NAGRADNA IGRA
Štajerski
TEDNIK STAJERSKEGA TEDNIKA
V SODELOVANJU S TERMAMI PTUJ Poiščite navodila za sodelovanje
sm. HOTELS i RESORTS
na oglasnih straneh v časopisu.
Kmetijstvo
Šikole • Končno slišani - ali bodo tudi uslišani?
O Stran 4
Po naših občinah Majšperk •
Tožba proti Občini ustavljena
Z> Stran 32
■ o
¡
:o !o
Ptuj, petek, 18. februarja 2011
letnik LXIV • št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Ptuj • Prihaja čas pustnih krofov
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA!
© 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... wReaw.avtocenter-serbinek.si
Avto Šerbinek d.o.o.
PE Ptuj, Mariborska cesta 68
© 02/788-54-00
Spekli jih bodo več kot 500.000
Kmalu po svečnici imajo več dela tudi v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, saj je povpraševanje po slastnih pustnih krofih v tem času vedno večje; ob letošnjemn pustu jih bodo spekli pol milijona.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Glede na dejstvo, da so jih lani v pustnem času spekli več kot 400.000, jih bodo letos zaradi podaljšanega pred-pustnega časa zagotovo spekli vsaj pol milijona. O tem je trdno prepričan Igor Ranfl, vodja komerciale v PPS, ki ne skriva zadovoljstva, da se je po svečnici prodaja ptujskih krofov že skoraj podvojila. Čez leto jih vsak dan običajno spe-čejo do 10.000, včeraj, ko je nastal tale posnetek, pa so jih zaradi povečanega povpraševanja že blizu 20.000. Sicer pa če še niste vedeli, ptujski pustni krof je uradno zaščitena blagovna znamka z zaščiteno recepturo, v kateri sta določeni tako velikost kot teža krofa. Da o sestavinah in nadevu ne govorimo. V njem je vedno le odlična marelična marmelada. In ker so ptujski pustni kropi zares slastni, o tem smo se lahko prepričali tudi sami, ni čudno, da jih zaradi povečanih naročil v teh dneh pečejo tudi v popoldanskem času.
-OM
S»*
i 1

.V

Foto. Martin Ozmec
Podravje • Državne ceste bodo luknjaste
Vedno manj denarja za državne ceste
Boks •
Dejan in Stožice -
poroštvo za spekta-	Dejstvo je, da so državne ceste v celotni državi slabo vzdrževane, očitno pa bo v priho-
kel	dnje še slabše; to bo veljalo vsaj za območje haloških in občine Kidričevo. Denarja za na-
c .	ložbeno vzdrževanje državne mreže cest je namreč za prihodnji dve leti glede na sprejeta
O Stran 15	proračuna 2011 in 2012 veliko manj.
Slovenija • Šest pokrajin?
Še dolga pot ...
Sredi minulega tedna je nova ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan na srečanju z župani slovenskih občin tudi javno obelodanila idejo o šestih pokrajinah, ki naj bi se oblikovale po sedanjih šestih škofijah. Da takšna ideja oz. projekt, ki ga je pripravil že bivši minister Gjer-keš, zlepa ne bo dobil (potrebne) večine, je jasno, saj so redki tisti, ki ga podpirajo.
Poslanec Branko Mari-
nič pa ob tem opozarja še na eno veliko težavo: „Nevarni odseki, na katerih se zgodijo prometne nesreče s hudimi posledicami, bi morali biti sanirani. Žal se konča pri denarju in nevarni odseki ostanejo zavarovani zgolj s prometno signalizacijo. Zaključna poročila o vzrokih za prometne nesreče tako ostanejo pri ugotavljanju krivde na voznikih oz. udeležencih v cestnem prometu. Ste kdaj prebrali, da je bil vzrok za nastanek hude prometne nesreče od države slabo vzdrževana cesta? Morda kje, a le za vzorec.
Ob tem je državni zbor
v decembru 2010 sprejel paket nove prometne zakonodaje; štirje zakoni bodo
nadomestili sedaj veljavni Zakon o varnosti v cestnem prometu. Eden teh bo tudi Zakon o cestah. Zakoni bodo začeli veljati 1. aprila, uporabljati pa se bodo pričeli s prvim junijem letos. Prav Zakon o cestah bi moral temeljiti na urejenosti državnih in drugih javnih cest, kar bi se moralo odražati v državnem proračunu za leti 2011 in 2012. Pa se ne. Situacija je ravno obratna, kar je razvidno iz konkretnih postavk, če primerjamo realizacijo do konca leta 2010 in proračunske postavke državnih proračunov 2011 in 2012!"
O Stran 3
Ministrica je sicer na srečanju z župani delovala precej prepričano v svoje stališče o šestih pokrajinah; med drugim je tako dejala, da je politično soglasje tako o velikosti in funkcijah kot o številu pokrajin treba doseči še v tem letu. Predlagana re-gionalizacija države na šest pokrajin izhaja iz teritorialne členitve na šest škofij, pri čemer ministrica ocenjuje, da je po petih letih od uveljavitve zemljevida škofij ta med prebivalstvom sprejet, zato je zemljevid škofij primerna podlaga za zbližanje stališč o vprašanju števila pokrajin. Predlog decentralizacije in regionalizacije tako vključuje oblikovanje Celjske, Koprske,
Ljubljanske, Mariborske, Mur-skosoboške in Novomeške pokrajine.
Predlogi petih zakonov, ki urejajo delovanje pokrajin, so že pripravljeni.
O Stran 5
Zetale • Ministrica Trobec Bučanova s tremi župani
Brez črpanja denarja iz razpisov ne bo razvoja
„Haloški župani so me že na sestanku v Mariboru povabili, da si ogledam Haloze in se seznanim s težavami, ki so za te kraje specifične;" je bil prvi stavek, ki ga je po pogovoru z župani Antonom Butolenom, Markom Maučičem in Friderikom Bračičem povedala ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan ob obisku vseh treh občin.
novega zakona o skladnem regionalnem razvoju, glede problematike pozidave in prostorskega urejanja pa je dejala, da bo s tem seznanila pristojnega ministrskega kolega. „Nov zakon o skladnem regionalnem razvoju bo šel v smer vzpodbujanja občin, da bodo skupne upravne naloge opravljale v večjem obsegu kot doslej," je še dejala
Potem je nadaljevala, da je župane med drugim seznanila s spremembami zakona o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin, ki sta v teku: „Župa-ni pa so mi predstavili svoje videnje in predloge za obe noveli zakonov. Prepričana sem, da je sodelovanje naše službe z župani dobro in da bo takšno tudi v prihodnje."
To je bila uradna izjava za javnost ministrice, ki v nadaljevanju tudi v odgovorih na novinarska vprašanja ni hotela povedati nič konkretnega o vsebini za javnost zaprtega pogovora z župani, pač pa je v kratkih stavkih bolj kot ne ponavljala splošne formule, kot je npr: „Župani so me seznanili s konkretnimi težavami, na katere lahko neposredno vpliva naša služba (Služba vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko, op. a.), kakor tudi s težavami, ki zadevajo ostala ministrstva, zlasti s težavami glede prostorskega urejanja, infrastrukturnimi težavami, šengensko mejo. Obljubim lahko le to, da bom težave predstavila vladi in kolegom na ministrstvih in da se bomo zavzeli za vse tiste rešitve, ki so v skladu z veljavno zakonodajo."
Ministrica je priznala, da je haloško območje mejno območje s specifičnimi težavami, da bodo nekatere težave že poskušali reševati v okviru njihove službe tudi oz. predvsem preko
Uvodnik
Kdo bo dobil, kdo izgubil
Ni dneva, da te male podalpske deželice ne bi stresel kakšen nov škandalček, aferi-ca in preiskovanje. Seznami osumljenih in skorumpiranih oseb se čedalje daljšajo, do epilogov je še daleč, vmes pa se bo zaprla še kakšna delavnica, tovarnica in tudi večji obrat, spiski na zavodu za zaposlovanje pa podaljšali. Oblast pa je kljub vse bolj kritičnim razmeram še vedno polna modrosti o reformah, tudi o tistih, ki to niso, a bi se dale izvesti, če ne bi imele tega negativnega predznaka -poimenovanja reforme. Saj ni vse, kar je zrelo za spremembe, reforma v dobesednem pomenu.
Nezadovoljstvo ljudi in nezaupanje do politike, ki je iz dneva v dan večje, kliče k razumu, ki pa je še vedno zaradi evforičnosti moči vladanja preslišan. V tem trenutku je stanje podobno vrelišču, ne daje niti kančka upanja, da bodo reforme mogoče. V teh kaotičnih razmerah, v katerih gre onim na vrhu še vedno zelo dobro, ljudje ne vidijo nobene prihodnosti, zato jih ne podpirajo. Cisto drugače bi bilo, če bi se spopad z reformami pričel učinkovito, če bi se videla luč na koncu tunela, tako pa imamo opraviti z nesposobnimi politiki in nesposobnimi menedžerji, ki znajo delati »bolje« samo s potezami redukcije, minimaliziranjem stroškov in reformami, ki so pisane ad hoc, brez analiz, včasih pa kar napačno prevedene za naše razmere, ki bodo prizanesljive in prijazne samo do tistih v velikih središčih, obrobje, ki je šele včeraj dobilo elektriko, vodo, spodobno cesto, ponekod tudi zdravnika, pa bo pri vsem krčenju in centralizaciji zagotovo oškodovano, ker bo izgubilo tisti minimalni standard, ki je ljudi še zadržal na podeželju. Dostopnost, ki je bila v zadnjem obdobju vzpostavljena na marsikaterem področju, bo poslej marginalizirana, kot bodo marginalizirani ljudje, ki ne bodo imeli možnosti, da bi šli v beli svet. To pa so predvsem starejši, kijih je iz leta v leto več in se upravičeno bojijo jutrišnjega dne, ker že danes ne morejo več spodobno živeti. Tudi zato je vprašanje reform vse bolj povezano tudi z vprašanjem, kdo bo dobil, kdo izgubil.
