štev. 9. V Ljubljani, v sredo I. marca 1916. Leto III. Naše topništvo v novih velikih bojih z Rusi blizu Tarnopola v vzh. Galiciji. Spisal Zvonimir Kosem. Belokranjec junak. (Konec.) Dospeli smo že prav blizu sovražnika, Ui se je skrival v velikanskem gozdu pred nami in nas nepripravljene hotel napasti; a prehiteli smo ga mi in mu tako prevzeli njegov načrt. Zdaj smo imeli nalog, da očistimo to ozemlje so\Tažnih čet. Sicer so bili Rusi na bojišču, za kritje so jim služila gosta debla dreves; mi pa smo se nahajali v go-ščavju, kjer se je razprostiral grm ob grmu in je stalo le samo tuintam kakšno drevo, krivenčast gaber, hrast ali smreka. Z napadom smo začeli mi. .Šele nato je otvoril tudi sovražnik ogenj. Z-z-z-z . . . s-s-s-s ... so zasikale in zašumele okrog nas prve sovražne krogle. Daleč nekje od mene je nekdo bolestno kriknil, zaječal nato in zahropel, potem pa padel vznak, da ga nisem več videl . . . Boj se je pričel, toča krogel je brenčala in padala, ozračje nad našimi glavami je oživelo od smrtonosnih poslank — svinček ... K sreči sem dobil za kritje deblo močnega drevesa, ravno tako Jakob; ostali so se skrivali za grmi, drugi so streljali, na trebuhu ležeči, na sovražne vrste. Pogubonosno so učinkovale naše strojne puške, kosile so Ruse kakor travo. Z mrzlično naglico sem pošiljal krogle na sovražnika, kazalec ob petelinu mi je neprestano migal; postal sem kakor strpj, dremavica me je že zdavnaj minila; mislil sem napeto, trezno, ali kljub temu brezumno kakor blaznež, in bulil sem z očmi — bogvedi, kam? Vedel sem samo to, da brenče zaporedoma, druga za drugo, krogle iz cevi moje puške. V vseobčem trušču, ki je nastal, sredi pokanja pušk, žvižganja krogel, tuljenja naska-kujočih, ječanja smrtno zadetih in ranjenih — v vsej tej grmeči nevihti, ki ji pravimo bitka, pa vendarle nisem izgubil glave. Vedno hujša toča krogel je škropila na nas, zadušni, smradljivi dim megle je krožil nad našimi glavami . .. Pok-pok-pok . . . z-z-z . .. s-s-s... pokalo, sikalo in šumelo je venomer, glušilo mi ušesa, rezalo me po možganih, tópelo mi zadnji ostanek razsodnih misli; naposled nisem slišal ničesar več, treznost me je zapustila popolnoma, opotekel sem se, sam ne vem, kdaj, od debla; tik mimo mojih lic je bila siknila krogla in odfrčala naprej . . . Boj je postajal vedno ljutejši; nekaj kakor besnost, razkačenost in divja pijanost se nas je polotila vseh skupaj ... »Hura! Hura! . . .« Že smo drveli skokoma proti sovražniku, ki je tudi kričal in se navduševal, skakali smo gručema, bruhajoči iz svojih pušk smrt in pogin. »Hura!« Bojni krik se je razlegel do neba; krogle so žvižgale dalje, klestile vejevje dreves in grmičevja, ter, zaletavajoč se v zemljo, škropile naokrog prst . . . V diru, v neprestanem boju, so se mi nabirale okrog ust bele pene; hropel in kričal sem tudi sam kakor drugi, in tudi drugim so se usta penila. Samo to sem videl, da je drvel ob moji rami Jakob, ravno tako razbesnel in ljut kakor jaz, ravno tako hropečih prsi in penečih se ust . . . Krik ranjenih in smrtno zadetih, ki so padali, ni \eč dosegal mojih ušes; vse mi je bilo tako čudno tuje, tako nerazumljivo . . . Tekli smo naprej in pridrii smo tako prav do prvih dreves; tedaj pa smo naskočili z golimi bajoneti in sabljami sovražni oddelek. Slišal sem — zopet sem se bil iztreznil — Ruse, kako so vpili in se rotili in zaklinjali . . . Prav blizu mene: »Ah, batjuška!« ... In tam: >Vazmi te črt!« Spotikal sem se ob kupih sovražnih trupel, padal, a zopet vstajal in sopeč z našimi vred preganjal Ruse . . . Poslednje moči so me jele zapuščati; ničesar več nisem mislil, nisem mogel misliti, bal se nisem ne smrti, ne nikogar, a pri vsem tem mi je bilo, da bi znorel, da bi se zaril v zemljo in bi tulil ... pa ni bilo razen hropenja nobenega pravega glasu iz mene . .. Nedaleč od mene se je opotekel ravno tako Jakob . . . samo njega sem še razločeval iz splošne gneče naših prodirajočih, hrabrih \'ojakov . . . Ni bilo več daleč do poldneva, ko smo podili samo še zadnje ostanke ruskega oddelka iz gozda. Puške so še \'edno pokale na obeh straneh, pod košatimi vrhovi dreves so se vili smrdeči oblaki dima. Že so se svetlikala zunaj gozda polja; drvel sem z Jakobom naprej, da bi dospel čim prej na piano, na prosto; obema so nama šumele iz ust na prsi pene, znoj nama je curkoma lil s čela po licih navzdol. Takrat je nenadoma skočil kakor ris izza bližnjega bukovega debla trščat Rus, planil z divjim krikom proti Jakobu in mu v bliskoviti naglici za-rinil bajonet v prsi. Jakob se je oprijel z roko prsi, iz katerih mu je švignil rdeč val krvi, zaječal je in se zvrnil vznak na tla. Rus je hotel še mene; a prehitel sem ga, treščil ga s svojim puškinim kopitom po glavi, da se je zvalil takoj mrtev na zemljo. Nato sem omahnil še sam kakor omamljen kraj smrtno ranjenega Jakoba . . . zaspanost se me je polotila . . . umrl bi bil rad . . . Ali nanagloma, v nekaj sekundah, sem se vzdramil, kajti začul sem Jakobov glas: jJanez ... ah . . . umiram!« Šele zdaj sem se spomnil, kaj da se je bilo zgodilo. Dvignil sem se na kolena, razgalil Jakobu prsi, — mu obvezal rano, kakor sem pač vedel in znal, zakaj sani-tejcev ni bilo v bližini. Toda že vnaprej sem vedel, da je vse to brezuspešno; Jakobova rana je bila pregloboka . . . Silno bled se je ozrl Jakob vame, bolj je hropel nego govoril: »Vidiš, Janez . . . moje slutnje . . . me niso varale . . .< Z goriške fronte: Dolenja Tribuša v goriški okolici. Naši častniki z zaplenjenimi laškimi zastavami in granatami. »Glej, saj res! sem pomislil sam pri sebi. Začel sam tolažiti prijatelja — a kaj pomaga v takem slučaju tolažba! Krvavi boj je bil za enkrat končan. Rusi pregnani iz gozda in še daleč venkaj onostran samotnih travnikov, ki so se razprostirali za gozdom. Dvignil sem Jakoba in ga nesel iz gozda na travnik, kjer so bili naši vojaki. Tam sem položil prijatelja na mah. pokleknil k njemu ter ga tolažil dalje; in meni samemu so silile solze v oči . . . »Jakob, prijatelj moj . . . nikar se nič ne boj, saj boš ostal živ, ozdravel boš . . .« Njegova lica so' postajala zmirom ble-dejša, na čelo mu je stopal mrtvaški znoj. »Ti si ob meni, Janez —¦ kajne?« je hropeč in v pretrganih stavkih stokalo iz njegovih ust. »Ali veš . . . kdo je . . . zmagal?« »Mi . . . Pregnali smo jih s tega ozemlja«. »Dobro!« je šepnil, in zdelo se mi je, da mu je odleglo, ko je zvedel, da smo zmagali mi in ne sovražnik. Potem si je položil roko na prsi: »Tu, Janez . . . kako peče in skeli . . . in žge ... Ne bom dolgo . . . čutim to . . / seštete so mi že minute. — Imaš svinčnik in papir, Janez ?« »Nimam, vse sem izgubil. Če mi imaš kaj povedati, mi tudi tako lahko poveš, saj si bom zapomnil . . .« sem mu rekel. Vedno bolj je hropel in stokal. »Moje zadnje želje, Janez ... ali jih boš povedal doma, ko se vrneš? Ne boš pozabil ? . . . Moje zadnje želje so — « Umolknil je za hip, kakor da nekaj premišljuje. »Kar povej, Jakob!« Žalostno je uprl svoje oči vame: »Janez ... saj si še ti ob meni — kajne? . . . To-le boš povedal doma . . . moji ženi Jerici boš povedal . . Reci, da sem jo . .. prosil ... za odpuščanje ... še ob smrtni uri . . . Velikokrat sem bil pijan . . . in takrat sem jo pretepal, Jerico ... re-vico . . . ubožico . . . Naj mi odpusti to . . . saj drugače sem jo imel rad . . . Njegov glas je postajal vedno rahlejši. Dušilo ga je, davilo ga z nevidnimi rokami za vrat; njegova nekdaj tako rdeča lica so mahoma zadobila mrtvaškorumeno barvo voska. »In še to!« je nadaljeval po dolgem premolku. »Povej Jerici, da jo prosim .. . to-le: Skrbi naj za najine otroke . . . vzgaja naj jih lepo . . . pazi naj nanje, da se ne izpridijo ... In dobra mati naj jim bo. . . Ferko ima že štirnajst let. . . ta naj prevzame gospodarstvo, ko bo dovolj star. . . Tako priden je bil zmerom Ferkoi, tako razumen . . . najrajši sem ga imel. Pa tudi Konrada in ^I^Iko in Lenko — vse sem ljubil . .. Naj jih Jerica prav vzgaja — to jo prosim . ..