Poštnini plačani » gotovini
DELAVSKA
ENOTNOST
Delo mora postati p naši domovini stvar časti, stvar slave, poguma in junaštva
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto III., štev. 14
Ljubljana, 4. aprila 1947
Izhaja vsak petek — Cena din 3.—
Stane Kanili:
VOLITVE ©F
2e takoj uvodoma moramo v zvezi s volitvami v odbore OF ugotoviti precejšnjo pomanjkljivost sindikalnih organizacij, ki se odraža v tem, da delavci v mnogih primerih ne smatrajo teh volitev kot eno izmed najvažnejših nalog, ki jo je treba izvrševati. Zaradi nepravilnega razumevanja vsebine, pomena In značaja, ki ga imajo in ga bodo imele te volitve pri nadaljnjem našem delu, niso vsi delavci pokazali ob tej priliki dovolj politične aktivnosti in zainteresiranosti za potek in rezultat volitev Pri volitvah v OF se zopet opaža os n -v n a pomanjkljivost in slabost sin dikalnih organizacij, ki obstoji v tem, da se sindikalne organizacije preveč zapirajo v svoje okvire in rešujejo samo svoja notranje organizacijska, čestokrat suha administrativna vprašanja Moro se dati vse priznanje delovnim naporom in delovnemu poletu delavskega 'razreda, toda istočasno pa moramo ugotoviti, da še vedno mnogi delavci ne sodelujejo našem političnem in javnem življenju, ne pomagajo reševati mnoge probleme in vprašanja, ki stoje pred organi naše oblasti. Jasno je, do tak odnos, odnosno ožina največ škoduje v prvi vrsti delavskemu razredu. Ni In m more biti pravega gospodarskega na predka brez dobre, aktivne ljudske oblasti Ni in ne more biti dobrih organov oblasti brez aktivne in dobre OF. In končno aktivnih organizacij in odborov OP — zlasti po mestih in industrijskih centrih ni in ne more biti — brez delavcev, udarnikov m sindikalnih funkcionarjev.
Volitve v OF so torej logično in neposredno povezane z vsemi vpra Sanji našega političnega in gospo darskegn življenja in napredka. Zna no je, da garancija za realizacijo na $ega gospodarskega plana, katerega tlnančni odraz — budžet, je bil te dni sprejel v Skupščini v Beogradu, obstoja v sledečih dveh dejstvih; prvič — v državnem sektorju, knte rega akumulacija gre v občo društveno korist, in drugič v tem, da so široke delovne množice pripravljene založiti vse svoje -sile in sposobnosti, lniciat!vo In požrlvovanje za Izvedbo gospodarskega plana. Jasno je torej, da omenjena dva faktorja ne samo garantirata izvedbo našega plana, ampak sta tudi omogočila njegovo zamisel in sta dejansko predpogoj našega dela, rezultatov In načrtov. Spričo tega je OF s svojimi masovnimi organizacijami kot vseljudska organizacija delovnih ljudi konkretna organizacijska oblika In povezava tistih delovnih množic, ki bodo s svojo Iniciativo, delovnim elanom In požrtvovalnostjo izvajale naš plan, se borile in premagovale vse težkoče, Id se bodo pojavljale. Skratka, OF je torej eden izmed osnovnih dveh činl-teljev, ki omogočata naš gospodarski plan in kt sta potok njegove uspešne Izvedbe.
Z ozirom na to, da je OF organizacija delovnih množic naše nove domovine m da so danes njene naloge prvenstveno gospodarske naloge — Imajo sindikati kot množična organizacija dele vskega razreda, ki stoji na čelu naše gospodarske ustvarjalnosti — najbolj odgovorne In najvažnejše naloge. Od aktivnosti, politične zrelosti in delovnega elana delavcev v veliki meri zavist, e kakšnim uspehom bo OF Izpolnjevala naloge, kt stoje pred njo. In obratno — od tega, v kako veliki meri In s kakšnim uspehom bo O F izpolnjevala svoje naloge v veliki meri zavlsl Izvrševanje našega gospodarskega plana In s tem tudi vsestranski napredek, razvoj in Izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda kot celote in de’ i ra kot poedinca.
Zaradi tega je nujno in razumljivo, da sc delavci prvenstveno zainteresirani za izvedbo in rezultat volitev v odbore OP, ki se prav v tej dobi vrše. Volitve v odbore OP so dejansko eno izmed najvažnejših sredstev,
8 katerimi hočemo pritegniti vse sdrave In delovne sile, ostro ožigosati vse nepravilnosti, napake In sa-hiopašnost ter odstraniti lz odborov pF vse. kar koli zavira In onemogoča ‘ront ne organizacije pri njihovem
za Izvedbo gospodarskega plana. Mi moramo do kraja sprostiti vse tdrave s;;e ljudskih množtc In ener-Včno obračunati z vsemi pojavi ne-'ezumevanja globoke demokratične ^birie, osebne odgovornosti ln Ini-
ciative, ki mora biti osnovna lastnost vsakega aktivista in člana OF. Ne bo odveč na tem mestu tudi poudariti, da so zgoraj omenjena nerazumevanja bila ena izmed največjih slabosti že izvršenih občnih zborov sindikalnih podružnic Evo, zopet dokaz, kako neposredno so volitve OF povezane tudi z notranjimi sindikalnimi problemi. Rezultat volitev mora biti ta, da v odbore OF pridejo dejansko naj bolj aktivni, predani in požrtvovalni aktivisti, ki bodo ne samo z besedo, ampak tudi z vzgledom bili vodnik in učitelj osnovnih ljudskih množic. Mnogi naši aktivisti ne razumejo po poinoma lega vprašanja, ne trudijo se dovolj, da bi pritegnili slehernega poštenega in delovnega človeka, ali celo z nezaupanjem gledajo na nove, do včeraj nepoznane aktiviste, ki hočejo iz resnično patriotskih in poštenih vzrokov sodelovati in delati odboru OF. Nismo še popolnoma izkoreninili pojav, da se nekateri naši aktivisti in odborniki »boje« za svoje »funkcije«, niso jim zaželjeni novi ljudje in aktivisti, kljub temu, da stalno tožijo o »preobremenitvi« in o mnogih funkcijah, iti jih vrše! Mi moramo odpraviti iz naših vrst take »bojazljivce« in odločno jim povedati, da današnjih nalog ni mogoče s takim sistemom dela uspešno iz vrševati. Potrebno je z iskanjem, pritegovanjem in nenehno borbo za nove aktiviste — povečati njihovo število in razširiti krog ljudi, ki bodo vedno aktivni, in politično dovolj zgrajeni za samostojno delo. Tempo našega dela ne bo popustil in nalog ne bo jutri manj kot jih je danes. Pred vse naše aktiviste in lunkcio-narje se torej postavlja jasna alternativa- ali pritegniti nove ljudi in aktiviste, razširiti na ta način krog sodelavcev povečati delovno sposobnost in ekspeditlvnost naših forumov in s tem dobiti tudi čas za poglab Ijanje in študij — ali pa ostati pri današnji praksi, kar pomeni zaostati, doživeti neuspeh in kritiko! Nobene druge poti ni! To je edina pot za »razbremenitev«, to je edino sredstvo za uspešno reševanje bodočih nalogi V tem smislu bi predvsem morala biti usmerjena aktivnost sindikalnih organizacij pri volitvah v OF. Delavski razred more in mora iz svojih vrst neprestano dvigati in dajati nove ljudi, pametne, inteligentne, poštene in predane, katerim se lahko zaupajo in poverijo važne in odgovorne naloge aktivistov OP. Kljub temu, da se osnovna aktivnost delavcev razvija v sindikatu, odnosno v tovarni — odbori OF, kot politična vodstva ne morejo dobro delati, ako nimajo v svoji sredi delavcev, udarnikov in novatorjev. Nikdar ni mogoče do kraja razkrinkati In onemogočiti škodljivo delovanje poedinih špekulativnih elementov, ki so se vrinili v odbore OF — če se v frontnih organizacijah ne čuti aktivnost in požrtvovalnost delavskega razreda. Zaman so še tako ostre pritožbe in nezadovoljstvo delavcev iz Guštanja, Mežice in Prevalj, kajti, dokler v okrajnem odboru OF ne bo delavcev, ni mogoče pričakovati vidnega Izboljšanja v delu ostalih okrajnih političnih in oblastvenih organov. Mnoge slabosti in napake naših oblastvenih organov in krajevnih ljudskih odborov se lahko odpravijo samo z večjo aktivnostjo in konstruktivno kritiko odborov OF, ki pa je ni mogoče zamislili In doseči brez delavcev In njihovih organizacij. No in končno stoje pred novoizvoljenimi odbori OF, ogromne naloge predstoječega izvajanja gospodarskega plana. Nekateri tovariši imajo glede tega popolnoma napačne predstave. Zavedati se moramo, da bo izvajanje plana težka borba, katero bomo morali doboje-vatl z vsemi težkočaml, ki nam bodo stale na poti. Dejstvo, da imamo plan, nikakor ne zmanjšuje naše odgovornosti, osebne Iniciative in požrtvo-vanja, kot sl to nekateri napačno tolmačijo, temveč nasprotno — našo odgovornost povečava in zahteva od nas novega dela, učenja in iniciative. Ml moramo od vsega začetka imeti oster kurz do Izpolnjevanja vsakodnevnih nalog, ki se v zvezi s planom postavljajo pred nas. Biti moramo v tem pogledu nepopustljivi napram samemu sebi in napram drugim. Ne opravičevati In zagovarjati nelzvršenih nalog z objektivnimi dejstvi (ni bilo materiala, strokovnja-
i«aimn: vpra$anje Koroške za nas ne be likvidirano, dokler ne bo nekega dne za nas pravično rešeno
Na skupni seji obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ dne 31. marca je podal maršal Tito ekspoze o zunanji politiki FLRJ. lz njegovega govora priobčujemo odstavek, ki obravnava vprašanje Slovenske Koroške, ostali del govora pa bomo obrazložili v prihodnji številki.
Po mirovni pogodbi z Italijo je ostal velik del naših bratov v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju še nadalje izven mej naše dežele, čeprav so dali ti naši bratje med vojno zaveznikom dragoceni prispevek v krvi za skupno zmago in za svojo svobodo, katere pa po krivdi teh zaveznikov niso dosegli.
Krivica nasproti našim narodom je bila tako velika, da je bila vlada pred alternativo, ali naj podpiše to mirovno pogodbo, ki je pomenila za nas diktat zapadnih držav. Vlada, dosledna v boju za uresničenje in utrditev miru, se je odločila, čeprav s težkim srcem, da bo podpisala mirovno pogodbo z Italijo, ki pomeni veliko krivico za našo deželo, popolnoma pg prepričana, da tega dejanja ne odobravajo le vsi narodi Jugoslavije, ampak tudi ljudstvo, ki je ostalo izven mej naše dežele in katerega ne bomo nikdar pozabili, kakor smo to poudarili v deklaraciji pri podpisovanju mirovne pogodbe.
Razume se, da so se mnogi hujskači na novo vojno in reakcionarni podpihovalci nadejali, da ne bomo podpisali mirovne pogodbe z Italijo. S tem so hoteli prikazati Jugoslavijo kot državo, ki ogroža mir. S tem v zvezi so že delali vsakovrstne kombinacije; zato je bil tudi to eden od vzrokov, da podpišemo pogodbo in tako onemogočimo vojne hujskače v tem delu Evrope, ki so špekulirali na sovraštvo in spopade med Italijo in Jugoslavijo. S podpisom mirovne pogodbe z Italijo so ustvarjeni pogoji za vzpostavitev normalnih odnosov s to sosedno državo, s katero hočemo živeti po možnosti v kar najboljših odnosih in sodelovanju zlasti v ekonomskem pogledu.
Podobno, ako ne še slabše, pa je vprašanje Koroške. Naša vlada je poslala konferenci velikih štirih poslanico, ki neizpodbitno dokumentira naše zahteve po priključitvi tistega dela Koroške, ki je naseljen po večini s Slovenci in ki pripada nam iz etničnih in zgodovinskih razlogov. Poleg tega pa naši bratje v Koroški sami vztrajno zahtevajo priključitev k svoji matični deželi — Ljudski republiki Sloveniji. Te svoje zahteve podpirajo tudi s tem, da so se oni
■r edini dejansko borili v Avstriji na strani zaveznikov tako proti nemškemu kakor avstrijskemu fašističnemu osvajalcu, ki ni bil med vojno nič manj nedolžen in skromen po svojih dejanjih in osvajalnem apetitu kakor nemški. Med številnimi nemškimi divizijami, ki so sežigale, obešale in ubijale naše državljane, je bilo 14 divizij takih, v katerih je bilo od 60 do 100 odstotkov Avstrijcev. Njihova zverstva smo zelo dobro spoznali med vojno, poveljniki teh avstrijskih divizij pa so končali ali še končujejo svojo kariero zaradi njihovih zločinov nad našimi narodi pred našimi ljudskimi sodišči. Nekateri današnji avstrijski oblastniki, ki jih podpirajo njihovi zahodni pokrovitelji, bi radi do-
kov, načrta, nismo bili pravočasno obveščeni Ud.), kar je zelo priljubljena metoda nekaterih ljudi, ampak boiiti se z vsemi silami in sredstvi, da se tudi objektivne pogoje napravi čimbolj ugodne za nas, boriti se vsemi silami in na vse načine, da čimbolj premagujemo in odpravljamo objektivne težkoče in težave — evo, tak mora biti osnovni sistem dela vseh nas, vseh političnih in oblastvenih organov, če hočemo gospodarski plan v našo skupno korist z uspehom Izvajati. Odbori OF morajo biti pred-vodnik, organizator in iniciator takega sistema dela.
Jasno je, da bodo samo tisti odbori OF — ki bodo v svoji sredi imeli dovolj predanih, poštenih in požrtvovalnih delavcev, kmetov In in-teiigentov — sposobni delati z uspehom ln s svojim zgledom učiti tudi ostale množice. Zato je naloga delavcev, da že na množičnih sestankih, kjer se predlagajo vollvni kan didati, aktivno sodelujejo In predlagajo iz svojih vrst najboljše tovariše, aktiviste. Delavci naj tudi jasno ln direktno povedo svoje predloge za izboljšanje dela odborov OF In naj sodelujejo pri kritiki slabosti In napak. Volitve niso In ne smejo biti formalna procedura, temveč obračun dela vseh članov OF In borba proti vsem slabostim, napakam, špekulantom in birokratom. Delavski razred ln vse delovno ljudstvo se mora zavedati, da se z volitvami v OF vrši mobilizacija vseh naprednih In delavnih sil In iz vrst delovnega ljudstva se volijo njegovi najboljši predstavniki, katerim pripada častno priznanje in velika dolžnost-aktivista OF. S to zavestjo in s to perspektivo sodelovati pri volitvah — pomeni Izpolnjevati eno izmed tistih dolžnosti, ki nas Čakajo na poti, ki bo nas dovedla do industrializacije in elektrifikacije, do popolne gospodarske neodvisnosti ln do boljšega življenja.
kazali svetu, da Avstrija ni vodila vojne proti nam in drugim zaveznikom, kakor da njeni vojaki ne bi ropali, ubijali in uničevali vsega, kar jim je prišlo pod roke r Jugoslaviji in povsod, kjer se bili.
Radi bi si celo izmislili nekakšen odpor proti Hitlerju itd. med vojno. Toda dobro je znano, da te ni res. Avstrija ni dajala med vso vojno nikakega odpora, in to enostavno zaradi tega, ker ga ni hotela dajati, ker se je strinjala s Hitlerjevo osvajalno politiko, ker je dobivala precejšen del v vojni naropanega blaga, pa tudi zaradi tega, ker je priključil Hitler svoji ožji domovini Avstriji velik del Jugoslavije, in sicer več kakor dve tretjini Slovenije. V domove izgnanih in preseljenih Slovencev, kj jih je bilo na stotisoče, pa niso prišli Nemci iz Rajha, ampak Nemci iz Avstrije. To so same nekatera dejstva, ki dokazujejo, da je Avstrija sokrivec in pomagač Hitlerja v vojni. To so dejstva, ki obtožujejo Avstrijo kot sokrivca za opustošenje drugih dežel in zahtevajo, da mora Avstrija povrniti naši deželi povzročeno škodo. Avstrija je v celoti sodelovala prt zahrbtnem napadu na Jugoslavije, predvsem pa v dolgotrajni okupaciji naše dežele.
Ce hočejo danes predstavniki Amerike, Anglije, pa tudi Francije po vsem tem osvoboditi Avstrijo njenih obveznosti, ki izhaja je iz njene udeležbe v vojni na strani Hitlerja, Mussolinija in drugih, potem naši zavezniki tega ne delajo iz občutka pravice, ampak zaradi drugih računov, katerih ni težko uganiti.
Predstavniki zahodnih dežel, predvsem Amerike in Anglije, vztrajno nasprotujejo zadovoljitvi naših upravičenih zahtev, da bi priključili del Koroške, ki je naseljen izključno s Slovenci, Jugo slaviji. Za to našo upravičeno zahtevo se enostavno ne zmenijo.
Medtem ko so poudarjali pri Trstu etnične razloge, zaradi katerih Trsta ni mogoče priključiti Jugoslaviji, ne navajajo v primeru Koroške tega razloga, ker govori neizpodbitno v korist Jugoslavije.
tem, da preprečujejo zadovoljitev upravičenih zahtev Jugoslavije glede Koroške, mislijo, da je stvar za vedno likvidirana- Vprašanje Koroške pa za nas ne bo likvidirano in odstranjeno z dnevnega reda vse dotlej, dokler ne bo nekega dne za nas pravično rešeno.
POM K MEDSEBOJNEMU TEKMOVANJU
Na širši konferenci upravnih voditeljev in predstavnikov sindikalnih organizacij premogovnikov Jugoslavije, so predstavniki naših sindikalnih organizacij v imenu rudarjev prevzeli obveze pred našim narodom, našo vlado in pred našim dragim maršalom Titom, da bomo plan proizvodnje za prvo leto našega petletnega načrta izvršili do 29. novembra 1947, da bo-bomo povečali učinek dela za 25% v odnosu na leto 1946., da bomo izboljšali kvaliteto premoga za 3% in zmanjšali stroške proizvodnje za 5%.
Delovni kolektivi rudnikov Tr-
bovlje, Zagorje, Hrastnik in Laško sprejemamo odloke konference in dajemo častno obvezo, da bomo obveze naših vodstev v celoti izvršili S tem v zvezi pa pozivamo na tekmovanje tudi vse železničarje da nam bodo dostavljali dovolj vagonov pravočasno. Istočasno pozivamo delovne kolektive kovinarjev, da nam bodo izdelali čimveč železnega orodja in strojev, ki se rabijo v rudarski stroki. Z izpolnjevanjem naših obvez bomo najbolje izpolnili naloge, pred katere na« postavlja naš narod in dragi maršal Tito.
Stofiferestsa sEndaltaSnih referentov
sa preskrbo in prebrano
V nedeljo dne 23. marca 1947 ee je irršila konferenca sindikalnih referentov za preskrbo In prehrano. Namen konference Je bil, da ugotovi v«e pomanjkljivosti in napake, ki ee dogajajo pri preskrbi našega delavstva. Upravičene pritožbe proti dosedanjemu oskrbovan ju potom sistema Naproi
In predlogi, da ee v mestih in industrijskih centrih ustanovijo delavsko-nameščenske zadruge, eo dale povod GO za sklicanje te konference.
Zanimanje zanjo je bito selo veliko. Saj ee je udeležilo nad 140 delegatov iz vseh krajev Slovenije, sasto-panl eo bilj ludi ministrstvo za delo £ltS, ministrstvo trgovine in preskrbe LRS in IZOS.
Diskusija je pokazala, kako nujno je, da se razčisti zmeda, ki je nastala V pojmovanju vloge potrošniških zadrug v mestih in industrijskih središčih in vloge, ki naj jo imajo nabav-no-prodajne zadruge na podeželju. Brezvestno in »pekulantsko poslovanje v mnogih Naprozah v njihovem večnem lovu za dobičkom je privedlo do tega, da je delovno ljudstvo zgubilo v nje zaupanje in se često zatekajo v privatni sektor trgovine, ki je v p raslem letal s svojo Iniciativnostjo in podjetnosti znal izvesti nad 50°/o celotnega trgovskega prometa skozi svoje roke.
Zastopnik ministrstva ea delo Je v diskusiji poudaril, kako važno je, da Se preskrba delavstva in nameščenstva s življenjskimi potrebščinami postavi aa novo osnovo. Ministrstvo za delo LRS predlaga, da se ustanovijo deiav-ako-nameščeuske zadruge, ki naj oskrbujejo delavce in nameščence ter njih družine. Potom teh zadrug bo zelo olajšana distribucija tistih materialnih dodatkov, ki jih država nudi delavcem in nameščencem kot posebno pomoč prt njihovem naporu za obnov, 1 Izgradnjo našega go^>odanstva. 3t-,> ,&ati se bodo morali masovno vključit, v te zadruge, prevzeti v »o iniciativo v njih, to je edina pot k izboljšanju dosedanjega stanja. Kakor ni brez ljudstva ljudske oblasti, tako tudi zadrug ne more biti brez širokega sodelovanja širokih ljudskih množic.
Tudi zastopnik ministrstva za trgovino in preskrbo se strinja s tem, da je reorganizacija zadrug v območju trgovine nujno potrebna. Poudaril je. da moramo k temu delu nastopiti načrtno, da z eventueinimi prenaglimi koraki ne napravimo še večjo zmedo in ustanovimo neke potrošniške zadruge, ki ne bodo imele možnosti za samostojen obsitoj. Pristopiti je predvsem k reorganizacij obstoječih Na-proz. Očistiti in izključiti iz njih vse tiste negativne in škodljive elemente, ki eo dosedaj zavirali delo v zadrugah in vnašali v nje staro dobičkarsko -miselnost. Doti jim je treba novo vsebino. Za vodstvo poiskati sposobne in poštene ljudi. Sindikate čaka tudi težka in hvaležna naloga.
Diskut&ntl Iz podružnic eo enoglasno zahtevali ustanovitev deiavsko-na-meščemskih zadrug. Delegat iz Ruš je poudaril, da je v Rušah že pred vojno obstojal delavski konzum, ki sicer ni. bil najboljši z ozirom na pogoje v predaprilskl Jugoslaviji. Po osvoboditvi pa so ga razširili v Naprozo, ki pa posluje mnogo slabše kot pa stari" delavski konzum. Želja našega delavstva Je ustanoviti čim preje samostojno de-laveko-nameščensko zadrugo.
Isto je potrdil tudi delegat s Jesenic, dodal je še, da ga moramo pravilno razumeti, da se on ne zavzema za ustanovitev starih konzumov. Iz lastne skušnje je proti tem konzmmom, še bolj pa proti tistemu staremu vodstvu teh konzumov. Zavzema »e ts napredno deiavsko-namoščeroko zadrugo, v kateri mora vladati pravilen odnos do članstva.
