M  V svojo lastnino je prižel, a njegovi ga niso sprejeli,”
Tako smo z evangelistom Janezom težili mi, ki smo prišli na Ko¬
roško,našo zemljo, med svoje brate, pa so nas sprejeli kot tujce*
alti celo kot sovražnike. V Vetrinju smo slišali toliko psovk,
videli toliko nad našo sre6o nasmejanih obrazov, slišali nerče-
Vanje iz naše pobožnosti in vemo, da je bila vetrinjska oeikev
popreje in je zopet zdaj prazna. Ko smo hodili po okolici CelovojS,
so se ponavljali podobni prizori. Ni čudno, da smo si ustvarili
sodbo: Korošci so najslabši ljudje, hinavski in trdosrčni in se
ne zmenijo za vero in Cerkev.

Toda krivični svojim bratom ne smemo biti. Sodbe iz Ve-
trinja ne smemo posplošiti na vso Koroško. Saj prave slovenske
Koroške niti videli nismo. Vetrinj in okolica Celovca je najslabši
del Koroške. Kar je slabega, se zbira tu. Najslabši ljudje so od¬
padniki, nemčurji, Slovenci po krvi, po duhu pa Nemci. Celovec in
njegova okolica ter Gosposvetsko polje so najbolj ponemčeni, zato
je tu versko, moralno in narodno stanje tako žalostno.

Raje pojdite z  menoj v pravo Koroško: v Podjuno, Žilo,in
Roš. V povsem slovenske župnije, kjer so ob nedeljah cerkve polne
in ljudje v domačem jeziku šebrajo (molijo), narvajo (govorijo'

f  ojejo in poslušajo pridige. Da bi videli veselje ljudi, ko so ;o
tirih letih zopet smeli tako! Našli boste župnije, kjer vsi v : ~
niki z malimi izjemami izpolnjujejo verske dolžnosti, kjer vijUo
ob prvih nedeljah skoraj vse fante in može pri sv, zakramentih
Videli bi, kako vsa fara sodeluje pri celodnevnem češčenju. ;(fVhčV
ki cerkvi sem ob taki priliki naštel 470 m vencev), kjer nad po¬
lovico prejme ta dan zakramente, - v fari, ki ima okrog 600 ver*
nikov, sem naštel tak dan 520  obhajil.

So so družine, kjer vsak dan molijo rožni venec, kjer
nas glodajo po krščansko lepo in nam po slovansko gostoljubno po¬
strežejo. Se so družine, ki niti za trenutek ne popustijo v za-*
vednosti, še so matere, ki bi raje videle sina mrtvega, kot da bi
vero izgubil in svojo kri zatajil.

V zadnjih letih sfamtg^eiiaimfš^fejao bili pri vojakih in
po pet let niso mogli k zakramentom in'ne k maši, bili so pač v
poganski nemški vojski. Kateri so se vrnili, so se vrnili verni
in pošteni in versko goreči. Berem pisma, kjer so zadnje besede
padlega moža ali sina dz&arevajo neizmerno lepoto in zaupanje v
Boga. Bili so morda predobri, zato jih je Bog vzel.

Seveda ni povsod tako in tudi ne povsod isto, tudi marsikaj
žalostnega lahko opaziš. Fed vsakim žitom rase plevel. Dobro bi bi¬
lo, da bi vsi spoznali Koroško: ne samo njeno krasoto, jezera, do¬
line, vasice in gore, ampak tudi ljudi. Potem vam bodo bolj brat¬
je, bolj jih bomo razumeli in močnejša bo naša želja, da ostane
Koroška res naša in vedno naša, da grozeča nevarnost ne zaduši to¬
ga, kar jc lepega in dragocenega.

Da no.  prideta prez9odai domov

Begunec je pred kratkim prejel več pisem od svoje žene v
Igubljani, Iz katerih objavljamo odstavke, ki utegnejo zanimati


U3LMA fl

Štev. 59

Domači glasovi,18«XII.1945»

Str.

6. novembra 1945,

”2e dva meseca nimam glasu od tebe. Vse je zaprto, ni
prehoda. Pripravljamo se na volitve. Grozne priprave! Vsak teden
vse okinčnno, zastave vise že neprestano pol leta. Ljudje nore,
kot nikoli še niso. Jaz imam volilno pravico, dočim je moji in
tvoji domači nimajo. Tam pri njih je strašno. Vse lafet'nam lahko
naprtijo, saj proti njim nimamo obrambe. Smo popolnoma^brez¬
pravni .pravi pekel, pekel nemira, krivic, laži itd. Nikdar mi ne
dajo miru niti en teden ne in to kar naprej. Diši jim moje sta¬
novanje; vedno pride kdo odkod, da me nadleguje.Kličejo me na po¬
licijo, otepam se kolikor se morem. Mama je prav taka reva, Kvart
ji ne da miru, dan na dan, vse po sistemu.