« Zopet je za hip prenehal; nato je naenkrat zagrgral, ustne so se mu zategnile v trpek smehljaj: »Veseli me, da naša kmetija ni zadolžena . . . razen . . . Poslušaš, Janez?... Dolžan sem samo nekaj malega, Petriču trideset goldinarjev, Rekarju petnajst in Blenkarju pet. . . To se bo že poravnalo — reci Jerici, da jo prosim . . . Rad bi, da bi bili moji otroci dobro preskrbljeni, ko enkrat odrastejo, da jim ne bo treba stradati in hoditi od doma s trebuhom za kruhom . .. Doma naj ostanejo in delajo . . . Delo na polju — to je najbolj naravni poklic človekov . ..« V njegovih očeh se je zasvetlikalo nekaj kakor radost; tistega trpkega smehljaja ni bilo več na njegovih ustnah. »Kmalu bi pozabil na nekaj . . . Janez, še to boš povedal Jerici: Našega vinograda . . . našega Golobijeka ... naj nikar nikdar ne proda .. . Dolenjec brez vinograda je... kakor voz brez koles... kakor hiša brez strehe . . . Tako rad sem imel zmerom tisti naš prijazni griček . . . Pride pomlad . . . in velika kop je tu — kako rad sem jaz kopal —! In pride jezen... in trgatev je tu, v zidanici ječe stiskalnice, mošt lije v debelih curkih v nastavljene posode... pa pride sveti Martin ... in mošt prekrstimo v vino ... In kako prijazen razgled je z Golo-bijeka! S Ferkom sva včasih sedela tam za zidanico in gledala navzdol... na naš dom ... Tam . .. hišica bela, polkna zelena vabijo . . . in drevje okrog . .. njive spodaj .. . vijo se in pno ... za njivami travniki... in zadaj gozdovi, šumeči in bučeči... Da bi te mogel še enkrat videti, ti ljubi moj Golobijek, in tebe, ti moj dragi dom!...« Hipoma je bolestno zastokal, poteze na obrazu so se mu poglobile. Ječaje je zaprl trepalnice, roke so mu omahnile kakor mrtve ob životu. Čez dolgo časa je trepalnice zopet odprl, in trudoma iztisnil skozi zobe: »Janez . . . umiram . . . Molijo naj zame, za mojo dušo, moji otroci... in žena. . . in tudi ti, saj se me boš spominjal v molitvi . . . Povej, da pozdravljam vse domače... Težko je zahropel, in njegovo telo se je nenadoma str.eslo v močnem sunku. »Otročički moji ljubi... ženka draga!...« Še dvakrat se je streslo njegovo telo v bolečinah... Poldne je bilo; za hip je posvetilo mrko jesensko splnce skozi težke, sive plasti oblakov in se zaspano ozrlo na bojišče, na kupe mrtvih in ranjenih. Tisti-krat je Jakob izdihnil; zatisnil sem mu oči in se nezavesten zgrudil kraj njega...« Frtajčkov Janez je umolknil. Ozrl sem se nanj in sem videl, da se je utrnila v njegovem očesu solz^. Tudi mi drugi kopači smo postali tihi in redkobesedni. .. Zunaj je bilo že temno. Dvignili smo se in se odpravili iz zidanice po gričku Krotka tica roparica na tirolski fronti. Pogled na Lovčen iz kotorskega zaliva, ki tvori najlepšo luko. Z Lovčena: Francoski topovi, ki so jih pustili Črnogorci v plen naši vojski. navzdol proti dolini, k večerji na Tomažkov dom. Nebo je bilo samo do polovice zastrto z oblaki; tam kjer se je širila vedra modrina, so migljale svetle zvezde. Na bližnjem holmu se je naenkrat raz-leglo veselo fantovsko ukanje; nekdo izmed naših kopačev mu je odukal; ne vem, kdo, ali Frtajčkov Janez ni bil... Angela pl. Glaser-Lindner: Balkanske žene. (Dalje) Z boječim pogledom v kuhinjo skoči žena pokoncu — predolgo se je pomudila pri jedi — in se prekriža: »Hvala Bogu, gospodar še kadi pipo!« Mudi se ji, ker danes je tržni dan v Baru; gospodar ji je ukazal, naj gre tja doii prodat kar je pridefala, ker on potrebuje denarja. Koruznega kruha, ovčjega sira in kosec slanine si zaveže v robec za popotnico. Potem si priveze jančka in kozlička pod eno ter dve kuri pod druge roko. Oprtiv nese doma stkano platno in pestro pobarvano volno iz ovčjih kožuhov. Hitro poišče še ročno vretence, zakaj ona prede tudi spotoma v mesto. Tudi hčerka si vzame vreteno; mati ji izroči steklenico mleka za bratca ter ji zabiči, naj pazi nanj in varuje čredo, da se ne izgubi nobena žival v skalah. Potem prede mirno in čaka, dokler se ne odpravi tudi gospodar. Končno je dopušil svojo pipo.^ »Žena, kje so puške?« — »Tukaj.« — »Se nože in pištole, žena!« — »Tukaj, gospodar«. »Vidva, Nikita in Milo, gresta v gore, sina moja, ter se vadita streljati. Dovolj je orlov in jastrebov. Kdo ve, kako dolgo bo še trajalo, in streljati bosta morala na sovražnike! Toda, pozor! Ne hodita preko Vadice skale: ondi se začenja svet Armitov — saj vesta da smo si v krvavem sovraštvu, že sto in sto let, odkar je črni Milan odve-del lepo Milico, cvetko svojega rodu! Božja Devica naj vaju varuje, da vaju ne napadejo brez mene! Zato pazita dobro, ker sicer bosta izgubljena, in jastrebi vama razkljujejo telesi. — Vidva, Vlado in Ivo, ostanita tu ter varujta hišo in dom, puško pripravljeno Virpazar ob Skaderskem jezeru. in s samokresi za pasom! Priporočam vaju vsemogočni Devici. Zbogom!« Tudi sam si je medtem zataknil za pas nože in samokrese, oblekel suknjič iz ovčje kože ter vrgel puško na zatilnik. Nato odide ponosnih, prožnih korakov v svojih opankah. Deset korakov za njim sopiha žena pod težkim bremenom in gredoč prede. Kolikokrat se izpodtakne njena noga ob gramozu — on se za to ne zmeni, in po večurnem utrudljivem korakanju leži končno pred njima Bar s svojimi bleščeče belimi, levantinskim poslopjem sličnimi hišami in zidovi, z ravnimi strehami in vitkimi minareti, samotnimi, vi-sokodebelnimi palmami in lavorjevimi grmi-čevji, obsevanimi od soinčnega žara, ter z nedogledno, temno modro morsko gladino v ozadju. Tu ju doide pobratim, ki je zvezan ž njima neločljivo za vse življenje z vezjo, ki je svetejša od sorodstva in ki zahteva in najde zvestobo v bedi in smrti. Prav tako je močan in visok kakor gospodar Miloš, isti smeli orlovski nos, ostro sokolsko oko, svetlih, na vrat padajočih las in krasnih zob, ki so sposobne zdrobiti tudi Z Lovčena: Težak razbit laški možnar, ki so ga Črnogorci pustili v plen naši vojski. kakor kamen trdi ovčji sir! Stisneta in po-treseta si svobodni desnici. »Kako si, brate? — Kako tvoji sinovi — tvoja koča — tvoja čreda? — Kaj čuješ o pobratimih?« Žena stoji primerno daleč vstran in čaka. Zanjo ne pobara nihče! Na sejmu in v luki Barski vlada pestro življenje in gibanje. Črnogorci in Srbi, Turki in Albanci — mešanica slikovitih, krasno pisanih noš — možje na političnem zborovanju, pri kockah in pijači, prijatelji in sovražniki v pestri gnječi po cestah in na trgu; strupeno sovražni pogledi se križajo, roke posegajo po jataganih ali handžarjih in pod plašči se krčijo pesti. Na sejmu pa so ženske, ki mešetarijo in se prerekajo za vsaki dinar, kajti če ne prinese domov dovolj, bi jo mogel gospodar pretepsti. Tudi Turkinje pristopicljajo v svojih rmenih špičastih črevljicih iz usnja ali svile, v svojih rožaslih in rmenih nabranih hlačah, sezajočih do gležnjev ter širokih, večinoma baržunastih ogrtačih. Vse nosijo malo postrani okrogle majhne čepice, pošite z biserčki, nabiti in cekinčki, preko čepice jašmak, dvojnat Pajčolan, ta najbolj rafinirani del obleke, kar jih je iznašla ženska koketerija in ki jim služi za igro ljubezni in skrivanja na tisočero načinov in izprememb. Koketerijo ima Turkinja že v svoji krvi. ^jej je jašmak isto, kar je Španki šal ali pahljača, morda le kasnejši varijaciji jašmaka, ga je nosila še lepa, žarkooka Maurinja. ^, dražestna, kakor redkokatera ženska, je Turkinja, in paša ve, zakaj stražijo debeli, črni evnuhi pred vrati noč in dan ter jo spremljajo pri vsakem koraku ! On ve, zakaj >ma njegova hiša vsa okna obrnjena le na dvorišče, kjer žubori vodnjak z vodometom, in zakaj je možno pogledati na ulico le skozi nepopisno gosto zamrežena in z umetno izrezljano rešetko zaprta okna! In vendar — ali ne stoji tamle ob vogalu tihe hiše mlad Turek v izbrani obleki že dolgo časa? Plemenit je njegov obraz, lepi in elastični so njegovi udje, mirno, ponosno in resnobno je njegovo vedenje. A glej — skozi ozko rešetko se prikaže zmečkan listek in zleti Turku pred noge. Hitro se skloni, pobere papirček, se ozre z vročim pogledom po neprozorni mreži na na oknu ter se pomeša med množico. Ko misli, da ga ne opazuje nihče, razvije zaljubljeno pisemce — ker tako je brez dvoma — ga pritisne na ustnice in čita: »O Lejla Te pozdravlja. Ti rosa njenega življenja, ki umira brez Tvojega pogleda kakor cvetka brez dežja. Pridi danes, kadar kliče muezin z minareta enajsto uro, na vrt sedmero vrelcev. Tam vidiš rožo, ki ji že odpadajo lističi brez Jussuffove roke!