dražba različnega blaga, razdeljenega v 119 partij, 29. decembra pa od istega časa dalje in v istem poslopju tudi javna dražba različnega blaga, razdeljenega v 43 partij. Blago se more ogledati od 27. t. m. dalje. Jutri, v soboto, ob 3. pop. priredi šentjakobska podružnica C. M. D. v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu svojo običajno božičnico. Ker ie vstopnina jako majhna, se nadejamo, da se je slavno občinstvo udeleži polnošte-vilno. Otroški vrtec v Skednju priredi svojo običajno božičnico v soboto ob 4 popoldne v dvorani Gospodarskega društva (Čemot). K obilni udeležbi vabi odbor. Božičnica se bo vršila v soboto, dne 25. dec. 1915, ob 3 v dvorani g. Čiača Miklavca pri Sv. M. M. Spodnji s sledečim sporedom: 1. Dve lepi zvezdi, petje. 2. Prva laž, prizorček. 3. Poštar, spevo-prizorček. 4. Deklice iz šole, igra, 5. Naša mačića, samogovor. 6. Pekovska vajenca, dvogovor. 7. Klepetavi Miček, igra. 8. Oba junaka, dvogovor. 9. Domovini, deklamacija. 10. Jaslice, spevonrizor. 11. C) preljubi Jezušček naš, petje. 12. Voščilo, deklamacija. V nedeljo se uprizori v Narodnem domu »Marijana« ljudska igra v petih dejanjih. Olavne uloge so v dobrih rokah, saj je od njih odvisen uspeh igre. Zato se nadejamo, da bo občinstvo ž njimi zadovoljno. Geslo teh praznikov naj bo torej: Vsi v nedeljo, na dan sv. Štefana, ob 4 pop. v Narodni dom. Vstopnina: sedeži I. vrstz 120, II. vrste l K. III. vrste 80 stot.; stojišče 50 stot.; sedeži na galeriji 80 st.; stojišča n ^aleriji 40 stot.; lože 6 K. Mestna zastavljalnica. Uradne ure bodo danes od 8. dop. do 1. pop. in od 4. pop. do 7. zvečer. V soboto In nedeljo bo zastavljalnica zaprta. Nenadoma obolel. Včeraj zjutraj so z redarstvene stražnice na kolodvoru južne železnice telefonirali zdravniški postaji, da neki mladenič v jestvinski trgovini v ulici del Belvedere št. 12, potrebuje nujno zdravniške pomoči. Na zdravniški postaj: službujoči zdravnik se je nemudoma podal 11a povedani mu naslov in tam je res našel 15Ietnega vajenca iste trgovine, katerega je bila nenadoma obšla slabost, in sicer tako hudo, da revež ni mogel ničesar več. Zdravnik mu je podelil najnujnejšo pomoč, a potem ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Pazite na otroke! Uršula Šemiceva, ki stanuje v ulici Concordia št. 6 pri Sv. Jakobu, je včeraj opoldne prinesla na zdravniško postajo svojega komaj dveletnega sinka Fulvija, kateri je bil padel z nekega stola in si pri tem zvinil desno roko. Na zdravniški postaji službujoči zdravnik je ubogemu otroku naravnal in potem še tesno povil izvinjeno roko. Zlomil si je nogo. Včeraj zjutraj je bil zdravnik z zdravniške postaje telefonič-nim potom pozvan na pomoč na redarstveno postajo v ulici del Belvedere, češ, da se tam nahaja neki človek, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Odidši nemudoma na rečeno redarstveno stražnico, je zdravnik našel tam 431etnega težaka Karola Fantinija, kateri si je bil, padši na cesti, zlomil kost v levem stegnu. Zdravnik je Fantiniju podelil najnujnejšo pomoč, a potem ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 23. t. m. na mestnem fizikatu * Rijavec utefan, 69 let. iz neke goriške bolniSnice; Riiavec Ana. 50 let, iz neke goriške bolnišnice; Spatny Ida, 90 let, Kjadin St. fi' 5; Filipič Vladimir, 2 meseca, Barkovlje St. 641; Apollonio Ana. 81 let, -al. dei Cnnicoli št. 11; Chiene Ana. 83 let, til del Farneto St. 45; Grizončić Svetka. 47 let, ul. di Rena št 8. V mestni bolnišnici dne 22. t. m.: Valenčio Terezija. 11 let; Rizzatto Nives, 6 let; Vittorello Viljem, 76 let. V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni 22. t. m.: Bašić Rudolf, 31 let. Kdo ve krnit Prosijo se podatki o naslednjih osebah : Karol Valič, nadomestne s'otnije pešpolk.t v Križevcih na Spodnjem Štajerskem, išče svojo soprogo Marijo Valič z otroki: Josipino, Olgo. Dragotino in Albino iz Tržiča-Pozaca št. 88. Kdor bi kaj vedel o pogTešancih. naj sporoči na zgornji naslov. ČEŠKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Đos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI s: □□ □□ a« raiunajo po 4 stot. be