Majda Goznik
Župani treh haloških občin (Marko Maučič, Anton Butoien in Friderik Bračič) so ministrico Dušo Trobec Bučan v uro in pol dolgem pogovoru za zaprtimi vrati seznanili s specifičnimi težavami tega obmejnega območja; med najbolj perečimi problemi so bili izpostavljeni neustrezni kriteriji razpisov (namenjenih prav obmejnim in razvojno zaostalim občinam), ki jih ne morejo dosegati in posledično ne morejo črpati evropskega denarja.
ministrica in dodala, da bodo proučili tudi predloge županov pri pripravi novega zakona o financiranju občin ...
Bodo prihodnji razpisi bolj „po meri" manj razvitih občin?
Glede neustreznih kriterijev razpisov, sicer namenjenih ravno obmejnim občinam v razvojnem zaostanku, je Trobec Buča-
nova prav tako zelo nekonkre-tno in diplomatsko zvijugala odgovor, da bodo pripombe gotovo preučili, vendar pa bodo vsi planirani razpisi vedno v skladu z veljavno zakonodajo. Napovedala je objavo šestega javnega razpisa iz naslova RRP, ki naj bi bil predvidoma maja letos, ter nadaljnje razpise, ki bodo objavljeni po sprejetem zakonu o skladnem regionalnem razvoju in v skladu z njegovo vsebino.
Ob tem je še dodala, da bo naloga njihove službe tudi v poenostavitvi in skrajšanju razpisnih postopkov.
Župani, vsi trije enakovredno, so pohvalili hiter odziv ministrice na povabilo in njen obisk v vseh treh občinah, kar je redkost, nato pa prav tako ostali bolj kot ne pri splošnih opisih zaprtega pogovora. Anton Bu-tolen je med drugim povedal: „Ministrico smo ob težavah in stanju v naših občinah seznanili tudi s - po našem mnenju - neustreznimi razpisnimi pogoji na nekaterih razpisih. Razvoj naših občin pa je možen le s črpanjem sredstev na razpisih, zato pričakujemo, da bodo razpisni pogoji v bodoče ponovno dajali možnost črpanja denarja za ceste, kar je trenutno zastalo. Seznanili smo jo tudi s tem, da bi vsaj na razpisih za južno mejo morale imeti prednost občine, ki dejansko ležijo ob meji, pričakujemo pa tudi, da bo ministrica znotraj vlade sprožila razpravo o smiselnosti tako drastičnega omejevanja razpršene gradnje, ki je na našem območju geografsko in zgodovinsko pogojena. Veseli smo, da smo dobili zagotovila, in upam, da bodo tudi zdržala, da zakon o financiranju občin ne bo poslabšal stanja v naših občinah; po besedah ministrice naj bi ga celo izboljšal in verjamemo, da bo res tako. Prav tako pa smo izrazili pomisleke na zakon o skladnem regionalnem razvo-
ju, čeprav smo na drugi strani slišali, da bo ta zakon prinesel možnosti dodatnih sredstev za degradirana obmejna območja. Čakamo na implementacijo zakona, zaenkrat pa lahko verjamemo, da bo res tako."
Tudi Marko Maučič in Friderik Bračič sta povedala podobno; da pozdravljata takšno srečanje in da verjameta zagotovilom ministrice, da bo pomagala pri reševanju lokalne problematike haloških občin s ciljem preseganja še vedno prevelikih razvojnih razlik. Maučič je še povedal, da so ministrici predlagali, naj imajo tudi občine možnost sodelovati pri pripravi razvojnih razpisov, da bodo razpisi res takšni, ki bodo omogočali občinam v razvojnem zaostanku, da na njih uspešno kandidirajo s projekti, ki so za te občine nujno potrebni. Bračič pa je k povedanemu še dodal, da so gostjo opozorili še na problematiko urejanja obrtnih con ter vedno bolj grozeče zaraščanje haloških gričev.
Kaj se bo (če se bo) izcimilo iz srečanja ministrice z župani treh haloških občin, se bo dejansko videlo, kot je mimogrede navrgla gostja sama, po objavah naslednjih razpisov. Takrat bodo, glede na kriterije bodočih razpisov, lahko tudi župani rekli, ali je bilo srečanje vsaj malo koristno ali le eden od (sicer bolj redkih) političnih obiskov v teh krajih ...
SM
Benedikt • Z zadružnega posveta
Veliko težav in nejasna prihodnost
Zadružna zveza Slovenije je sredi februarja organizirala že osmo tradicionalno srečanje in tudi izobraževanje za zadružnike z območja štajerske, ptujsko-ormoške in prekmursko-prleške regije.
Osrednje teme posveta, ki se je zaključil z okroglo mizo na temo aktualne problematike v regiji, so bile: prihodnja skupna kmetijska politika in ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2011, poslovanje zadrug v regiji in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov.
Osrednje vsebine skupne kmetijske politike in poglavitnih nalog kmetijskega ministrstva je predstavil minister Dejan Židan. Kot je povedal, bodo prioritetne naloge ministrstva v tem letu reforma skupne kmetijske politike in sku-
pne ribiške politike, sprejem in implementacija zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter zakona o kmetijskih zemljiščih, ponovno pa se odpira zakon o kmetijstvu. Cilji prihodnje skupne kmetijske politike naj bi bili po besedah ministra vitalna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen teritorialni razvoj. Evropska komisija se na področju neposrednih plačil nagiba k pravičnejši razdelitvi plačil med države članice in kmete, za okoljsko ozaveščena
Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile skoraj 625 milijonov evrov prihodkov, združevale 16.194 članov in 2.973 zaposlenih. V štajerski, ptujsko-ormoški in prekmursko-prleški regiji deluje 21 zadrug, ki letno ustvarijo preko 141 milijonov evrov prometa in združujejo 3.692 članov in zaposlujejo 433 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin, grozdja in perutnine.
neposredna plačila, omejevanje plačil na aktivne kmete in podporo malim kmetom, zlasti s preprostejšo shemo. Velik poudarek pa komisija daje razvoju podeželja, kjer bo v ospredju ohranjanje okolja, vendar ostajajo tudi številna odprta vprašanja glede prihodnosti skupne kmetijske politike, zlasti glede obsega proračuna.
Zadružniki so na srečanju pozdravili prizadevanja ministrstva za ureditev pravičnih razmerij v prehranski verigi ter se zavzeli za čimprejšnje sprejetje zakona o promociji in ustrezno ureditev možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Opozorili pa so na padanje samooskrbe s hrano v Sloveniji, nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in pretirano dolge plačilne roke. Zanimale so jih možnosti za izgradnjo vaških klavnic za živino, varovaje vodnih zajetij
pitne vode, možnosti za večjo vključitev zadrug in kmetov pri sodelovanju na javnih razpisih za nabavo svežega sadja in zelenjave, kjer še vedno ni zadostnega razumevanja za povečano oskrbo z lokalno pridelano hrano. Številna vprašanja so bila povezana s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, zlasti varovanja kmetijskih zemljišč in možnosti gradnje kmetijskih objektov na teh zemljiščih. Dotaknili so se tudi vprašanj dela na črno in se zavzeli za ohranitev medso-sedske pomoči v kmetijstvu. Izrazili so veliko pripravljenost za ohranjanje deležev v živil-skopredelovalnih podjetjih, ki bodo zagotavljali dolgoročen odkup kmetijskih pridelkov in ohranjali slovensko pridelavo hrane ter obdelano in poseljeno podeželje.
SM (vir: ZZS)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Podravje • Državne ceste bodo ostale luknjaste
Vedno manj denarja za državne ceste
Dejstvo je, da so državne ceste v celotni državi slabo vzdrževane, očitno pa bo v prihodnje še slabše; to bo veljalo vsaj za območje haloških in občine Kidričevo. Denarja za naložbeno vzdrževanje državne mreže cest je namreč za prihodnji dve leti glede na sprejeta proračuna 2011 in 2012 veliko manj.
Poslanec Branko Mari-
nič pa ob tem opozarja še na eno veliko težavo: „Nevarni odseki, na katerih se zgodijo prometne nesreče s hudimi posledicami, bi morali biti sanirani. Žal se konča pri denarju in nevarni odseki ostanejo zavarovani zgolj s prometno signalizacijo. Zaključna poročila o vzrokih za prometne nesreče tako ostanejo pri ugotavljanju krivde na voznikih oz. udeležencih v cestnem prometu. Ste kdaj prebrali, da je bil vzrok za nastanek hude prometne nesreče od države slabo vzdrževana cesta? Morda kje, a le za vzorec.