« »O Lejla, Lejla, zarja moje duše!« šepeta Jussuff predse in skrije dokaz ljubezni za svoj spas. Turške žene iz ljudstva hite mimo njega. Mudi se jim na trg, kupit riža in sadja za skromen obed, ki ga hočejo pripraviti možu in otrokom. Zakaj v revnejših turških krogih je mnogoženstvo neznano, in harema in tudi selamlika ne poznajo, — ubožni Turek je zadovoljen, če mu žena in otroci ne trpe prevelike lakote. V revnih lesenih barakah stanujejo in kadar stradajo že prehudo, si nategnejo pasove še ožje ter se udano tolažijo med sabo z besedami korana : »Alahova volja!« Čisto zakopane v nerodne plašče so te ženske iz ljudstva in kapuce jim zakrivajo glavo skoraj docela. Bele tenčice pokrivajo ves obraz do žarečih oči. A prav tako se zastira tudi odlična Turkinja, če noče, da bi jo kdo poznal; kadar pa hoče, da jo vsaj slutijo, izbere mehke, bele, goste pajčolane iz gaza, ki izdajajo njene dražestne oblike in razplamene do strastne radovednosti onega, komur žele svojo lepoto vsaj površno pokazati. Tako se vede odlična Turkinja več tednov, dokler ne prileti zmečkan toli zaže-Ijen papirček skozi molčeče omrežje . . . Ljubezen je na vsem svetu ista, in ženska najde pot do svojega vzora tudi izpod najgostejših pajčolanov in rešetk ter skozi najstrožo stražo evnuhov! Parižanka, Dunajčanka in Turkinja v črnogorskem Baru vara na isti način svojega moža, kadar pozablja na svojo vest in svojo čast ter se vdaja le strasti svoje vroče krvi! A tu zakliče muzein z minareta enajsto uro, in Jussuff stoji ob zamreženih durih vrta, kjer šumlja sedmero vrelcev. V cvetočih mimozah prepevajo tice, v eksotičnih grmovjih šumi in šelesti, rože in lovorike cveto vpojno. Tedaj se približa Lejla — tiho — kakor plavaje — zastrta z najnežnejšimi, najtanjšimi in prozornimi ten-čicami vsa dražestna in ljubezniva, kajti preko finega, belega pajčolana se ji blešče in žare rjave, mandeljnaste žametaste oči, izpod pajčolana na glavi ji padajo črne kite las, in ročica, ki ji gleda iz plaščevih gub, je majhna in bela, drobčkana in krhka kakor igračka. Ročica sega po zaponki, ki drži nerodni bar-šunasti plašč skupaj ter ga mimogrede od-grne naširoko — le za trenotek, toda Ju-ssuffe je že videl cvetočo postavo, zavito v mehko svilo, ki več odkriva kot zakriva, in gredoč izpusti ročica, ki ima nohte pobarvane, opojno dehtečo, temnordečo rožo. (Dalje prihodnjič.) Naši vojaki na Krasu, nedaleč Soče. Črnogorski stotnik v zimski uniformi. Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) Nadporočnik grof Reinen ga je peljal v Morpiero. Ker je bil pa aretiranec slab, se je transport zakasnil. Vlak, ki odhaja iz kraja ob šesti uri 40 minut, so zamudili. Giardinija so spravili na varno. Grof Reinen je inspi-ciral zapor še pozno zvečer. Ko so pa odprli zjutraj vrata, ni bilo jetnika nikjer. Prepilil je na oknu železo in izginil. Na vse strani so brzojavno izpraševali, toda brez vspeha. Ker je laška meja le eno uro oddaljena, se je ogleduhu gotovo posrečila uiti. Pravijo, da so uvedli preiskavo proti grofu Reinenu. Ista številka je imela pod zaglavjem »Osebne vesti« to-le neznatno vest: Senator Giuseppe di Castellmari in njegova hči baronica Meta Sternberg in Maria di Castellmari so došli v Benetke. Nekaj dni kasneje je prinesel list zadnjo vest, ki se je tikala tega dogodka, namreč tiralico za beguncem, ki je bil opisan tako : Bartolomeo Giardini, mehanik, 27 let star, pod nosom črne brke, zdravi zobje (na desni zgoraj manjka kočnjak), nos primeren, usta majhna. Posebna znamenja: 14 centimetrov dolga brazgotina. Razteza se na čelu od nosu povprečno proti desnemu sencu. Doktor Žolna je bral poročila polglasno. Ko je zaprašeni zvezek zaprl, je po-kimal drju Martiniču in dejal : — Zdi se, da imava srečo. Ce me vse ne moti, sta Adolf Strebinger in Bartolomeo Giardini ena in ista oseba. Policijski svetnik Koren ni nikakor podcenjeval vesti, ki sta mu jih prinesla najprej Fon in dve uri pozneje doktor Žolna. Mi-sterijozni dogodki so se čudovito med seboj vezali in ujemali. Razni razlogi so ga vendar silili, da je postopal posebno previdno. V prvi vrsti je pazil, da ns povzroči kakršnihkoli diplomatskih zapletljajev, v drugi vrsti pa je moral biti radi imen, zamotanih v afero, zelo previden. Stvfit- je bila. kočljiva. Policijskemu svetnifc^l^ namignili, naj dela na vso moč diskf^ife. V zadevo so se vtaknile osebnosti, katerih ni poznal. To je otežkočilo poizve- dovanje in vezalo roke, ali pri vsem tem kriminalista tem bolj izpodbadalo, da bi razvozlal vozel. Policijski svetnik je ukazal najprej preskrbeti tiralico za Bartolomeom Giardinijem. Opis se je popolnoma prilegal umorjencu na Dorotejini cesti. Manjkal je res tudi koč-njak in brazgotina je bila prav opisana. Policijski svetnik je našel v vsem samo potrdilo k svojim slutnjam. Ce sta bila Giardini in Strebinger ista oseba, potem se je vse drugo ujemalo. Tudi odhod baronice Sternberg, ki je imela rumen avto, potem morda ni bil samo slučaj. In če je vse tako, je treba posebno uvaževati poročilo barona Fona, kajti on je pokazal smer, po kateri je uravnati nadaljnje korake. Pred vsem je šlo za zanesljivo agnos-ciranje. Pri tem so prišle v poštev te-le osebnosti : Senator di Castellmari in njegovi hčeri, grof Reinen, stotnik generalnega štaba Fran Fernkorn in gostilničar Schneder. Senator in njegovi hčeri so se mudili, kakor je povedal Fon v Benetkah. Grofa Reinena in stotnika Fernkorna ni hotel policijski svetnik pritegniti zadevi, dokler bi ne bila potreba zato nujna. Preostajal je torej le gostilničar Schneder, katerega izjave pa so morale biti tudi sicer zelo važne, ker je Giardini pri njem dalje časa stanoval. Policijski svetnik je nekaj časa premišljal. Nato je odprl vrata v sosednjo sobo in poklical mladega uradnika. — Povejte mi, gospod doktor, kako se piše gostilničar, o katerem ste mi nedavno tega pripovedovali? Veste, tisti, kjer se po italijanski šegi kuha. — Anton Schneder, gospod policijski svetnik. — Ali je Lah ? Ne, Nemec. Živel pa je dolgo v Italiji in na južnem tirolskem. Marcone se pravi kraju, kjer je imel lastno krčmo. — Prosim, telefonirajte mu, naj pride takoj sem. Po preteku pičle polure je prišel krčmar. Bil je nekoliko razburjen, ker ga je policija tako nenadno zvala. Policijski svetnik ga je vprašal: — Gospod Schneder, kaj ne, vi ste krčmarili svoj čas v kraju, ki se mu pravi Marcone? Krčmar je prikimal. — Ali se morete spomniti na tujca, ki se je pisal Bartolomeo Giardini? — O, tega moža se prav dobro spominjam. — Zakaj pa ravno tega? — Tisti škandal je bil njegov, je menil gostilničar, in tudi sicer — bil je posebnež? Ni bil sicer neprijazen, govoril pa ni z nikomur. Pri obedu in večerji je sedel v zadnjem kotu gostilne. Po dnevu je hodil daleč na izprehod. Ponoči je gorela v njegovi sobi luč pogosto do polnoči ali ene. Tako dolgo je skoro vsak dan risal in pisal. — Kakšen pa je bil njegov poklic? — Bil je mehanik. Zraven je pa fotografiral. Tudi mene, moje otroke in mojo hišo. Slike je rabil za razgledke. — Ali ga je kdo obiskoval? — Ne, tega se pa ne spominjam. Ali vendar! Enkrat je prišla neka gospa. Gosposka dama iz vile Margherita. Če še prav častnika, poveljnika naše baterije na tirolski fronti, opazujeta učinek svojega topa. z naše juguzahodnje fronte; Korni poveljnik general Roth s svojim štabom na Tirolskem, kjer ima najvišje poveljništvo general Danki. vem, je bila hči Laha, ki je tam stanovaL Pisala se je pa nemško. — Ali se ji ni reklo Sternberg, baronica Sternberg? je vprašal policijski svetnik. — Da, da, ravnotako se je pisala! Koren se je spogledal s komisarjem. — Torej baronica Sternberg je bila pri Giardiniju. Ali niste pri obisku ničesar posebnega opazil? — Posebnega