Cela vrsta diskutantov iz železničarskih podružnic je zahteval«, ustanovitev železničarskih potrošniških zadrug. Oglasili so ee še delegat iz Maribora, Celja, Mežice, Ptuj« Sevnice, Ljubljane In ostalih delov Slovenijo. Vsak je pokazal na napak, ki se dogajajo v Naprozah in zahteval ustanovitev de-lavsko-nameščenakih zadrug.
Na koncu ec je oglasil _xstopnik IZOS-a. Dejal je, da se v začetku ni oglasil zato, ker je hotel prvo slišati mnenje zastopnikov iz sindikalnih po-
družnic. Ustanovitev Naproa po osvoboditvi je bila nujna potreba. Da pa te Naproze ne ustrezajo več današnji stopnji našega gospodarstva, v tem »e strinja s vsemi diakutanti. Ne smemo pa misliti, da bodo novo ustanovljene delavsko-nameščenske zadruge kar tako s lahkoto začele te * dobrim poslovanjem. Prej bo treba preobraziti delovne množice, predvsem kmete, kt »o dosedaj precej dvostranski Pridobiti jih moramo, da bodo daU svoje pridelke prostovoljno v nakup mestu. Sindikati pa imajo nalogo, da aktivizirajo delavstvo in nameščen-stvo ter Jih zainteresirajo za zadruge.
Ob zaključku je delegat Glavnega odbora ESS poudaril, da Iz diskusije sodeč, da eo val prisotni delegati, ki zastopajo skoraj celotno delavstvo tn narneščenatvo Slovenije v tem, da je potrebno ustanoviti delavsko-name-ščenske zadruge. Zainteresirati je treba članstvo sindikatov za aktivno sodelovanje in kontrolo v zadrugah. Na masovnih sestankih preddskutirati vse možnosti ustanovitve delavsko-nameščen-skih zadrug. Dosedanje Nap rože reorganizirati in jim dati novo vsebino. Vse to postavlja pred sindikate nove, težke tn resne naloge, katere bodo z odtočnim delom obvladali tatotako kot mnoge ostala produkcijske in organizacijske naloge, ki eo jih le dosedaj obvladali.	Pl.
••••••••••••••••••••»••••••••••••••••♦•••••©•••••••••••••••••••••••e
Čuden postopek v preskrbi našega delavstva In namešienstva s strani mnogih liudskih odborov
Kiui, temu, da je Ministrstvo trgovme in preskrbe že ponovno izdalo vsem Ljudskim odborom navodila o potrebi prednostnega oskrbovanja delavstva in nameščenstva z življenjskimi potrebščinami, prihajajo vse pogostejše pritožbe s strani delavstva in nameščenstva, da Ljudski odbori odklanjajo njihove prošnje za dodelitev raznih racioniranih Industrijskih predmetov z motivacijo: »Vi ste člani sindikata, obrnite se na sindikati«
To postopanje je brezsrčna, ker b. uradni, točno ve, da sindikati ne razpolagajo z rednimi kontingenti racioniranili Industrijskih predmetov. Delavec pride ves obupan v podružnico in pravi: »Na Ljudskem odboru so mi rekli, nal te obrnem na sindikat, sindikat lahko preskrbi vse.« Še bolj obupan p«? je predsednik oli tajnik podružnice, ki bi rad pomagal, pa ne more in ve, da je ves te posioepk na Cetrtnm odnosno KLO-ih čisto navadna zafrkacija našege delavstva in nameščenstva in poskus torpediranja avtoritete sindikalnih organizacij. Ti ljudje se ne zavedajo, da je naše delavstvo osnovni faktor v naši proizvodnji. Od redne in pravične preskrbe delavstva zavist v veliki meri izvedba našega gospodarskega načrta; Naučili bo traba te namerne ali nenamerne saboterje ljudske skupnosti, da prošnje delavcev in nameščencev, ki stanujejo v rajonu, odnosno v območju KLO-a, ne samo, da ne bodo odklanjali, ampak skrbeli, da bodo ti vedne in povsod prvi preskrbljeni z razpoložljivimi življenjskimi potrebščinami In da je racionirano blago, v kolikor se deli po sindikalni liniji, namenjeno kot posebni dodatek delavstvu in na-meščenstvu, ki jim ga država nudi za njihove napore v izgradnji našega gospodarstva in učvrstitvi ljudske oblasti
Za sindikalne organizacije pa naj bo to ocuk, icnko zelo ec morajo zainteresirati za predstoječe volitve v Ljudske odbore. Počistiti bo treba z vsemi profiijudskiml eiemeniL V nje moramo Izvoliti najboljše delavce-udarnike, potem se nam ne bo treba pritoževati o nerazumevanju teženj delavstva s strani ljudskih odborov. Kajti dobrih $n slabih ljudskih odborov ni, tam so lahko samo dobri eli slabi ljudje.
PL
Woiaske bolnise odpiralo vrata civilnemu prebivalstvu
T času narodno osvobodilne borbe je bila naša partizanska vojska tako lesuo povezana t vsem ljudstvom, da se je smatralo vse ljudstvo * vojsko vred kot ena sama boreča se »tla. Vse hude stvari, pa tudi vse velike in lepe stvari je delila vojska s prebivalstvom, saj smo vsi občutili, da je vojska del ljudstva, ki iz ljudstva izhaja, raste, se zanj bori in zanj žrtvuje. Vojska je delila z ljudstvom hrano, vojska je pomagala reševati, graditi, obdelovati semljo in partizanski zdravniki so zdravili civilne bolnike z enako vestnostjo in ljubeznijo kot partizanske ranjence. Zaradi pomanjkanja zdravnikov, zdravil in vseh zdravstvenih pripomočkov, |e sanitetna služba naše boreče ee vojske nudila prebivalstvu vso pomoč, kjer koli je bila potrebna. Za vse naše partizanske zdravnike, ki eo Izkustva svoje ogromne prakse požrtvovalno prenašali na bolnike po naših vaseh, je bil la njihov napor visoka šoia izredne izpopolnitve. S hitrimi zdravni-Ikimi posegi ^aših partizanskih zdravnikov ter z globokem umevanjem vodstva naše vojske, je bilo rešenih mnogo naših ljudi, ki eo zaradi vojne vihre bili včasih povsem izolirani od druge zdravniške pomoči.
Sanitetna služba naše armade je pa zlasti sedaj v miru zgrajena v mogočno, najnaprednejšo zdravstveno organizacijo na osnovah vseh znanstvenih p; ,'obifev m?d*tine ter na osnovah najboljših metod naših klinik. V se-sta i - tnp službe našo armade če nahajajo naši najboljši zdravniki, špeciaisti za vse vrste bolezni, naš najbolj izšolan pomožno sanitetni kader; danes so naše vojaške bolnice opremljene z'najmodernejšimi napravami, tako d i prav nič ne zao ,tajajo za n-;	imj Minil »mi.
Kako je bilo mogočo to doseči? Mi vsi dobro vemo, da eo bile v prednpril-eki Jugoslaviji vojaške bolnice na naj-etabšem glasu, bile so umazane, zaste-ni vne, m vi ene in neprijazne - in bolni
vojaki niso imeli nikakršnega zaupanja vanje Kakor Je bila vsa vojska v prejšnji Jugoslaviji pojmovana kot veliko prokletstvo, katerega se je vsak bal, ker je bila ta vojska v miru organizirana zlasti za krotenje nezadovoljnih delovnih ljudskih množic, tako eo bile tudi njene sanitetne ustanove temu primerno urejene. Ce je bil vojak v Četi vse preje kot človek, toliko slsbše |e to občutil bolni vojak v vojaški bolnici. Pri vseh vrhovih vojske se Je kradlo na debelo, slennrik. in lenarilo. Zdravniki, ki eo ee odtočili za vojaško zdravstveno službo, eo bili povečini iz vrst tistih, ki ee kot civilni zdravniki niso mali uveljaviti v svojem poklicu; mnogo vojaških zdravnikov pa je bilo iz vrst belogardističnih ruskih emigrantov, ki so naše bolne vojake bolj mučili kot zdravili. Nihče jih ni nadzoroval, zato eo sleparili na račun hrane bolnih vojakov ter na račun splošne opreme vojaških bolnic.
Danes pa je stvar bistveno drugačna kot je vse, kar smo si nanovo uredili. Naša armada je postaia ponos in ljubljenec. vsega ljudstva, saj je naša vojska ljudska vojska, naša vojska je od vrhovnega komandanta pa do poslednjega vojaka v četi prežeta z herojsko miselnostjo narodno osvobodilne vojske in vodstva vseh vrst naše vojske, tako tudi armadno sanitetno službo vodijo najboljši, najbolj zvesti, najbolj vešči in najbolj predam' oficirji in strokovnjaki.
Danes so vojaške betoice resnične klinične ustanove, ki nudijo obolelemu vojaku vso pridobitve moderne medicinske vede in ki jih vodijo naši najboljši zdravniki. Takoj po končani voj ni so bile vojaške holmce prepolne ranjencev in invalidov, zdaj pa. ko je več'"a teh žrtev vojne že zdravih ra svojih domovih in spet v svojih f.okli-c h. se ja sanitetno vodstvo armade od ločilo, da priskoči s svojimi prostori in' svojimi zdravniki na pomoč civilnemu |
prebivalstvu. Kirurški in interni oddelek ljubljanske vojaške bolnice je za enkrat le preuredil po nekaj sob za civilno prebivalstvo. Na vsakem oddelku je po 25 postelj, vsega skupaj torej SO postelj za lenske in moške bolnike. §obe so izredno lepe, sončne In povsem ločene od ostalih traktov.
Na ljubeznivo povabilo šefa sanitetne službe IV. armade »o si člani Glavnega odlvora Enotnih sindikatov Slovenije pretekli teden ogledali vse te prostore, sprejemnico, operacijsko dvorano in ostale sektorje, ki »o preurejeni za civilno prebivalstvo. 8ef kirurškega oddelka dr. Bajc ter le! internega oddelka dr. Hru5 eta obrazložila velik pomen te odločitve zlasti za sedanje čase, ko so civilne klinike prenapolnjene in ko primanjkuje vsepovsod toliko zdravnikov Prva dva civilna bolnika, delavec iz »Litostroja«, ki čaka na operacijo želodcr. ter drug delavec iz Ljubljane, sto bila polna hvale o postopku zdravnikov in ostalega bolniškega osebja, zlasti pa sta hvalila hrano, ki ie izredno todaina in okusno pripravljena.
Vojaška bolnica bo sprejemala samo težke slučaje notranjih obolenj ter poškodb, ki zahtevajo zares nujnega kirurškega posega ter zalo prvovrstne strokovnjake in pripomočke Ta’ ce so povsem iste kot v civilni bolnici, pa tudi za obisk bolnikov je poskrbi'eno kot na klinikah. Tovariša, šef sanitetne službe ter upravnik ljubljanske vojaške bolnice, sta obrazložila velik pomen tega ukrepa, ki bo zlasti poglobil stike med vojsko in civilnim prebivalstvom, istočasno pa bo nudil mlademu, še neizkušenemu kadru vojaških zdravnikov pod vo-lstvom priznanih Specialistov možnost poglabljanja svojega znanja ob zdravljenju vseh primerov težkih obolenj in poškodb.
Naša vojska je edina vojska na svatu, ki je s tako plemenito gesto priskočila na pomoč civilnemu prebivalstvu. V prvi vrsti bo vojaška bolnica sprejemala v zdravljenje naše najboljšo de-rip top to čim hitre*" Cn 't enosobni stopiti zdrav' na svoja delovna iuesia.
kli smo m pišstopl k razporejanju in izkoriščanju dopustov?
Ali se 2e lahko delijo dopusti za letošnje leto? Seveda sc lahko, pa ne samo, da se že lahko, ampak bi se že moralo začeti z dodeljevanjem in izkoriščanjem letošnjih dopustov. Kajti uredba o dopustih ni bila izdana le za leto 1946., temveč velja za vsa nadaijna koledarska leta.
Lansko leto so se v zvezi z izvajanjem. te uredbe vršile razne nepravilnosti, oli bolje rečeno: ta uredba se ni dosledno izvajala.
Lanskoletne izkušnje v tej zvezi pa nam narekujejo," da se letos nekoliko bolj spoznamo s pomenom, namenom in vsebino uredbe o dopustih.
V bivši Jugoslaviji zakonodaja ni priznavala delavcem pravice do plačanega letnega dopusta. Zakaj v bivši Jugoslaviji ni bil delavcem priznan plačan leini dopust? Odgovor je zelo enostaven. Danes vemo, da pomenijo plačani letni dopusti delavcev in nameščencev obremenitev za naše gospodarstvo okoli 16 milijonov din. Ako b; takratna oblast priznala dopuste, bi se za te milijone zmanjšali dobički tovarnarjev m podjetnikov.
Ljudska država pa. le že v drugem letu po prevzemu oblasti priznala vsakemu delavcu, ki je nepretrgoma 11 mesecev zaposlen pri istem podjetju pravico do 14 dnevnega dopusta. To pa zato, ker se danes življenje m zdravje delovnega človeka ceni kot najbolj dragocena stvar.
Ze gori smo poudarili, da je namen dopusta telesna okrepitev delavca. Zato morajo delavci ia dopust tudi res izrabiti v ta namen, ne pa da za časa dopusla opravljajo druge posle. To namreč ni samo v interesu skupnosti, ker je storilnost delavca po tem odmoru večja, temveč koristi to tudi delavcu samemu in njegovi družini, ker krepi njegovo telo in zdravje. Zato . nam je tudi kai uredba o dopustih ne predvideva, da bi se delavcu dalo ...iv3iu our-usia denar.
Da se lanski dopusti v nekaterih, dasi redkih primerih, niso izkoristili, niso krivi samo delodajalci in upravniki podjetij, ampak tudi naše jsindi-kalne organizacije, ki niso v novoli-ni meri pomagale, da bi se dopusti pravilno m ;>. i «es •• soh <	i
Zato naj letos sindikalne organizacij.; > en n lii l ..uiiuvdh, i.vi .or še niso, premislijo, kako naj ee razdale in donele letošnji dopusti delavcem, upoštevaje delovne razmere in svoje predloge sporeče upravam podjetij odnosno ustanov.
Pri tej razvrstitvi dopustov daje uredba nekaterim delavcem prednosti [n. pr. udarnikom, izumiteljem itd.). Lansko leto pa so se dogodili primeri, ko delavci radi bolezni niso mogli izkoristiti dopustov. Ko bi po razvrstitvi prišla vrsta .nanje, da gredo na dopust, so nekateri zboleti, tako da jih v leiu 1946. niso mogli izkoristiti. Pravilno je. da se v teh primerih upošteva prvenstvo tekili marljivih delavcev v tem smislu, da se jim letos dodeli dopust v času, ki bo najbolj primeren, da svoje zdravic okrepc.
Kaj pomeni 14dnevni dopust? Leini dopust znaša 14 dni koledarskega leta. To pomeni, da znaša dopust 14 koledarskih dni eli drugače rečeno: dva tedna. Za ia čas pripaoa delavcu redni zaslužek. Koliko pa je redni zaslužek za dva tedna ali 14 dni? Ker sta v teku dveh tednov dve nedelji, ko delavec ne dela, je torej v tem času 12 delovnih dni, za katere prejme delavec mezdo. Iz tega sledi, da gre pri I tdnevnem dopusiu delavcu plača za 12 delovnih dni. Pri tem pa ne igra nobene vloge, ako je v lem času kak priznan praznik.
Boljši odnos do dela daje večje nagrade in boljše delovne in življenjske pogoje, ugotavlja predsednik vlade tovariš Miha Marinko. To načelo obsega tudi boljše pogoje ob dopusiu a!o tudi pripada delavcem, ki delajo v akordu po normah za ča? 14-dnevnega dopusta akordni zaslužek on u ni* seča, predno nastopijo dopust, v kolikor povprečno od tega zaslužka odpade na 14 dni.
Prav tako pa gre delavcem, ki radi potrebe in nujnosti dela morajo redno delati ob'nedeljah, za čas dopuste mezda tudi za nedci,e, ker so
pri teh delavcih tudi nedelje redni delovni dnevi, to se pravi da se delavcem, ki morajo redno delati tudi ob nedeljah, za čas 14dr,evnega dopusta plače mezda za 14 dni.
Kaj pa tedaj, če detavec med dopustom zboli? Ali se radi tega tra-ionja dopusta prekine, oz dopust za dneve obolenja podaljša? V tem primeru se trajanje popuste ne prekine. Delavec dobi v tem primeru za dobo dopusta pripadajoči mu zaslužek. Seveda pa gredo v tem slučaju delavcu tudi dajatve, ki mu pripadajo iz soc. zavarovanja za primer bolezni.
Posebej je urejena pravica do dopusta delavcev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi do 9. maja 1945. Takim delavcem se v čas zaposlitve U mesecev računa tudi čas, prebit v tej borbi, če so po demobilizaciji stopili v delo. Ako ie tak delavec zaposlen po demobilizaciji n. pr. šele tri mesece, pa je 8 ali več mesecev, od 9. maja 1945 nazaj računano prebil v borbi, mu že pripada pravica do plačanega odmora. Pri tem pa ni važno, kdaj Je bi! demobiliziran. Zato ni pravilno, ako podjetje delavcu ne priznava te pravice, češ mu gre ta pravica le tedaj, če takoj po demobilizaciji nastopi službo. Tudi demobilizirancc, ki je n. pr. več tednov po demobilizaciji stopil na delo, ima to pravico. Kajti šteje se mu itak samo doba, prebita v borbi do 9. maja 1945, torej ne čas v IA po tem dnevu in šteje se n zato, ker je sodeloval v borbi za našo svobodo. Zeto se ta doba šteje ne glede na to, kdaj po demobilizaciji ie nastopil službo. Soj si drugače niii ne moremo razlagati izrecne zakonite določbe »ne glede na to, kdaj so bili demobilizirani«. Res pa je, da more to veljati samo za prvo službo po demobilizaciji, ne pa vsako naslednjo službo.
Danes gre zato," da čim hitreje dvign-mo naše zaostalo oosoodnr-stvo. V tem načrtu ie delovna ne-i i.a uuda ovn a za hitrejši 'tempo razvoja k izboljšanju življenjskih pogojev. Zato je umljivo, da delavec, ki brez^ utemeljenega razloga menjava službe lahko sam zapravi svoj leini odmor, ker pač ne izpolnjuje pogojev za dopust.
Le oni delavec, ki je po službeni potrebi premeščen od enega podjetja k drugemu, obdrži pravico do dopusta. čeprav pri novem podjetju še ni pepxeT;gcma H mesecev zerosfeh, te da le skupaj pri obeh ali, večiti podjetijh zaposlen ri mesecev
zgodi se. da podjetje iz posebnih razlogov n pr. vremenske nepriiike. začasno pomanjkanje surovin, nekaj časa ne obratuje in v tem času delavci ne delajo, dasi so pripravljeni in čakajo na delo, pa iz teh razlogov ne morejo delati. Ali takim delavcem pripada dopust, če izpolnjujejo ostale pogoje? Ker v tem primeru ne moremo smatrati, da je zaposlitev prekiniena, gredo takim delavcem pristoječi dopusti. Do tega zaključka moramo priti prav z ozirom na izrecne določbe da zaposlitev ni pretrgana, če je delavec po službeni potrebi premeščen iz enega podjetja v drugo.
Letošnji dopusti sc morajo izkoristiti v tem letu in ni dopustno, da bi jih prenašali v leto 1948. Tu ra nobene izjeme, Le zvezni minister za delg lahko v sporazumu s pristojnim ministrom dovoli, da se letni odmor v takem podietiu ali ustanovi ne izkoristi, ako ne liio izjem? in nujne državne potrebe.
Ali se ia to Dricobitev — uredba o dopustih — res in pravilno izvaja, bodo nadzorovali odseki za delo, ki so osnovani pri vseh okrajnih ljudskih odborih.
Realna vrednost mezde se lahko dvigne le tedaj, če povečamo našo produkcijo, to je, če bo delavec čim-več ustvari! in čim bolj. zniža! proizvodne stroške. V tej zavesti bo delavec letošnji dopust izkoristi! za okrepitev svoje delovne storilnosti, kar bo tako v korist skupnosti, kakor njega samega.	D.
Mladinska proga Šcmac —Sarajevo, pot do naših rudnih zakladov!
Sindikalna podružnica državnega posestva Cmci^Apače napoveduje tekmovanje
Sindikalna podružnica poljedelskih delavcev in nameščencev državnega posestva črnci-A pate napoveduje tokmo.anje sindikalni::! pt.IružrTu.-. *n upravam državnih posesiev v aknami, Beltincih, Or. urn, Turn S a, Seat Janžu. Žovneku, 15ok; ’eah, Jablancih, Križu, Koievju, Marci’ bergu, R .driah in Dobu pri Mirni. Načrt tekmovanja obsega sledeče t; k e: kJs» bo kr 4 bolj sistematično in dosegel večjo produkcijo mleka, kdo bo prvi nvt.icl delovne norm:, izvedel setveni načrt in dosegel večjo čistočo in drlovi:* disciplino. Tekmovali bodo tudi v tun, kdo ba imel prvi očiščeno in -krc?' ijcno sadno drevje in katero državno podjetje bo na splošno doseglo nar višjo proizvodnjo.
Tričlan ka komisija bo imela nalogo, da pregleda dosežene rezultat* in oceni uspehe posameznih podružnic na zgoraj navedenih posestvih.
Boris Kidrič
IzpoSnili šii preseli produkcijski plen poiissii t pritodn® mesecih osnevao nalogo naši ueiM®?, sindikatov in delavskega razreda
Potem ko je podal minister za Finance vlade FLRJ Srelen Zu-jovič ekspoze o občedržavnem proračunu za leto 1947, je o njem govoril tudi predsednik Gospodarskega sveta in minister industrije zvezne vlade Boris Kidrič. Zaradi izredne važnosti njegovega pojasnjevanja, priobčujemo ta govor v celoti s pozivom, da ga vsi sindikalni funkcionarji temeljito pro-uče ter z njim seznanijo vse delavce in nameščence svojih podružnic.
Zakaj v stari Jugoslaviji državni proračuni niso bili sposobni izraziti ekonomske moči države?
»Včasih, v stari Jugoslaviji, državni proračuni niso mogli neposredno in v celoti izraziti ekonomske moči države. Zakaj nis» bili za to sposobni?