Strašno nam grozijo: ”Po volitvah vas bomo! In one, ko
se vrnejo,bomo vse kaznovali.” I. je pa rekla na sestanku: ”Kaj
bomo one čakali, saj imamo tukaj feene in otroke, kar te pokoljimo!

... Kar nič ne obupujem, saj Bog je za nas, v njegovih
rokah smo najbolj varni. Nas župnik tako lepo pridiga vsako, nedelj

Cikov Tine, je postal ravnatelj tovarne. Kako. se ljudje
pokvarijo in spremene! Tako bo, kakor sem včasih rekla: 'vse., .kar
ni resnično načelno, praktično katoliško, bo odpadlo., " >

Vsi smo morali postati člani OF in podpisati pristopnice,
V mestu je čez 1000 ljudi brez službe, Ne dobivamo nobenih podpor
in tudi v službe ne sprejemajo. - Glejte, da nam ostanete vsi "ži¬
vi in zdravi! \ /‘ ,1 ;

Ce bo dolgo trajalo, bomo mi še veliko pretrpeli. Lahko,
da bomo nove fertve in da se bomo pridružili onim tisočem mučeni¬
kom. Bog ve za našo usodo.”Kaj se bojite maloverni?” Danes n.pr.'
mi je prišlo lahko razpoloženje, da sem pela naše slovenske pesmi,
ki jih nihče več ne poje. Pojo le še ruske pesmi in ...

Toda prosim te, ne hodite prekmalu domov, ne verjemite !
vabam goljufij, ne! Prosimo vas vsi, ki vas ljubimo, moji in tvo-'
ji, in vsem sorodnikom povej, ne hodite domov, boste vsaj vio-
stali živi! Jaz sen vesela in Bogu moramo biti za trpljenje hva¬
ležni. Hočejo me poniževati, zaničevati,.gledajo me postrani,to¬
da- jaz se ne čutim ponižane. Saj poštenja, čiste vesti mi'ne mo¬
rejo umazati in vzeti: kdor je vedno posten, ne more biti ponižan.
Veliko 'Sem se že poniževala pred ljudmi, moja uboga mama tudi-i '
Zdi se mi, da ljudje niso normalni, da se jim blede.

Pred Marijo .Pomagaj se vsak dan vidijo taki prizori, 'da ;
se moraš'' zjokati* Mislimo ua sv.pisemskega! Joba! Vse je izgubil
in je še hvalil Boga. Skušajo ga posnemati in naše srce bo srečno
počivalo v grobu. ” '•!. '

11. novembra 1945.

”Volila sem, kot je po mo ji časti,-in srcu. Drugi niso’ '
tako. Zolo se y©I < tresejo pred terorjem. Zelo so boječi. Veliko
jih sploh pravice nima. ' *

x  Od sodišča so prišli z odlokom zaplembe. Vše so popisali:

pošteljo, kuhinjo, tudi žlice, p o»ve, krožnike,, prav vse! - Toda
vse to stane moje živce.' ' '.•/ ; !•

Ata ne dobi pokojnine, Toda ne skrbi za nas, varuj se
sam! Zame bodo že drugi skrbeli, saj me imajo še nekateri radi,
seveda tisti, ki sami trpe.” ■

17. novembra 1945.

”Sodišče je že napravilo popis lin zaplembo za stvari, ki
00 mi Še ostale in ki jih nujno potrebuj.emo. Hočejo me izseliti '
iz mesta Ljubljane. Grozijo, da bomo šli vsi v Srbijo ali čez me¬
jo. Samo tja, kamor bo Bog dopustil.”