ne. Med seboj sta bila jako lubezniva. Poljubila sta se in si rekla >ti«. Pa tega nisem videl jaz in tudi slišal nisem. Moja žena pa — saj veste, kako so ženske radovedne — ona je prisluškavala in gledala skozi luknjo v ključalnici. — Kaj — pa je videla vaša gospa? — No, drug drugemu sta padla okoli vratu in se poljubovala. Kaj sta pa med seboj govorila, tega moja žena ni razumela. — Povejte, ali se niste nič čudili, ko ste to izvedeli? — I, mislil sem si, da imata pač kaj skupaj. — Baronica in delavec? — To se je že večkrat zgodilo. In zraven: saj on ni bil navaden delavec. Bil je jako naobražen in se je prav dobro vedel. — Kolikokrat pa je prišla baronica? — Samo enkrat. Pozneje ni bilo več treba, ker je zahajal on vsak dan v vilo. »Uravnavat električno napeljavo« — kakor je rekel. Če je bilo res, ne vem, seje smehljal navihano krčmar. Prav trdno ravno ne verjamem. — Zakaj pa ne? — Vidite, gospod policijski svetnik, to je bilo pa tako. Enkrat zjutraj sem nesel v vilo več steklenic vina. Nazaj grede sem hotel oditi skozi zadnja vrata, ker mi je bilo tam bliže. Ko grem okoli hiše, pa vidim starega Laha, obe njegovi hčerki in Giardinija. Sedeli so vsi složno za mizo in južinali. No, sem si mislil, če starši nič ne nasprotujejo, po tem je meni že lahko prav. Zakaj pa bi ne dobil enkrat revež lepe in bogate gospe! — Koliko časa pa je stanoval Giardini pri vas? — Tri do štiri tedne. — Pozneje ga pa niste več videli, kaj ? — Potem so ga prijeli in je ležal v vili bolan. Maloruska kmeta iz vzhodne Galicije — prvič fotografirana. — Da, enkrat še v Trstu. Prisegel bi, da je bil on. Bil je jako gospodsko oblečen in me ni hotel spoznati. Klobuk je potegnil na oči, pa je šel naglo mimo mene. Pozdravil sem ga in nemško ogovoril. Odgovoril pa mi je laško, da me ne pozna, da ne razume in ne ve, česa od njega želim. Mogoče je, da sem se res zmotil. — Torej ga vi ne bi spoznali, če bi ga zdaj videli? — Brez klobuka prav gotovo. — Zakaj ravno brez klobuka? — Na čelu ima brazgotino. Po tej bi ga spoznal. Policijski svetnik je segel med akte in pokazal fotografijo. — Ali je ta-le pravi? — Da, pravi je! je pritrdil oštir. — Gospod Schneder, ta odgovor je za nas posebno važen. Oglejte si še enkrat dobro fotografijo! Ali je to res Giardini? Krčmar je stopil k oknu in sliko pozorno ogledoval. — Prav gotovo je on! Po brazgotini bi ga spoznal tudi med tisoč ljudmi. — Lepo, ^ hvala! Samo še nekaj bi vas rad vprašal. Ali bi mi mogli opisati žensko, ki je Giardinija obiskala in objemala? — Mogel! Prelepa je bila, da bi jo človek pozabil. Visoka in vitka, velikih črnih oči, elegantno oblečena, sploh lepa ženska. — Kakšne je imela pa lase? — Rdečeplave! — Hvala vam lepa. Lahko greste. Oštir je zaprl vrata in po pisarni je zavladal molk. Policijski svetnik je naglo vstal in pričel hoditi po sobi. To je bila njegova navada vselej, kadar je kaj važnega premišljal. Policijski uradniki ga niso hoteli motiti. Nenadoma je obstal tik mize in rekel: — Sum barona Fona se ne da kar tako zavrniti. Smrt na Dorotejini cesti je vendar mogoče krvavi konec ljubezenske drame. Zdaj ni več mogoče, da bi ne zaslišali gospoda Castellmara in njegovih hčerk. Giardini je ž njimi toliko občeval, da že morajo kaj o njem vedeti. Baron Fon, prosim, peljite se v spremstvu gospoda Martiniča in dveh policijskih agentov še danes večer v Benetke. Ali imate tam kaj znancev? Naš tamošnji konzul je moj sorodnik. — Tem bolje. Vas, gospod Martinič, prosim, da delate na vso moč previdno in da ne zbudite najmanjše pozornosti. Ce zasledite kaj važnega, me takoj brzojavno obvestite! Kolikor dolgo bo mogoče, se ne poslužujte laških oblasti. Le v skrajnem slučaju ukažete lahko koga aretirati. Sedmo poglavje. Na Piazzetti je igrala godba. Razume se, da arije laških oper, ki so ljudstvu še vedno najbolj pri srcu. Vmes so zapele tudi lahkotno ubrane narodne pesmi, kakor ona o lepi sartoreli, o blaženi Benečiji ali katera izmed lepih pesmi Tostijevih. Okoli godcev je stal špalir v petih vrstah. Prvi udar bobna je privabil iz ozkih ulic meščane in meščanke. Zdaj so stali okrog godcev in poslušali brezplačni koncert. Med odmori so se culi visoki in čisti glasovi preprostih beneških deklet,,so klo-potale v solnih z lesenimi podplati in nosile na malih nogah živo rdeče nogavice. P*ie so po večini majhnih postav, nežnih in napu-dranih obrazkov z visokami frizurami in nosile so^ se ponosno, dasi so bile revno oble- • čene. Še posebno pa je tujcem ugajala njihova mehka govorica. V dolgih redovih se je sprehajala po Markovem trgu mestna gospoda. Male mizice pred dvema kavarnama so bile zasedene. Dovolj je bilo tudi novoporočencev, ki se jih v tem kraju nikoli ne zmanjka. Ob vsakem požirku kave so se zaljubljeno spogledovali in si stiskali pod mizo roke. Domačini in tujci so ogledovali vrvenje in se veselili lepega januarskega dne. Na svojem kraju so promenirali domači mladi gospodje in mimo njih domače gospodične, ki so se ob vsakem srečanju smejale njihovim dovtipom. Najboljša gospoda je imela tudi svojo promenado in sicer na levi strani Markovega trga, kamor so se postavili enkrat na teden tudi godci. Tukaj je šetala res pristna gospoda. Vitke gospe v dragocenih parižkih oblekah, z rahlo spetimi lasmi, z rezervnimi, pono-snohladnimi obrazi, ki so last laških aristo-kratk. Samo črne oči so bliskale skozi paj-čolane. Njihovi spremljevalci, možje in mladeniči, so se ponašali s tako eleganco, kakor jo vidimo le v svetovnih mestih. (Dalje prihodnjič.) Poveljnik 12. armad, zbora, podmaršal Henzinger pregleduje svoje čete. Zdravstvo pri vojski. v sedanji vojni se posebno skrbi za telesno snažnost vojaka. Slišalo se je večkrat, da bo vojni naredila konec kuga, kolera in bogve kaka bolezen še. Ce bi ne bilo sanitarnih naprav, bi bilo to pač verjetno gotovo, zlasti v poletnih mesecih, ko so mrtveci neznosno smrdeli in jih ni bilo vsled ognja mogoče pokopavati. Škropili smo jih z apnom in ravno tako naša stranišča (na kaki njivi izkopana jama, takozvana »latrina«). V balkanski vojni je neki avstrijski profesor pojav kolere na mah ustavil. V japonsko-ruski vojni se je pa našlo, da so ranjenci veliko prej ozdraveli, če so se kopali in se prale rane, radi tega se v današnji vojni skrbi za umivanje in pranje. Dokazano je, da Nem- čija in Avstrija izdasta ogromne vsote v ta namen, ozdravita in izlečita nad 80 odstotkov ranjenih in obolelih, in že to je za naše sovražnike hudo orožje in se ne morejo načuditi, odkod vendar jemljemo ljudi. Preje so bile nalezljive bolezni največji zadržek taktičnih načrtov, sedaj take bolezni niso nikak zadržek. Higijena zasleduje moža celo v strelni jarek. Uš, ta »krotka« živalica, ima dandanes le kratko nit življenja. Kjer se pojavi, so ji že za petami. Ta živalica je hud sovražnik vsake vojske, ker je najzanesljivejši prena-šalec in zbiralec kužnih bolezni. Prvo, kar moremo igledati, je »mobilna pomožna postaja« ali bolje rečeno, »pomožni vlak«. Poveljnik ima štiri vozove in nekaj sanitetnih mož ter se vozijo ob fronti po železniških progah sem in tje. Kjer dobi vlak z bolniki in ranjenci, že priklopi istemu svojo »pomožno postajo« in med vožnjo prične svoje delo s tem, da, ker vozi s seboj dovolj sladkorja, čaja in drugih pijač, med drugim tudi vino, in žganje — postreza bolnikom in ranjencem na potu in jih pokrepi na ta ali oni način. Tudi »postaj« ali »vlakov« je nad 20, vsi pod nadzorstvom člana »Rdečega križa«, grofa Traun-Abensberg. Neverjetno, a vendar res, da je v teku italijanske vojne ena sama taka postaja nad 40.000 mož postregla in okrepčala. Kakor omenjeno, priklopi taka postaja štirih voz svojo^ pomoč vsakemu vlaku. Ce se peljemo dalje, srečamo na progi morda kopalni vlak. Spredaj parni stroj (lokomotiva) osebnega vlaka, ki daje gorkoto in paro, v sredi vlaka je pa stroj tovornega vlaka, ki daje za porabo potrebno vodo. Tak vlak šteje navadno po 10 voz in še več. Po dva do tri tisoč mož se lahko okoplje v enem dnevu v takem vlaku, obenem so tudi osnaženi uši, ker so ti kopalni