Prvič, zaradi tega, ker država ni bila lastnik osnovnih proizvodnih sredstev, ki so bila last domačih in tujih kapitalistov. Država potem takem ni vladala nad blagovnim prometom in ne nad denarnim obtokom. Čeprav je izdajala denar in garantirala njegovo vrednost, čeprav je pri tem morala upoštevati zakone o potrebi kritja vsote denarja v obtoku na sami vrednosti blaga v prometu ker bi sicer povzročila inflacijo, država ni več gospodarila z usodo denarja, ki ga je sama izdala in garantirala. Glede na privatno lastnino proizvodnih sredstev, glede na to. da ni bilo nobenega produkcijskega in eirkulacijskega načrta, glede na ponulno stihi juost delo ran ja ekonomskih zakonov v stari Jugoslaviji, je ime! denar razen tega, da je bil plačilno sredstvo, v celoti tudi karakter blaga. Država je mogla dobiti samo majhen del tega blaga ponovno v svoje roke in ga predvideti v dohodkih in izdatkih svojega proračuna. V tem je torej pravi vzrok, zakaj državni proračuni stare Jugoslavije niso mogli izražati resnične gospodarske moči naše države.
Drugič, vrednosti, ki jih je glede na naravna bogastva naše države moglo ustvariti človeško delo. ne le da niso mogle biti zajete s kakšnim državnim načrtom, ker s« ostajale v rokah privatnih lastnikov osnovna proizvodna sredstva, temveč celo niso ostale v sami državi. Ogromen del proizvodnih sredstev naše države je hil last tujih kanitalistov, ki so iz naše države izvažali za svoj račun tako surovine, rmlno bogastvo, polfabrikate in finalne izdelke, kakor tudi kapital. Za izvoz takšne vrste, ki je bil mogoč edino na podlagi dela naših jugoslovanskih ljudi, naših jugoslovanskih delavcev in kmetov, naša država ni nikdar dobila ustrezajoče protivrednosti v uvozu. Takšna vrsta izvoza je pomenila potem ne le eksploatacijo delov nega človeka, temveč tudi eksploatacijo in obubožan ie naše države, pomenila je izkoriščanje gospodarskih sil naše države v tujo. a ne v našo. jugoslovansko korist. V tem je drngi vzrok, zakaj nrornčuni stare Jugoslavije niso mogli neposredno in v celoti izražati gospodarske moči naše države.
Tretjič, stara država je pomenila administrativno policijski aparat bivših ekonomsko in politično vladajočih razredov Njena finančna politika je mogla potemtakem biti načelno in praktično lo politika fisknsa in fiskalnega monopola To ni bila politika za-jet> akumulacije iz gospodarstva. Čeprav je bila akumulacija privatnih kapitalistov načelno obdavčena, ta davek ni bil nikdar do konca dosledno realiziran prav zaradi tega, ker stari državni a ozre. t ni niti mogel in ne sme! de'ati proti denarnim interesom lastnih rospodariev Fbkns stare Jngosla-vi'"e je potemtakem pomeni! obremenitev širokih potrošnikov, novo ie izven neposrednih »rodukeiiskib odnosov nov»rpč“"0 zniževanja vivlioniske-ga standarda ljudskih množic. Finančni vir stare Jugoslavije nj bila torei aknmulacra iz go*nodarsfva, amoak v glavnem rd;no fiskalna obremenitev lind»kib množic. V tem je torei tretii VjrnV zakaj državni nroračuni stare Jugoslavije niso mo^M izražati na* * * * 5 6 * 8*h VesničrHi g»«nodar«kih sil. ki so iih tedaj obvladovali nrjvatni '-aoitalisfič ni in veleposestniški lastniki.
, V nasprotju s karakterjem držav nih proračunov staro Jugoslavije naš 6edanii proračun izraža neposredno Sosncdarsko moč naše države. Zakaj?
Izraža jo zato, ker so osnovna Sredstva za tehnično proizvodnjo v ro-kah države, izraža jo zato. ker so glav-I*0 pozicije našega gospodarstva v ro kah države, izraža jo zato, ker ie samo °n finančni izraz našega eosnodar«ke-Ka Plana, izraža jo zalo, ker ie niegov °snovni vir akumulacija iz državnega Hespodarv^va, a ne fiskalna, obremeni-
li in ister '731 iodnBirijo in prcd'tdnik Gospodarskega sveta. tov. Boris Kidrič
tev širokega prebivalstva, izraža jo končno zato, ker je naša država zdaj gospodar našega nacionalnega bogastva, ki ni več podvrženo eksploataciji tujih industrijskih baronov in finančnih magnatov.
Metode naše finančne politike so se bistveno spremenile
Potemtakem so »e bistveno spremenile tudi metode naše finančne politike. Finančni uspehi naše države niso sedaj več vprašanje raznih klasičnih finančnih manevrov, ampak so neposredno vprašanje materialne bilance našega gospodarstva. Ko predpostavljamo. da bo naša organizacija cirkulacije denarja, plačilnega prometa in pritoka v državno blagajno v organizacijsko tehničnem pogledu izpolnila svoje naloge, se za nas zdaj ne postavlja več kot prvo vprašanje, ali bomo imeli dovolj denarnih sredstev za potrebnih za izpolnitev plana, ampak se kot osnovno vprašanje postavlja, ali bomo v državi proizvedli tisto količino materialnih dobrin, ki je potrebna za zgraditev, odnosno za izvoz, kot proti-uslugn za uvoz strojev. Če je naša država sposobna za to. tedaj je s samim tem zagotovljeno tudi finančno ravnotežje, tedai je s samim tem zagotovljen tudi denar. Če bi naša država ne bila sposobna za to, tedaj bi ne mogli z nobenim finančnim manevrom doseči finančnega ravnotežja.
Vprašanje izpolnitve naših finančnih načrtov in glede na to tudi vprašanja izpolnitve našega proračuna, ki je tako rekoč finančni plan celotnega našega gospodarstva, je torej predvsem vprašanje izpolnitve našega letnega produkcijskega plana.
Ekonomsko-družbena struktura naše države torej neposredno odkriva odločilni pomen, ki ga ima produkcijski proces v vsakem gospodarstvu. Ločenost financ od produkcijskega procesa. do česar je vodila kapitalistična stihijnost. jo v naši ekonomski družbeni strukturi odpravljena na višji stopnji ekonomskega in družbenega razvoja. V okviru samega državnega sektorja našega gospodarstva je denar prenehal biti blago. Finance so postale zdaj nenosreden izraz naše produkcije in njenih odločujočih točk. Zaradi tega, ker je naša ljudska država lastnik osnovnih proizvodnih sredstev, zato v imenu naših ljudskih množic obvlada celotni finančni sistem, ker plansko vodi naš osnovni industrijski proizvodni proces, zato ker naše delovne množice posvečajo vse sile za izpolnitev našega produkcijskega nlana — zato in samo zato imamo zdaj materialno bilanco za zgraditev naše države, imamo garancijo, da bomo izpolnili načrt kapitalne graditve, zato in samo zato lahko zdaj v proračunu postavljamo tako visoke številke.
To je hkrati odgovor vsem tistim, ki »e začudeno sprašujejo, odkod neomajna stabilnost naše valute, kakor tudi tistim nevernim Tomažem, ki so baje v skrbeh, ali bomo mogli izpolniti tako velik proračun.
Plan industrializacije in elektrifikacije ima svoj izraz tudi t proračunu
Tovariši ljudski poslanci, skoraj bomo imeli priliko v diskusiji o petletnem planu podrobneje pretresti materialne postavke, ki jih določa naš plan industrializacijo in elektrifikacije in ki imajo svoj izraz tudi ▼ proračunu.
Dovolite mi. da v današnji diskusiji naglasim dvo osnovni stvari. Nad polovico državnih dohodkov odpade na prometni davek na proizvode in na dobiček, ki spada v zvezne in republiške proračune, torej na neposredno akumulacijo iz proizvodnje. Postavka izdatkov industrije in rudarstva znaša komaj pičlo polovico dohodkov, ki jih daje ta sektor našega državnega gospodarstva. izdatki so torti nesorazmerno manjši ud dohodkov. V lem jo prvi. osnovni argument za financirani© industrijskega dela našega gospodarstva. Drugič, vse investicijske vsote so namenjene za racionalizacijo, re-
konstrukcijo in nove graditve. To sc pravi, namenjene so razširitvi našega produkcijskega plana, namenjene so s tem tudi neposredno razširitvi naše finančne baze. To je drugi argument za visoke postavke proizvodnih ministrstev v našem proračunu.
Naša industrija prevzema s tem proračunom najresnejše obveznosti. Ne prevzema le obveznosti da bo izpolnila produkcijski plan, o katerem smo že poudarili, da pomeni materialno bazo za izpolnitev naših finančnih načrtov in našega proračuna, temveč prevzema tudi obveznost, da bo presegla ta plan. V tem pogledu je delavski razred in njegova organizacija, tehnični in drugi voditelji naše industrije pred naslednjimi nalogami:
1.	Uvesti norme v vseh podjetjih!
Najpozneje v roku treh mesecev je treba dokončno uvesti norme v vseh podjetjih. V pogiedu norm in uvajanja norm smo dosegli že precejšnje, čeprav ne povsem zadovoljive uspehe. Pred precizno vzpostavitvijo produkcijskega plana za vso našo osnovno industrijsko produkcijo so bile dane za uvajanje norm določene objektivne meje. Norme smo mogli uvajati več ali manj orientacijsko, eksperimentalno. Z zadnjim preciziranjem enoletnega produkcijskega plana, ki ima za svojo osnovo prav povprečne evropske normative, smo dobili novo bazo za poslednji korak v pogledu uvajanja najbolj preciznih posameznih norm, za njihovo dosledno uvajanje. Mislim, da mora ostati prav produkcijski plan osnova vseli naših norm, kar je pod produkcijskim planom, to je izpod norm, kar je nad produkcijskim planom, to je nad normami, to jo udar-ništvo. Takšni principi v pogledu norm zagotavljajo na eni strani naš produkcijski plan. ca drugi strani pa nudijo najbolj solidno bazo za precizno postavljanje in izpolnjevanje posameznih norm.
2.	Izpolniti in preseči produkcij-
ski plan!
Izpolniti in preseči produkcijski plan, zlasti glede na njegov finančni izraz, ne pomeni le v določenem času proizvesti določeno količino artiklov, proseči produkcijski plan pomeni zmanjšati produkcijske stroške izpod stroškov, s planom predvidenih, pomeni prihraniti surovino pomeni prihraniti gorivo, pomeni borilo za čim bolj racionalno organizacijo proizvodnega procesa in delovnih mest. pomeni borbo za normative v pogledu materiala in goriva. Borba za te normative, ki jih moramo znižati izpod s planom določenih pomeni torej v prihodnjih mesecih osnovno nalogo naših voditeljev, sindikatov in delavskega razreda, kakor to pomeni tudi borba za delovne norme.
3.	Izvesti borbo za uvedbo precizne evidence!
Borba za prekoračenje produkcijskega plana zahteva od vseh tovarniških in rudniških oddelkov, od vseh generalnih in glavnih direkcij, od naših proizvodnih ministrstev borbo za uvedbo čim bolj precizne evidence. Moramo do konca zlomiti neupravičeni odpor do evidence in strah pred evidenco, malomaren odnos do nalog evidence, mnenje, da je precizna evidenca v naših tehničnih pogojih še nemogoča. Vse naše doslej pridobljene izkušnje kažejo nasprotne. V ministrstvu za industrijo se nam je n. pr. posrečilo doseči, da imame žo štirinajst dni vsakdanja poročila iz sleherne zvezne tovarne o izpolnjevanja dnevnega proizvodnega plana, take v naturalnem kakor tudi v finančnem pogledu, razdeljena po grupah artiklov, in celo po osnovnih artiklih. Nadalje poročila o dnevni porabi premega in električne energije, o številu produktivnih delovnih ur itd Prav ta dnevna poročila so odkrila vrsto pomanjkljivosti, ki jih sicer ne bi opazili mesece in ne zagotovili njihove odstranitve. Ta dnevna poročila, ki dokazu ieie, da «e naš proizvodni pian, čeprav ja za 40°/e višji od proizvodnih podatkov lanskega leta. v glavnem izpolnjuje stoodstotno, oone-kod pa celo presega, kakor so tudi ponekod pojavi neizpolnitve in oscilacije, so hkrati dokaz, da je v vsej naši industrijski in rudarski proizvodnji mogoče v najkrajšem času z zadostno vztrajnostjo in iznajdljivostjo uvesti do kraja in vsem sodobnim tehničnim ter gospodarskim zahtevam ustrezajočo evidenco. uvesti torej pokaziteije našega produkcijskega procesa, ki bodo osvetlili njegov razvoj od vseh strani.
4.	Povsod izvesti enotno knjigovodstvo!
Hkrati z borbo za precizno plansko evidenco je treba voditi borbo za popolno uvedbo iu izpopolnitev enotnega knjigovodstva v vseli direkcijah, tovarnah in rudnikih.
Strokovni sveti v naših državnih gospodarskih podjetjih so posveio-\ viini organ ravnateljev podejiij. Osnovanje strokovnih svetov določa Zakon o državnih gospodarskih podjetjih Ur. list FLRJ št. 62 od 2. avgusta 1946, člen 50. V ia strokovni svet podjetja določi tudi sindikalna podružnica enega svojega zastopnika.
Minisirstvo industrije in rudarstva LRS je s svojo okrožnico od 24. marca 1947 odredilo, da naj vsa državna podjetja, ki spadajo pod kompetenco MIR-a, pristopijo k poslavljanju strokovnih svetov. Okrožnica je bila poslana tudi drugim organom, ki imajo v kompetenci gospodarska podjetja.
Z ozirom na to so upravni odbori sindikalnih podružnic zopet postavljeni pred odgovorno natego. Takoj bo Sreba razpravljali, koga bi predlagali v ta strokovni svet, zlasti zato, da bo odgovarjal veliki in odgovorni nalogi. Imenovati dobrega člana v strokovni svet vsakega podjetja je v teh dneh najvažnejša naloga naših podružnic.
Strokovni sveti v podjetju bodo zasedali vsak mesec, ravnatelj podjetja pa bo dolžan, da se vsak čas o važnih zadevah z njim posvetuje. Z ozirom na težko in zelo odgovorno nalogo, ki jo imajo ravnatelji podjetij, jim bodo dobri, politično in strokovno zgrajeni člani strokovnega sveta v veliko pomoč. Kakršni bodo strokovni sveti, takšno bo delo, napredek in stanje v podjetju, kajti za napredek obrata in skupnosti dobrih predlogov noben ravnatelj ne bo odklanjal ali preziral. V kolikor bi se pa to vkljub temu dogajalo, pa bo tudi republiška uprava podjetij posameznih strok ki so tudi odgovorne za napredek in sožiijer v podjetjih storila svoje korake. Njim bo potrebno dostavljati vse zapisnike in sklepe.
Tem potom je potrebno opozoriti na to, da se je pri nas le preveč razpasla navada sprejeti sklepe, za katere ni nihče zadolžen in se zalo največkrat niti ne izvršijo. To prakso so doseaaj pokazale takozvane obratne proizvodne konference in še mnogo drugih forumov, ki sklepov niso nikdar izvršili, ali pa so se vlekli petkrat in še večkrat po zapisnikih. Sklepi strokovnih svetov so sicer posvetovalnega značaja, vendai bo potrebno na vsakem posvetu ugotoviti, če so zadnji nasveti izvršeni, ter vedno pri čitanju zapisnika ugotoviti vzrok zadržka, če ne bodo
iZVrSSindikaIne organizacije naj iz svoje srede izberejo najboljše zastopstvo v te strokovne svete. Ne bi delali usluge tako vaznemu foiumu, ako bomo tja predlagali osebe, ki bi gledale zgolj na razne drobne m povsem ekonomske probleme zaposlenih, za tehnično, organizacijsko stran podjetja pa se ne bi zanimali. Njih najvažnejša naloga bodo podlaga za zboljšnje dela, obnovo naprav, reorganizacijo produkcije, potrošnje finančnih sredstev itd., vse v cilju, da bo izpolnjen in prekoračen produkcijski načrt Član sindikata, ki še ni sam povsem na jasnem, kje je edina pot v blagostanje - to je več in cim cenejših produktov - ia ne snada v strokovni svet. Dobri sindikalni aktivisti-udarniki itd. naj gredo v ta važni forum, da bodo tam siavljali predloge delavcev m zopet njim prenašali sklepe, naloge in pravice od strokovnih svetov. ......
Ta naloga člana strokovnega sveta pa se zopet ne sme istovetiti z nalogami obratnih zaupnikov, ker je to v socialističnem gospod,arstvu mnogo višja naloga. Uvodoma omenjeni Uradni list FLRJ st. 62 bo treba temeljito preštudirati in se spoznati z vsemi sodobnimi nalogami m zadoni
^Bodimo v naših podružnicah pripravljeni z dobrimi predlogi da bo omogočeno takoj staviti podatke, čim bo upravitelj iste zahteval. O teh nalogah, zlasti pa o konkretnih izkušnjah pa bo treba se večkrat^pisati.
____
I»Ja mladinsko progo!
Ko je odšla prva izmena mladincev a gradnjo mladinske proge Šamac— arajevo, smo se tudi v tovarni stavb-
ega okovja v Bistrici poslovili za dva leseca od petih mladincev in ene iladinke, ki so, zaposleni pri nas.
Vsi srečni, da bodo tudi oni jx>ma-aii izvrševati veliko in č"- *no nalogo,
dostojno opremila mladince, se je mladinska organizacija obrnila po pomoč na sindikalne organizacije in Ar Z. Člani sindikata so takoj pokrenili na-biralno akcijo ter do zbrali 7n0. din, da bodo naši mladinci imeli vsaj za najnujnejše izdatke. Organizacija Ar Z pa je pripravila akemo r. v edincu po
Bulatovič: Na mladinski progi
ki si jo je zadala mladina Jugoslavije, so nas zapustili v ponedeljek zjutraj, da se priključijo v Mariboru svoji brigadi. Ob tej priliki pa se je v našem kraju j>okazak>. da naša mladina pri svojem prizadevanju in delu za skupnost nikakor ni osamljena. Da bi
tri velike zavoje z raznimi dobrotami ter s tem najlepše pokazala, da naša mladina pač ni več prepuščena sama sebi. Se bolj navdušeni so mladinci odšli s trdnim sklepom, da bodo do-
_ _ —1 •	Xi m	1 lat TJ A h P
5. Vso pažnjo novatorstvu in racionalizaciji!
Največjo pozornost je treba posvetiti novatorstvu in racionalizaciji vseh vrst, tako v organiziranju produkcijskega procesa sploli, kakor tudi v izpopolnjevanju tehničnega odnosa tehnološkega procesa.
6. Naša proizvodnja mora izpolniti vse finančne predpse!
Naša proizvodnja mora povsem izpolniti vse finančno predpise in zagotoviti s tem po svoji strani cirkula-
cijo denarja. Iti jo ja planiralo našo finančno ministrstvo. Vsaka malomarnost v tem pogledu je tembolj direktno škodljiva, kolikor prav glede na našo ekonomsko družbeno strukturo izpolnjevanje finančnih obveznosti ne pomeni za naša podjetja, bodisi kakšne principielne težave ali kakšne nevarnosti kriz, bankrotstva itd., kar je bilo na dnevnem redu v stari Jugoslaviji, ampak je to samo vprašanje vestne organizacije v tehničnem pogledu. Uredbe in odredba, ki jih te dni sprejemata vlada FLRJ in finančno ministrstvo o zavarovanju prometnega plačilnega prometa, o blagajniški gotovini, o izpopolnjevanju obratnih sredstev itd., bodo povsem zagotovile pravilno izpolnitev nalog našega plačilnega prometa in načrta cirkulacije denarja.
Naš proračun, čigar izpolnitev pomeni jamstvo za izpolnitev letošnjega investicijskega plana, baza za to izpolnitev'je pa spet izpolnitev našega produkcijskega plana, zahteva od v ‘h roditeljev našega gospodarstva, od naših delovnih množic novo okreotiev delovnega elana. Takšen novi polet je tem bolj upravičen in nujen, kolikor naša akumulacija ne le. da nima r č več eksploatatorskega. kakor je to htio v stari Jugoslaviji, ampak je izrazito družbeno koristna akumulacija, razen tega pa je njen odnos do polne lastne cene mnogo ugodnejši za momentalni življenjski standard naših ljudskih množic, kakor je bil odnos kapitalistične akumulacije do proizvodni stroškov.
Vse naše gospodarstvo — industrija, rudarstvo, kmetijstvo, trgovina, promet itd. — imajo zdaj eno samo nalogo: izeolniti in preseči proizvodne načrte, hkrati točna Iznointii finančne predpise, ki zagotavljajo, da sp izpolnitev proizvodnega plana tak ni pokaže tudi v izpolnbvi finančnega plana. Te je naloga našega gospodarstva v odnosu do velike planske graditve letos in prihodnia leta, za koten je da* iznodbtsdo in linijo tovariš Tito, fn ie naloga našega gospodarstva prav tako v pogledu letošniega proračuna, tu «e nravi v letošniem finančnem izrazu naših naoorov za gospodarsko zgraditev naše države.«

br.sadno • deselinsHi sistem dela v poljedelstvu
S plenuma poljedelskih delavcev Slovenije
30. marca se je vršil, plenum poljedelskih delavcev Slovenije, ki se ga je udeležilo preko 80 delegatov iz raznih krajev.
Tajnik Zveze, tov. Duh, je podal organizacijsko poročilo, v katerem je poudaril težavno organizacijsko delo, ki trpi zaradi razkropljenosti podružnic in njihovega članstva, v posameznih primerih pa tudi zaradi delovanja reakcionarnih klik in nekaterih bivših vaških mogotcev, ki skušajo izrabiti politično zaostalost delavcev. V Zvezi je organiziranih dosedaj 3 044 poljedelskih delavcev tn sicer v 68 podružnicah, ki so razdeljene takole: na državnih posestvih je 44 podružnic, na kmeti jsko-strojnih postajah 5. v privatnem sektorju pa 19 podružnic.
Podružnicam nudijo višji forumi premalo pomoči. V tem oziru grešijo predvsem KSS-i, pa tudi tajništvo samo ni v celoti izvršilo svojih nalog. Opaža se pomanjkljivo delovanje posameznih komisij. Podružnice ne pošiljajo rednih poročil višjim forumom Nekateri občni zbori podružnic so bili slabo pripravljeni. Tako n. pr odbor podružnice v Kamnici pri Mariboru ni obvestil pravočasno svojih članov, v čemer je vzrok, da se ta o' "ni zbor ni mogel vr?iti ker se ga ni udeležilo niti 50% članstva
V krajih, kjer bo več državnih posestev združenih pod eno upravo, je nujno, da se ustanovi skupna podružnica, medtem ko se naj osnujejo na teritorialnih ločenih posestvih pododbori podružnic. To je potrebno zaradi boljšega sodelovanja podružnic x upravami posestev, ker prejmejo te delovni načrt od GUPOS-a za vse posestvo skupaj Na ta način bo olajšana popularizacija in izvedba proizvodnega načrta.