Ob tem je državni zbor v decembru 2010 sprejel paket nove prometne zakonodaje; štirje zakoni bodo nadomestili sedaj veljavni Zakon o varnosti v cestnem prometu. Eden teh bo tudi Zakon o cestah. Zakoni bodo začeli veljati 1. aprila, uporabljati pa se bodo pričeli s prvim junijem letos. Prav Zakon o cestah bi moral temeljiti na urejenosti državnih in drugih javnih cest, kar bi se moralo odražati v državnem proračunu za leti 2011 in 2012. Pa se ne. Situacija je ravno obratna, kar je razvidno iz konkretnih postavk, če primerjamo realizacijo do konca leta 2010 in proračunske postavke državnih proračunov 2011 in 2012!"
Cirkulane, Videm, Podlehnik in Žetale letos brez naložb
Finančne postavke v državnem proračunu, ki jih navaja Marinič, njegove besede potrjujejo.
Za Zavrč je tako za križišče na mejnem prehodu predvi-
denih 350.000 evrov letos in 250.000 evrov leta 2012, za dva cestna odseka pa je bilo do leta 2010 že investiranih 1,14 milijona evrov, v letih 2011 in 2012 pa je rezerviranih 3000 evrov.
„V občini Cirkulane je bilo do leta 2010 za pet nadomestnih cest na t. i. zeleni meji investiranih od ministrstva za notranje zadeve in občine same slabih 800.000 evrov. Čeprav investicije še niso zaključene, je za te cestne odseke predvidenih v letošnjem letu le 3300 evrov, naslednje leto nič. Podobno kaže s preplastitvijo ceste Borl-Meje, kjer je bilo do konca leta 2010 investiranih 565.000 evrov, za prihodnji dve leti pa je na voljo skupaj 150.000 evrov. Za most čez Dravo pri Borlu je letos rezerviranih 50.000 evrov, kar pokriva dokumentacijo ali pa še to ne, 800.000 evrov pa naj bi bilo na voljo leta 2012.
Tudi za občino Videm ni boljše slike; izdelan je sicer projekt nadomestnih pre-pustov čez potoka Jurošak in Črna v območju Zg. Le-
skovca, ampak je gradnja prestavljena nekam v prihodnost, saj do konca 2012 ni rezerviranega nobenega denarja za izvedbo. Tudi predvidene preplastitve državne ceste Videm-Zg. Leskovec se bodo očitno ustavile. Do leta 2010 je bilo za sanacije te ceste porabljenih nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, v letošnjem proračunu je za to državno cesto predvidenih 210.000, drugo leto pa 20.000 evrov. Izdelana je bila sicer dokumentacija (PZI) za preplastitve treh odsekov v dolžini 2,4 kilometra, to pa je tudi vse. V letu 2010 je bilo za to cesto zagotovljenih še 166.000 evrov za redno vzdrževanje, v letu 2011 pa je tega denarja za 39.000 evrov," našteva Marinič in še pojasnjuje, da so oz. naj bi bila sredstva za ureditev vzporedne (državne) ceste ob bodoči avtocesti Draženci-Gruškovje v morebitni višini 39 milijonov evrov rezervirana v postavkah Darsa; a zneska ne more potrditi.
Nadaljnje proračunske postavke kažejo še, da bodo
Večina državnih cest v haloških in kidričevski občini bo v prihodnje še bolj v klavrnem stanju, saj je denarja za investicijsko vzdrževanje v letošnjem proračunu (in proračunu za leto 2012) zelo malo ali nič. Na posnetku državna cesta Videm-Zg. Leskovec na varejskem klancu, kjer se je udrla že pred dvema letoma, a sanacija še ni predvidena.
Poslanec Branko Marinič: „Žalostno je, da je za državno cestno mrežo vedno manj denarja, sprejeta pa je ostra prometna zakonodaja, ki naj bi temeljila na dobrih, urejenih cestah ..."
tudi v Žetalah še čakali kakšno leto ali več na že leta dolgo predvideno obnovo mostu na državni cesti čez Rogatnico; doslej je bilo za ta projekt porabljenih 54.000 evrov, za letos je rezerviranih 25.000 evrov in leta 2012 (zaenkrat) 305.000 evrov: „Za ta most je projektna dokumentacija že izdelana, letos naj bi bil izveden razpis za rekonstrukcijo in načeloma naj bi se tudi že začela gradnja in naj bi se končala leta 2012," pojasnjuje Marinič in nadaljuje:
„V Podlehniku ni odprtih investicijskih projektov. Sredstva za avtocesto Dra-ženci-Gruškovje in ureditev vzporedne ceste skozi Pod-lehnik so v postavkah Darsa. V okviru rednega vzdrževanja magistralke v letu 2010 pa je bilo zagotovljenih dobrih 113.000 evrov."
Kdaj krožišče na Tovarniški v Kidričevem
Tudi v Majšperku se na državnih cestah po besedah Mariniča ne bo dogajalo veliko; izdelana je projektna dokumentacija (PGD in PZI) za odsek regionalke Majšperk-Stogovci, vendarle le s po 1000 evri na postavkah 2011 in 2012:
„Razpis za preplastitev dotrajanega vozišča regionalne ceste Majšperk-Jurovci bo izveden predvidoma v jeseni letos, če bodo zagotovljena proračunska sredstva. Za cesto Majšperk-Lešje je v
proračunih 2011/2012 še okoli 52.000 evrov, poplaču-je se tudi še trikrako križišče v Majšperku, veliko manj denarja pa je v letu 2011 predvidenega za redno vzdrževanje cest; lani je bilo teh sredstev 202.500 evrov, za leto 2011 kot sanacija po zimi pa le 42.000 evrov.
V občini Kidričevo je v proračunu 2011 predvidenih še 350.000 evrov in v letu 2012 dodatnih 200.000 evrov za sanacijo odseka Slovenska Bistrica-Hajdina. Gre za pododsek Šikole-Ki-dričevo, kjer je v zadnjem obdobju prišlo do hudih prometnih nesreč. Na mojo pobudo so predstavniki ministrstva za promet in ministrstva za notranje zadeve pred kratkim opravili komisijski ogled na terenu. Sprejeti so bili nujni začasni ukrepi, ki bodo izvedeni začasno. V pripravi je tudi projektna dokumentacija, v kateri bodo obdelana križišča za dovoz do gramoznice, križišče Kungota in križišče Kidričevo ter postavljena nova transformatorska postaja za osvetlitev križišč in izvedbo semaforizacije.
Prav tako je dokončana in pregledana projektna dokumentacija za krožišče na Tovarniški cesti in pripravljena investicijska dokumentacija. V letu 2009 se je pričelo odkupovanje zemljišč za uresničitev te naložbe. V ta namen je bila odkupljena tudi stanovanjska hiša, ki jo je treba podreti zaradi gradnje krožišča, treba pa bo pridobiti gradbeno dovoljenje
za rušitev. Lani se je odkup zemljišč nadaljeval, vendar so se pojavile težave z nekaterimi lastniki, a se počasi rešujejo. Gradnja samega krožišča je tako predvidena v naslednjih letih.
V letu 2010 je bila izdelana še projektna dokumentacija za cesto skozi naselje Lovrenc na Dravskem polju, vendar za zdaj še ni znan začetek del zaradi arheoloških izkopavanj. Ker je občina Kidričevo v svojem podrobnem prostorskem načrtu opredelila tudi obvoznico, je zdaj predvidena parcelacija zemljišč, ki so potrebna zanjo. Ko bo ta postopek izveden, se bodo pričeli odkupi zemljišč in priprava dokumentacije."
Sicer pa Branko Marinič analizo finančnega plana za državne ceste na območju omenjenih občin zaključuje z besedami: „Zagotovljena proračunska sredstva, ki se, kot je razvidno, zmanjšujejo, še zdaleč ne zagotavljajo dovolj denarja za izboljšanje varnosti. Varnost na območju navedenih občin nadzorujeta policija in občinsko redarstvo. Občinski sveti sicer obravnavajo varnostno problematiko na območju občine, vendar lahko žal le ugotavljajo dejansko stanje. Kakšen predlog državi za dodatna sredstva z njihove strani pa itak ostane mrtva črka na papirju. O teh rečeh se odloča v Ljubljani. Škoda. Lahko bi se na Ptuju, če bi imeli pokrajino ... "
SM
Foto: SM
Šikole • Z novinarske konference civilne iniciative za VVO
Končno slišani - ali bodo tudi uslišani?
Konec novembra so kmetje s Ptujskega polja, ki imajo zemljišča v prvem vodovarstvenem območju (VVO1), po skoraj treh letih dopisovanj, opozarjanj, moledovanj, okroglih miz, tiskovnih konferenc ipd. na robu obupa na svojo stisko opozorili z množičnim polivanjem gnojnice ter napovedali še hujše proteste 15. februarja, če se problematika VVO ne bo začela reševati.