vlaki zvezani tudi z desinfekcijo. Taki vlak pride in ostane poljubno kje na odprtem polju na progi, kjer je ravno vojaštvo. Takoj prične svoje delo. Vojaštvo sleče svojo zgornjo obleko, jo zveze skup in odda v voz za desinficiranje, med tem pa gre v kopalne vozove; v prvem oddelku se sleče spodnje oblačilo in gre v »Adamovi obleki« v drugi oddelak, pa se opere z gorko vodo. Ko to konča, gre v tretji oddelek za osušitev in nato v četrti oddelek, kjer dobi popolnoma sveže oprano perilo, nato pa prejme že vrhno obleko, ki se je med tem časom, ko se je kopal in umival, že očistila bacilov in pa uši. Vojak je torej čisto preporojen in osnažen. .V teh vozovih je prav prijetno, zlasti če brije zunaj kraška burja. Ti kopalni vlaki imajo seboj tudi brivce. Namerilo se je že, da se je dalo tej ali oni četi, ki je bila ravno na vrsti za kopanje, povelje si dati postriči do golega lase. Ko se je četa, kateri je bil tak vlak naročen, osnažila, jo odkuri drugam, kjer je potreben. Kje pa je dobil kopalni vlak toliko sveže opranega perila, bode marsikdo vprašal. Čisto naravno. Vojaki, ki so bili določeni za kopanje, so odložili svoje umazane stvari, katere popelje ta kopalni vlak v nalašč zato postavljene »poljske perilnice na paro«, katere so postavljene ob celi bojni črti. Veliki železni kotel za lug, pralni boben, centrifuga za ožemanje, parni stroj in nekaj sušilnic — to je vsa naprava; poleg tega nekaj za to določenih vojakov-peric, ki so v stanu na dan po več tisoč kosov perila oprati. Seveda to perilo ni likano, pač pa higijenično očiščeno. Vse te naprave so med seboj tako tesno sorodne, da si strežejo iz roke v roko in ena brez druge ne more obstati, oziroma delovati. Nekaj povsem druzega za zdravje vsakega vojaka so takozvane »marodne sobe«, katere služijo v ta namen, da se čete, ki so došle iz ognja, oziroma iz bojev, nekaj kilometrov za bojno črto odpočijejo za nove napore. Neposredno za bojno črto takih barak-mest seveda ni, temveč le skrivališča, vsekana v skalo, cele kamenite, a vlažne dvorane, ali pa postavljena iz kamenja in prsti, v katere se mora zlesti po kolenih in se v notrajščini ne more stati, temveč le sedeti ali pa čepeti, redkokdaj ležati. Ko torej mož zboli, ^se javi zjutraj bolnega, nato gre k viziti. Če je taka bolezen, ki traja več tednov ali mesecev, se ga pošlje z listkom k pristojni divizijski zdravstveni komisiji, ki ga še enkrat preišče in ga ali V albanskih hribih: Naši vojaki v zakopih pri ofenzivi proti laškim četam v Albaniji. Naše topništvo na koroški fronti. obdrži v lastni baraki, ali pa pošlje zopet z listkom naprej na takozvano »tiralno postajo« (Abschubstation). Ce je pa oboleli mož spoznan, da se bo v nekaj dneh pozdravil, se ga vzame, oziroma pridrži v ma-rodni sobi, ki je pod nadzorstvom zdravnika. Tu se mu da bolje ležišče na leseni volni, ima toplo sobo in počitek, katerega je današnji vojak najbolj potreben. Tudi gorkota vpliva tako dobro nanj, da pač kmalu okreva. Oni pa, ki so prišli do ene tiralnih postaj, ostanejo tam nekaj dni, da se jih nabere večje število (včasih do 500 mož, bolnih in ranjenih), potem pa jih odpošljejo v notranjost dežele. Take postaje so navadno poleg železniških postaj v velikih, trdno in za gorkoto postavljenih barakah, v katerih ima službo več zdravnikov. Postrežbo oskrbujejo sanitejci. Ko se jih je nabralo zadostno število, pride vlak, in z nakladanjem se prične, v vozove, v katerih je na sredi zakurjena peč. En pisk in hlapon nas odnese in nikdo razen vlak spremljajočega zdravnika ne ve, kam. Za postrežbo v vlakih so določeni sanitejci, ki spremljajo vlake na vse strani monarhije. — Ranjenci pa, katere se naloži, dobe na prsi viden plakat z raznimi napisi, n. pr. »nemiren«, »pozor na zopetno krvavljenje«, ali »umetna prehrana« (Kochsalzeinspritzung), »se ne sme prekladati« ali pa pri strelih v trebuh: se ne sm.e dajati krepčila«. Pozabiti se ne sme izreči pohvalno tudi o usmiljenkah (navadno dekleta in žene bližnjih kraških vasi, ki nosijo belo oblačilo kot veliko čast). Tudi žensko moramo ceniti, pokazala se je v tej svetovni vojni kot srčno in dobro soborite-Ijico ob moževi strani proti nebrojnim sovražnikom. Vlak z bolniki in ranjenci vozi seboj tudi lastno kuhinjo in med potjo kuha in deli gorko juho, meso itd. Ko dospe na določeno postajo navadno kakega glavnega mesta, je dovolj ambulančnih voz, oziroma voz cestne železnice na razpolago, da se popelje vojake v določene rezervne bolnišnice. Prišedši tja, ga slečejo, omijejo in oblečejo v sveže perilo, medtem mu odvzamejo suknjo in drugo površno obleko ter umazano perilo, kar se desinficira in opere, zatem ga spravijo v bolniško sobo. Gotovo pa vsakemu bralcu ne bode znano, da v vojni vojaki tudi na duhu zbole, in to morda vsled hudega sovražnikovega ognja ali pa vsled vednih misli na dom; — kratkomalo omrači se jim um. S takimi je pač križ, pa kaj, z močnim spremstvom so brez orožja varni in jih istotako pošljejo v opazovalnice in norišnice. Groza vojne je omračila um tudi civilnemu ljudstvu. Pri izpraznitvi Gorice se je videlo več takih re-vežev (tudi žensk) iz boljših krogov, ki so morali zapustiti nenadoma svoje imetje. Vojaška oblast jih je istotako poslala v zdravljenje. V vojni je človek vsak dan med življenjem in smrtjo. Naš 30-5 cm možnar. Eno največjih tehničnih presenečenj je bil našim sovražnikom 30'o cm možnar. Poveličevanje in občudovanje orjakovega učinka doni zopet po vseh turških časnikih, odkar sta dve od teh težkih možnarskih baterij prisilile, da so se predčasno izpraznile angleške postojanke na polotoku Galipoli. Silno bojno orodje je zvišalo naš ugled tudi na Jutrovem in utrdilo prijateljstvo med našo in turško državo. Celo Angleška se je iz-preobrnila k drugačnemu naziranju o nas, zakaj prej je prezirala našo vojaško moč. Na vseh bojiščih se radujejo naše čete, kadar priropotajo avstro-ogrske motorne ba- terije. Vsakdo ve, ako se prikažejo naši težki možnarji, je zmaga prav blizu. Komaj verjetno je, kak duševni učinek in kako navdušenje vzbudi ogenj iz teh možnarjev pri naših krdelih, dočim že prvi strel razširi strah in grozo v sovražnih vrstah. 30-5 cm možnar! Na tem topu je vse, od cevi do najmanjšega kosa opreme, mu-nicija in vozovi avstro-ogrski izdelek. Po naročilu vojne uprave je sestavila možnar delniška družba Skoda v Plznu. Po večletnih poizkusih in ob podpori vojaškega tehničnega odbora ga je pripravila na oni višek dovršenosti, ki se je toliko izkazala v sedanji vojni. Možnar, ki je bil izprva namenjen, da bode moral premagovati in prodirati najmočnejše vojne zgradbe kakor gorske zatvore, oklopne utrdbe in podobne naprave, je danes najglavnejše orožje na bojnem polju. Naš dedni sovražnik, zloglasni tovariš v trozvezi, se je potrudil in zgradil takisto 30 cm top, ki ga je postavil proti nam. Toda ta se ne da primerjati našemu niti zdaleč. Avstro-ogrska možnarska baterija ima vsaka več možnarjev s potrebnimi vozili. Pri pre*\'ažanju se top razloži v več delov. Snov je kar najbolja, da je zajamčena orožju dolga rabna doba. Sestava delov razloženega topa se izvrši čudovito naglo. Posebni avtomobili, mojstrsko delo avtomobilske domače tehnike, prevažajo mož-narje. Ti vozovi so prirejeni z gonilom na štiri kolesa. Po-\sem opremljeni voz z moštvom vred tehta do 15.000 kg. Vsaka baterija ima seboj še voz z vrvnim navijalom. Voz je sicer enak kot možnarjevi vozovi, a namesto nakladišč ima navijalo za žično vrv in okoli 200 metrov močne žične vrvi, ki rabi na težavnih mestih v pomoč pri prehodih ali pa pri nameščenju možnarjev, kadar ostavijo cesto. Baterija ima s seboj še več drugih voz, ki so z močnimi motorji opremljeni samo-vozilci s priklopnimi vozovi, takoimenovani 10-tonski tovorniki. Leti vozijo gradbeno snov za uzidanje baterije, opremo, municijo, živež in moštvo ba-terijino. Vsaka baterija ima š seboj tudi poveljniški voz, avto z osmimi sedeži s 42 konjskimi silami, ter majhen voz s 25 konjskimi silami. Ti vozovi so izdelani v Pragi. Vojaški most čez reko Moravo v