Kulturno-prosvetno delo v podružnicah poljedelskih delavcev naj teži na prevzgoji kmečkega delavstva in njega osvoboditvi izpod vpliva kulakov in reakcionarnih prišepetovai-cev
Poljedelske delavce čaka _ težka, toda hvaležna naloga Dvigniti morajo donosnost obdelovalne zemlje. Zato je treba pristopiti k modernizaciji dosedanjega načina pri obdelavi zemlje. Tarifna politika v poljedelstvu pa mora postati takšna, da bo dajala slehernemu delavcu pobudo za čim večjo storilnost V pogledu norm se ie dosedaj precej grešilo Norme, ki so se uvedle lani, predvsem v traktorskih postajah, so ostale le na papirju ker se mnoge uprave, kot tudi sindikalne podružnice smatrale, da je, če se ugotovi, za koliko odstotkov je bila presežena norma in 7.1 koliko delovni načrt Delavec ni imel nobenih osebnih koristi, če je prekorači! normo ker je bil še vedno — kljub večji storilnosti — plačan na uro S to prakso se mora takoj prenehati ker je pri takšnem načinu pačila izenačen najboljši rie.avec k; visoko prekorači normo, z delavcem, ki predpisano normo niti ne doseže Zaradi tega moramo uvesti obenem t normami tudi akordne postavke
Če hočemo doseči boljšo obdelavo zemVe moramo uvesti višfi, popolnejši način te obdelave to je b?i-gadno-desetinsiri si-tem z normami in akordnimi postavkami,
E rigadno-dese tinski sistem dela daje vsakemu posameznemu kmečkemu delavcu pobudo da se bo zanimal za ce'otm proces dela na kulturi ki jo obdeluje Z oddajanjem gotovih površin zemlje v obdelavo skupini delavcev ki bodo te površine obdelovali od setve do žetve, bo omogočena evidenca nad storilnostjo posameznikov, kakor tudi cele skupine Omogočena bo tudi evidenca nad kvaliteto pridelkov.
Po tem sistemu bodo delavci na posestvih razdeljeni na brigade in desetine Prvim načeluje brigadir, drugim desetar Brigadir prejme točen načrt dela za leto dni naprej V tem načrtu je naznačena površina zemlje in pridelek, ki se naj poseje ali posadi. Brigadir razdeli to zemljo na desetine, desetarji pa članom desetin. Vsa dela so razdeljena tako da opravljajo delo na eni kulturi tako desetina kot poedinec popolnoma samostojno S tem načinom dela bo možno konkretno ugotavljanje rezultatov dela posameznikov Sindikalne podružnice morajo v tesni povezavi z upravami posestev ter z izkušenimi delavci proučiti izvedbo novega sistema dela. Na množičnih sestankih se izberejo med najizkušenejšimi delavci brigadirji in desetarji Način dela sam zahteva čim tesnejše sodelovanje z upravami, zato ie nujno da se osnuje vmesni nosveto-
1. Sindikalne organizacije naj pod-vzamejo vse mere, da bo vsaka ped zemlje kvalitetno izorana in o pravem času posejana. Skrbeli bomo za negovanje posevkov, prav posebno pa še industrijskih kultur,
2 Sindikalne podružnice naj ob sodelovanju z upravami državnih posestev čimprej pristopijo k uvedbi bri-gadno-desetinskega sistema in delovnih norm.
3. Sindikalne organizacije na siroj-traktorskih postajah naj energično posredujejo, da se bodo usposobili za delo vsi traktorji ter da ne bo niti enega stroja, ki bi ne bil v obratu 4 Naše organizacije v strojno-traktorskih postajah morajo skrbeti, da bo obdelana prvenstveno zemlja državnih posestev, poljedelskih proizvodnih zadrug, zemlja kolonistov in agrarnih interesentov ter končno tudi vsa ostala zemlja
Prve brazde na naših njivah
vami organ, nekak gospodarski svet. na katerem se sestavlja načrt dela in na katerem se rešujejo vsi grobi emi. ki nastajajo v »zvezi z gospodarskimi vprašanji Spomladanska setev je v teku Naša parola je, obdelati vsako ped zemlje. Pr j izvajanju setvenega načrta bodo odigrale veliko vlogo traktorske postaje. Od brigadirjev traktoristov, ki morajo z maksimalnim izkoriščanjem strojno-trakterskega parka pravočasno obdelati zemljo, zavisi v veliki meri. v koliko bo naš setveni načrt uresničen Sindikalne organizacije morajo budno paziti, da bo ves razpoložljivi strojni park polno izkoriščan Stroje je treba čuvati in negovati. Ne smemo jih puščati na prostem ali jih celo izpostavljati kakršnemu koli propadanju
Kljub temu. da so se spomladanska dela že pričela, mnoge uprave državnih posestev še niso pripravile primernih bivališč za sezonske delavce Tudi ni preskrbljeno za prehrano in ostalo preskrbo Sindikalne organizacije so dolžne, da take malomarnosti samoiniciativno odpravijo Če pri upravah ne najdejo razumevanja, so dolžne, da te nerednosti javijo višjim forumom
V pričetku spomladanskih del stojijo pred našimi organizacijami sledeče naloge:
y trboveljskem okraiu ©omagalo sindikalne in mladinske organizacije pri
Izvedbi setvenega plana
V trboveljskem okraju so organizi rali delavci štiri delovne ekipe. Te de lovne ekipe, ki štejejo vsaka po 15 strokovnih delavcev, bodo odhajale v prihodnjih nedeljah na podeželje, kjer bodo popravljale kmetijsko orodje. Delovne ekipe so opremljene s po trelinim orodjem in aparati Setvena komisija pri OLO-Trbovl je je v zvezi s tem sestavila načrt, po katerem hod o odhajale ekipe v vasi, kjer je pomoč najbolj nujna in potrebna. Tako bodo šli železničarski delavci iz Zidanega mosta v Razhor. hrastniški delavci v Turje in Dole, trboveljski delavci v St. Jurij in Dobovec, delavci iz Zagorja pa v St Lamport in Mlinše.
Poleg ekip, ki jih sestavljajo delav ei. se organizirajo v trboveljskem okraju tudi mladinske delovne ekipe, kj bodo pomagale pri setvi y okolici Izlake Stične delovne ekipe se usta navljaio tudi v ostalih predelih okra-
ja. Mladina vsega okraja je sklenila, da priredi posebna zl>oruvanja, na ka terih se bo manifestiralo kmečko delo. Ta zborovanja bodo istočasno praznik setve.
Ta pomoč sindikalnih in mladinskih organizacij trboveljskega okraja predstavlja v času setve dragoceno pomoč našim kmetom in s tem našemu skupnemu gospodarstvu. Pravočasno popra vilo kmetijskih strojev in orodja — kar bodo izvršile te delovne ekipe — ho omogočilo pravočasno in uspešno obdelavo zemlje ter izpolnitev setvenega plana. Baš zaradi tega zasluži in-ciativa sindikalnih in mladinskih orga nizacij trboveljskega okraja so pohvalo in naj služi obenem za vzgled vsem množičnim organizacijam v Sloveniji.
5.	Tekmovanje naj bo tesno povezano z uvedbo brigadno-desetinskega sistema dela, z uvedbo norm in akordnih postavk Prav tako naj organizirajo tekmovanje tudi traktorske postaje, vaške organizacije pa naj tekmujejo v okviru OF.
6.	Vse naše organizacije naj nudijo največjo pomoč kmeti jslc o-produk-tivnim zadrugam, agrarnim interesentom in kolonistom.
Diskusija na plenumu je bila zelo živahna ter je bilo opaziti, da zna naše poljedelsko delavstvo samokritično gledati na napake in nepravilnosti, ki se dogajajo na terenu in ki" zavirajo uresničenje setvenega plana.
Delegat iz Brežic je poudaril, da je naloga sindikalnih organizacij, da prepričajo delovne množice o važnosti izvedbe gospodarskega načrta V setveni načrt je treba vključiti tudi kmeta. Žalostno pa je da se najdejo včasih celo posamezni sindikalni funkcionarji, ki nimajo do-voij razumevanja za načrt. To so povečini ijudje, ki so deloma še vedno pod vplivom raznih vaških mogotcev
V	diskusiji je bilo tudi izneseno, da GUSTROJ ni izvršil pravilnega razporeda traktorskega parka Tako ima USTROJ v Brežicah večje število traktorjev tipa Foidson, ki za tamkajšnji teren niso primerni. Dolžnost GUSTROJ-a je da napravi tak razpored strojev da bodo ti polno izkoriščeni in ne kot je primer v Celju, kjer imajo stroje, katerih tam ne rabijo, dočim bi jih v Brežicah nujno potrebovali V Brežicah pa stojijo stroji ki so za tamkajšnji teren neuporabni, ki bi se pa s pridom uporabili v Celju
V	diskusiji je bila poudarjena potreba po kulturno-prosvetnem delu v brigadah ki so na terenu. V teh se bodo organizirale leteče kulturno-prosvetne ekipe, ki bodo šle v prostem času in v slabem vremenu na teren. Za traktoriste je treba uvesti prehodne tekmovalne zastavice Ocene tekmovanja naj bodo objektivne, da se ne bo dogajalo, da dobijo nagrade ljudje, ki jih niso zaslužili.
Diskusija na plenumu je bila živahna ter so se v njej oglašali številni tovariši iz raznih krajev Slovenije
Ob zaključku plenuma so bile odposlane pozdravne brzojavke maršalu Titu, IOOF. ter Osrednjemu odboru Zveze poljedelskih delavcev in nameščencev	P.
Navodila za preskrbo delavcev in nameščencev z zeleni avo
Vloga zelenjave je v prehrani širokih ljudskih množic ogromnega pomena, tako v ekonomskem, kakor tudi v zdravstvenem pogledu, ker zelenjava v znatni meri poceni hrano in poleg tega s svojo bogato vsebino številnih sestavin zelo ugodno deluje na razvoj in vzdrževanje človeškega organizma.
Centralni odbor ES] ie že lani, kakor tudi ponovno že letos, opozoril na izredni pomen obdelave vrtov in pozval sindikalne organizacije, da se poslužijo ugodnosti zakona o agrarni reformi, ki daje možnost vsaki delavski družini, da dobi 2 ara zemljišča za vrtno obdelavo Sindikalne organizacije so dolžne pomagati svojim članom pri posredovanju na pristojnih mestih za dodelitev zemlje za vrtno obdelavo. Isto velja tudi za zemljo, ki naj bi služila kolektivni obdelavi m uporabi predvsem za obratne kuhinje in menze. Priporočamo vsem sindikalnim forumom, da preštudirajo tozadevni članek v »Radu«, štev 34 z dne 19 III 47.
Z akcijo pa problem popolne oskrbe delavstva in nameščenstva z zelenjavo še ne bo rešen Na ministrstvu za kmetijstvo m gozdarstvo se je vršila konferenca, na kateri se je razmotrivalo, kako rešiti ta problem v celoti in to predvsem v industrijskih m rudarskih centrih Konferenca je ugotovila, da je nujno, da pristopimo tudi v tem pogledu k načrtnemu delu. Najprej je treba ugotoviti skupno potrebo po zelenjavi v posameznih krajih. Obratne kuhinje in menze naj zato javijo celotne svoje potrebe po zelenjavi m to za dobo od 1 IV 1947 do 31. 111 1948. V poštev pridejo vse vrste zelenjave, ki jih pridelujemo v dobi od 1. IV. 1947 do 31. 111. 1948 Krompir pride v poštev samo rani, to je oni, ki se pridela do 1. julija
Podatki naj obsegajo:	.
1.	Celolne potrebe posameznih obratnih menz in kuhinj po zelenjavi in sicer ločeno za vsako vrsto zelenjave posebe. N. pr. V dobi od 1. IV. 1947 do 31. lil. 1948 bo rabila naša menza 200 kg salaie, 1500 kg svežega fižola", 3000 kg zelja itd.
Za potrebe posameznih gospodinjstev naj se zberejo isti podatki z navedbo trgovskega podjetja, ki bi prišlo v poštev za razdelitev dobavljene zelenjave;
2.	potrebe za vsak mesec posebej, ločeno po posameznih vrstah zelenjave N. pr.: Za mesec maj: 200 kg salatc, 300 kg kumar, 50 kg mlade čebule itd Za junij 200 kg salate, 300 kg kumar itd. Upoštevati je vedno zelenjavo, ki se pridela v posameznih mesecih v razdobju od 1. IV. do
31. 111. 1948.	,	x .	.
Opozarjamo, da se pri navedbi potreb ne sme pretiravati, ker bo nakup navedenih količin pogodbeno obvezen. Kot dobavljači pridejo _v poštev predvsem: državna posestva, kmečko-obdelovalne zadruge, kmečke nabavno-prodajne zadruge itd Državno tigovsko podjetje »Vino-sadje« bo določalo, kateri producent bo prišel konkretno v poštev kot dobavljač posameznim kuhinjam in menzam. Pogodbe se bodo sklepale direktno med dobavljači in potrošniki Za potrebe posameznih gospodinjstev naj se organizira nabavljanje potom potrošniških zadrug (Naproz)
Zahtevane podatke je poslati najkasneje do 15 IV 1947 na GO ESS Ljubljana, Miklošičeva 22. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale ah pa se bodo' upoštevale samo delno. Naloga je važna, zato pristopite takol
k dclu*	Glavni odbor ESS, odsek za preskrbo.
Z organizacijo delavskega povrtnina*! tv a skrbiio sindikalne organizacie za bol.šo in cenejšo prehrano delavcev
Čim hitreje ho naraščalo bogastvo v deželi, tem udobnejše in veseljše bo življenje delovnega ljudstva!
V	letošnji pomladi se naše sindikalne organizacije zanimajo za delavsko povrtninarstvo v precej večji meri kot lansko leto. Vzrok za to tiči v lanskoletnih izkušnjah. Sindikalne organizacije so spoznale, da predstavlja povrtninarstvo važno pomoč za dobro in ceneno prehrano delavcev.
Številne podružnice so že preskrbele zemljišča za posamezne člane, kot tudi zemljišča, ki se bodo kolektivno obdelala in bodo nudila tovarniškim menzam ceneno zelenjavo m ostale pridelke.
Len primer o tem nudi kolektiv tobačne tovarne v Ljubljani. Ta kolektiv obdeluje s prostovoljnim delom velike vrtove, ki so Last tovarne. Pridelki s teh vrtov se porabijo v tovarniški menzi, ki baš zaradi tega lahko nudi delavcem in nameščencem skozi vse leto tečno, zdravo, obilno to ceneno hrano Iz odpadkov in ostankov v menzi redi kolektiv več prašičev, kar zopet predstavlja pomembno izboljšanje prehrane.
Vzorno je organizirano povrtninar-stvo v umobolnici na Studencu. I so dosegli lansko leto velik uspeh v gojenju oljčne repice Njihov pridelek je bil razstavljen celo na kmetijski razstavi. Posamezne svinje domače prireje so tehtale do 320 kg. Koiektiv pridela sam več kot tretjino potrebne hrane.
Tudi kolektiv elektrarne na Črnučah je sklenil, da bo letos kolektivno obdela! večjo parcelo, ter tako znatno pripomogel k boljši oskrbi svojih delavcev.
V	tovarni Bonač na Količevem bo kolektiv letos skupno obdelal zemljišče, ki ga je prejel od zemljiškega sklada.
Nasprotno temu pa sindikalna podružnica v vevški papirnici še vedno premalo pozna, oziroma upošteva koristi, ki jih nudi dobro organizirano povrtninarstvo. Sicer je uprava tovarne dodelila posameznim delavcem v obdelavo manjša zemljišča, vendar pa polaga podružnica premalo pažnje izboljšanju hrane v menzi, kar bi se dalo lahko doseči baš s kolektivno obdelavo zemlje, ki je last tovarne. To zemljo je uprava podjetja lansko leto prepustila v najem nekemu privatniku. medtem ko je ostala tovarniška menza sredi letošnje zime malodane brez hrane, ter je bil ekonom prisiljen, da je — po izjavi podružničnega " njnika — dobesedno z vrečo v roki iskal in nakupoval krompir za menzo
V	nekaterih primerih naletijo sindikalne podružnice pri pospeševanju povrtninarstva na posamezne težave, ki bi se jih dalo z malo volje in muje hitro odstraniti. V več podružnicah tožijo, da je težko za gnoj; ta tožba ni povsem utemeljena, ker imajo podružnice možnost, da si nabavijo umetna gnojila. Treba je paš stopiti v stik z ljudskimi oblastmi. Baš v takš-,nih primerih se praktično spoznava
sodelovanje sindikalnih organizacij z ljudsko oblastjo!
V tovarni »Induplat« v Jaršah pri Domžalah kaže sindikalna podružnica zanimanje in skrb za obdelavo zemlje, vendar pa ne ve niti ona. niti uprava podjetja, kdo naj plača vrtnarja. ki bi skrbel za obdelavo zemljišča. Vendar bi moralo bili obojnim že jasno, da se ti izdatki lahko krijejo z dohodki menze. Nekam čudno m ozko gledanje na pomen povrtniuar-stva označuje tudi izjava, da »tovarna ni vrtnarija«. Tega tudi nihče ne trdi. Nasprotno! Delo na vrtovih ne sme iti na škodo proizvodnje in tekmovanja v podjetjih, kar se tudi ne godi tam, kjer je povrtninarstvo pravilno organizirano. Poudarjamo pa, da tudi uprave podjetij ne smejo gledati na povrtninarstvo ravnodušno in brez zanimanja, marveč mora postati delo za izboljšanje prehrane — kar je v tesni zvezi baš s povrtninaretvom — tudi njihova skrb.
Sindikalna podružnica v tovarni pohištva Remec & Co. v Duplicah pri Kamniku tudi še ni pristopila k reševanju tega problema Ta pomanjkljivost se najbolj jasno očituje v tein, da so njeni člani, ki hodijo na delo iz oddaljenejših krajev, prepuščeni slabi in dragi opoldanski prehrani v dveh bližnjih gostilnah. V tej tovarni, kjer je že dosedaj zaposlenih nad 500 delavcev, čisto preprosto kriči potreba po kolektivni obdelavi vrta, čigar pridelki bi se prodajali delavcem ali pa uporabili v menzi, ki jo je pa treba — mimogrede povedano — šele ustanoviti.
Nekatere podružnice se v pogledu preskrbe svojih menz, kot tudi svojih Elanov z zelenjavo in ostalimi poljskimi pridelki, zanašajo samo na dobavo državnih in zadružnih trgovskih podjetij. Funkcionarji teh podružnic enostavno pravijo: »Zakaj imamo pa Navod in Naproze?!« Ne zavedajo se pa, da bi podružnica z dobro organiziranim gojenjem vrtov lahko veliko pripomogla k še boljši in cenejši prehrani delavcev in bi poleg tega še ugodno razbremenila državne in zadružne nakupovalne in razdeljevala« aparate.
Iz kolektivno obdelanih vrtov bi s® lahko prodajala zelenjava in ostali poljski pridelki delavcem in njihovim družinam po režijski ceni, s čemer bi se v znatni meri onemogočilo črno-borzijanstvo, obenem pa bi se na ta način občutno vplivalo tudi na znižanje cen zelenjave in ostalih poljskih pridelkov.
Kot že rečeno, je večina naših sindikalnih podružnic že pristopila k ‘ mu delu; kljub nekaterim pomanikil ' vostim moramo priznati, da kažejo t zadevne priprave in delo na uspf’ ki bodo z odločnim in načrtnim lom v delavskem povrtninarslvu Pr;^ gotovo doseženi, s čemer se bo 1 boljšala splošna prehrana našiti lavcev in nameščencev.
Pomembna proslava v Trbovljah
Proglašenih je bilo 104 udarnikov, 106 pa jih je
prejelo nagrade
Pretekli petek so bili v Trbovljah na posebni proslavi v Delavskem domu proglašeni 104 udarniki-rudar-ji, dvema pa je bila podaljšana udarniška doba. To sta tovariša Dornik Matija in Strgaršek Ludvitc, oba iz Vzhodnega obrata. Prvi je prekoračil normo za 68.47%>, a drugi za 45.17%. Ob tej priliki je bilo nagrajenih tudi 106 delavcev, ki so zapo-
Udarnika iz vzhodnega obrata. Levo: Dornik Matija, ki je prekoračil normo za (18.47 “/o. Desno: Strgaršek Ludvik je presegel normo za 45.17 %. Oba sta še drugič proglašena za udarnika.
sleni pri rudniku. Tej izredni proslavi, ki ni samo pomembna za Trbovlje, temveč za vse delovno ljudstvo, so prisostvovali udarniki in nagrajenci, razen onih, ki so bili takrat zaposleni. Proslavi je prisostvoval tudi sekretar okraja, tajnik Glavnega od-t bora Enotnih sindikatov Slovenije, zastopnik tajništva rudarjev ter zastopnik uprave rudnika.
Udarniki so se izkazali predvsem z dvigom produkcije Nekatere jamske skupine so sc v tem pogledu zelo izkazale. Tako je n. pr. številka, pri kateri je delal tudi sedanji tajnik podružnice Pikelj, presegla normo celo za 69.5%, številka, pri kateri delajo Župančič, Karlič, ki je predsednik pododbora za tekmovanje in tarife, Jerman in še šest drugih, je dvignila produkcijo za 65°/o. Posebej je treba omeniti, da so med udarniki tudi Okorn Vilko, ki je predsednik podružnice rudarjev v Trbovljah, Pikelj, ki je tajnik in Župančič Jože, ki vrši funkcijo delavskega inšpektorja v obratu. Ta primer nam pove, da so rudarji v Trbovljah upoštevali navodila Centralnega odbora ES Jugoslavije, ki govorijo o tem, da naj pridejo v vodstva upravnih odborov drugi strani pa so prav ti funkcio-predvsem naši zaslužni udarniki. Na narji za vzgled tudi ostalim udarnikom, ki morajo prav tako prenesti duha udarniškega dela na široko področje udejstvovanja članov samih Zelo pomembno delo so napravili tudi nagrajenci, med katerimi je n. pr. Kočevar Ana, ki dela v obratu zelo požrtvovalno v opekarni Izredno marljiv pri delu je vajenec Matuij,
Romih Matija pa je izredno požrtvovalen iirničar ki se ne ustraši nobenega truda in ki zna hitro odstraniti vse, kar bi oviralo potek tekmovanja. Njegovo nagraditev so navzoči posebno prisrčno pozdravili. Nagrajeni delavci so prejeli skupno vsoto 50 tisoč dinarjev in sicer vsak po svojih zaslugah Tako se je dalo priznanje za njihovo delo, ki je bilo predvsem uspešno pri odstranjevanju raznih zaprek, do katerih pride v jami ali izven nje. V prihodnje je treba brez dvoma tud na to gledati, da bodo nagrajeni tudi izredni udarniki, bodisi posamezniki ali skupine, ki so se s svojim delom posebno odlikovale. Odstraniti je treba tudi napako, ki se je to pot zgodila, da niso hkrati, ko so udarniki prejeli legitimacije, prejeli tudi nakaznice za nakup industrijskega blaga. To bodo sicer naknadno dostavili obratu, vendar je pravilno, da se to iz.vrši že ob priliki proglasitve.