$tev. 38*

Damaši glasovi,18,XII.1945

Str. 3

18. novembra 1943*

"Kar korajžni bodimo, saj 6lovek veliko prenese z božjo
bomc&jo* Prve tri mesece je bilo za nas strašno. Rada bi pisala
onevnik, pa sem vedno strgala, ker je bilo to vedno nevarno. Sko*
dr., da nisem pisala* Podrobno človek pozabi? zlasti ker čer čas
'bolečina mine. Mama je strašno veliko prestala in teta tudi »Se*
daj je pogumna. Ne bi megla nikdar popisati, kako je bilo hudo«
Sile smo ločeno? samo od dne de dre smo se videlo, in ko smo se
poslavljale smo se blagoslavljale. '-Če se še vidimo jutri” fcmo
rekle in jokalo. To je ra mi, za bodočnost ne vemo• To
od kvartov odvisno• Srešr.1 vi, da sre odšli in ostali ti'
čer ne bi« V predmestjih, je n ekuje. Jam imam dosti s o vri
fc&mo rali svojega kateliškegr prepričanjn. Pa turi pri ja -
ysak dan grem  k maši in obhajilu. To je ves 6 as moja na:n

ua lul (j jJ QJ?c.  & c

vats

• 3 ±*

Ut.*

kov,

je imam.
ja to«. .

Saj če mi dajo en teden mir, so zopet malo opogumim in

1  . * .

bopravim. Pa $o  je tisto peklenske, ker nikdar ne raje :aru<
yodn.o sekirajo zejjkaj -

J  Neli partizanski funkcionar je dejali "Idejni nasprot¬

niki oo naši najhujši sovražniki.” In zato gre zt

karji -menjavajo plašče, mag ari vsak teden drugega

idejo l  Politi**
x<5 'šHHMčsfn

lepo kaže. Znašaj! pa ostanejo pri ovojem. In kot tak-- nas pcffna-
^o ‘on jezi jih, da nam nimajo nič očitati, zato nam m  prti j o laži*
čisto neresnične grehe, samo da Imajo vzrok za preganjanje.

Hudo ni je zate, da ti nc morem niš potrebnega poslati,
pa saj boš že kako prestal, skušaj kje kfiko kupiti. Parni na svo¬
je življenje, da se ne boš prekmalu vrnil. Pa 6e vas bodo presta***
filijSe bo žo kako uredilo. Samo nazaj no hodi prekmalu,

Ljudje so že zelo spregledali (vse to

20  Dl

lo potrebno),

toda priganjači so neutrudni, Ti ne veš, kako garajo. Noč .......

Politično delo je brezplačno, kdor ne dela, ni zanesljiv,, Ha
na je vsa zdivjana, pokvarili so jo. Od 35 učencev nekega ras
v gimnaziji so se samo štirje izjavili za krščanski nr.urc? vsi
gi nočejo verouka.”

26. novembra 1945*

"Sposodila sem si denar za drva. Dva metra 1,800 din, na¬
pol suha. Tudi stradali ne bomo šoz zimo, še nas bodo pustili pri
miru. Pa to je ravno tisto, ker nas nikdar ne pusto pri miru, ko
počasi trgajo živce iz človeka. Kot ‘Damoklejev me6 visi vso to
nad nami. Venomer hodijo zaradi stanovanja, zaradi imovine, ker
ostalo nam jo najnujnejše in tudi to je popisano. Vse kaže, da
bo pozimi ljudstvo lačno.

Mama vedno joka. Nihče ne moro popisati, koliko duševne¬
ga trpljenja in razburjenja prestanemo. M. je rekel, da ae to pravi
pošasi trgati iz človeka čreva, tako nas mučijo. Vse kaže, da
nam bodo vse vzeli.

Za N* je tudi strašno nevarno. Ona sploh nima upanja, da
bi se preživela. Mici ne more hoditi v šolo. Tvoji starši ne dobe
pokojnine. Mnogo svojih stvari sem dala za hrano, za denar se niš
ne dobi.

Postali smo skoraj brezupni! Zaupamo v Boga kot edino
pesnico in pomoč, toda glede tuzemskega življenja smo brez upanja.
Zdi se mi, da ne bomo dočakali mirnih, pravičnih in srečnih časov
na zemlji. Zopet so začeli zapirati,

Cez zimo nas bodo morda še pustili tako, če bomo svobodni,
če bomo imeli še kuhinjo in to hrano, 6c nas ne bodo razkropi"_,
še in še če... Toda pčmladi še bojimo, Pričakujemo, ker tako an-
šljajo, da nas bodo izselili na jug. Vso je v božjih rokah.