Srbiji, ki so ga napravile naše čete. Sveta dežela za časa vojne; S trdnjave mesta Jeruzalema maršira turška vojska proti Egiptu na boj zoper Angleže. Vsaki bateriji je pridejeljen tudi delovni voz s priklopnim vozom. Ta dva imata povsem opremljeno delavnico za vsa ona dela, ki bi se utegnila pojaviti potrebna pri možnarjih in pritiklinah z vsem potrebnim orodjem. Razen tega imata stroj, s katerim se vzbuja električna gonilna in svetilna sila z rezervnim strojem vred. Krogla je dosti višja kot možu do pasu ter tehta za šest odraslih mož. Daljava strela je tako velika, da sovražnik le redkokdaj najde baterijo. Le letalec jo more izslediti, a jo znajo topničarji prikriti z grmičevjem in drevjem. K vodstvu ognja je prirejen telefon, zakaj cilja se pri topu zaradi velike daljave in različnih kritij ne vidi nikoli. Merijo vedno posredno, največkrat proti severu, katera smer se natančno zaznamuje že takrat, ko postavijo možnar na mesto. Poveljnik baterije in opazovalni častniki se nahajajo na stališču, odkoder morejo dobro opazovati. Dostikrat so prav blizo sovražniku. Poveljnik je v telefonski zvezi z baterijo, z opazovalnimi častniki ter z višjim topničarskim poveljstvom. Učinek izstrelov je proti vsem sovražnim napravam velikanski, moralni učinek naravnost pretresljiv. Jame so cesto 12 metrov široke in 3 metre globoke, zidovje in cementne zgradbe se razsujejo. Zadete stavbe se porušijo povsem in celo moderne močno zidane utrdbe se ne upirajo dolgo. Veliko vojaških činov, ki ostanejo zapisani v zgodovini, so izvršili naši možnarji, pri mnogih so sodelovali odlično. Trdnjave Lüttich, Maubeuge, Namur, Antwerpen, Lo-wicz, Gorlice, Przemysl, Lvov, Ivangorod, Novogeorgiewsk, Soška fronta in Belgrad, uspeh za uspehom. In vse te ter prodiranje zveznih armad v Galiciji, na Poljskem in Ruskem ter sedaj na Balkanu je največ pripisati pravilni porabi topništva in njim na čelu 30-5 možnarjev. Svetovna vojna je prinesla našim sovražnikom neprijetnih presenečenj, zrakoplove, letala, podmorske čolne, 42 cm možnarje in »avstro-ogrske motorske baterije«. Te -so jamstvo končne zmage naše nad številnimi sovražniki, zmage, ki bodo poplačale velike žrtve, ki jih darujejo narodi v državi, Na goriški fronti. (Vtiski umetnika). Hrvatski kipar profesor Frangeš-Miha-novič se je mudil drugič v študijske svrhe na južno-zapadni fronti. Svoje vtiske je opisal nekemu sotrudniku »Agramer Tagblatta« : Velik del svojega bivanja na južno-zapadni fronti sem preživel v armadnem'*glavnem stanu pri infanterijskem generalu pl. Boroeviču, ostali del na raznih točkah fronte. Na zahtevo hrvatskih mest, ki so izvolila našega vojskovodjo generala pl. Boroeviča za častnega meščana, sem izdelal njegov kip in relief z njegovim lastnoročnim podpisom. Jako zanimivo je bilo zame, da sem videl, kako posega vojaštvo tekom vojne zopet po najprimitivnejšem orožju že zdavnaj prošlih časov. Videl sem vojna sredstva, ki spominjajo na naše romantične junaške čase. Tako so zlasti Dalmatinci oboroženi z velikimi noži v obliki handžarjev, katere znajo v bližinskem boju bolje sukati. kakor pa bajonet na puški. Videl sem tudi-strašno orožje iz prejšnjih časov: »buzdovan«.. Na kratkem debelem ročaju je krogla z močnimi konicami. Pri napadu kakor pri spopadu-je to orožje praktično in strašno vojno-sredstvo. Jako koristno je tudi, da sovražnik, ne ve, odkod prihajajo uničujoči eksplozivna streli. Nikak dim in nikak svit ne izdasta mesta, s katerega je priletela krogla. Jako je-vezal mojo pozornost transport težkih topov, tako pomorskih topov najtežjega kalibra katerih ni mogoče spraviti naprej na kolesih,, marveč nalože jih na sani in okoli 200 vojakov vleče dolgo vrv. Prizor me je živo spominjal na slike starega Egipta, ko sa vlačili podaniki egipčanskih kraljev ogrome-kamne za gradbo piramid. V svoje veliko veselje sem izvedel neki dan, da se lahko popel^jem v Gorico in na bližnje bojišče. Že vožnja tja nam je podajala pisane slike polne življenja. Brezkončne trenske kolone, transporti municije, kolone vojnih vjetnikov, ki gredo na delo, potem razvaline, okajeno zidovje, strašno opustošenje zemlje vsled izstrelkov težkih topov ali eksplozivnih bomb sovražnih avi-jatikov. Vedno umikanje in dirjanje mimo nas tako, da oko ne more sprejeti vseh vtiskov. Kakor železnica, smo se morali tudi mi ustaviti z avtomobilom dva ali tri kilometre pred mestom, ker ostali del poti vidi sovražnik in je tudi že v njegovem strelnem območju. Mesto samo je precej poškodovano. Videl sem več ubožnejšega prebivalstva, zlasti ženske in otroke. Časih grme sem čez Cadornovi topovi. Kak poseben kontrast: zvonjenje k maši in tuljenje, lajanje in žvižganje italijanskih granat! Oficirji so nam pripovedovali o dveh izpadih, ki so jih izvršile naše čete ponoči na sovražne pozicije. Vsakokrat so pripeljali s seboj okoli 1000 mož fn 20 do 30 oficirjev. Goriško mostišče je, kakor znano, v naših rokah, nepremagljivo močno utrjeno, obstreljevati pa je začno vsak trenotek. Kdor je videl naše obrambne črte pri Gorici, mora priti do prepričanja, da Italijani tukaj ne morejo nikdar predreti. Popoldne je bilo v mestu celo jako živahno. Dalmatinski vojaki so šli v skupinah po pet ali šest z rokami objeti čez ramena,- pojoči pesmi, po ulicah. Drugi dan smo obiskali neko artilje-rijsko opazovališče na višini, s katere Pri pogrebu na bojnem polju Bojno polje bitke pri Grodeku, kjer je padlo tudi več slovenskih junakov. so vidne sovražne rojne črte in posamezna topovska stojišča. Opazovališče je seveda pod zemljo in ima le malo luknjo za opazovanje. Tu se ne sme razsvetliti, ne zakuriti, da se ne izda važne pozicije. Skozi tedne niso videli stotnik, nadporočnik in poročnik nobenega človeka, edina zabava je gramofon. Vendar pa imajo stalnega gosta vsak dan. Mala senica prileti k njim vsak dan in je iz roke. Nekoč, ko je grmelo ure in ure okoli, je priletela kakor da išče zavetja. Stotnik pravi: senica je naš angelj varuh ; prihaja in odhaja, sovražnik pa našega skrivališča še ni izsledil. Ravno ko smo gledali skozi okence, so bile z naše strani izstreljene tri težke 30-5 cm granate. Zrak se je stresel daleč okrog, culi smo glasove, kakor da bi na stotine malih otrok zapelo žalostno pesem in nato zamolkel udarec za goro . . . Veseli smo bili, da smo se vrnili iz te puščave v živahno življenje za fronto. Na mejo dela z možnosti dospe kmalo, kedor svojih utrujenih mišic in udov ne vdrguje včasih v „Elsa-fluidom," ki ga tudi pri revmatičnih bolečinah ne moramo pogrešati. 12 steklenic za samo 6 K pošlje poštnine prosto lekarner E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 280. (Hrvatska.) Lahko tudi poleg naročate Feller-jeve odvajalne rabarbcrjeve kroglice z znamko „Elsa-kroglice," 6 škatelj za 4 K 40 v Laški letalci nad Ljubljano in okolico. »česar se lotijo, se jim izpremeni v bla-TTiažo. Ne le bojazljivci, tudi nerodneži so ti Lahi«! se govori danes po Kranjskem. V petek ob pol 11. dopoldne je priletel od juga sem italijanski letalec, ki je metal bombe na mesto Ljubljano. Prva je udarila na Šentjakobski trg, tri korake od fasade rezervne bolnice št. 2. na tla in izkopala tri metre široko in en meter globoko jamo. Popokale so tudi šipe na treh oknih. Letalec je letel nato še nekaj časa v prvotni smeri, nato se pa obrnil v smeri proti dolenjskemu kolodvoru ter vrgel še tri bombe, od katerih dve sta padli na dvorišče hiše št. 11 na Žabjaku, ena pa na Vožarski pot. Tudi tu so izkopale velike luknje. Prst in šuta sta padli na streho pritlične hiše in jo poškodovali. Neki mož, ki je na dvorišču sekal drva in bil od vseh hišnih prebivalcev edini doma, je ostal popolnoma nepoškodovan, četudi je bomba udarila komaj 10 korakov od njega proč. Samo sekira mu je padla iz rok. Letalec je nato vrgel še dve bombi, katerih ena je padla v Ljubljanico, druge pa v močvirje. Nenadno nastala gosta megla mu je vzela razgled. Ko je proti 12. izginila megla, so kmalu opazili dve letali, ki sta leteli iz smeri od Zaloga proti Ljubljani. V bližini stare cukrarne