Pri proslavi je sodelovala tudi rudniška godba, navzoči zastopniki Pa so v svojih govorih prikazali izreden pomen udarniškega dela, ki je poleg splošnega tekmovanja edini pogoj, potom katerega bomo čimpre-ic uresničili naš veliki načrt. Poudarjali so tudi potrebo po splošnem kulturnem in izobraževalnem dvigu tako posameznikov, kakor vsega delovnega ljudstva, pred katerim stoji vedno več vprašanj, ki jih brez sploš-
Polagaiec tira v rudniku tov. Romih Matija je eden najbolj vestnih in marljivih delavcev ha vzhodnem obratu..
ne izobrazbe ne bomo mogli s pridom uresničili. Proslavo bi mogli koristno dopolniti tudi udarniki sami, če bi se iz njihovih vrst kdo oglasil k besedi, saj to ni samo zaželjeno, temveč tudi zelo potrebno. Brez dvoma bi mogli povedati marsikaj koristnega in vzpodbudnega zase in za ostale
Proslavo so zaključili s pozivom na tekmovanje delavce kovinske stroke in železničarje. Napovedali so tekmovanje Hrastniku in Zagorju za nedeljske volitve v OF odbore.
Udarniki in izumiteiii rešujejo v tobačni tovarni nastežie probleme
Dolgo ni bilo glasu o tobačni tovarni in o njenem delovnem kolektivu, vendar pa se delavci in nameščenci neprestano m vztrajno trudijo, da bi izboljšali stare načine dela V tovarni so povečini stari in izrabljeni stroji, ki jih je potrebno stalno popravljati in nadomeščati z novimi strojnimi deli. Pred vojno je tovarna vse te dele kupovala v inozemstvu, danes pa jih izdelujemo v lastni delavnici Res je, manjka tega, Manjka onega materiala, ali z dobro Voljo in požrtvovalnostjo se lahko doseže čuda in vedno se najde potrebni nadomestek.
Tako je v ponedeljek direktor tobačne tovarne tov. Podbregar Ado Pred vsem delovnim kolektivom razglasil nove udarnike, večinoma ra-cionalizaiorie ter jim izrekel javno Pohvalo.
Kdo so ti tovariši in kaj so napravili?
Ključavničar Štrekelj Anion je napravil pri stroju Škoda C 3 aparat za dodajanje in raztresanje tobaka, s čimer je presegel dosedanjo normo za 20 do 25% ter obenem prihranil na delovni moči
Tov. Frece Franc, strojni ključavničar jn poslovodja v oddelku za pro-'Zvodnio cigaret, ie iznašel pripravo Zq filtriranje rabljenega petroleja, Preuredil aparat za tisk in izboljšal Porabo nožev na Triumph II strojih. ^ tem je prištedil predvsem porabo 0umenih veljkov.
» Sef tehničnih naprav tov Kunaver *°sip po ie našel odličen nadomestek u vežen jeklen stroini del pri Eocel-‘0r-Papid strojih, ki stane samo jP°/o predvojne cene. vzdržljivost pa jo 50%na. Tov. Soršak Josip, strojni 'jlučavničar je eden najbolj sposob-m strojnih ključavničarjev, ki je
največ doprinesel k izdelavi preciznih strojnih delov. Rešil je važno vprašanje izdelave formatov za cigarete. Tov Cizelj Franc, šef odseka za_ fabrikacijo cigaret, je našel nov način dela in tako prihrani! tovarni okrog 150.000.— din.
Za spretno delo v odseku sorlira-nila stroc za rezkanje, utorovanje in slednje udarnice, ki so visoko presegle delovno normo: Hren Marija za 40.6%, Krušič Neža za 27.7%, Fiata Marija za 32.5%, Dekleva Metka za 57.1%, Popit Ana za 49.2%, Petkovšek Marija za 44.8 %, Račič Metka za 53.3 %. V odseku za pripravo cigar pa je bila za udarnico proglašena tovarišica Oblak Marija, ki je dvignila predpisano normo za 33 %.
Posebno pohvalo je izrekel direktor tobačne tovarne električarju Černetu Stanetu, ki je našel nadomestek za sljudo, tovarišema Kostnjaku Roku in Dolničarju Anionu, ki sta izpopolnila stroje za rezkanje vtorovanj in čepovanje, strojnima ključavničarjema Tomanu Juliju in Ambrožu Jožetu, ki sta predvideni čas za popravila stroja Arenko zmanjšala za 33 %. Tovariš direktor je pohvalil tudi delovni kolektiv tovariša Valentinčiča, ki je presegel normo za 19.5% ter kolektiv tovarniškega računovodstva, ki je s tovarišem Zelenikom Francem na čelu rešil težko nalogo poenotene a knjigovodstva. Pohvaljen je bil tudi Zavašnik Jože, ki je rešil težke probleme komercialne službe.
Tovariš direktor je vsem imenovanim tovarišem obhubil tudi denarne nagrade za njihovo uspešno in požrtvovalno delo.	Ambrož
Tako nastajajo naše nove tovarne. — Litostroj v Ljubljani.
Udarnici v podjedph igidsesdiijje gradbenega deiavsiva
V	granitni industriji Josipdol, Ribnica na Pohorju, so se posebno izkazali sledeči tovariši, ki so bili proglašeni za udarnike:
Tovariš Pogorelc Franjo je priučen kamnosek in je zaposlen v podjetju kot delovodja v kamnolomu. Pod njegovim vodstvom se je produkcija dvignila za 50%, ker je obrat preuredil in pravilno razporedil delavce v obratu. Izkazal se je kot dober organizator tor kot vesten in požrtvovalen delavec. Dne 18. II. 1947 je bil prvikrat proglašen za udarnika.
Tov. Kumer Alojz je pravta-ko priučen kamnosek, Id pa obvlada vsa dela v izdelavi granitnih izdelkov. Od ostalih akordantov. svojih delovnih tovarišev, se odlikuje po svojem spretnem delu pri klesanju kamna, izdelavi kvadrov, kock in robnikov, ker je prekoračil delovno normo za 35—40%. Dne 18. II. 1947 je bil prvikrat proglašen za udarnika.
Tovariš O z v a 1 d Alojz, tudi priučen kamnosek, opravlja vsa kamnoseška dela v kamnolomu in je posebno spreten in iznajdljiv v obdelavi granita, izdelavi kvadrov, kock in robnikov, pri vsem tem pa varčen glede materiala in orodja. Delovno normo je prekoračil za 30% in je bil 18. II. 1947 prvikrat proglašen za udarnika.
Tovariš Kop Josip so s svojimi priučenimi kamnoseškimi sposobnostmi udejstvuje pri izdelavi kvadrov, robnikov in kock, V svojem kamnolomu je najboljši kamnosek, iznajdljiv in spreten pri delu. Njegovi izdelki so odlični v pogledu izdelave. Prekoračil je delovno normo za 30% in jo bil dno 18. II. 1947 prvikrat proglašen za udarnika.
V	granitni industriji v Oplotnici pa imajo kar 6 udarnikov:
Tovariš Založnik Štefan je že od svoje rane mladosti zaposlen v kamnoseški stroki. Sam pravi, da je zrasel ob granitu Če ga opazuješ pri njegovem delu, boš moral priznati, da je človek, kj zna svoj posel. Spretno mu hiti kladivo po kamnu -r- cepi. izravnava, gladi. V njegovem delu opaziš neko vztrajno marljivost, poseben odnos do dela, težnjo po ustvarjanju. Bil je partizan, zato zna ceniti priborjeno in razume, da mora k obnovi prispevati svoj delež. V obratu velja za najboljšega komno-seka, tako zaradi precizne izdelave, kakor tudi zaradi kvantitete izdelanega blaga. Delovno normo je prekoračil za 30%. Dne 19. I. 1947 je bi! prvič proglašen za udarnika.
Tovariš Kotnik Franc je zaposlen pri cepilni napravi. S svojim vestnim in požrtvovalnim delom je dvignil produkcijo kock od 80 na 120 kock na uro in s tem dosegel, da izmed vseh ostalih tovarišev cepilcev
producira največ kock. Njegove kocke pa so tudi najboljše kvalitete. Znal je skrčiti odpadke na minimum in je poskrbel, da se kamen čimbolj izkoristi. Delovno normo je prekoračil za 40% Dne 19. I. 1947 je prvikrat proglašen za udarnika.
Tovarišica Z i m c r 1 Marija je zaposlena v cepilnici kot čistilka kock. Kocke čisti pri stroju tov. Kotnika Franca. Uspelo ji je prekoračili delovno normo za 40%, Odlikuje se po dobrem poznavanju kamna in je skrčila odpadke na minimum ter ima tudi zasluge, da je tov. Kotniku uspelo tako zelo povečati produkcijo kock. Kvaliteta kock radi zvečane produkcije ni prav nič trpela, postala je še celo boljša. Tov. Zimerl Marija veli,a za najboljšo čistilko kock. 19. I. 1947 je bila prvič proglašena za udarnico.
Tovariš Leskovar Jože je kvalificiran miner. S svojim vestnim in neumornim delom prispeva k temu, da ima 85 kamnosekov v grani-tolomu Cezlak, vedno dovoljno količino surovega granita na razpolago. Ker svoje delo pozna do potankosti, je znatno prištedil na razstrelivu. Vse pohvale vredna je njegova sposobnost, ko zna tako odlično organizirati delo. Njegova storitev prekoračuj® za 3(1% možno povprečno storitev. 19. I. 1947 je bil prvič proglašen za udarnika.
Tovariš Kangler Frane je priučen kamnosek. Dolgoletna zaposlitev v tej stroki je pripomogla k temu, da svoje delo mojstrsko opravi. Odlikuje se po svojem preciznem delu in visoki produktivnosti. V izdelavi Sedmakov je najboljši v podjetju. Izkazal se je sledljivega pri porabi materiala. Povprečno zmogljivost je prekoračil za 30% in je bil 19 I. 1947 prvič proglašen za udarnika.
Tovariš Zupan Maks je eden najbolj vestnih pomožnih delavcev v obratu. Dela kot miner pri skupini stenskih delavcev. Odlikuje se po svoji natančnosti in iznajdljivosti, kakor tudi v varčevanju razstreliva. Za 30% je prekoračil delovno normo. Po svoji discipliniranosti in iniciativnosti je vzor vsem pomožnim delavcem v obratu. 19. I. 1947 je bil prvič proglašen za udarnika.
»bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbbbbbbbbbbbbbb
Popravek
V članku lov. Borca »Le z dobro organiziranim tekmovanjem bomo izvršili vse naloge naše petletke« v 12. štev »Delavske Enotnosti« je po pomoti izostala predzadnja vrstica v tretjem odstavku članka. Pravilno se mora stavek glasiti takole: V Trbovljah se je dogodilo celo to, da so nekateri nepoučeni delavci nagajali pri delu onim tovarišem, ki so sprejeli obveze.
Izkoriščanje naj preneha povsod
Zelo važen sektor v sindikalnih po. družnicah je prav gotovo kulturno.pro. svetni sektor. Njegova naloga je, da da delovnemu ljudstvu to, kar mu je stara Jugoslavija zabranjevala:	da	mu da
izobrazbo in širok kulturni razgled. Lep in vzvišen je ta program, toda pri njegovem izvajanju naletimo na nešteto zaprek in težav. Tako je tudi članicam naše podružnice, podružnice št. 2 pekovskih in slaščičarskih pomočnikov in pomočnic, delo na kulturno-prosvet. nem sektorju zelo otežkočeno in večkrat celo onemogočeno. Temu je krivo to, da se mnogi privatni delodajalci ne drže uredb o delovnem času. Tako last. niki orijentalskih slaščičarn kljub opominom sindikalnih podružnic, ne spo. štejejo uredbe o delovnem času. Kadar koli priredi podružnica št. 2 sestanek, bodisi študijski ali kulturno-prosvetno prireditev, se od njenih 180 članov in 40 članic, odzove povabilu le neznatno število deklet. Od vseh dobimo zelo
kratek in jasen odgovor: »Ni mogoče, še v službi« — in to v službi, ki traja od 7.30 ure zjutraj neprekinjeno do 19.30 zvečer. Po tej uri pa je navadno s pospravljanjem in čiščenjem še toliko dela, da je prodajalka prosta šele okrog 20. ali 20.30 ure.
Zato seveda ni čudno, če te tovari. šice pogrešamo v krogu naše podružnice ter pri kulturno-prosvetnih prireditvah.
Delodajalci pa ne kršijo zakona o delovnem času le na ta način, da zapo. slujejo prekomerno svoje uslužbence med tednom. Poleg tega imajo prodajalke tudi nedeljsko službo, ko imajo ostali delavci in nameščenci dela prost dan. Vsekakor je potrebno, da se ta stvar uredi tako, da bo tudi slaščičarska prodajalka postala neizkoriščena sodobna članica človeške družbe, deležna nedeljskega počitka in tirnega dela.
H. M.
Proč s takimi razmerami!
Kjer ni zdravih in pravilnih od sov med vodstvom podjetja in si: .-kalno podružnico, je nujno potrcL^a takšno razmerje odpraviti. Vzroki. ,..i odnosi niso sodobni in ne v sklada z našimi skupnimi interesi ter napredkom, imajo prav gotovo svoj izvor in svoje ozadje.
Iz tovarne »Titan« v Kamni-k u jo že nekaj časa slišati o razmerah, ki jih je treba spremeniti, oziro-ronta popraviti. V tem podjetju odnosi posameznikov prav gotovo niso sodobni, če se vsakdo na svojem delovnem mestu in na svoji odgovornosti smatra kot absolutno nenadomestljiva oseba. Stari sindikalni odbor (sedaj so že izvolili nov. boljši odbor) je dela! povsem za sebe in ni čutil odgovornosti, da je z njim vred ves delovni kolektiv soodgovoren ta uspeh in napredek v podjetju. Skrb za. večjo in cenejšo produkcijo ee odrinili na zadnje mesto svojih nalog, ter so težišče svojih socialističnih nalog zamenjati s trenutnimi, osebnimi ekonomskimi vprašanji.
Še večje napake je delalo samo vodstvo podjetja. Upravnik je skoraj vsak drugi dan odsoten po drugi službeni dolžnosti, obratovodja se bavj ■ delom, ki ne spada povsem v njegov delokrog. V obratu ni videti ne enega ne drugega in to v zelo dolgih razdobjih. Skrb za obrate je prepuščena posameznim mojstrom, ki se po sposobnosti in elastičnosti ne znajdejo kakor je treba. Nujno potrebna navodila kovinske uprave LRS se ne upošteva resno.
Delavstvo svojega odnosa do dela in do podjetja še ni vskladilo povsem z nalogami našega časa. Skoraj da ni med njimi nobenega študijskega krožka, v katerem bi obravnavali vse najvažnejše pojave nove socialistične stvarnosti. Vse probleme težav naše gospodarske borbe rešujejo v okvirju svojih mezd.
V podjetju je do sedaj normiranega dela le 25%. Norme so postavljene na bazo iz leta 1939 ne na bazo sedanje stvarne produktivnosti. Ugotovljeno je. da že od leta 1935 ni podjetje »Titan d. d« povišalo v akordu urne plače, temveč samo akordno postavko. Sedanje urne plače so za vse enake ne oziraje se na strokovno sposobnost. Zaradi tega so norme ponekod prekoračili kar za 56—78%. Navzlic temu pa se vodstvo podjetja še kar naprej brani uvesti sodobne norme.
Višja tarifna komisija z zastopnikom MIR-a jc ugotovila, da vlada v posameznih oddelkih nečistoča ter nered, betonska streha nropušča vo^o, ki zamaka stroje in izdelke. Posamezni delavci so nepravilno plačani, /Lasti pa ne sprejemam dodatnega dinarja za težko, nezdravo in nečisto delo (čistilnica).
Na sestanku obratnega aktiva vodstva podjetja in sindikata, ki se je vršil 39. III., sta bili uprava podružnice in podjetja opozorjeni potom stvarne kritike na dosedanje napake z naročilom, da tako neznosno stan'e v podjetju takoj odpravijo s pravilnimi medsebojnimi odnosi v korist vsej skupnosti.
Obratna tarifna komisija pa je prevzela nalogo, da v najkrajšem času uredi vse nepravilno rešena tarifna vprašanja. Zadolžena je bila, da po predpisih uredbe št. 227 od 20. IV. 1945 o mezdah in plačah pošlje čim-pre.j potem višje tarifne komisije v registracijo ministrstvu dela LRS plače, norme in premije. Take sezname je treba VTK dostaviti v treh izvodih.
Na prvi obratni konferenci bodo morali člani uprave podjetja in sindikata rešiti tudi vprašanje redne i» hitre evidence dela in napredka oddelkov ter posameznikov, kar bo zelo koristilo uspešnemu socialističnemu tekmovanju in splošnemu napredke in bo zlasti omogočilo izvedbo <«r prekoračenje proizvodnega plana podjetja.
Brez osebnega čuta odgovornosti vseh v podjetju zaposlenih, z brezbrižnim gledanjem na gospodarstvo, red in plan dela v podjetju pa tudi ne bo mogoče rešiti vseh drobnih ekonomskih mezdnih vprašani. Lcr na produktivnosti podjetja se rešuje obstoj in razvoj nodjetja. Delovni kolektiv je vedno zdrav. Potrebno mu je le zdravega in sodobnega vodstva z miselnostjo našega časa. Razumljivo na je. da ima ves delovni kolektiv velike dolžnosti in ne le pravico do vodstva podjetja. Treba se je vsak dan zavedati, da rastejo delavskemu razredu s porastom pravic tudi dolžnosti. Država in produkcijska sredstva so naša skupna last in koristijo s-mo naši delovni skupnosti.	B. M.
Napoi, katerega vsak dela-3C in delavski kolektiv poedi-o doprinese povečanju pro-rktivnosti dela vsak tak na-di je doprinos izvedbi naših ačrtov.
Boris Kidrič

Kultura in prosveta
Haloge Skšipfiiicar|a sindikalne knjižnice
Takoj po osvobodilni borbi, ki je ustvarila vse pogoje, da se sproste vse samoizobraževalne težnje delavnega ljudstva, ki mu morajo nuditi vsa sredstva in vse možnosti za omiko, izobrazbo, strokovno in ideološko izgradnjo, je začel Glavni odbor ESS v tesni povezavi Ministrstva za prosveto LRS z delom za organizacije sindikalnih knjižnic• Saj se je zavedal, da tvori pravilno urejena, z dobrimi knjigami založena delavska knjižnica osnovo vsega ljudsko prosvetnega dela, leaterega naloga je prevzgoja najširših množio in prav v sedanjem času mobilizacije za dosego in prekoračenje petletnega načrta.
Vsaka sindikalna knjižnica bi morala biti duhovno in izobraževalno središče najširše skupnosbi. Ali to svojo nalogo vrši in kako jo vrši, je v veliki meri odvisno od knjižničarja, ki jo vodi. Iz tega nujno sledi, da morajo Krajevni sindikalni sveti, velike podružnice in tovarne, ki imajo knjižnice, posvetiti veliko pažnjo izbiranju knjižničarja. Izbor mora pasti na najboljšega tovariša, ki v prvi vrsti čuti ljubezen do knjige, veselje do tega dela, ki zahteva celega človeka m mnogo časa, a vendar nudi pravemu lenjižničarju veliko veselja in zadoščenja, kadar vidi, čla kaže njegovo delo uspehe. Knjižničar mora b iti n e s ebič en in po ž r tv o v a l on, razgledan v vsej literaturi; biti mora dober psiholog, da ne zna. •»brati samo knjige, ampak tudi bralca«, kot je zapisal nekje tov. Bogo Pregelj. S tem je mišljeno, da se mora znati poglobiti v vsakega bralca, ga pritegniti k čitanju del, ki obravnavajo sodobna gospodarska, politična in kulturna vprašanja, in da mora dati vsakemu bralcu individualen nasvet. Pri nasvetu pomagajo knjižničarju razni podatki, ki jih ima zabeležene na bralčevem kontu: poklic, starost, koliko časa ima bralec na razpolago itd. Posebno skrb in pažnjo mora knjižničar polagati na mladino, katere žejo po fantaziji bo knjižničar utešil z deli, kjer se opisujejo junaki in junaštva iz narodnoosvobodilne borbe, z deli, v katerih junaki močnih značajev premagujejo težke ovire. Želji mladine po rešitvi raznih vprašanj o nastanku zemlje in drugih pojavov v svetu, bo ustregel t poljudno znanstveno literaturo.
Iz takih nalog sledi, da je predpogoj za dobrega sindikalnega knjižničarja, da je politično izgrajen človek, s e znanj en z vsemi vprašanji in delom sindikatov, ki bo znal pomigati bralcem v idejno političnem delu , da je agilen agitator in propagan-d r a t. V ta namen si bo priredil raz-stavno okno, kjer bo razstavljal nove kn jige in brošure, ob važnih spominskih dnevih bo v knjižnici prirejal knjižne razstave, na sindikalnih sestankih ho poročal o novih knjigah; porabil ho za propagando živo besedo, tisk in film.
Knjižničar sindikalne knjižnice, ki čuti veselje do tega dela in ki bi se ždel strokovno izpopolniti na knj žni-čarskem tečaju, naj javi to željo Kulturno prosvetnemu oddelku pri GO /7*75?, ki ga bo držal v evidenci in obvestil, kadar hi se. taki ttčaji vršili. Ker ni mogoče, da bi mogel knjižničar prav v vseh panogah dati vedno pravilen nasvet., je nujno, da se poveže z raznimi strokovnjaki. profesorji Ud. v svojem kraju, ki mu bodo pomagali pri njegovem vzgojnem delu.
Ako hoče knjižničar dobro vršiti vse naloge in zadostiti vsem zahtevam, ki se od njega pričakujejo, je potrebno, da ima popolen red v knjižnici, pregled nad knjigami, M so v knjižnici in nad knjigami, ki krožijo med bralci, pregledno sestavljene sezname po snovi• Knjižničarja mora odlikovati velika redoljubnost, natanč. no3t in vestnost, zavedati se mora, da odgovarja za vsako knjigo v knjižnici. Knjižnica naj bo urejena po kartotečnem sistemu, ki ga predpisuje brošura »Belo ljudskega knjižničarja v ljudski knjižnici«, pri katerem se knjige vložijo v knjižne police samo z ozirom na format, velikost knjige. Na ta način se prihrani mnogo prostora. Ako so kdaj sindikalni knjižničarji v d v o-mu glede ur e d i tv e knjižnice, seznamov, nakupa knjig itd., se naj obračajo pismeno ali osebno na knjižničarja Delavske knjižnice v Ljubljani, ki jim bo tozadevno vedno dal s tr o kp v ni nasvet.