In po 1000 dneh molka in ignoriranja (razen smehljajočih obiskov menjajočih se kmetijskih ministrov) so se odgovorni na okoljskem in kmetijskem ministrstvu vendarle malenkostno začeli ukvarjati tudi z zahtevami prizadetih kmetov, ki trenutno sprejete uredbe skupaj s stroko označujejo kot popolnoma neživljenjske in absolutno preveč restriktivne. Naj na kratko spomnimo: z uredbo je bilo kmetom popolnoma prepovedano uporabljati čisto vsa fitofarmacevtska sredstva, izteka se rok, po katerem bo veljala popolna prepoved uporabe gnojnice na VVO1, ob tem pa kmetje niso dobili še niti centa odškodnine za omejitev kmetovanja oziroma za zmanjšan pridelek ne za leto 2009 in ne za lani, prav tako jim ni bila omogočena zamenjava zemljišč izven VVO ali odkup njihovih zemljišč.
Kljub temu da je kmetijska stroka vsa leta dokazovala, da so takšne omejitev neumnost brez primere, in kazala na primere dobre kmetijske prakse v sosednji Avstriji ter še kje, kjer sicer tudi veljajo omejitve za kmete na VVO, vendar niti približno tako nemogoče kot pri nas, se vse do „malega kmečkega punta" 29. novembra lani ni zgodilo nič.
Zaupamo ministru in strokovni komisiji - zadnjič!
Zdaj pa se je začelo premikati vsaj nekaj; januarja se je oblikovala posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki MKGP, MOP, KGZS in kmetijske stroke. Njihova naloga je pripraviti in predstaviti primerne in razumne kriterije kmetovanja na VVO, ki naj bodo osnova za vse splošne uredbe, veljavne za vso državo. In ker se je delo komisije, po navedbah njenih članov, začelo uspešno, saj je za začetek že v pripravi sprememba uredbe o fitofar-macevtskih sredstvih, ki naj bi bila sprejeta do pomladne setve, se je civilna iniciativa kmetov s ptujskega in mariborskega VVO odločila, da z velikim protestom počaka do danega roka za objavo nove uredbe, ta pa je po zagotovilih odgovornih 30. april 2011. To je bilo tudi pravzaprav temeljno in osnovno sporočilo novinarske konference, ki jo je vodstvo CI ptujskega in mariborskega VVO pripravilo točno 15. februarja - namesto ponovnega protesta.
„Zaupamo kmetijskemu
ministru Židanu in verjamemo, da bo prva v nizu uredb res sprejeta do konca aprila letos, kar je za nas zadnji rok. Če se to ne bo zgodilo, je zaupanja za vedno konec," je med drugim povedal vodja CI za ptujsko VVO Milan Unuk, ki je sicer dal vedeti, da do konca aprila pričakujejo tudi spremembe uredba za plačilo odškodnin in za gnojenje, kar pa je - roko na srce - nerealno, čeprav bi bilo lepo, če bi se to res zgodilo. „Če bi se kmetje tako spravljali k sejanju, kot se na ministrstvih k spremembam uredb, potem še septembra ne bi sejali nič," je še povedal Unuk, ki je tudi javno povedal, da mu ni najbolj povšeči, da v strokovni komisiji ni niti enega kmeta, le strokovnjaki, a je to vseeno bolje kot nič.
Prva spremenjena uredba do konca aprila
Po uvodnem nagovoru Unuka so po nekaj stavkov povedali prisotni člani omenjene strokovne komisije, ki zdaj bojda pospešeno dela na spremembah vseh uredb, ki se nanašajo na VVO.
Boštjan Štefančič kot predstavnik kmetijskega ministrstva sicer ni povedal nič novega; pač da so pregledali dobre prakse in splošne režime kmetovanja na takšnih VVO v Avstriji in Nemčiji, jih primerjali z našimi uredbami in se seznanili s podatki monitoringa podtalnice. Prve ugotovitve Štefančiča so tako bile že znana dejstva, da se lahko ohranja čista voda brez nevarnosti tudi z ohranitvijo pridelovanja in obdelave zemljišč na VVO z nekoliko
Vodja CI za Ptujsko polje Milan Unuk (levo) je povedal, da bodo na nove uredbe počakali do konca aprila, če jih- ne bo, bodo sledili še hujši protesti, kot je bil novembrski. Boštjan Štefančič (desno) kot predstavnik kmetijskega ministrstva v strokovni skupini pa je obljubil, da bo do konca aprila gotovo pripravljena vsaj uredba o fitofarmacevtskih sredstvih, ki bo kmetom na VVO1 omogočala selektivno uporabo nekaterih sredstev.
omejitvami, ne pa s samimi prepovedmi: „Najnujnejše spremembe se morajo zgoditi do konca aprila, da bo omogočena normalna setev tudi kmetom na VVO. Osebno vam garantiram, da to bo!"
Kot že povedano, je s tem Štefančič kot predstavnik kmetijskega ministrstva dal (zgolj) zagotovilo, da bodo kmetje na VVO1 dobili milejšo uredbo za fitofarmacevtska sredstva, kar pomeni, da bodo lahko spet uporabljali nekatera škropiva. Glede uporabe gnojnice, ki jo do konca tega leta kmetje še lahko razvažajo po teh območjih, drugo leto pa ne več, je Štefančič glasno in jasno povedal, da to v naslednjem letu ne bo več možno, niti pod razno, in sicer zaradi morebitnih okužb vode z bakterijami.
V strokovni komisiji je tudi
Ivan Brodnjak, ki je med drugim povedal: „Žalostno je to, da moramo porabiti toliko energije in časa za zadeve, ki bi jih lahko koristno in takoj prenesli iz sosednje države. Zaradi neživljenjskih uredb so kmetije tega območja v propadanju, marsikdo je že opustil kmetovanje, od 1200 hektarjev zemljišč v VVO jih zarašča okoli 300 hektarjev. Dejstvo je, da so naša najožja VVO že itak pogozdena, podobno kot v Avstriji, in se na teh točkah že dolgo ne kme-tuje, ni pa niti najmanjšega razloga, zakaj bi se s prepovedmi onemogočalo kmetovanja na tako širokih območjih, kot se je to naredilo pri nas. Poleg tega se osebno res sprašujem, ali je gozd najboljša rešitev za varovanje VVO. Znano je namreč, da se prav skozi gozdna tla spere največ nitratov
Opozarjanje na neživljenjske in nestrokovne uredbe, ki popolnoma onemogočajo kmetovanje na VVO1, je trajalo tri leta - brez vsakega učinka. Po novembrskem shodu jeznih in obupanih kmetov (na posnetku) se zdaj menda popravlja vsaj ena izmed uredb.
v podtalnico! Zaenkrat pa so prepovedana vsa fitofarma-cevtska sredstva, za katera je dokazano, da se ne izpirajo v podtalnico! Ampak so prepovedana, kar je neumnost. Zato podpiram strokovni pristop, da se prepovedo na VVO1 tista sredstva, ki se res izpirajo, ostala pa naj bodo dovoljena; itak bo stanje kontrolirano z rednim monitoringom in se lahko kasneje tudi ukinejo. Osebno se tega ne bojim, stanje pitnih voda se ne bo poslabšalo s takšno selekcijo fitofarmacevtskih sredstev. Druga težava je gnojnica in gnojevka; te ne bo možno uporabljati na VVO1, zato bo treba specializiranim gove-dorejskim in prašičerejskim kmetijam zagotoviti nadomestna zemljišča!"
Problem odškodnin in zamenjav ostaja odprt
Na problem nerešenega izplačila odškodnin za nazaj in v prihodnje zaradi izpada pridelave pa je opozorila članica komisije Zofka Dušica Majer (KGZS):
„Po 35. členu Zakona o vodah imajo lastniki zemljišč na VVO1 pravico do nadomestnega zemljišča ali do ustreznih odškodnin. Te naj bi zagotavljal upravljavec z vodnimi viri. Zbornica se je v treh letih dobesedno zaletavala v zid, nič se ni dalo doseči ne na kmetijskem in ne okolj-skem ministrstvu in res srčno upam, da bo to denarno nadomestilo čim prej zagotovljeno. Za leto 2010 se je to deloma sicer rešilo z uvedbo plačila de minimis, s čimer pa
se večina ne strinja, za naprej pa rešitve še ni. Odprto pa je še vedno leto 2009, za katero pa je kmetijska zbornica pripravila predlog interventnega zakona za izplačilo odškodnin za 2009 in ga že predala tudi premierju Pahorju."
Neuradno naj bi skupni znesek odškodnin za obe leti vsem kmetom na VVO1 na Ptujskem območju znašal okoli 700.000 evrov; od kod in na kakšni podlagi jih bodo kmetje dobili za nazaj, pa je precej vprašljivo. Edina in najbolj možna zakonita varianta je prav predlagani interventni zakon, v nasprotnem primeru pa kmetje pravne podlage za zahtevek nimajo, preostaja pa jim civilna tožba, saj so po okoljski zakonodaji vseeno upravičeni do odškodnine ... Z lani sprejeto uredbo o odškodninah so bile slednje sicer določene po hektarju, izplačati bi jih moralo ptujsko Komunalno podjetje, a je zaradi člena, da morajo biti odškodnine potrjene tudi v Bruslju, uredba nato (pričakovano) padla in se potem spremenila s členom o pomoči de minimis.
S posušeno skorjico med zobmi ...