I

atev* 38* -- ‘S*-?*— Jfcmr.či glasovi, 18.XII.1945. ---

najve^i fiptimistl eo obupali. Kaj >i bil#, 6 e bi ne in e II še cer-*
lev© in v njej Boga, Marijo? Sedaj je menda uprla tista Lucija,ki
se ji je prikrivala 'Marija FatinusJcn. Povedala je zadnjo skriv¬
nost, da prej bc  h® mira, dokler m  bodo vsi ljudje prod Bogom
na kolonih. Ker pa hi to predolgo trajalo, bo Bog skrajšal dnevo
in da bo prod Božičem tri dn| tema, ne bo svetila ne luna, ne son¬
ce in da bo strašno tuljenje ljudi in da bo takrat Bog satana,
pahnil nazaj v pekel« Pri življenju bo$o ostali samo tisti, ki
so življenja vredni. Bpg vo, kddj ho to? Najbrže ni ne bomo do¬
čakali .

Tu v mostu je velika gnječa za stanovanja. Nekateri se
moramo tako stisniti in še kriče nad nami. Vse zdihuje zaradi po¬
manjkanja hrano, toda nihče si ne upa nič glasnega refci.

Brezbozaiki so delali na vso moč. Ko bi bili katoličani
lo polovico tako goreči kot so oni, nikdar ne bi prišlo čez svet
tolike gorja. Na koncu je pa le še medlo upanje* Forda bomo 6 oz
pol lota vsi skupaj srečni, morda čez leto dni. Nek resen učen
mož ni je rekel, da bomo mi tukaj f»črnt* : prestati še hude vice.

Otroka se samo Miklavža veselita. Srečka sta, čeprav
prikrajšana na otroški brezskrbnosti« Rezika je že preveč brihtna
in zato bolj trpi. Vsa je preplašena, če kdo tuji pride, boji se
zame, da bi mi kaj ne storili in nikamor me ne pusti iti'.

Duhovniku bomo morali sami plačati, tako pravijo. Toda
taki, ki so verni, sami nimajo eksistence.

Ei Ravnokar sem dobila odlok od sodišča, da to, kar še imam

v stanovanju, zapleni urad za narodno imovino...

Vse prijatelje in znance pozdravljamo mi, ki smo ostali
tu po božji previdnosti."

BELGRAJSKI RADIJO SE JEZI NA
SLOVENSKE BEGUNSKE SOLE. - Bul-
grajski radijo je 16 * t.m. objav
vil sledečo vest: "Po glavnih
mestih “ 9 . Jugoslaviji se bodo u-
etanovilo ljudske univerze, ki
naj ves narod prepoje z novim du¬
hom. Kajti onstran Karavank obsto
je slovenske gimnazije, ki jih vo
di znani fašist Marko Bajuk in
kvarijo slovensko dijaštvo."Konu-
nistpočividno silno jezi, da sc
»lovenska mladina v inozemstvu iz
obražujo. Oni namreč hočejo, da
bi s d samo komunistična mladina
šolala, vse druge so doma iz šole
iikljucili. Jezi jih tudi žilava
delavnost slovenskih emigrantov,
kajti delavni in požrtvovalni
ljudje so jim novami.

V GRADCU SE NAHAJAJO. V laza¬
retu Grr.bcnstrafic 29 sledeči Slo¬
venci: Zupančič Hinko (domobranec
iz Ajdovca (brez ene noge), Jožef
Janez (domobr.), Klakočnik iz Kon
jie, Rcbevšck iz Frankolovega, Va
lant iz 2roč, Troven iz Trbovelj
in Kumperšek. - V Leobnu se naha-

slodeči do-

Skulj Rranč, Gliha Nace in Vrač¬
ko «

MONCINJORJU ŠKRBCU so ju roka
slabo pozdravila. V soboto so rm
morali roko še enkrat zlomiti in
naravnati.

ODPOR NA POLJSKEM. - Glavni

- tajnik poljske kmečke stranke
Boleslnv Ciborek, je bil umorjen
na svojem stanovanju v Lodzu.
Poljska časopisna agencija pravi.

- da ga je umoril mož, ki pripada’
poljskim opozicionnlnim elemen¬
tom. Povdarjnjo, da se na Polj¬
skem razvija podtalno opozicio-
nalno gibanje in Cadztievriee
min. za javno varnost, je izja¬
vil , da so številni aretiranci
priznali, da obstoji seznam polj¬
skih političnih voditeljev, ki
jih jo treba pomoriti. Cadzkic-

\wicz dolži generala Andersa, po¬
veljnika poljskih čet v inozem¬
stvu, kot voditelja tega gibanja.

ZA BOŽIČ bo izšla 1. št. ver¬
skega lista za slov. begunec, ki
bo nosil naslov: "Bogoljub v be¬
gunstvu, Naši begunci bodo tegr

tp~p  vese