Knjižničar mora skrbeti za to, da so člani knjižniee dobro postreženi. Ker je večina sindikalnih knjižnic nanovo ustanovljenih in zato nimajo v zalogi vse potrebne literature, se mora knjižničar potruditi, da preskrbi knjige, ki si jo bralec želi. Obme se naj na Delavsko knjižnico v Ljubljani, ki je centralna delavska knjižnica v Sloveniji in katere naloga ni samo izposojanje knjig v Liuhliani, amnalc vsem sindikalnim knjižnicam v Sloveniji. V njej si lahko izposodijo posamezne knjige, kakor tud. i v e č j e z bi r k e k n j i a mo, 150. S00 knjig). V tem primeru veljajo za nje pravila za potujoče knjižnice.
Izkušnja je pokazala, da ni pri nas težko dobiti dobrih, agilnih in izkušenih knjižničarjev, pač pa da so izjeme dobri knjižničarji, ki so obenem vestni statističarji. In vendar je statistika za knjižničarja neobhodno potrebna. Saj mu služi za ugotavljanje bralčevih teženj, ga opozarja na napake pri delu in ga vodi do isleanja vzrokov teh napak. Knjižničar mora voditi statistilco vsak dan, ko je knjižnica odprta. Statistiko vodi o izposojenih knjigah — in o bralcih• Z b ir n o mesečno statistično polo naj v s ak me s e o do 5. pošlje Kultnrno-pro8vetne-mu oddelku pri GO ESS v Ljubljani. Ako hoče Kulturno-prosvetni odbor pravilno vršiti svoje delo na knjižničnem polju, prirejati tečaje, razdeljevati dotacije, _ imeti pregled nad razvojem, sindikalnih knjižnic, mu je to omogočeno samo s pravilnimi podatki.
Delo sindikalnega knjižničarja je mnogovrstno in obsežno, tako da sam vsega dela ne bo mogel izvrševati. Zato je nujno, da ima v s aha. sindikalna knjižnica svoj knjižnični svet, v katerega^ naj bodo pritegnjeni tudi člani krajevnih množičnih organizacij. Ker zahteva delo za sindikalno knjižnico velika časa, je pravilno, da se oprosti sindikalnega knjižničarja ostaleaa dela na drugih sektorjih, da se lahko popolnoma posveti svoji nalogi.
Vsak sindikalni knjižničar se mora zavedati, da vrši važno in veliko nalogo pri ustvarjanju novega, zdravega duha in pri graditvi novega lilca prosvetljenega državljana, ki bo zmožen uresničiti načrte gospodarske petletke.
M. Slajpah.


Spoznavajmo svet številk
Naš delavec pri stroju, v jami, na stavbi, v gozdu in na polju je danes še posebej začutil, da mu oblastniki v preteklosti niso nudili dovolj izobrazbe. Ne le, da delovnemu človeku niso bile pristopne občekultume ustanove naroda kot gledališče, knjige, glasba in druga umetnost, že samo osnovna izobrazba, ki bi jo naj nudila osnovna šola, je bila minimalna in pičla. Sistem enorazrednic, težke socialne prilike družin delovnega človeka, ekonomsko izkoriščanje mladine, od življenja odtrgan pouk, neizvajanje učnih načrtov itd. so vzrok, da je obča izobrazba delovnega človeka prenizka ta nezadostna. V kolikor pa je osnovna šola nudila, se je pozneje izgubila in pozabita. Tega se je delavec zavedal že v stari Jugoslaviji ter je to skušal v svojih strokovnih in kulturnih organizacijah nadomestiti. To hotenje je zajelo le mali krog prizadetih, a še tu jih je delovnemu človeka sovražna oblasti ovirala pri delu za širšo izobrazbo,
Z dnem, ko je delovni človek prevzel oblast v svoje roke, ko sam gradi in oblikuje novo — socialistično družim, je to pomanjkljivost v izobrazbi še bolj začutil, obenem pa spoznal, da je
■■»■■■■•■■»■■»■•■■■■■■■■■M
Le prosvetljene ljudske množice bodo zmožne uresničevati načrte gospodarske petletke.
Stalin



Knji ge in brošure društva za
kulturno sodelovanje s ZSSR
Društvo za kulturno saradnju Jugo. slavije sa 5557? v Beogradu je izdalo do sedaj naslednje knjige in brošure, ki jih priporočamo vsem sindikalnim knjižnicam in seveda tudi poedincem, kor so vse važen pripomoček za poglobitev študija.
I. Geršbcrd: Moč i snaga socijnlističke industrije, strani 32, cena 12 din.
I. Benediktov. Nepobedjivi kolhozni sistem, strani 22 cena 10 din.
N, Aralovec: Sovjetska žena — velika snaga SSSH, strani 48, cena 12 din.
S. V. Kaflanov: Više obrazovanje U SSSR, strani 48, cena 15 din.
S. I. Vavilov: Sovjetska nauka u službi otadibine, strani 23, cena 10 din.
S. Desič: Prosvečivanje širokih narodnih lojeva u SSSR, strani 24, cena 10 din.
Dr. Grubašič: Pretškolsko vaspitanjeu SSSR, strani 17, cena 10 din.
Martin Menrej: Sistem opšteg škol. skog obrazovanja u SSSR, strani 29, cena 10 din.
A Šabanov: Medicinsko obrazovanje u SSSR, strani 66, cena. 20 din.
I. Martinov: Mužirki život u SSSR. strani 56, cena 15 din.
I. Vavilov: T.omonosov i ruska nauka. strani 46, cena 15 din.
A. Jegnlin: Procvat socijalistirke kulture u SSSR, strani 46, cena 15 din.
Rodoljub Colalr.evič: Značaj nože kulturne taradnje sa Sovjetskim savezom, strani 15, cena 7 din.
V. Kirpotin: Maksim Gorki, strani 24, cena 10 din.
N. Cctunova: Gorki kao učitelj so. vjetskih pisaca, strani 36, cena 15 din.
Juzovski: Junači i teme Maksima Gor. kog, strani 30, cena 12 din.
Dr. Konstatinovič: Reforma braka i zašli te dece i majke u SSSR, strani 29.
Dr, Ristič:	Socijalno osiguranje u
SSSR, strani 31, cena 12 din.
A.	Belič:	Iz Sovjetskega saveza —
utisci i sečanja, strani 80, cena 25.
B.	J. Zbarski: Spomenik naroda Le-njinu, 40 strani, cena 12 din.
N. Maljuškin:	2')-godišnjica velike
Oktobarske socijalistiine revolucije, 45 strani, cena 7 din,
A. Vnsiljev: Državno uredjenje SSSR. 70 strani, cena 20 din.
P. Fedosejev:	Crvena armija — ar.
mija osloboditeljica, 52 strani, cena 15 dinarjev.
P. Moškatov: Herojska radnička kla. sa SSSR, strani 63, cena 18 din.
N. Mihajlov:	Zemlje velikih dela,
strani 75, cena 30 din.
Vse te knjige naročajte direktno na naslov: Društvo za kult, saradnju Jugoslavije sa SSSR, Beograd, Terozije 35.
sedaj prišel čas, da zamujeno nadoknadi. Ta želja po izobrazbi se izraža v bogatem kulturnem delu množičnih organizacij, v ustanavljanju številnih knjižnic, v številnih »trakovnih in izobraževalnih tečajih ta večernih šolah.
V tem velikem poletu delavca in kmeta, nadoknaditi zamujeni čas v izobrazbi, pa sa pojavljajo tudi ovire ta ena zmed teh je v pomanjkanju pismenih učnih pripomočkov, priročnikov za posamezne predmetne stroke. Glavni odbor enotnih sindikatov za Slovenijo je videi to potrebo ta je izdal v svoji »Sindikalni knjižnici« »Ljudsko računico« v sestavi Albina Podjavorška v obsegu 224 strani.
Knjižica v lepi vezavi predstavlja posrečen računski priročnik za izobrazbe željnega človeka. Snov je razdeljena na šest poglavij, ki zajemajo računsko in geometrijsko snov v obsegu višje ljudske šole. Obdeluje števila In številčni sestav, mere, računske načine z uporabnimi računi, geometrijo ter zaključi knjižico z zbirko nekaterih podatkov iz gospodarstva.
Snov je poljudno obdelana — morda tu In tam premalo življenjsko, in bo knjižica prav dobro služila tako za ponavljanje že znane snovi, kakor tudi predavatelju računstva na raznih tečajih In večernih šotah. Nekatera poglavja kot n. pr. četrto in peto eo še posebno živahno in enostavno obdelana in radi tega še posebno lahko razumljiva. Večjo pomanjkljivost kaže računica v tem, da posameznim t* Hunskim problemom niso dodane na loge za vaje, kar bo pa predavatelj odpravil tako, da bo sam dajal slične naloge. Daši je morda obrestnim računom posvečen preveč prostora, kar pa vrednosti računioe ne zmanjšuje. Podatke v zadnjem poglavju bo pa lahko še vsak dopolnil ta jih računsko izrabil.
Pač pa Ima knjižica lep kup zbranih zanimivih številk iz raznih področij, ki bodo zanimala učenca. Je prav, da e številkami, ki »o, če so resnične, najbolj objektivne ta nazorne, spoznavamo svet. Danes, ko prihajamo k načrtnemu izgrajevanju naše domovine, nam morj postati svet številk še bližji in važnejši, saj brez njih ne moremo preko statistik, ne preko norm in tudi ne razumemo pravilno svoje delovne naloge ta načrta v produkciji.
Knjižica bo nam pomagala spoznavati svet številk, mulila nam bo širše računsko obzorje in dajala večjo Izobrazbo za lažje izvajanje naših dnevnih nalog
Naroča se pri > O lavnem odboru enotnih sindikatov za Slovenijo« Ljubljani, Miklošičeva 22 in stane 50 din.	Kš.
■■■■■»•»•■«te*ew»seeweeweeewwe ■■■■■■■■■• ■■■■■■■■>
Čim bolj sem bral, bolj me je knjiga zbliževala s svetom, vse bolj jasno sem gledal življenje...
Maksim Gorki
E lin: Povest o velikem ničita
Sovjetski pisatelj M. II j in, ki ga poznamo že po njegovi knjigi »Priroda in ljudje«, je napisal sredi ustvarjanja prve sovjetsko petletko, torej v času 1928—1938, knjigo »Povest o velikem načrtu«. Ta knjiga, ki v nji pisatelj na poljuden, mikaven način obravnava vse, kar koli je v zvezi v načrtnim gospodarstvom, nam je kakor nalašč eedaj prav prišla, ko smo se tudi pri nas pograbili z našo prvo gospodarsko petletko. Knjigo je založila založba »Mladinska knjiga« in je s tem spet dokazala, kako je ves njen založ-
Eden plavžev Nakajcoske tovarno, ki eo jih zgradili sovjetski delavci v njihovi prvi petletki
niški program spojen z vsem dogajanjem našega časa. Knjige, ki jih je že izdala, poleg množice drugih, kot »Kako se je kalilo jeklo«, »Kako je človek postal velikan«, »Dva kapitana«, »Ljubim«, »Kara Bugaz« ter »Povest o velikem načrtu«, pričajo o njenem pravilnem razumevanju preobrazbe ta prevzgoje našega človeka, zlasti pa naše delovne mladine, ki jo bodo take in slične knjige obogatele z znanj en in spoznanjem na tako lahek način kot nobeno drugo sredstvo ne.
Pisatelj Ujm piše izredno preprosto, umljivo in šivamo, istočasno tako zanimivo, da prečrtaš njegove knjige kakor najbolj mikavno povest, ki te privlači prav do zadnje besede. Knjiga »Povest o velikem načrtu« ima naslednja poglavja: O čem govori naša povest. Dva svetova, Predhodniki petletnega načrta, Zavojevalci svoje dežele, Oblast nad vodo in vetrom, Mrtvi delajo. Dežela elektrike, Na pohod za kovino!, Mojstri iz železa, Naše kemične delavnice, Rudniki žita, Borba s kilometri. Novi ljudje, Mladini vsega sveta.
Danes, ko zahteva pravilno doumevanje našega načrtnega gospodarstva mnogo učenja, bo ta knjiga služila kot velik učni pripomoček, s katerim boš lahko tudi najbolj zaostalim ljudem tolmačil nastajanje socialističnega reda. Narodi Sovjetsko zveze eo se vrgli z vso vnemo na uresničenje petletnega načrta. Iz nekdanje caristične, zaostale poljedelske dežele se je Sovjetska zveza povzpela med prve industrijske dežele sveta v tako kratki dobi, kakršne ne pozna zgodovina razvoja gospodarstva.
Globoko zamisel petletke postavlja pisatelj že v začetku knjige na temelj takšnih beaed: »Tovarne zidamo zato, da bi ne bito revščine, umazanosti, bolezni, brezposelnosti, prenapornega dela, zato, da bi bilo našo življenje razumno in pravično. Tovarno zidamo
zato, da bomo imeli čim več mehanlfr nih pomočnikov, ki bodo last vseh 18 ko bodo delali za vso. Mi gradimo t naši deželi nor, do sedaj nepoznan rea — socialističen red!«
In vse do konca te knjige vzporfr budno ia prepričevalno lušči pisatelj vse zagonetke gospodarskega načrta., dokler ne izzveni povest v čas, ld ga bomo zgraditi a petletkami takole i »Stroji so nam potrebni zato. da nanj ni treba toliko delati in da več izdelamo. Na koncu petletke ge bo delovni dan znižal za eno uro. Delavec bo delal mani a bo več proizvajal, V sedmih urah bo tovarniški delavec več napravil kakor zdaj v poldrugem delovnem delu.
In ko se bo to zgodilo, bo mogoče povišati plače in sicer več kakor pol-drugikrat. V primeri s stanjem pred revolucijo bo vsak delavec delal tri ure na dan manj, a njegova plača bo dvakrat tolikšna, kakršna ja bila sedaj,
Pa to še, ni vse. Delo bo postalo lažje. Sključenih hrbtov, napetih mišic, nabreklih žil na čelu ne bo več. Tovori se ne bodo več prenašali na človeških hrbtih, temveč jih bodo prenašale mehanične naprave. Težka loma ča in kramp bosta prepustila svoj* mesto pnevmatičnemu kladivu in stisnjenemu zraku. Namesto temnih ia zračnih delavnic z medlo brlečimi svetilkami bomo imeli svetle in čiste dvorane z lepim, čistim podom, tlakovana s ploščami. Pljuča delavcev ne bodo požirala ta vdihavala prahu, žagovlne in opilkov. To delo bodo opravljale ogromne zračnice. Delo bo manj utrudljivo, tudi bolezni bo manj.
Ko bo socializem ustvarjen, bodo imeli vsi enako zdrava lica. Ljudje no bodo več smatrali dela za kazen in težko dolžnost. Delo bo lahko in veselo. In če bo že delo veselo, kako vesel bo šele oddih.«
Knjiga je okusno opremljena z ovitkom in z mnogimi slikami med tekstom. Ima 168 strani in stane din 80.—, Knjiga spada v vsako še tako majhno sindikalno knjižnico.
Kako študiramo pri podružnici telefonskih sekcij v Ljubljani
Čas, v katerem živimo, zahteva od na* popolnoma novo življenje in delo. Vse ljudstvo nove Jugoslavije se zaveda, de brez politične izobrazbe ni mogoče pravilno razumeti novega življenja in novega dela na gospodarskem in politič. nem polju.
Tudi člani podružnice Telefonskih sekcij smo to razumeli in smo soglasno sklenili, da pričnemo z resnim in torne, ljitim študijem. Porazdelili smo si drlo in v treh dneh se je prijavilo 89 članov v tri študijske skupine. Tako študiramo sedaj v prvi skupini razvoj in delo Osvobodilne fronte, v drugi razvoj sindikatov in v tretji Stalinovo knjigo »Vprašanja leninizma«. Da so naše študijske ure zanimive, nam najbolje dokazuje to, da se le redko pripeti, da bi kdo od tovarišev izostal. V načrtu ima. mo, da bomo polagoma prešli na študij gospodarskih uredb, kajti le na ta način bomo uspešno pomagali izvajati najvaž. nejšo nalogo — uresničenje petletnega plana.
Naša država potrebuje politično zgrajenih ljudi, ki razumejo potrebe našega gospodarstva ter znajo te potrebe tudi pravilno pojasnjevati in reševati. Le n* ta način, da bomo imeli politično zgrajen kader, bomo kos vsem nalogam, ki se postavljajo pred nas v naši petletki.
Tatjana Brus
nalvašnešše šiudUsko gradivo is Staših časopisov
Od 7. III do 31. III. 1947.
Red: Koko četno provesti bolju organizacij ikolo za udarnike, št. 30 od 10. III.; Kako je Marka stvarao prvu knjigu »Kapitala«, št. 32 od 14. III.; U borbi protiv birokratizma, ali-kavosti i štetočinstva, št. 33, od 17. III.; Sindikalna kulturno umjeinička društva treba da prilagode svoj rad potrebama sindikalnih podružnica, št 34 od 19. III.; Kako i kade treba pro-glašavati udarnike, št. 35 od 21. III.; Izopačavanie takmičen j u nekim našim rudnicima uglia, št. 37 od 26. III. Zašto je radnička klasa Jugoslavije zainieresirana na uvodjeniu radni normi u našim poduzečima, št. 38 od 29. Ul.
Borba:	Ostvarimo državni plan
akumulacije, št 59 od 10. III.; Marks i liiepa književnost, št 61 od 13. III.; Dosliednost i principiielnost politike SSSR, št. 62 od 13. III.; Pred počc-tak gradjevinske sezone, št. 63 od 15. III.; Maršal Tito primio prestavni-ke napredne lalijanske omladine, št 65. od 17 lil.; Za olklanianie grije-šaka u kulturno prosvetnem redu sindikalnih organizacija, št. 66 od 18. IH.; Govor ministra vanjskih poslova SSSR V. M. Molotova o privrednom iedinstvu Niemačke i problem reparacije, št. 67 od 19. III.; E. Kardelj:
Kontrolna služba pred novim zadaci' m a, št. 68 od 20. lil.; Nema pravil' nog rukovodiena bez provjeravanjs kako se izvršuj zodaci, št. 69 od 22. 111.; Razgovor sa generalom Mar' kosom, vrhovnim komandantom grčkih boraca za slobodu, št. 72 od 25. HU Mobilizirajmo vse snage za izvrše' nie sietvenog plana, št. 74 od 27 IlU Za unošenic novih normi i shvataru® u čitav naš pri vred ni 1 tehnički život št. 77 od 31 III.
Ljudska Pravica:	Lidija Sentiurc!
Letošnji 8. marce — praznik medna' rodnega ženskega dne in naše ncv°" sredne naloge, št. 56 od 8. III.; S a' mokritičnost — osnovna lastnost na' ših funkcionarjev št. 58 od 10 H'-' Ob 76. obletnici Pariške Komunej št. 65 od 18. III.; Kie ie vzrok, d® naš prosvetni delavec pogosto d<"|
00	starih metodah?, št 66 od 19 Vsi referati in diskusije s kongref
1	judske prosvete, št 70, 71 od 24 25. III.; Predlog državnega prorač»n^ za leto 1947, št. 74 od 29 111.; Orfl®, nizirajmo tekmovanje po odlokih i plenuma, št 74 od 29 111; Eksnoz^ zveznih ministrov o predlogu drža , nega proračuna, št. 75 od 30 v, J Nekaj misli o dopisništvu in tv' ^ kritiki, št. 75 od 30 lil; Tehniko stvu da bomo izvedli plan. št. 76
31 III
Stran 7. v
-----------f
Na feos2s?ead u MmM 6a Jagaslavlla obrazložila svoje sla išče 0 miravnjh pagali 2 Jlfšlrp
»Asirija je sokrivec in pomagač
Hitlerja v vojni, zato mora povrniti naši deželi povzročeno škodo«
Eden izmed pomembnih dogodkov ln važen politični uspeh ki ga je dosegla Jugoslavija v dosedanjem delu r.i:	lovske konference, je nedvomno
povabilo Sveta zunanjih ministrov, ki so sklenili, da k razpravi o mirovni pogodbi z Avstrijo povabijo tudi Jugoslavijo, ki naj obrazloži svoje stališče o vseh ostiovn'h vprašanjih te pogodbe. Ta potreba se je pokazala tako pri razpravljamo o pogojih glede meja In reparacij, kakor tudi gie de vojaških klavzul in vrnitve zavez-cške imovine iz Avstrije
Kaj pomer.t mirovna pogodba z Av Strijo za Jugoslavijo? Jugoslavija je med vsemi zavezniškimi državami najbo’j zainteresrana na pravilni in pravični izdelavi te pogodbe, saj je znano, da so Avstrijci služili Hitlerjevi Nemčiji kot strokovnjaki za skoraj vsa vprašanja jugovzhodne Evrope, posebno pa še Jugoslavije. Skoraj vsi strokovnjaki za ropanje kulturnih, umetniških in zgodovinskih vrednosti iz Jugoslavije so bili Avstrijci Pod vodstvom teh hitlerjancev So pripeljali v razna avstrijska mesta številne dragocenosti iz jugoslovanskih muzejev, knjižnic, zbirk in arhivov Pa tudi v političnem in gospodarskem pogledu hoče Jugoslavija, da bo njena neposredna soseda, katera je doslej v zgodovini že tolikokrat pomenila nevarnost za njen cbstoj, tako notranje urejena, da ne bo s svojo nasilnostjo še kdaj ogrožata miroljubnih sosedov Danes je jasno in s številkami dokazano, da se je Avstrija baš v tej vojni tudi gospodarsko okrepila, ker je Hitler v minuli vojni iz bojazni pred letalskimi napadi v Nemčiji samo v letu 1943 premestil iz Nemčije v Avstrijo nad 42.000 raznih strojev, zaradi česar se Je tudi proizvodnja v primeri s predvojno znatno dvignila In prav zaradi tega je Avstrija v stanju in je tudi moralno dolžna, da plača škodo, ki Jo je povzročila Jugoslaviji g pohodi hitlerjevskih tolp.