Vodja svetovalnih služb ptujskega KGZ Peter Pribožič je ob razpravi med navzočimi le na kratko (in precej poučno) pripomnil: „Res je, da je kmetijsko ministrstvo zdaj bolj kot kadarkoli prej pripravljeno poslušati mnenje stroke, vprašanje pa je, koliko bo to upoštevano v novih uredbah. Če te volje namreč ni, potem tudi 30. april ne bo prinesel nič!"
Kakorkoli že; če bo do aprila res sprejeta vsaj spremenjena uredba o fitofar-macevtskih sredstvih, ki bo kmetom na VVO 1 omogočala uporabo nekaterih, potem bo narejen vsaj majhen korak naprej. Eden večjih in najpomembnejših pa se bo zgodil šele takrat, ko bo sprejeta tudi ustrezna uredba, ki bo kmetom določala odškodnino, oziroma takrat, ko bodo kmetje res dobili možnost zamenjave zemljišč. Verjetno pa se bo prej zamenjal še kakšen minister z novimi obljubami, ki ne bo nič kriv za krivice iz preteklosti, in kmetje bodo morali ponovno zaupati, čeprav so (že večkrat) ostali le s posušeno skorjico kruha med zobmi, tolikšno, da se ni dalo ne živeti in ne umreti, a jih je ta skorjica zamotila za nekaj časa, da so bili pač tiho ...
SM
Foto: SM
Foto: SM
Slovenija • Predlog šestih pokrajin bo težko sprejet
Do pokrajin še dolga pot ...
Sredi minulega tedna je nova ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan na srečanju z župani slovenskih občin tudi javno obelodanila idejo o šestih pokrajinah, ki naj bi se oblikovale po sedanjih šestih škofijah. Da takšna ideja oz. projekt, ki ga je pripravil že bivši minister Gjerkeš, zlepa ne bo dobil (potrebne) večine, je jasno, saj so redki tisti, ki ga podpirajo.
Ministrica je sicer na srečanju z župani delovala precej prepričano v svoje stališče o šestih pokrajinah; med drugim je tako dejala, da je politično soglasje tako o velikosti in funkcijah kot o številu pokrajin treba doseči še v tem letu. Predlagana regionaliza-cija države na šest pokrajin izhaja iz teritorialne členitve na šest škofij, pri čemer ministrica ocenjuje, da je po petih letih od uveljavitve zemljevida škofij ta med prebivalstvom sprejet, zato je zemljevid škofij primerna podlaga za zbliža-nje stališč o vprašanju števila pokrajin. Predlog decentralizacije in regionalizacije tako vključuje oblikovanje Celjske, Koprske, Ljubljanske, Mariborske, Murskosoboške in Novomeške pokrajine.
Predlogi petih zakonov, ki urejajo delovanje pokrajin, so že pripravljeni. Temeljni je prav zakon o ustanovitvi pokrajin, ki ga mora državni zbor sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, kar bo zelo težko, po mnenju večine neizvedljivo. Za sprejem ostalih štirih zakonov iz paketa je dovolj navadna večina; med njimi je tudi zakon o financiranju pokrajin, po katerem se za šest pokrajin v
Tako naj bi po predlogu Trobec Bučanove izgledale pokrajine v naši državi ...
Foto: dossierkorupcija.com
prvem letu predvideva za okoli 95 milijonov evrov stroškov, naslednje leto pa naj bi znesek zrasel na slabih 143 milijonov evrov. V omenjene stroške so všteti sejnine, materialni stroški, stroški za najem in uporabo prostorov, opreme, stroški delovanja svetniških klubov in plača predsednika pokrajine, plače in nadomestila zaposlenih v pokrajinski upravi. Najvišji organ pokrajin bi bil pokrajinski svet (podobno kot občinski svet v občinah),
Poslanec SLS Franc Pukšič: „Najprej je treba doreči višino proračunov ter pristojnosti in funkcije, šele nato pa število pokrajin!"
Poslanec SDS Branko Marinič: „Sploh ni vredno izgubljati besed o takem predlogu, to je neresno!"
izvršilni organ pokrajin pa pokrajinski odbor (nekakšna pokrajinska vlada).
Medtem ko je svoje nestri-njanje s šestimi pokrajinami po vzoru škofij v odprtem pismu že izrazil poslanec SD Dejan Levanič, je poslanec SDS Branko Marinič svoje stališče do takšne ideje povedal precej bolj na kratko.
Marinič: »To je neresno!«
Branko Marinič je najprej pojasnil, da pri tako neresnem pristopu do pokrajin, kot ga je pokazala ministrica, niti nima smisla izgubljati besed: „Usta-novitev pokrajin je tako kompleksna zadeva, da zahteva angažiranje celotne vlade. Vlada nima formalnega, koalicijsko usklajenega paketa pokrajinske zakonodaje. Izhajajoč iz tega dejstva ocenjujem, da je tak postopek, ko del vlade poskuša državnemu zboru podtakniti samo zemljevid, popolnoma nesprejemljiv. Ob tem velja spomniti, da je poslanska skupina SDS pred dobrim letom oziroma decembra 2009 v parlamentarni postopek vložila celotno pokrajinsko zakonodajo (šest zakonov) vključno z zemljevidom, ki je bil usklajen z lokalnimi skupnostmi in podprt z večinsko odločitvijo na posvetovalnem referendumu."
Pukšič: »Ministrica ga biksa ...«
Poslanec SLS Franc Pukšič pa je najprej povedal, da bi predlog moral biti pred javno predstavitvijo usklajen vsaj v koaliciji, kar že po prvih odzivih očitno ni - celo ena izmed
koalicijskih strank ga je označila kot, milo rečeno, nestrokovnega: „Sicer pa v predlogu ni ne Koroške, ne Kranjske pokrajine in že to je prevelika napaka, da bi predlog lahko zdržal. V SLS menimo, da je vseeno bolje imeti vsaj nekaj, četudi šest pokrajin, kot pa nobene. Stanje brez pokrajin je najslabše od vseh možnih variant. Je pa bistvena napaka v samem postopku ustanavljanja pokrajin; najprej morajo biti dorečene vsebinske zadeve, na koncu pa zemljevid! Torej, najprej je treba doreči, katere pristojnosti in funkcije bodo imele pokrajine in s kakšnim proračunom bodo upravljale. Govoriti o 100 milijonih evrov stroškov za ustanovitev je neumnost!Že dve leti nazaj je bilo pojasnjeno, da delovanje pokrajin zahteva vsaj 1,2 milijarde evrov in tu ne gre za stroške ustanovitve, ampak za delovanje pokrajin, ki morajo biti maksimalno samostojne in neodvisne od državne vlade, ne pa zgolj nek njen podaljšek! V Skandinaviji, recimo, pokrajine upravljajo same s 45 % BDP, pri nas naj bi bila zgornja meja 5 %?! Če pokrajina nima svojega proračuna, itak ne more delati nič in je namen njenega obstoja hudo vprašljiv oziroma nesmiseln. Torej, poanta ni v številu pokrajin, ampak v popolnoma napačnem postopku ustanavljanja, ki se ga je lotila ministrica. O optimalnem številu pokrajin se bomo odločali potem, ko bo znano in jasno vse ostalo. Bojim pa se, da je priložnost za samostojno pokrajino Vzhodno Štajersko bila izgubljena že pred dvema letoma!"
SM
Svet je majhen
Obamova napačna politika
Ko je bil izvoljen za predsednika najmočnejše države na svetu, so Zemljani od njega pričakovali veliko. S ponosom lahko rečem, da ga nikoli nisem podpiral, da sem ostro kritiziral nepremišljeno Nobelovo nagrado za mir takoj po njegovi izvolitvi in da so se žal vse črne napovedi glede njegovega predsedovanja počasi uresničile.
Barrack Hussein Obama bi moral odstopiti s položaja predsednika Združenih držav Amerike, če to ne bi povzročilo še večje škode vodenju sveta. Zaradi popolnoma napačnih pristopov vodilne svetovne sile v mednarodnih odnosih Evropejci tvegamo novo fronto na južnem Sredozemlju. ZDA izgubljajo nadzor nad delom lastnega »cesarstva« zaradi osnovnih napak - zaradi podcenjevanja nasprotnika in zaradi pomanjkanja dolgoročne vizije.
Da ne bi padli v moralne dileme ali etične konflikte, ki nikoli niso sestavni del zunanje politike, odmislimo, da je demokracija cilj velesil. Demokracija je le sredstvo za urejanje odnosov in nadzor prebivalstva, vendar ni glavni faktor pri sprejemanju odločitev na mednarodnem odru. Tako lahko razumemo, da so pred koncem leta ZDA preko tunizijske vojske izsilile zamenjavo tamkajšnjega predsednika republike. A tudi najmanj izkušen politik (kar Barrack Hussein Obama ne bi smel biti!) ve, da lahko takšne poteze sprožijo verižno reakcijo. Takšna reakcija v arabskem svetu pa lahko ima nepredvidljive in katastrofalne posledice za regijsko in svetovno ravnovesje, torej za mir.