je padla bomba, ki je ranila par otrok in dva konja ter razbila mnogo šip. Takoj nato je spustil letalec še eno bombo, ki je padla na njivo za Lichten-turničnim zavodom blizu Kuhnove ceste. Napravila ni nobene škode. Obe letali sta letili precej nizko, in so jih tudi takoj obstreljevali obrambni topovi na Gradu, nakar sta odleteli. Tudi nad Igom, Tomišljem, Kašljem, Klečami in drugod so letali, zmetali okoli 45 bomb, od katerih pa se ni razletela niti ena sedmina. Edina človeška žrtev je bil slučajno pred staro cukrarno 8 letni šolski učenec Stanko Zoršen. Dne 18. febr. je bil revček slovesno pokopan na mestne troške. Pogreba so se udeležili učenci vseh ljubljanskih ljudskih šol pod vodstvom svojih učiteljev in s svojimi šolskimi -zastavami. Voz, na katerem je ležalo v krasni krsti mlado truplo, so vozili štirje konji. Opazili smo vence kranjskega dež. odbora, mestne občine ljubljanske in pa pokojnikovih so-učencev. Pogreba se je udeležilo mnogo častnikov, oddelek vojaštva, mestni župan z obč. svetovalci, okrajni šolski nadzornik in obilo drugega občinstva. Na cestah, po katerih je šel sprevod, je bilo vse polno občinstva. Ko so se italijanski letalci vračali iz Ljubljane čez Goriško, je bilo nekaj letal zadetih in veliko letalo tipa »Caproni«, ki je neslo seboj top in troje strojnih pušk, je bilo zbito pri Mirnu blizu Gorice na tla. Opazovalec je bil ubit — zadet v tilnik — pilota so pa živega vjeli in ga peljali čez Maren, Kostanjevico, Komen in Štanjel v Ljubljano. Glasom italijanskih listov je neko letalo tipa Caproni že na poletu proti Ljubljani imelo hud boj z avstrijskimi Fokker-letaloma in sta bila dva opazovalca, nadporočnik Barbieri in stotnik Bailo ubita, stotnik Salomone pa težko ranjen. Avstrijska letalca pa nista mogla preprečiti, da se je stotnik Salomone z mrtvima tovarišema vrnil na italijanska tla. Ta stotnik Salomone je dobil zlato svetinjo. Ko so se italijanska letala vračala iz Ljubljane, so bila naša letala že pripravljena za boj z njimi. Skriti za neko goro, so naša letala čakala, da so italijanska prišla v bližino kakih tisoč metrov. Tedaj so se naša letala dvignila čez goro in so italijanskim zaprla pot. Koj na to se je slišalo pokanje strojnih pušk. Ena kakor druga letala so se poskušala dvigniti vedno višje; naša, da bi mogla italijanska uničiti, italijanska da bi mogla uteči. Dve italijanski letali sta res uteknili in in ni jih bilo mogoče dohiteti. Tretje ualijansko letalo se je med tem ljuto borilo. Boj se je vršil v vi-sočini 1200 metrov. Po dvajset minut trajajočem boju je naše letnla dobilo ugodno pozicijo in v naslednjem trenotku je bil boj odločen. Italijansko letalo je nehalo streljati in se je spustilo na tla, kajti pilot je bil ustreljen. Vjeto italijansko letalo ni skoro nič poškodovano. — »Fremdenblatt« poroča: Vojaki stoje okoli aparata pri Mirnu in občudujejo krasno letalo, ki ima dva stalna Z besarabske fronte: Naši vojaki grade nove žične pregrade. Naši ranjenci na kolodvoru južne železnice pred vkrcanjem na ranjeniški vlak. in dva rotacijska motorja, ki je oboroženo s strojnimi puškami in je izborno oklopljeno. Italijanski stotnik joče poleg aparata, ker so se štiri italijanska letala vrnila že ob 6. vsled česar so prišla ostala tri v mučen položaj. Pohvalil je taktiko naših zrakoplovcev v boju, dva aparata sta neprestano krožila krog njega eden nad njim, vsled česar se je moral vedno nižje spuščati. Krogla iz strojne puške je zadela pilota v srce, nakar se je moral spustiti brzo na tla. Poleg pilota in opazovalca so bili v aparatu še trije podčastniki, katere so odpeljali kot vjetnike. Vplenjeni aparat je skoro nepoškodovan, čeprav je opazovalec poskusil aparat uničiti, ker Italijani bi pač radi prikrili pred nami konstrukcijo svojega najboljšega letala. Hvala Bogu, prvi naskok laških letal se je torej ponesrečil. Za bodoče pa je vse pripravljeno, da nas ne presenetijo in da ne pridejo več do Ljubljane. Razne vesti. Koliko so naši nasprotniki dosedaj izgubili? Po preteku 17. meseca svetovne vojske je zgubila nam sovražna četverozveza (Rusija, Anglija, Francija in Italija) na deželah : 470.000 štirijaških kilometrov, to je v primeri s Koroško, ki meri okroglo 10,300 štirijaških kilometrov ravno 45 krat več kakor je cela koroška dežela velika, ali pa kakor je cela Avstro-Ogrska z Bosno in Hercegovino brez kraljevine Ogrske. Ujetnikov je 2,500.000. Koroška šteje po zadnjem štetju približno 390.000 prebivalcev; tedaj 6 krat toliko ujetnikov, kolikor je vsega prebivalstva na Koroškem. Dalje lO.OOO topov in 400 strojnih pušk. Po tem razmerju lahko upamo na zmago in časten mir ob novem letu ! Iz Belgrada in Srbije. »Beogradske Novine« od 15. t. m. poročajo: V Belgrad se je vrnilo zopet več odličnih srbskih osebnosti, med njimi Stojan Ribe rac, voditelj srbske narodne (liberalne) stranke dr. Bogdan Gavrilovič, bivši rektor vseučilišča, Pavle Devic, ravnatelj belgrajske banke, in drugi. — Vojno sodišče v Gornjem Milanovcu je obsodilo kmeta Miladina Peroviča radi raz-žaljenja Veličanstva cesarja Franca Jožefa na smrt. Obsodba je bila 7. t. m. izvršena. Kje se odloči vojna? Vojaški kritik »Tempsa«, polkovnik Repington se zopet peča s preteklostjo in z bodočnostjo vojne. Sporazum more le zmagati, če se izčrpa nemška armada. Priznava, da se izčrpajo mogočne nemške rezerve le, če prisilijo zavezniki Nemce na velikopotezne akcije, ker če se tudi pretirano ceni, niso izgubili Nemci vštevši tudi ranjence do konca decembra 660.435 mož, januarja letoS so pa izgubili komaj 36.000 mož. Obžalovati se mora, ker se zniža povprečna izguba vsak mesec in se ne more upati, da se njih izgube povišajo. Če Nemci tudi v bodoče ne izgube mesečno več kot 30.000 mož, ne more sporazum zmagati. Repington ne umeva solunskega podjetja, kakor ni umeval dardanelske eks-pedicije. Moči se le cepijo in Nemci zato mislijo na veliko osredotočeno ofenzivo v severni Franciji. Repington sodi, da se odloči svetovna vojna na severnem Francoskem, kjer naj osredotoči sporazum vse svoje moči. Vojak s krogljo v srcu. Na sestanku dunajskih zdravnikov je predstava dr. Fuhr-mano nekega vojaka s Spodnjega Štajerskega, katerega je zadela na Doberdobski planoti italijanska krogla naravnost v srce, kjer je obtičala. Rana se je zacelila in vojak sploh ne čuti več, da mu tiči krogla v srcu. Na sestanku se je razvila živahna debata, ali je treba krogljo z ozirom na možnost, da bi pozneje enkrat vendar le ogrožala vojakovo življenje, odstraniti ali ne. Večina zdravnikov se je izrekla proti operaciji in vojak bo odšel s kroglo v srcu kot invalid, pa za lahko delo popolnoma sposoben v domovino. „Sedaj mora biti vse nemško". S to originalno trditvijo se je hotela rešiti obsodbe sobarica Františka Krepelka (Frančiška Prepelica), doma iz Tabora na Češkem, ki je na Dunaju iskala vesele zabave ter se je v nekem hotelu vpisala kot Fany Wachtel. Policija je to spravila pred sodišče, kjer je pretkana ptičica izjavila, da se je raditega prekrstila, (Wachtel = Krepelka), ker so doma rekli, da se mora sedaj vse ponem-čiti. Sodnik ji ni hotel verjeti in pre-peličica bo sedela teden dni. Še bolniki in ranjenci se jim niso smilili. V Budimpešti je trajala zdaj enajst dni sodna obravnava proti podjetniku Henriku Fayu ter njegovim sokrivcem in sokrivkam, ki so prevzeli preskrbo hrane v raznih vojaških bolnicah in dajali hrano, ki bi je še prašiči ne marali. Fay je bil obsojen na štiri leta in 6000 K globe, uradnika Reich in Weiss vsak na . dve leti ječe in na 4000 K globe, uradnik Fried na eno leto ječe in 2000 K globe, uradnik Huszar na pet let in na 600 K globe, bolniške strežnice Buszniszny in Maruvinovich vsaka na osem mesecev ječe in lOOO kron globe in igralka Varadi na šest mesecev ječe in 600 K globe. Bivši župan na Reki Rihard Zanella. Na Reki je dolgo časa žu-panoval in bil tudi poslanec italijanski irredentist Rihard Zanella. Dolgo časa se je ustavljal vojaški službi, ko je izbruhnila vojna, in porabljal vse mogoče sredstva, samo da ni bilo treba iti pod bojne zastave. Slednjič so mu rekli v Budimpešti, da ga aretirajo, ako ne nastopi vojaške službe. Zanella je poročnik. Oglasil se je in odšel na rusko bojišče, kjer je porabil prvo priliko v neki noči, daje zbežal v ruski tabor. Sedaj je izročen »materi Italiji«, da se bojuje za njo. Trdnjava Erzerum. Rusko uradno poročilo javlja, da je ruska armada zavzela trdnjavo Erzerum, ki je obenem stolno mesto azijskega vilajeta istega imena in središče vsega armenskega življa.. Mesto šteje kakih 40.000 prebivalcev in je v številnih rusko-turških vojnah vedno igralo veliko ulogo. Trdnjavski zakopi nemške vojske v pozicijski vojni z Angleži v Flandriji Pogled na bolgarsko mesto Varna, ki ga žele zasesti Rus!. v vojni 1. 