Za moskovska deklaracija iz oktobra 1943 je osvojila dvoje temeljnih načel za prekinitev vojne z Nemčijo, ko je
t. ponudila Avstriji vzpostavitev svobodne ln demokratične Avstrije ln Jo 2 opozorila, da bo odgovorna za Udeležbo v vojni na strani hitlerjevske Nemčije, ko se ne bo mogla izogniti odgovornosti, če bo z vojno nadaljevala. Avstrija je za vsa ta opozorila ostala gluha in je do zadnjega trenutka pomagala Hitlerjevi Nemčiji v vojni. Kakšen je bil njen prispevek pri vojnih naporih Nemčije, ko so prav Avstrijci počenjali na jugoslovanskih tleh nepopisna grozodejstva, vemo vsi. In Avstrija je danes za vse te zločine nerazdelno z Nemčijo odgovorna, odgovorna je z njo vred za 1,700000 jugoslovanskih žrtev, ki so padle zaradi njenega nasilja. Zato danes ne najdemo opravičila za vse tiste zagovornike, ki hočejo Avstrijo rešiti in jo oprostiti odgovornosti za obveznosti, ki izvirajo iz dejanj katera je v letih vojne povsem zavestno in premišljeno storila, ko Je soglašala s Hitlerjevo osvajalno politiko, Jo odobravala in jo z Vsemi svojimi silami in sredstvi podpirala in tudi sama izvajala. Le, če bi Avstrija poslušala moskovsko deklaracijo ln že takrat pokazala hrbet Hitlerju, n* bi le prihranila vse tiste
žrtve, kolikor jih je zahtevala vojna do svojega popolnega konca, ampak bi tudi sebe postavila v krog tistih, ki bi vsaj do neke meje lahko sodelovala kot enakopraven član med ostalimi zavezniškimi silami. Avstrija se je odločila raje proti moskovski deklaraciji — za Hitlerja Zato pa danes tudi-zasluži, da na moskovski konferenci ne bo govorila'kot bo lahko opravičeno spregovorila Jugoslavija poleg vseh drugih držav, ki so doprinesle velik delež nad vojaškim uničenjem fašizma.
Razprava o mirovni pogodbi z Avstrijo je začela v soboto In je jugoslovanska delegacija s podpredsednikom zvezne jugoslovanske vlade Edvardom Kardeljem na čelu že odpotovala v Moskvo. Vse jugoslovansko
ljudstvo z vso pozornostjo zasleduje prav ta del moskovske konference še s toliko večjim zanimanjem, ker je v istem trenutku spregovoril tudi naš maršal Tito in še enkrat ugotovil in pribil neizpodbitna dejstva, »ki obtožujejo Avstrijo kot sokrivca za opustošenje drugih dežel in zahtevajo, da mora Avstrija povrniti naši deželi povzročeno škodo. Avstrija je v celoti sodelovala pri zahrbtnem napadu na Jugoslavijo, predvsem pa v dolgotrajni okupaciji naše dežele.«
Prikazati vso vsebino in globok pomen ter odločno zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji, kakor je to nakazal v svojem govoru maršal Tito — to je naloga jugoslovanske delegacije, ki je pred dnevi odpotovala v Moskvo.
SsfESis&i žs2ezBiža?ii nlšal® iz Ataije
Nedavno smo objavili na tem mestu prvo pismo, ki so ga pisali tz Drača slovenski železničarji, vključeni k gradnji prve omladinske proge v Albaniji in sicer od Drača do Elbasana. To pot se nam je iz Drača oglasila tovarišica O b r e h t Marija, ki se prav tako najprijetneje spominja veselega potovanja od Ljubljane do Dubrovnika in pripoveduje v nadaljnjem še mnogo novega in zanimivega o prvih doživljajih naših graditelj ev-pionirjev na prvi albanski železniški progi. Cisto na kratko bi se dato njeno dolgo pismo ponatisniti tako-le:
V	borbi proti fašističnemu okupatorju /e hrabro vztrajal tudi bratski albanski narod ter slednjič po pravici zmagal Domovina Albancev ima bogate naravne zaklade, ki pa jih do sedaj ni bilo mogoče Izkoriščati, ker so bile prevozne poti skrajno slabe. Zdaj bo tudi v Albaniji stekla prva železnica ln jugoslovanski železničarji bomo pri tem izvršili veliko pionirsko delo.
Na poti do Drača je bilo mnogo prijetnih, pa tudi nekaj manj veselih uric. Na vožnji do Dubrovnika le za nas nadvse požrtvovalno slabel potni jnaršal, tov. Stane Jereb, tako da smo v najboljšem razpoloženju dospeli do našega dragega morja, onega divne-ga Jadrana ki je tudi po njem stegnil kremplje nenasitni okupator, zdaj pa le spet naš In na njem nikdar ne bo več gospodaril tujec.
V	prelepem Dubrovniku so nas nastanili pod prijetno streho hotela • Argentlnlje«. Zvečer smo bili vsi skupaj v" družbi domačih stanovskih tovarišev fn smo Izmenjali marsikatero vzpodbudno besedo pod vtiskom velikega čc.sa, ki ga doživljamo, In zgodovinskih nalog, Id čakajo delovno ljudstvo vseh narodov Jugoslavije In Balkana. Zaradi viharnega morja smo še naslednji dan prebili v tem prelepem mestu ob Jadranu, kjer smo se popoldne sestali na množičnem sestanku, na katerem nam je fuv. Stane podal prve kratke smernice o naših bodočih nalogah ter nas predvsem pozval, da bodimo kot pionirji dela v novih krajih ena sama družina kakor so bili v borbi naši junaški partizani.
Potem smo zapustili Dubrovnik s parnikom »Hrvatska«. Morje je bilo še zmerom viharno ln mnogi Izmed naših, vajeni samo tračnic ln trdne zemlji pod seboj, se na njem niso počutili najbolje. Skupno M ostalimi, ki
so se le držali junaško da konca, smo se prvič ustavili v Kotoru. Med postgnkom parnika smo sl ogledali mesto, zvečer pa odpluli dalje, se pravi do Zelenike nazaj, nato pa ob južno-dalmatinskl Obali navzdol proti našemu končnemu cilju — Draču. Deset ur pozneje smo bili tam.
V luki so nas pričakovali tovariši Iz uprave za gradnjo proge Drač- El-basan. Brez velikih ceremonij so nas porazdelili v bivališča. In-sicer tovariše v hotel »Moderne«, tovarišice pa v hotel *Majestic«. Ostali tovariši pa so dobili tudi zasebna stanovanja, kjer so bili sprejeti kakor doma In kakšna stanovanja, čista In sltoral vsa x modernimi kopalnicamiI Elektrika sveti tu od 4. ure zjutraj do polnoči In tudi vodovod le v redu let voda dobra. Mnogo /e bilo pozdravljanja, toda žal, nismo se mnogo razumeli, čeprav tu ln tam le .:do razumel srbski.
Sploh pa so Albanci vljudni In po-strežljlvi ljudje ter na moč prijazni, nam pridružuje, kjer koli se pokažemo. Na vsak korak čutimo, da smo kar velja posebno za mladino, ki se prišli med narod, ki nam teli ustreči v vsakem pogledu. Sicer pa je tudi luka sama zelo slikovita ln zanimiva. Poleg modernih stavb, ki so jih nekoč 'zidali Italijani, da bi tam še dalje Izkoriščali albanski narod, vidiš nizke in lesene hišice, vse tako kakor mnogokje po vzhodnih in južnih deželah. Poleg evropsko oblečenega Albanca lahko občuduješ na/pertrejše domače narodne noše ln ženski svet z zakritimi obrazi. In za želodec, koliko je tega tukaj slovite slaščice In ražnjiči, na trgu oc v Izobilju zelenjave, mlečnih izdelko/, perutnine, mesa, jajc, južnega sadja In pa tobaka, onega zlatorumenega, ki tobakar-je kar opaja, je na kupe na Izbiro. Vse nam gre gladko od rok, le s preračunavanjem denarja se še zelo borimo. To je te prava imeinost zn j tl se v teh enačbah med starimi ln novimi Iranki, lekl Itd. Res je, da smo lede tega še pršcej nerodni, >oda er Imamo opravka s amlml oošte-nlml ljudmi, ta rola "e bo ‘ako dra-na nakor bo moida dolgotrajna.
Pred kratkim smo bili razporejeni m delo. Zdaj pojde zurest Ker smo s. zaželeli domače hrane, smo udarniško zbrali nekaj najnujnejših potrebščin ter nekaj dni po prihodu te odprli lugoslovansko menzo. Na progo so sačele prihajati albanske mladinske brigade In desettlsočl tok so se premaknili v tem ogromnem epu atu,
Tako delajo ? Sovjetski zvezi...
Hslio se B?es$KB;3 isp3!n!svanje
paiis&e u tovarni
Nekega dne je velik plakat, ki Je visel na steni vratarjeve hišice, zbudil vsesplošno zanimanje v moskovski to. varni orodja. Trije delavci tega pod. jetjai Makarov, Vasiljev in Samojlov so naznanili, da so pregledali tvoje naloge v petletki in so obljubili, da bodo plan izpolnili predčasno.
Plakat je zbudil med delavci veliko zanimanje. In kar je najbolj zanimivo, nihče ni izrazil dvoma o tem, če je obljubo sploh možno izpolniti. Zakaj?
Vsekakor sem mnenja, da vas bo zanimalo zvedeli odgovor na to vpraša, nje, da si boste lahko ustvarili predstavo- o tem, kako se v vsaki navadni sovjetski tovarni ustvarjajo delavcem pogoji, ki dvigajo produktivnost dela in vzporedno s tem zaslužek delavca.
Ta tovarna je prav tako, kakor vsa sovjetska podjetja, še do nedavnega služila vojni industriji za obrambo domovine. V novi petletki pa je moskovska tovarna orodja zopet tovarna in. strumentov, v kateri izdelujejo najbolj komplicirano orodje za različne veje sovjetske industrije.
Potemtakem je Izpolnitev plana za prvo leto petletke zahtevala najprej reorganizacijo tovarne, to je vojno tovarno je bilo treba preurediti v mirnodobsko. Da bi pa prehod lz vojne v mirnodobsko Industrijo ne prizadel produktivnosti in zaslužku delavcev, je bila izdana vrsta organizacijsko-tehnič-nih ukrepov. Delavci so živo sodelovali pri reorganizaciji podjetja ter dali mnogo dragocenih predlogov. Tako so delavci v dveh mesecih dali več kot 20,0 racionalizacijskih predlogov. Velik del teh predlogov jo že realiziran, druge pa
ki mu le naloga, da sgradl prvo železniško progo na ozemlju ljudske republike Albanije. Z delom lastnih rok In za koristi svojega delovnega ljud-stval In ml mu bomo pomagali po najboljših močeh!
H kraju teli tovarišica Izpolniti željo skoraj vseh tovarišev In tovarišic, ki so s kupno s njo v Albaniji, da bi po tej poti sporočila na/lepše pozdrave vsem domačim, s prošnjo vsa-.kega seveda, naj se jim tudi oni oglašajo čim večkrat. Na progi Drač— Elbasan so zaposleni naslednji tovariši In tovarišice Iz območja ljubljanske uprave:
Alič Josip, Bajec Janez, Bambič Franjo. Benedik Franc, Besednjak Boštjan, Cvirn Teodor, Dolinar Lojze, Elakovlč Vojislav, Gabrič Marko, Gajšek Vinko, Glavica Ivan, Gradišnik Hinko, člžmek Danica, Hudeček Jelka, Ivančič Ida, Jakopič Ludvik, Jančar Ivan. Janžekovič Marija, Jelič Franjo, Jerda Marjan, Jereb Stanislav. Kampijut Leopold, Kočevar Vanda, Kamljenovič Cedomlr, Kremžar Jr žel, Lecer Josio, Lenarčič Jakob, Lenarčič Berta, Logar Franc, Musec Herman, Obrcht Marija, Ostrellč Ana, Pavlovič Peter, Perdan Alojz, Peršič Ema, Porenta Vinko, Prebil Lado, Sima Boris, Rollh lanez, Sokolov Tigri], Smrekar Branko, Skender Emil, Purkar> Marjan, Radovič Kosta, Red-nak Pavlina, R‘rman Alojz, Stepišnik Ladislav, Suva Anton, Sušnik Bogomir, Skuk Anton, Siembal Ivan, šil-mac Franjo, Sum! Franc, Švajger Ivan, Tosottl Alfred, Tratnik Ferdinand, Mmek Stanislav, Ve!gl Ivan, Zavadlal Zvonko, Zor Vincencij, Žigon Alojzij, Arnejšek Emil, Arnejšek Marica, Vrtič Janez.
še proučujejo in vsi koristni predlogi bodo sprejeti.
Ko sem gledal, kako so delali delav. ci Makarov, Vasiljev In Samojlov — pisci plakata — je vzbudila mojo po. zomost vrsta enostavnih in sestavljenih priprav pri njihovem delovnem mestu. Nekaj priprav, pri Makarovu šest od osmih in pri Samojlovu peterica od šestih, je bilo izdelanih po njihovih lastnih predlogih. Načelnik oddelka mi je povedal, da p maga Makarovu pri izdelovanju ■ novih originalnih priprav, katere bodo omogočile brušenje večjega števila komadov istočasno, namesto po. sameznega brušenja. Varilcu Vasiljevu preoblikujejo in modernizirajo poseben stroj za kose debele kovine, ki ho tudi njemu omogočili, da znatno zviša pro. duktivnost svojega dela.
Velik pomen za dvig produktivnosti dela pomeni kontrola tovarniškega ko. miteja nad tem, kako skrbi uprava za izboljšanje delovnih pogojev. Ta tovarna ima tehnično dovršeno orodje. V času vojne so nekatere stroje demontirali, tu in tam je bilo potrebno popravilo, v nekaterih oddelkih so morali demontirati ventilacijske naprave. Zanimiv je bil odlok tovarniškega komi. teja, na podlagi katerega so izvršili pred nedavnim pregled tehničnih varnostnih naprav in splošnega zavarovanja dela.
K temu pregledu je pritegnil tovarniški komite 540 delavcev In inženirjev. Na ta način je vsak peti delavce sodeloval pri pregledu. Pregledne komisije so izdelale 280 predlogov. 2e med pregledom samim je bilo 126 predlogov, kar je znatno pripomoglo k izboljšanju delovnih pogojev.
Delo je pokazalo, da je mnogim mladim delavcem, ki so prišli v tovarno med vojno, potrebno neko strokovno znanje, da hi sl lažje osvojili nov, eno. slavnejši način dela. Tu sta jim priskočila na pomoč tovarniška uprava in tovarniški komite. Izvršen Je bil pregled znanja delavcev. Nato so organiziraj! 11 skupin za poučevanje delavcev in dve skupini za pripravo novih mojstrov — v ti dve grupi so bili sprejeti delavci, ki so nedavno prevzeli mesta mojstrov.
Vodstvo teh krožkov so poverili inženirjem iz tovarniške uprave in specialistom iz tovarne avtomobilov, ki so dobro poučeni o najnovejših izumih tehnike vsega sveta na področju indu. strije orodja.
Razume se, da so bili tečaji, ki so trajali 2—30 ur, brezplačni. Poleg tega je uprava podjetja razpisala nagrade za one delavec, ki so se najbolj uspešno učili ter si osvojili novo znanje v pro-izvodnji. Izmed 3000 delavcev, ki so v zadnji polovici leta obiskovali tečaje* jih je 40 prejelo nagrade.
Vsi ti ukrepi so pokazali uspeh. Iz. kušeni delavci kakor Makarov, Vasiljev in Samojlov, so se hitreje priučili no. vlm načinom dela in so prvi pričeli predčasno izpolnjevati svoje naloge. Pa tudi mladi delavci so dosegli lepe uspehe. Delavec Paškovsklj je tudi obiskoval tečaj. Sedaj de!a na moderniziranem strojit 40—50% več, kot je delal, pred-no je obiskoval tečaj. Mladi strugar Gurov zasluži 35—38% več, varilec Afu. nlna 40—43% Itd.
Vse to, kar se dela v smislu racionalizacije, izboljšanja delovnih pogojev, poučevanja delavcev — ni časovno omejeno. Nakazal sem le to, kar je bilo storjenega v zadnjih mesecih.
Nemški sindikalni pokrei
in moskovska konferenca
Problem državne ureditve Nemčije, U se obravnava na moskovski konfe-fencl, vzbuja splošno pozornost Zuna-•jl minister SZ, tov. Molotov zagovarja Politično ln gospodarsko enotnost Nemčije, medtem ko je stališče predstavnikov anglo-snških držav drugačno, To sadnje stališče izvira iz želje nekaterih angleških In ameriških kapitalističnih krogov po politični in gospodarski za-čužnitvi, če ne že vse, na vsaj zapadne Hemčije. Ti krogi zadnje čase vneto propagirajo idejo razcepitve Nemčije »a eeio vrsto avtonomnih držav, federalizacije ter odcepitve Porurja ln drugih pokrajin od nje.
To stališče nekaterih anglo-ameri-Ikih krogov o nemški državni ureditvi je našlo v Nemčiji sami dvojen odmev: Hlod nemškimi reakcionarji, pronaciati ln buržuazijo je naletelo na podporo in odobravanje, medtem ko je vzbudilo •ned demokratično Javnostjo odločen odpor. Tako Je predstavnik nemških •vobodnih sindikatov v Bremenu Oskar Schulze izjavil najodiočnejšo zahtevo nemških svobodnih sindikatov po vzpostavitvi enotne nemške države. Prvi redsednik nemških svobodnih eindi-atov pa je pozdravil predlog tov Molotova. ki zahteva medeonsko organiziranje demokratičnih strank in sindikatov v vsej Nemčiji.
Zahteva nemških demokratičnih sindikatov po politični in gospodarski
enotnosti Nemčije izvira iz tega, ker so napredni nemški delavci spoznali nevarnost, ki preti mlademu demokratičnemu pokretu v njihovi domovini, če bi se anglo-ameriškim kapitalistom posrečilo razbiti bodočo nemško državo na majhne državice. Dosedanji dogodki jasno napovedujejo, da bi bilo e tem razbito, razkosano in dušeno vsako demokratično gibanje Nemčije, s čemer bi bili nemški delavci in vse nemško delovno ljudstvo obsojeni na brezpravno Izkoriščanje e strani domačih ln tujih kapitalistov.
Da M to lažje razumeli, al moramo predočiti sedanje stanje in delovanje nemških demokratičnih sindikatov v posameznih okupacijskih conah,
V sovjetski okupacijski coni Je nastal sindikalni demokratični pokret kmalu po uničenju Hitlerjevega fašizma. Tovarniški, rajonski in okrožni sindikalni komi teti so bili izvoljeni decembra 1915 in Januarja 1946. Konferenca zedinjenih svobodnih nemških sindikatov, ki se je vršila v februarju 1. 1946, je sprejela začasni statut Zveze, izbrala vod sivo in odredila naloge sindikalnega pokreta.
Sindikati sovjetske cone so takoj pričeli z delom pri obnovi industrije in pri njenem prehodu na mirnodobsko proizvodnjo. Kako ogromnega pomena je bila pomoč, ki so jo ti sindikati nu-
dili pri denaclfikacijl, vidimo is tega. da je bilo e njihovo pomočjo kaznovanih in odstranjenih I važnih funkcij nad 400.000 nacistov. S pomočjo sindikatov je bila izvedena agrarna reforma, ki jo uničila junkerje in dala dva milijona 700.000 ha zemlje malim kmetom in priseljencem.
Članstvo sindikatov sovjetske okupacijske cone se je pomnožilo do danes že na štiri milijone članov. Od oktobra 1945 izhaja v sovjetski coni sindikalni časopis »Die freie Gewehrsrhaft< (od 1. januarja 1947 se imenuje »Tribune«).
Nasprotno temu pa se v zapadnih conah Nemčije opaža pritajena, čestokrat pa tudi popolnoma odkrita borba s stran* nemške in Inozemske reakcije proti nemškemu sindikalnemu pokretu. Glavno zaslombo tej reakciji tvorijo nekateri reformisti delavskega pokreta in desničarski socialdemokrati s svojim »firerjem« Schumacherjem. Te sile nikakor ne služijo preporodu nemške demokracije, ampak kvečjemu preporodu nemškega fašizma fn imperializma, vendar pa so v vsem svojem delovanju močno podpirane e strani zapadnih okupacijskih oblasti — zlasti anglo-ameriških, ker sluzjo za širjenje vpliva zapadnih kapitalistov.
Te reakcionarne sile delujejo proti združitvi delavskega pokreta v Nemčiji. Aprila lanskega leta je n. pr. predložila ameriška vojna uprava načrt za združitev sindikatov Izključno iz ameriške cone Berlina, kar jasno kaže namen, razcepiti delovanje svobodnih sindikatov Velikega Berlina.
Kako capa dni zaveznik! vršijo de-racifikacijo v zapadnl Nemčiji, nam po-Vc »čiščenje« hitlerjevcev v gnezdu nacizma, v Monakovem. Tu Je bilo Izmed 50.000 pred eodlšče postavljenih hitlerjevcev samo osem priznanih za »ugledne« naciste, 54 za »satelite«, drugi pa so bili rehabilitirani. Isti zavezniki pa so v istem času prepovedali vre resnične demokratične delavske časopise v svojih conah. Kako vpliva takšna »pomoč« na dvig demokracije, pove število članov demokratičnih nemških sindikatov, ki je v vseh treh zapadnih okupacijskih conah skupaj dosti nižja od članstva sindikatov v sovjetski coni. Ta razlika jo Se bolj usodna, če pomislimo, da je ogromna večina nemške industrije in s tem tudi delavcev baš na zapadu.
Delovanje zapadnih okupacijskih oblasti, ki Je naperjeno proti demokratičnim sindikatom, nikakor nt v skladu s potsdamskimi sklepi in osnovnimi načeli demokracije, ki jo nekateri predstavniki zapadnih držav tako pogosto uporabljajo, seveda le — na koncu jezika. Njihovo delovanje pa ne doseže vedno svojega namena niti v Nemčiji, kjer se demokracija šele preraja in kjer je še polno nacističnih gnezd. Da je ta trditev resnična, nam potrjujejo nekateri dogodki v Nemčiji, ki so dokaz, da so novo prerojene nemške demokratične sile že na pohodu. Tako je pred kratkim v Wuppertalu pred britanskim glavnim stanom demonstriralo nad 40.000 delavcev in nameščencev,
ki so napovedali splošno stavko in • tem izpovedali svoje mišljenje o »dobrotah« angleške okupacije.
Zaradi vsega tega razumemo, čakaj se napredni zavezniki upirajo združitvi in politični ter gospodarski enotnosti Nemčijo, ki bi pomenila tudi poraet nemške demokracije in zakaj tako na-vzdušeno propagirajo avtonomne nemške državice, katerih ostvaritev bi pomenila korak za poldrugo stoletje nazaj, v tiste čase, ko je bilo v Nemčiji sami 88 carinskih meja. Proti tej zavezniški propagandi protestira vsa resnična Javnost demokratične Nemčije, na čelu katere stopajo svobodni nemški sindikati.