Washington ni pričakoval vstaje Egipta. Egipt je najpomembnejši zaveznik Zahoda na Bližnjem vzhodu ter edina arabska država, ki podpira mir z Izraelom. Egipt je vedno bil »protektorat« ali Združenega kraljestva ali ZDA. CIA je proti volji Londona v petdesetih kralja odstranila Farouka in nastavila Naserja. V spomin na ta dogodek v Kairu še danes stoji spomenik Kermitu Roosveltu, ki je za ameriško obveščevalno službo vodil operacijo »Roosvel-tova erekcija« pred hotelom Nile Hilton. Od takrat so bili vladarji v Kairu skoraj vedno prisiljen plesati po ritmu Washingtona, kije zagotavljal vojaško in gospodarsko pomoč. Mubarak, ki je pred kratkim odstopil, je bil le zadnji faraon z omejeno suverenostjo.
Tvegati stabilnost Egipta pomeni v najboljšem primeru tvegati stabilnost Izraela, Libanona, Jordanije in Irana, v najslabšem pa tvegati nestabilnost celotnega islamskega sveta. Zakaj? Ker Al kaidi do danes ni uspelo doseči glavnega cilja in se je taktično pripravljena združiti s katero koli organizacijo, ki ji bo omogočila doseči strateški cilj: uničiti vse sekularne oblasti, ki vodijo arabske države. Ne glede na propagando, na katero smo se tudi mi Evropejci navadili, cilj Al Kaide ni zlobna Amerika oziroma zahodni svet. Mi smo le kolateralna škoda. Vojna se odvija znotraj islamskega sveta in to vsi tamkajšnji voditelji, ki tvegajo stolčke, dobro vedo. Al Kaida je zadnja leta sprejela podporo Muslimanske bratovščine, ki je ponekod celo prepovedna in igra glavno vlogo pri podpihovanju tako imenovane egiptovske revolucije. Egiptovska revolucija je le dobro pripravljen politični upor skrajnežev, ki želijo revolucijo. Glavni cilj ni bil odstranitev Mubaraka in demokratične volitve. Glavni cilje je preobrat: kontrola Egipta in nadzor nad geopolitično izredno pomembno državo s strani radikalnega islamizma, ki izkorišča socialno stisko državljanov kot izgovor za pritisk.
Ker je arabski svet del mednarodne igre, ki se odvija med vedno močnejšo Kitajsko in ZDA, je popolnoma jasno, da igra moč »rumenega kapitala« v zakulisjuprecej pomembno vlogo. Danes je vodja obveščevalne službe Sulejman vršilec dolžnosti predsednika in bo peljal svojo državo do jesenskih volitev. Ni izključeno, da bo sam kandidiral in celo zmagal.
Če so protesti dejansko le presenetili zahodni svet in ima še vedno vpliv na Egipt, bomo v naslednjih mesecih našli rešitev za naslednika Mubaraka ter za stabilnost regije. Če pa smo izgubili nadzor, nas čakajo težki trenutki in številni konflikti. Novi vodja v Kairu mora biti dobrodošel tamkajšnji vojski, ki je še danes najpomembnejši faktor, Washingtonu, Londonu in predvsem Izraelu. Takšnepred-postavke so v imperialni mednarodni politiki nujne, če pa bo »izvoljeni«politik temu dodal še demokratične reforme, boljše socialne pogoje ali gospodarske novosti, krasno! Vsi se bomo veselili in podpirali. Le da stvari ne bi spodletele.
Upam, da bodo v Washingtonu kmalu zamenjali voditelja, ker nas današnji Nobelov nagrajenec za mir pelje direktno v nasprotno smer in izkazuje nesposobnost pri vsaki težavi. Mogoče je preveč osredotočen iskanju rojstnega lista, ki je, kot kaže, čudežno izginil iz vseh arhivov. Oba-ma se verjetno boji, da se bo nekdo spomnil, da je lahko predsednik Združenih držav le tisti, ki je rojen v ZDA.
Laris Gaiser
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Prva izredna seja sveta zavoda ptujske bolnišnice
Še vedno ne vedo, kje curlja
V torek, 15. februarja, se je na prvi izredni seji sestal sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker je ob tej priložnosti pojasnila, da so v ptujski bolnišnici razmere izredne, zato izredna seja sveta zavoda, na kateri sicer še niso obravnavali letnega poročila za leto 2010, vendar podatki iz poročila o finančnem stanju in oceni poslovanja za to obdobje kažejo na to, da bo izguba na koncu poslovnega leta 2010 okrog 8 odstotkov prihodkov; ti so lani znašali 22 milijonov 639 tisoč evrov ali 1,7 milijona evrov. To so podatki, ki so zaskrbljujoči, pri tem pa bode v oči predvsem podatek, da v bolnišnici ne vedo natanko, kje nastajajo minusi, kje se dohodki in izdatki ne pokrivajo oziroma kje nastajajo previsoki stroški, za katere nimajo kritja.
Eden od možnih vzrokov so plače, ki so jim lani odnesle pri dobrih 22 milijonih evrov prihodkov kar 15 milijonov oziroma 1,5 milijona evrov več kot leta 2008 in 300 tisoč evrov več kot leta 2009. Res je sicer, da so letni obseg sredstev nekoliko povečali na račun novih programov, ortopedije in podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kar je preseglo dva milijona evrov, na drugi strani pa so jim plače rasle hitreje kot prihodki. V letu 2008, ko je začel veljati plačni sistem, so jim zadeve ušle iz vajeti, povečanje osebnih dohodkov jim je močno načelo letni proračun, luknja se je od takrat do danes le še poglobila. Medtem ko so leta 2008 mesečno dali za osebne dohodke okrog 850 tisoč evrov, je kmalu ta znesek prerasel milijon evrov. S podobnimi situacijami so se srečevali tudi v drugih bolnišnicah, vendar se je pri večini izšlo brez tako velikih primanjkljajev. Nepojmljivo je tudi to, da naj bi za porod dobili v ptujski bolnišnici 1000 evrov, v 25 km oddaljeni bolnišnici pa kar 1600 evrov, kot je bilo slišati na torkovi prvi izredni seji sveta ptujske bolnišnice. Več o tem, koliko jim je mesečno doslej odtekalo preveč zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri preverbi plačnega sistema, bo znanega v prihodnjem tednu, ko bodo dokončali odzivno poročilo na podlagi revizije Računskega sodišča, kar pa še vedno ne bo dalo odgovora o vseh vzrokih za tako visoko izgubo, ki so po
nekih podatkih lahko tudi v pomanjkljivem evidentiranju storitev. Še vedno pa v svetu zavoda pričakujejo podatke o tem, koliko dela opravijo zdravniki v rednem delovnem času, koliko pa zunaj tega časa. Ker nimajo tudi podatkov o tem, koliko so jih prinesli novi programi, ugibajo tudi o njihovi pokritosti, čeprav odgovorni v bolnišnici zatrjujejo, da so pozitivni. Na očitke, da ne dosegajo programov, je direktor Robert Čeh, odgovoril, da so akutni program realizirali v 99-odstotkih, prospektivne primere pa 100-odstotno, ambulantni programi so realizirani različno, v povprečju pa so presegli dogovorjene programe. Novi programi prinašajo dodatna sredstva, če ste racionalno organizirani in stroški niso previsoki, v bolnišnici Ptuj imate dva nova programa, vendar se to nikjer ne vidi, je v svoji razpravi vztrajala predsednica sveta Štefka Presker. Danes mora bolnišnica oddati na ministrstvo za zdravje finančni plan za letos, ki pa bo plan zaradi plana, ker ne razpolagajo z realnimi podatki za novo plansko leto.
Upravni nadzor opozoril na številne nepravilnosti
Odločba o opravljenem nadzoru s strani Ministrstva za zdravje pa nedvomno kaže na to, da so v novem svetu zavoda ljudje, ki problematiko dobro poznajo, je poudarila Preskerjeva. Ukrepi, ki jih
bodo za odpravo nepravilnosti morali sprejeti, nedvomno kažejo na to. Gre za uskladitev vseh pravnih aktov, zmanjšanje zalog zdravil na 15 dni poslovanja, vzpostavitev računalniško vodene evidence delovnega časa, izboljšanje kazalnikov kakovosti, preklic soglasij za delo zaposlenih v splošni bolnišnici zunaj matične organizacije in izdajo novih, iz katerih bo razvidno največje tedensko število nadur in rok veljavnosti soglasja, uskladitev vseh podjemnih pogodb in pogodb o strokovnem sodelovanju skladno z Uredbo o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe in javno naročanje, pri vsaki oddaji javnega naročila investicijskega značaja morajo poskrbeti za to, da bodo za ta namen imeli v finančnem načrtu opredeljena sredstva. Bolj
ali manj naj bi te nepravilnosti v bolnišnici že odpravili, tako je bilo saj slišati od direktorja Roberta Čeha in njegovega namestnika Aleksandra Vodo, pri čemer pa je direktor opozoril, da še ni pridobil ustreznih dovoljenj za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. Do 25. februarja pa mora ptujska bolnišnica obvestiti Ministrstvo za zdravje o izvršitvi ukrepov in v zvezi s tem predložiti ustrezna dokazila. Ob odločbi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, pa je upravni nadzor prinesel tudi nekatera priporočila, upoštevanje katerih naj bi prav tako prispevalo k izboljšanju razmer v tej ptujski zdravstveni ustanovi.