1828. do 1829. je general Paski-jevič zavzel Erzerum, a mesto je ostalo malo let v ruskih rokah. Ko so Turki zopet dobili Erzerum, so zgradili tam 14 fortov. Leta 1877. so Rusi po dolgih bojih prisilili Izmael-pašo, da je s 25.000 možmi kapituliral, toda z drugimi uspehi tiste vojne vred so Rusi tudi tedaj morali opustiti Erzerum. V obče velja Erzerum za tisto točko, od koder je mogoče zavojevati turško Malo Azijo, a seveda je za to treba mnogo vojaštva in premagati je velike terenske težave. Ljudje, ki imajo 38 polilicev. V ogrski državni zbornici je poslanec Polonyi odkrival kaj zanimive stvari. Na ogrskem je poslanec, ki je med vojno napravil za 18 milijonov >kšefta«. V avstrijski »Bodenkredit-Anstalt« ima 20 članov ravnateljstva 800.000 K letnih tantiem, 15 članov ogrske trgovske banke vleče na leto 825.000 kron, tedaj en človek 55.000 K. Toda vsi ti ravnatelji ne vlečejo samo pri eni banki. Hegedus ima šest poklicev, a zraven je še član ravnateljstva pri 18 bankah; ima tedaj pravzaprav 24 poklicev. Znani Leon Lanczy se loči od prejšnjega v tem, da je predsednik 10 bank, a ima vseh poklicev 24; vse pa zmaši Franjo Szekely, ki je ravnatelj ali član ravnateljstva pri 31 denarnih zavodih in je navrh še borzni svetnik. Najvišji pa je Filip Weisz, ki načeljuje 38 denarnim zavodom. In ti gospodje so^ tudi vojne službe oproščeni. Velikodušna Švica. Švica je dovolila brezplačni pre\oz vsakovrstnih pošiljatev za vojne vjetnike ter internirance, pošiljanje denarja in pisem. S tem je žrtvovala na pristojbinah, ki bi jih bila lahko zahtevala, devet milijonov frankov, pride torej skoro tri franke na vsakega prebivalca Švice. Pa tudi sicer je Švica v filantropičnem oziru jako mnogo storila. Te žrtve bodo letos še večje, ker je naravno čedalje več vojnih vjetnikov v vseh vojskujočih so državah. Gospodinjstvo. Varčevanje s kruhom. Velika razlika je, ako režeš ravno pečen, gorak kruh, ali kruh, ki je star par dni. Kilo kruha izgubi v dveh dneh nekaj gramov teže, ker voda izhlapi; kruh postaja tako bolj prebavljiv in izda več. Uživanje svežega kruha je nespametna razvada in potrata in je jako škodljivo za želodec. To velja posebno za kruh, ki se kupi in ni vselej dovolj prepe-čen. Kdor dobi tak še vroč in ne dovolj Steckenpferd-lilijinomlečno mrlo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote Priznanostna pisma. Po 1 K povsod. Pomislite, du se jo sukneno in drugo blago za gospode in dame nenevadno podražilo. Ker bo cena gotovo še poskočila, je dobro za vsakogar, če si potrebno blago kmalu' nakupi. Dobroznana razpoši-Ijalnica Franc Šmidt, Jagendorf 38 pošlje vsakomur vzorce na ttp igralno pravico do bobitkov UVJUILC gj^g turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Zdrobljeno milo v poštnih pošiljatvah po 5 kg za ceno K 3-90 po povzetju dopošilja Karel T. Jilek, Sternberg, Morava. Zadružna tiskarna v Krškem -:- izvršuje tiskovine lino in ceno. -:- VSA AVSTRIJA pozna Jagerndorf kot eno največjih mest s tvornicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, k«kor tudi šlezijskega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam do-pošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodam po izredno nizkih cenah. Razpošiljalnica FRAN ŠMID, Jagerndorf 38. Avstrijska alezija, Mestna hranilnica Ijubijanslta Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . „ 48,500.000 — Rezervnega zaklada.......„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 463 Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5\7o) izven Kranjske pa proti 5'4° o obrestim in proti najmanj „ odplačevanju na dolg. Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo organi ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam greni življenje. Tfl zla veriga mora biti pretrgana in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. ' Spisal sem po dolgoletnem proučevanju knjigo, v koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanj! Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarjn izdatka. Toda pišite takoj! Ekspedicija lekarne pri operi. Budimpešta VI. Oddelek 499. s Po vsaki fotografiji ¦ napravimo ¦ umetniško dovršene I PDilECailE I SLIKE ¦ v vsaki velikosti. s Povečane slike 42X53 cm sta- ¦ nejo samo 24 K. ¦ ¦ Naročila sprejema upravništvo ¦ Tedenskih Slik v Ljubljani. =q[==3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI ^^^^ Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. --Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.-- V, srečka K 120--,', srečke K60- , srečke K30- ~, ', srečke K 15—. S!^~ naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici, Sprejema vloge na knjižice in na /| 1/ 01 tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za Igralce prejšnjega razreda: Vi srečka K 40-—, srečke K 2C'—, \'. srečke K 10*—. V', srečke K 5*—. — Cena za novovstonivše igralce: 3E a B i a. 8 E. Shaberne I Ljubljana, Mestni trg 10 špecjjalna trgovina pletenin, trikotaž In peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napmvi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za g-otovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Svetovna tvpdha Suttner Ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf- pra....... K 4T0 „ 705. Rdskopf rura, kolesje v kamnih...... „ 5'90 „ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7'80 „ 600. Žepna ura z radijem, se » po noči sveti . . . . „ 840 „ 44§. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7*20 „ 518. Ploščnata nikelnasta kava- lirska ura..... „ 7'50 „ 803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „7-90 „ 804. Srebrna damska ura . . „ 9-50 „ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10'50 Št. 712. Nikelnasta IKO - ura, 15 kamnov . . . . . „ 14' — „ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2'80' „ 865. Bela kovinasta verižica, priprosta..... „ L— „ 916. Srebrna verižica, masivna „ 3-20 ,, 422. Nikelnasta športna verižica ........ „ 175 „ 979. Srebrni obesek „cesarjeva podoba"...... „ 2 — „ 213. Srebrni prstan z kamnom „ T40 „ 211. Srebrni prstan z kamnom „ —•90 „ 1063. Prstan, zlato na srebro . „ 270 Vsaka ura je naj natančne) e preizkušena. Razpošilja se po povzetju ali če se i^enar vnaprej pošlje. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja ! Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „1K0", najboljša preciz. ura. H. Suttner Liubl|ani št. 5. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. Nobene podružnice. l\ SANATORIUM • EMONaI -1 ZANOTRANÜE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. ¦PORODNIŠNICA. ] LtXJBLüANA • KOMENSKEGA- ULICA ^ sef-zdramnik:primarij D«- FR. DERGANC Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Zdravniška Izjava o izvrstnem vplivu. Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. n. Rixovo prsno kremo oblastveno prelskiino. jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'—, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8—. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga V Ljubljani: Lekarna pri Zlatem Jelenu", parfumerija A Kane in drogerija ,.Adrija''. DOMAČA TVRDRA! Export svBtiljh in baterij št 80 komplet . . K 8 — „ 80A „ . . „ 9-- K. Q. Hreoop, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 21./23. Trgovci velik popust. žepnih elek-tričnik Darujte za „Rdeci križ!"