Vprašanja o bodoči ureditvi Nemčija ni mogoče urediti, ne da bi vprašali za mnenje nemško ljudstvo. Zato je di-rektivri svet svobodnih nemških enotnih sindikatov izrazil zahtevo, po kateri naj bi svobodni smdikati Nemčije, skupno i ostalimi političnimi strankami sodelovali pri reševanju nemškega vprašanja na moskovski konferenci. To izjavo podpira 4 milijone delavcev, članov sindikata, skupno z ostalimi demokratičnimi strankami, ki predstavljajo večino prebivalstva. To sodelovanje resnično demokratičnih sil, na čelu s svobodnimi enotnimi nemškimi sindikati bo služilo kot porok za vsestranski razvoj demokracije v Nemčiji in kot porok za uničenje ostankov nemškega fašizma, s čemer bo napravljen nov^ ogromen korak k okrepitvi svetovnega miru.
Fizknltiira
Na pragu spomladanske sezone
Fizkultumiki — člani sindšjcata!
Često se dogajajo na naših prireditvah razni disciplinski prestopki lažjega ali težjega značaja, ki mečejo slabo luč na splošen potek dotične prireditve. A ko bi se vsak fizkulturnik zavedal, da je tudi član sindikata, bi moral s svojim ponašanjem muliti zgled vsem fizkulturnikom ter publiki in tedaj prav gotovo ne bi bili prestopki tako pogosti.
Ta poziv naj nam služi kot uvod v novo spomladansko sezono, v kateri pričakujemo največjega poleta ravno iz naših sindiltalnih podružnic. Želimo, da bi v njčh vzplamtelo spomladansko fizkultumo življenje in mulilo vsakemu članu polno fizkulturno udejstvovanje.
Vsak član sindikata bi moral danes biti tudi član enega fizkul-turnega društva, v katerem bo lahko uveljavil svoje sposobnosti za tisto panogo fizkulture, ki ga najbolj veseli.
Le fizkulturna društva nudijo članom vsa sredstva, da bodo postali resnični fizkidturrU aktivisti.
Navodila za organizirane potete kino-predstav
1. Člani sindikatov, Osvobodilne fronte, AFŽ Ljudske mladine, invalidskih organizacij, pionirskih organizacij, dijaki in člani dnevnih zavetišč imajo pravico za izjemne cene za ogled najboljših filmov.
II.	Izjemne cene veljajo samo za skupne posete kino-predstav od najmanj 20 oseb.
Pri nakupu znižanih vstopnic je treba predložiti upravniku kinematografa pismeno naročilnico. V naročilnici je treba navesti število oseb, ki potrebujejo znižane vstopnice ter število sedežev in kakšnih. Osebam, ki imajo pravico do takih vstopnic, se morajo izdajati vstopnice državnega izdanja, ki morajo ustrezati nakupni ceni. Naročilnica mora biti opremljena s pečatom in podpisom funkcionarja organizacije, kateri pripada prijavljeno število oseb. Vodja grupe se mora pred vstopom v dvorano prepričati, če so prav izkoriščene vse odobrene vstopnice. Oseba, ki je glasom odobrenja prejela znižano vstopnico, jo ne more odstopiti drugemu, pač pa jo mora — če je zadržana — vrniti upravi kinematografa En izvod naročilnice je oddati blagajni kinematografa, kopijo pa v arhiv organizacije.
Kontrolni organi ljudskih oblasti in podjetja za razdeljevanje filmov, pravtako nameščenci kinematografov imajo pravico, da se s pomočjo legitimacije prepričajo, če so znižane vstopnice v pravih rokah. Za vsako zlorabo znižanih vstopnic je odgovoren vodja grupe, oziroma organizacija, ki je predložila naročilnico.
III.	Znižane vstopnice se izdajajo za redne in izredne predstave.
Izredne prireditve se bodo vršile v dneh oziroma v urah, kadar ni rednih predstav, če je naročenih znižanih vstopnic za 70% vseh sedežev Pri rednih predstavah se bo izdajalo največ 25% vseh sedežev ustrezajočih vstopnic.
IV.	Cena znižani vstopnici za redne predstave znaša 75% normalne cene. Tako n. pr stane vstopnica za 12 din kot znižana vstopnica samo 9 din. V kolikor popust 25% ne ustreza celemu številu, se zaokroži na naslednje celo število. Tako stane n. pr. vstopnica za 10 din kot znižana vstopnica 8 din ne pa 7 80 din.
V primeru, da sedeži za predstavo niso razprodani, izda lahko upravnik kinematografa tudi več kot 25% znižanih vstopnic — toda za to (za
vsako predstavo posebej) mora imeti pismeno soglasje podjetja za razdeljevanje filmov, oziroma njegove ekspoziture — ali pa finančnega oddelka krajevnega ljudskega odbora. To odobrenje mora upravnik priložiti k obračunu za posojeni film podjetju za razdeljevanje filmov.
V.	Cena znižanih vstopnic za izredne (posetne) predstave znaša:
a)	za invalide, dijake, pionirje, gojence dnevnih zavetišč in vajeniških domov 50%,
b)	za člane sindikatov, OF, AF2 in podobnih organizacij 75% od najnižje celle vstopnic posameznih kinematografov brez ozira na vrsto sedežev
VI Doplačilo za Rdeči križ v iznosu od 0 50 din se mora doplačati za vsako znižano vstopnico.
VII. Kinematografi morajo posvečati skupnim posetom posebno paž-njo, kar se tiče rezerviranja vstopnic in razdelitve sedežev.
— Kratke vesli iz naših podružnic —
r Sindikalna podružnica ministrstva za trgovino in preskrbo je imela na sporedu svojega množičnega sindikalnega sestanka dne 22. marca zanimivo predavanje o razvoju našega jezika. Tovariš Jurca Josip je razčlenil nastanek in razvoj s posebnim ozirom na razvoj pomembnejših besed, ki se jih poslužuje naše gospodarstvo.
Na sestanku so člani podružnice diskutirali tudi o organizaciji dopisovanja v sten-čas, o študijskih sestankih, poleg tega pa so iznesli kritiko, da se je vse premalo članov udeležilo obiska umetniške razstave jugoslovanskih umetnikov 19. in 20, stoletja.
Sindikalna podružnica drobne industrije in obrti v Radovljici je pred kratkim priredila večer z barvnimi skioptičnimi slikami o naši Gorenjski. Večer je prav dobro uspel in sindikalna podružnica je čisti dobiček — 708 dinarjev poklonila društvu za slepe. Slike je dal tovariš Vengar Slavko brezplačno na razpolago, prav tako pa tudi Kunstljeva mama ni zahtevala plačila za svoj lokal, temveč je še sama prispevala v blagajno, ko je zvedela, za kakšne namene je sindikalna podružnica določila čisti dobiček.
Dopisi iz naših tovarn in ustanov
Cestaršl v okraju Trebnle so zelo aktivni
Člani sindikalnih podružnic cestarjev so skoraj povsod razstreseni po prav dolgih progah. Naša podružnica šteje 51 članov, 29 cestarjev ter nekaj nameščencev in pomožnih delavcev. Večina naših članov pa dela raz-61 resen ih na odseku ceste, dolgem 165 km.
Večkrat slišimo očitke, kako smo neaktivni in nedelavni. Seveda je res, da zaradi velike razdalje in trdega dela, ne moremo prirejati iger in drugih prireditev. Kljub temu pa imamo redne mesečne sestanke, na katerih razpravljamo o vseh važnejših problemih. Tudi upravni odbor ima svoje redne seje.
Naša manifestacija se najbolje kaže v delu za obnovo, saj smo v preteklem letu z nadurnim delom pripravili 80 m* gramoza za naše ceste. Tudi pri raznih akcijah se je naša podružnica izkazala. Nabrali smo 100 kg bukovega žira ter dobili zanj nujno potrebno olje. Za stare in onemogle smo nabrali 684,— din, za albanske poplavljene^ pa 292.— din. Po vsem tem se vidi, da naša podružnica le ni ena izmed najslabših.
V letošnjem letu smo si napovedali medsebojno tekmovanje v tem, kateri izmed cestarjev bo vzdrževal svoj sektor najbolje, ga izboljšal in pripravil največjo količino gramoza.
Pod istimi pogoji smo napovedali tekmovanje tudi sindikalnim podružnicam cestarjev v Novem mestu m Grosu pl ju. Obe podružnici sta tekmovanje, ki bo trajalo od 3. marca do 31. maja, sprejeli.
Cestarji v okolici Tržišča (izseljeniškega pasu) pa smo se tudi obvezali, da bomo pripravili 150 m8 kamna za tlakovanje ceste.
Ker je bilo naše delo do zdaj res vestno, so nam upravni odbor in višji sindikalni forumi preskrbeli vse, kar potrebujemo pri našem delu. V poslednjih šestih mesecih smo vsi cestarji prejeli gumijaste plašče in zračnice za naša kolesa, sto metrov tekstilnih odpadkov in 20 parov gumijastih škornjev, ki so nam olajšali delo pri čuvanju cest, ko ee je talila debela snežna odeja.
Golob Anton
PODELILI SMO TRI PREHODNE ZASTAVICE
_ V »Umetniškem zavodu za litografijo« v Ljubljani smo imeli konferenco, na kateri so bili razglašeni enomesečni uspehi pri upravnem, sindikalnem in mladinskem delu.
Konferenca se je pričela točno in jo je poživil predvsem grafični mladinski pevski zbor, ki nam je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Referatu predsednika sindikalne podružnice je sledila živahna diskusija, h kateri so se prijavljale zlasti mladinke. Diskuliti.rajo je sedemnajst tovarišev in tovarišic, tako disciplinirano, da je bila diskusija v eni uri končana.
Nato so najboljše skupine prejele za uspešno delo prehodne zastavice. Mladinsko zastavico si je ponovno prido-
bila skupina mladincev in mladink v kartonaži, kjer sta se še posebno izkazali mladinki Udovč Marija in Žabjek Cilka, ki sta prejeli za svoje delo tudi knjižne nagrade.
Tudi drugo in tretjo zastavico so si pridobile delovne skupine v karto-haži, kjer je več tovarišic visoko preseglo normo. Tovarišica Gradišar Angelca pa je delala ves mesec 29 0,o nad normo.
Vsekakor bo ta konferenca še bolj dvignila delovni polet delavstva v našem zavodu, lahko pa bi bila nekoliko bolj kritična in bi se o nekaterih napa1' ’> lahko bolj konkretno in h olj kritično diskutiralo.
Brovinsky Pavla
Premalo smo se naučili ceniti kruh
Pozabili smo dneve, ko so naši interniranci v koncentracijskih taboriščih aii v zaporih koprneli po skorjici kruha, ko je naš borec v gozdu iz hvaležnosti poljubil kmetico, ki mu je prinesla kruh, pa četudi je bil star, trd in ovsen.	„
Spomnim se koščka kruha, ki sem ga našla za pečjo v neki kmetski hiši v Koprivni. Gotovo ga je tam pozabil kak otrok, ali pa ga je kdo odvrgel, ker je padel na umazana tla in se mu je zagnusil. Niti opazila nisem, da je umazan. Pojedla sem ga z večjo slastjo, kakor pa danes najboljši košček torte.
Naš komandant Ciril nam je ob takih prilikah pripovedoval, kako je kol deček revnih staršev, ki mu niso mogli kupiti kruha, v sosedni gostilni iz pomij lovil in jedel koščke žemelj, ki so jih odvrgli tisti, ki so se mastili na račun delavca.
Ta komandant je bil tudi vzor partizana. Bil nam je tovariš v pravem pomenu besede. Zaradi njegovih vrlin ga je tudi civilno prebivalstvo izredno vzljubilo In marsikdo sl je pritrgal kruh od ust, da ga je izročil njemu. A
komandant Ciril ga ni nikoli pojedel sam, pa tudi, če je bil košček še tako majhen. Jasno je, da se nihče ni najedel kruha, kajti preveč nas je bilo. Toda zavest In morala je rasla med borci, ki jih je vodil človek brez samoljubja In domišljavosti.
Nešteto je takih primerov In ne bi jih smeli pozabiti. Če bomo večkrat obnavljali spomine na brezpravno preteklost delavca, malega kmeta In ljudskega lntelig'enta, prav gotovo ne bomo Izražali svoje nezadovoljnosti, kar se danes žal mnogokrat sliši In to največkrat prav zaradi kruha.
Koruzni kruh očitno zbada In pika po grlu le one, ki v življenju niso poznali lakote ter se tudi ne zavedajo nujnosti racloniranja živil.
Resnik Jožica
Ustanavljajmo jasli in domove igre in dela pri vseh tovarnah in ustanovah, kjer so zaposlene žene.
Z jaslimi bomo omogočili materam, da bodo dojile svoje otroke.
Obiave
Za Izseljence, ki se vrnejo na delo v domovino
Ministrstvo za delo FLRJ je naročilo, da bodo štele filiale Državnega zavoda za socialno zavarovanje Izseljencem ki se vrnejo na delo v domovino in stopijo v delo, v čas zavarovanja zaposlitev v inozemstvu tudi za vse primere, za katere se v zavarovanju za primer bolezni nosečnosti in poroda zahteva kvalificirano (večmesečno) članstvo.
Tako se če dopolnjuje določilo uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja, ki pod pogojem petletne zaposlitve priznava za pokojninsko zavarovanje, vendar največ 10 lot, tudi čas dejanske zaposlitve v inozemstvu po 1. Juliju 1925.
Iz pisarne ministrstva za dele
Obvestilo za delo na mladinski progi
Zvezno ministrstvo za delo opozarja z razpisom št. 3783 z dne 18. marca t. 1. učence v gospodarstvu to mladostne delavce, ki odhajajo na delo na mladinski progi, na tole: učenci v gospodarstvu ne prejemajo mezd in plač za čas dela na mladinski progi, ker je to delo prostovoljno m brezplačno;
učenci v gospodarstvu smejo oditi na delo na progi po končanem šolskem leta strokovno nadaljevalne šole;
učencem v gospodarstvu se všteje čas, ki ga porabijo za splošno koristna dela, v učno dobo, ako ta čas ni daljši kot dva meseca vsako leto;
mladostnim delavcem, ki bodo delali na mladinska progi, se všteje v nepretrgan čas za priznanje dopusta, t. j. najmanj 11 mesecev, čas, v katerem delajo na mladinski progi.
Otroške jasli in dnevna zavetišča
Z okrožnico št. 29 smo dne 10. marca pozvali vse Okrajne sindikalne svete, Krajevne sindikalne svete m podružnice vseh zvez, da nam na vprašalnih polah dostavijo nujno "potrebne podatke zaradi organiziranja in ureditve otroških jasli in dnevnih zavetišč (domov igre in dela).
Kljub izredni važnosti teh ustanov, kar smo v okrožnici posebno naglasili, in važnosti zaželjenih podatkov, n* podlagi katerih bo mogoče presoditi, kje so dani pogoji za ustanovitev otroških jasli odnosno dečjih zavetišč, pa ogromna večina podružnic tega ni vzela za važno in ni poslala nikakih podatkov, nekatere samo delno, nekatere pa ®o kratko odgovorile; »to pri nas ne ipride v poštev«.
Vse OSS, KSS in vse podružnice, ki podatkov še niso poslale ali poslale samo delne podatke, kakor tudi one, ki so odgovorile, da pri njih otroške jasli in zavetišča ne pridejo v poštev, pozivamo, da vse podatke kakor so iz vprašalne pole razvidni, nemudoma zberejo in dostavijo.
Zavedajte se, da brez vseh podatkov ni celotnega pregleda o celotnem številu zaposlenih žensk, dojenčkov, otrok in da je brez teh podatkov ust ar nov Rev teh važnih ustanov nemogoča. Samoumevno pa je, da se teh ustanov ne bo ustanovilo tam, kjer za to niso dani potrebni pogoji
Glavni odbor ES Slovenije
Med novimi borci je bilo nekaj. — kakor se pravi — obupnih fantov; v borbi — orli, v življenju pa — neugnane bulice. Kolikokrat so se ti razburjali; saj smo vendar partizani, ne a rdečearmejci, prebili bomo tudi rez komisarja.
Rudnev jim je moral posvetiti mnogo brige. V njihove zemljenice je pogosteje vtikal nos kakor v druge. V začetku so bili njihovi razgovori glasni, potem pa so bili včasih tudi prisrčni. Semjon Vasiljevič je dobro poznal ljudi in je znal ravnati z njimi. Konec je bil tak. da so se tudi te neugnane bulice okužile g komisarjevimi vojaškimi navadami in da so ga vzljubile kakor svojega očeta.
Povedal sem že, da so poskušali naši Putivljci celo po zunanjosti posnemati Semjona Vasiljeviča. Tako so je na primer pri nas razpasla moda, nositi brke. Te menda se Je oprijel ves oddelek, začelo se je tekmovanje, kdo ima večje brke, kdo ima gostejše brke.
Ali pa pesmi. Rudnev je ljubil pesem, ki jo je največkrat pel Stopil je zvečer iz zemljenice, vrgel plašč pre-ko ramen, sedel na štor skupaj s svo-
jim Rodikom, ga objel, pokril s polo plašča in zapel:
V ravnem polju, polju mi na dušo
žalost lega slednji beli dan,
tam leži, leži pod rušo,
tam leži rdeči partizan.
Pa čuješ; v tej zemljici zapojd, v drugi pritegnejo — in po vsem gozdu se razlega pesem:
Junaka sama sem spremljala na daljno pot, v naš dan svetdl, ostro sabljo mu za boj dajala, konja vranca s sabo je jemal.
Ta pesem se je Pustivljcem najbolj priljubila.
Darila za praznike
Aleksej Iljič se je vrnil/ Iz Harkova kakor pravi dedek Mraz za praznik; pripravljali smo se za proslavo štiriindvajsete obletnice Oktobrske revolucije.
— Samo glejte, fantje, da se ne boste jezili, — je rekel: — daril vam nisem prinesel.
PričakovaH smo, da bomo dobili iz »Velike dežele« radijsko postajo.
Alekseju Iljiču se ni posrečilo, da bi jo dobil, toda komanda, s katero je ustvaril zvezo v Harkovu, je vzela naše koordinate in obljubila, da nam bodo vrgli radijsko postajo z letala. Dobro je bilo že to, da so v »Veliki deželi« zvedeli za naš obstoj v spad-Ščanskem gozdu.
Verjetno, da so si mnogi Putivljci — ne le jaz — predstavljali v mislih tedaj Moskvo, Kremelj, sobo, velik zemljevid na zidu, majhen zelen madež na njem severozahodno od Putiv-Ija in roko, ki si dela na tem zelenem madežu znak z rdečim svinčnikom. In morda je ta zemljevid v Stalinovi sobi in n red njim stoji Stalin sam in to je njegova roka, ki"dela znak na zemljevidu, Stalin gleda na nas, misli o nas. Že sama misel o tem je bila velika sreča. Človek bi storil rad kaj takega, da bi se Stalin razveselil v teh težavnih dneh.
Odkar ee je vrnil dedek Mraz, je postalo v zemljenlci nekako udobneje. Naj je bilo vreme kakršno koli — dedek Mraz je bil v klobučevinastih škornjih, pa Še celo ovčji kožuh si Je nadel. Popije nekaj vrelega čaja — v obraz si je rdeč ko kri, brada, obrvi, lasje pa so beli ko sneg. In čedalje bliže k peči priseda, dokler se tako ne spoti, da lije z njega znoj v debelih kapljah.
Eh, okopal bi so človek po potovanju 1
In kot naročeno se Je našlo novo opravilo za starca: naročili smo mu, naj prepelje kopalnico z žage na po-
dročju naših zemljentc. Mož je vsakemu delu kos — to ti je človek-moj-ster: v mladosti je bil skupaj z očetom kamnosek, učil se je očetove obrti, potem je odšel sam iskat zaslužka drugam, hodil je na sezonsko delo, delal je kot krovec. V oddelku sem ga določil za svojega pomočnika v gospodarskih zadevah. Takih zadev je bilo zelo mnogo, tisoč malenkosti in vse zelo težavne. Škornji morajo biti namazani — to je zakon, treba Je bilo pripraviti katran. Ali pa pranje perila — lug je bilo treba kuhati lz pepela.
Zanimivo je pripovedoval Aleksej Iljič, kako je hodil čez fronto, ko je vodil rdečearmejce. Pripoveduje, pa so mu samemu oči polne solz od smeha in ves se trese.
Na nekem kraju Je bilo treba Iti po veliki cesti. Borci so nekoliko podvomili, eprašujelo: »Kam nas vodiš, dedek? Saj vidiš, kako je cesta zabasana z nemškimi avtomobili.« Dedek Mraz pa jim pokaže na njive. Pravkar so kopali krompir — po njivah je bilo polmo ljudi. Pravi; »Naši so — ne bodo nas izdali.« Gredo po cesti, kakor hitro pa ugledajo Nemce — jo mahnejo na njive, razprše se po njih in se delajo, kakor da pobirajo krompir. Kolhoznice se zahvaliujejo: Hvala, tovariši, za pomoč.« Možje pa se smejejo: »Sopotniki smo tedaj. Mi smo prav taki kopači krompirja kot ve; v isto smer Jo mahnemo.« Takrat se je tu mnogo ljudi prebijalo k fronti po njivah s krompirjem.
*
Oktobrske praznike smo praznovali po običaju, kakršen je v navadi v sovjetski deželi, čeprav smo bili v sovražnikovem zaledju. Po vseh vaseh in pristavah okrog spadščanskega gozda smo priredili praznične mitinge, povedali smo ljudstvu resnico o položaju na fronti — to, kar smo zvedeli od dedka Mraza.
Bili so pri nas tudi gosti. Na predvečer praznika, 6. novembra, smo naleteli v gozdu na fantiča kakih trinajstih let. Pelje vola. Vprašamo ga:
— Kam pa, mali?
— K vam. Saj ste kovpakovci?
— Kovpakovci smo.
— No torej, k vam so me poslali kot delegata.
— Kdo te je poslal?
— No, naši ljudje, mi smo novošar-povski. Jutri bo praznik Oktobrske revolucije. In tako smo vam določili ▼ dar vola. Vi, strički, ga zakoljite — in imeli boste za praznik mesa tudi za boršč. Glejte, vol je lep, masten.
Razveselilo nas je ljudstvo v teh dneh s svojo pozornostjo, skrbjo. V vasi Streljniki — kakih osem kilo-metrov od gozda — so izpraznili kol* hozniki po sestanku, ld ga je izvedel partizanski agitator, iz kašče vse žito na vozove, izgnali so teleta iz hlevov io so nam poslali celo karavano v dar. Branili smo se, govorili smo, da b1'®* mo vsega dovolj, toda kolhozuiki »• slišati niso hoteli o tem:
— Prosim, prosim, ne žalite Strel}-nikov.
(Nadaljevanj8-)
Uredništvo: Ljubljana, Dom sindikatov, Miklošičeva cesta 22/11, tel. št 45-38. Uprava: I. nadstr., tel. št. 20-42. Tiska Prosvetna tiskarna. Glavni urednik: Mile Smollnsky.