Veliko nejevolje pa v bolnišnici povzroča revizija plač-nega sistema, ki jo je izvedlo Računskega sodišča, ki je ugotovila nekatere napake pri prevedbi novega plačnega sistema, ki so najbolj prizadele babice, zato imajo v povprečju za 158 manj izhodiščne plače, in kot vse kaže, bodo vsi, ki so v tem času prejemali višje osebne dohodke o dovoljenih, morali preveč izplačane dohodke tudi vračati. Ptujsko bolnišnico je žal kot edino bolnišnico zadela revizija plačne-ga sistema, drugje takih problemov zato nimajo, članom sveta zavoda pa je „žal", da se je to zgodilo ravno pri njih.
Zdajšnje finančno stanje v ptujski bolnišnici narekuje čim prejšnjo sanacijo, saj poslabšanje stanja lahko kaj hitro privede do neljubih ukrepov, ki bodo najbolj udarili prav prebivalce Spodnjega Podrav-ja, tega pa si, če je verjeti, ne želijo niti v svetu zavoda.
MG
Od tod in tam
Čakovec • Hrvaški superbrand za Poli
223.000 hrvaških potrošnikov in 65-članska strokovna komisija je februarja v postopku izbora najboljših hrvaških blagovnih znamk izbrala in odlikovala Perutninino klobaso Poli z znakom hrvaški superbrand. „Poli se je med prvo potrošniško izbiro prebil kot prva piščančja klobasa v Evropi, ki letos praznuje 38. rojstni dan in je s svojim značiln im okusom prepričala že številne generacije. Hrvaška oznaka superbrand je zdaj še dodatno zagotovilo, da vsak potrošnik, ki poseže po Poli, dobi vrhunsko kakovost," je po prejemu priznanja povedal direktor Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec Predrag Šego-vič. Različne Poli klobase so znane in dobro prodajane je na številnih tujih trgih,
SM
Ptuj • Prva specializirana prodajalna čokolade in čaja
Foto: Črtomir Goznik
V Slomškovi 16 na Ptuju je 5. februarja letos odprla vrata prva specializirana prodajalna čokolade in čaja ter pribora za čaj na Ptuju, ki jo je samostojna podjetnica Simona Emeršič poimenovala Pomona. V
njej so naprodaj različni čokoladni izdelki firme Lucifer, ki ima sedež v Velenju. Na policah prve ptujske čokoladni-ce bodo čokoladni sladokusci našli tudi čokolado acticoa, ki pomaga krepiti naravno odpornost proti oksidativne-mu stresu, ohranja zdravo srce, varuje možgane in hrani kožo. Odprtje prodajalne čokolade je bilo že od nekdaj želja Simone Emeršič, kije sicer po poklicu računovodkinja, iskala pa je nov izziv. V kratkem bodo ponudbo dopolnili še s slaščicami Lucifer in kavo, je povedal Janez Emeršič, ki ženi občasno pomaga pri prodaji. Z dosedanjim obiskom sta zadovoljna, upata, da bo tako tudi v bodoče.
MG
Razkrižje • Dobili bodo lekarno
Foto: Igor Pivec
Na Šafarskem, v občini Razkrižje, je vse pripravljeno za izgradnjo poslovnega objekta, kjer bodo prostori namenjeni lekarniški dejavnosti. V zgradbi ob osnovni šoli, kjer deluje pediatrinja, bo v začetku septembra letos pričela obratovati tudi lekarna. Za gradnjo se je odločil Janez Špringer, ki ima lekarno že v Gornji Radgoni. Kot pravi, je obmejna občina Razkrižje geografsko zanimiva lokacija, hkrati pa je tudi prepričan, da podeželska lekarna lahko preživi. Špringer bo v naložbeno vrednost, ki znaša 150 tisoč evrov, vložil lastna sredstva, gradnja lekarne v velikosti okoli 80 kvadratnih metrov pa je že v teku. Razpisano bo tudi delovno mesto za magistra farmacije.
NŠ
Foto: SM
Majšperk • Podjetje Albin Promotion na afriški celini
Nove možnosti v Ekvatorialni Gvineji
V okviru obiskov po Sloveniji so konec januarja podjetje Albin Promotion v Majšperku obiskali predstavniki gospodarstva iz afriške države Ekvatorialne Gvineje. V začetku februarja pa so se že dogovorili o konkretnem sodelovanju, ki odpira nove razvojne možnosti na obeh straneh.
V sklopu uradnega obiska Slovenije je vladna in gospodarska delegacija Ekvatorialne Gvineje obiskala podjetje Albin Promotion v Majšperku. Kot je pojasnil lastnik podjetja Albin Brencl, je šlo za prvi uradni obisk predstavnikov te države v Sloveniji in sploh prvo navezovanje gospodarskega sodelovanja s katerokoli evropsko državo. Sicer pa je Albin Brencl nad obiskom petčlanske gospodarske delegacije iz Ekvatorialne Gvineje izjemno navdušen: „Do tega pomembnega poslovnega obiska je prišlo na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije. Petčlanska delegacija, ki jo je vodil gospod Georgio Bomo Gama, predsednik gospo-
darske zbornice Ekvatorialne Gvineje, si je med obiskom po Sloveniji z zanimanjem ogledala tudi proizvodne prostore podjetja AP Albin Promotion v Majšperku in v Kidričevem. Moram reči, da so bili nad našo proizvodnjo zelo navdušeni, zelo koristni in vsestranski pa so bili tudi naši poslovni pogovori in dogovori."
So ti pogovori že rodili kakšne sadove?
„Z velikim veseljem ugotavljam, da so. Le teden dni po njihovem obisku v Majšperku sem prejel vljudnostno povabilo, naj se udeležim srečanja s predstavniki Ekvatorialne Gvineje v španski Barceloni, da bi se tam dogovorili o konkretnih možnostih nadaljnjega
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: „To je izjemna priložnost za nas in vso Slovenijo, kajti Ekvatorialna Gvineja je ena najbogatejših zahodno afriških držav."
Foto: M. Ozmec
gospodarskega in poslovnega sodelovanja. Ker sem bil zaradi časovne stiske in nekaterih že napovedanih sestankov v
Foto: M. Ozmec
Prve pošiljke iz podjetja Albin Promotion v Majšperku za osrčje Afrike so že naložili.
Markovci • Na pragu novih investicij
Gradili bodo poslovno-stanovanjski objekt
Župan občine Markovci Milan Gabrovec, direktor podjetja MCK Franc Janžekovič in direktor Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj Marjan Janžekovič so pred dnevi sklenili pismo o nameri za gradnjo novega poslovno-stanovanj-skega objekta v središču Markovcev.
Novo poslopje bo zgrajeno na mestu zdajšnjega tako imenovanega zadružnega doma, katerega večinski lastnik je ptujska kmetijska zadruga. Ker je poslopje zadružnega doma dotrajano, ga bodo porušili in nadomestili z novogradnjo. Objekt, ki bo zgrajen v treh etažah, bo gradilo podjetje MCK.
O odločitvi za to prav gotovo pomembno naložbo za Markov-ce direktor podjetja MCK Franc Janžekovič pravi: »Za investicijo smo se odločili, ker opažamo, da občina Markovci tovrsten objekt potrebuje. Staro poslopje zadružnega doma je dotrajano, zato ga bomo porušili. V novem objektu bo okrog tisoč
Podpis pisma o nameri - z leve: direktor KZ Ptuj Marjan Janžeko-vič, župan občine Markovci Milan Gabrovec in direktor podjetja MCK Franc Janžekovič
kvadratnih metrov poslovnih površin (v pritličju), v nadstropju in mansardi pa načrtujemo 16 stanovanj.«
Kmetijska zadruga Ptuj, večinski lastnik zadružnega doma, ima v sedanjem poslopju tako kmetijsko prodajalno kot tudi franšizo z živilskim blagom. Po besedah direktorja Marjana Jan-žekoviča bosta obe prodajalni v Markovcih ostali, in sicer bodo novo kmetijsko prodajalno zgradili na nekdanji deponiji sladkorne pese, medtem ko bo prodajalna z živilskim blagom ostala na isti lokaciji, torej v novem poslovno-stanovanjskem objektu. Nova kmetijska prodajalna naj bi bila zgrajena že septembra letos, za poslovno-stanovanjski objekt v središču Markovcev pa se načrtuje, da bi ga slovesno odprli v drugi polovici prihodnjega leta.
Ureditev središča Markovcev je pomembna pridobitev tudi za občino. Župan Milan Gabro-vec razlaga: »V prvi vrsti sem
Dogovorili so se že za preselitev proizvodnje tovarne žebljev iz Majšperka v Ekvatorialno Gvinejo, kjer je cena žebljev skoraj dvakrat višja.
negotovem položaju, so mi naslednji dan v kuverti poslali letalsko vozovnico do Barcelone in vaučer za enega tamkajšnjih uglednih hotelov, tako da nisem mogel odlašati in sem se povabilu tudi odzval."
In kaj ste se v Barceloni dogovorili, se odpirajo možnosti konkretnega gospodarskega sodelovanja s to afriško državo?
„Ko sem v torek, 2. februarja, prispel v Barcelono, so me poleg predstavnikov gospodarstva pričakali in prisrčno sprejeli tudi predstavniki političnega življenja Ekvatorialne Gvineje. V poslovnih pogovorih so mi najprej pojasnili, da je ta država letos prevzela vodenje Afriške unije, kar je tudi za nas posebej zanimivo in pomembno. Seveda pa smo se
zelo zadovoljen, da smo se v tako kratkem času uspeli dogovoriti tako z Zadrugo na eni in investitorjem, podjetjem MCK, na drugi strani. V pismu o nameri smo definirali, kaj in kako bomo gradili ter kakšni bodo predvideni časovni roki. Lastniška razmerja bomo reševali sproti. Verjamem, da se bomo podpisniki držali dogovorjenega in da bomo prihodnje leto, računamo nekje v poletju, objekt predali v uporabo. Vrednost celotne investicije še ni natančno definirana, odvisna bo od izračunov investitorja, ki bo tudi lastnik objekta. Občina Markovci bo ob objektu uredila spremljevalno infrastrukturo (trg velikosti približno pet arov, parkirne prostore, cesto, požarno pot, prometno signalizacijo ...). V tem proračunskem letu imamo za ta namen rezerviranih 150.000 evrov. Zagotovo pa bomo nekaj sredstev morali zagotoviti še iz proračuna 2012.«
MZ
dogovorili tudi o konkretnem gospodarskem sodelovanju."
Nam lahko zaupate kakšen konkreten primer že dogovorjenega posla?
„Nekatere podrobnosti so zaenkrat še poslovna skrivnost, lahko pa vam povem, da smo se dogovorili, da bo podjetje Albin Promotion v Ekvatorialno Gvinejo izvažalo piščančje meso, saj so mi že v Barceloni naročili prvih 50 ton tega mesa. Ker imajo infrastrukturo še precej nerazvito, lahko bi rekel na zelo nizki ravni, saj je v glavnem še nimajo, smo se dogovorili, da bomo tja izvažali solarna svetila za gradnjo cestne razsvetljave v tej državi. Dogovorili smo se že tudi za kompletno preselitev proizvodnje naše tovarne žebljev iz Majšperka v to afriško državo, saj je cena žebljev tam skoraj dvakrat višja. Že naslednji mesec pa bodo tja odpotovali naši strokovnjaki iz avdio oddelka firme Albin Promotion, ki bodo najprej projektirali, nato pa še v celoti opremili vso potrebno kongresno in prevajalno zvočno opremo v nekaterih večjih dvoranah, in sicer za potrebe predsedovanja Ekvatorialne Gvineje Afriški uniji."
Odpira se vam torej pomembno gospodarsko sodelovanje s to še ne povsem razvito afriško deželo. Kakšni so vaši obeti?
„Trenutno se ubadamo s prometno logistiko našega sodelovanja, saj proučujemo, katera od možnih prometnih poti bi bila najhitrejša in obenem najbolj ekonomična ter predvsem pravočasna, kajti perutninsko meso mora biti tam v čim krajšem času. In hitro smo ugotovili, da cestni transport odpade, saj ga je nemogoče realizirati. Ostajata nam torej le še dve možnosti, ali letalski ali ladijski prevoz. Žal pa je tudi tukaj precej težav, saj direktnih zračnih in pomorskih linij s to državo zaenkrat še ni."
Čigavo perutninsko meso boste v Gvinejo izva-
žali?
„S skupino Perutnina Ptuj že nekaj časa uspešno sodelujemo na nekaterih eksotičnih trgih, zato gre tudi v tem primeru za perutninsko meso iz naše domače in po svetu ugledne skupine PP."
Torej so vaša pričakovanja glede sodelovanja z Ekvatorialno Gvinejo precej obetajoča?
„Zagotovo so naša pričakovanja zelo obetajoča, pa ne le za podjetje Albin Promotion, ampak tudi za vso državo. Predstavniki Gvineje so mi v pogovorih zaupali, da si želijo konkretneje sodelovati s slovenskim ministrstvom za šolstvo in šport, saj iščejo ustrezne možnosti in poti za izobraževanje njihovih študentov v Sloveniji.
Sicer pa pričakujem, da se bodo kmalu okrepile in poglobile tudi povezave med gospodarskima ministrstvoma obeh držav, saj si v prizadevanjih za globalni razvoj tudi oni želijo trgovanja z našo državo na več področjih. Njihovi glavni izvozni produkti so predvsem surova nafta, kava, kakav, banane in kokos. Kolikor vem, za sedaj v Ekvatorialni Gvineji nimajo še nobenega proizvodnega obrata ali tovarne, zato se tudi na tem področju kažejo za našo državo številne možnosti poslovnega sodelovanja."
Torej je to sodelovanje tudi priložnost za druge gospodarske subjekte v državi?
„Pravzaprav sem trdno prepričan, da je to izjemna priložnost za vso Slovenijo. Treba je vedeti, da je to ena najbogatejših zahodnoafriških držav, saj je njihov družbeni bruto proizvod okoli 36.000 ameriških dolarjev letno na posameznega prebivalca, teh pa je le okoli 700.000. Tudi zaradi tega so zagotovo odprte velike možnosti sodelovanja na številnih področjih, predvsem na gospodarskem in poslovnem področju, zato jih je treba čim več in čim bolje izkoristiti."
M. Ozmec
Foto: MZ
Ptuj • Velika oljenka za zbor sv. Viktorina
Pojejo z dušo in velikim občutkom za glasbo
Letošnje leto je praznično leto za KD zbor sv. Viktorina, saj praznuje 40-letnico uspešnega delovanja. Po mali oljenki občine Ptuj v letu 1992 je letos prejel veliko oljenko za štiri desetletja izjemnega zborovskega ustvarjanja doma in na tujem.
Zbor je bil ustanovljen leta 1971, od takrat v njem prepeva tudi predsednik zbora Dušan Winkler, ki je v imenu zbora tudi prevzel to najvišje priznanje na področju kulture v MO Ptuj na letošnji osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v MO Ptuj. Štirideset let prepevanja si skupaj z njim delijo še štirje pevci. Skupaj zbor šteje okrog 40 članov, aktivnih je okrog 35 članov. Zbor je ustanovil zborovodja Maksimiljan Feguš, zadnjih 18 let ga vodi zborovodkinja Sonja Winkler. Veliko oljenko je zbor prejel za 40 let izjemnega zborovskega ustvarjanja na Ptujskem in širše. V svoji posesti ima zbor tudi malo oljenko, prejel jo je na polovici svo-
jega delovanja, leta 1992, od takrat še velike občine Ptuj.
„Skozi čas je zbor postal simbol zborovskega petja na Ptuju in tudi v širšem prostoru. S svojimi nastopi je opozoril nase tudi v tujini, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Poljski in Hrvaški. Zbor povezuje veselje do petja, druženja in plemenitega ustvarjanja za doživetje prosvetnih in cerkvenih praznikov ter številnih slavnostnih družbenih trenutkov. Petje v zboru povezuje že več generacij in večini pomeni življenjski slog, za posamezne pevce pa tudi pomemben pečat v njihovem življenju. Petje je veliko mladih pospremilo skozi občutljivo obdobje spoznavanja in odraščanja,
nekatere pa pripeljalo tudi na skupno življenjsko pot," je o zboru povedal predsednik Društva izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič, ki je tudi predlagalo, da se zboru sv. Viktorina podeli velika oljenka ob letošnjem kulturnem prazniku MO Ptuj.
„Oljenka je veliko priznanje lokalne skupnosti. Prinaša priznanje okolja, čutimo, da smo priznani in da nas poznajo ter da cenijo naše delo. To je največje sporočilo tega priznanja, ki nas spodbuja, da delo nadaljujemo in potrjuje, da smo na pravi poti," je v imenu pevcev povedal predsednik KD sv. Viktorin Dušan Winkler, ki sicer svoje funkcije ne obeša na veliki zvon,
pravi, da večinoma skrbi za neke tehnične zadeve.
Sedež zbora je v proštiji, pri minoritih, kjer je bil zbor tudi ustanovljen in kjer imajo zelo dobre pogoje za delo. Nekoliko manj pa so zadovoljni s finančno podporo, ki v tem letu predstavlja le še dvajset odstotkov tistega, kar so prejemali doslej. Sicer pa so že od nekdaj navajeni na skromnost, tudi dirigentke ne plačujejo. Brez izjemnega entuzi-azma vseh, ki delujejo v zboru, in velike podpore minoritov ne bi mogli delovati, priznava predsednik. Prostori pri minoritih niso samo prostori za vaje, temveč tudi prostori, ki jim omogočajo tudi družabno življenje. Vaje imajo dvakrat
Zbor sv. Viktorina poznajo tako v domovini kot tujini.
Ptuj • Zvonček je praznoval s humanitarno akcijo
Dan po prazničnem dnevu, vrtec Zvonček je bil odprt 14. februarja leta 2007, so povabili družino Piškur, ki jim je ogenj vzel dom. Da bi jim vsaj malo omilili njihovo izgubo, so jim ob tej priložnosti izročili 2100 evrov pomoči, ki so jih zbrali zaposleni ob sodelovanju nekaterih staršev. Njihovemu vabilu se je odzvala cela Piškurjeva družina: Martin, Julija, Žan in mali Tadej, ki obiskuje vrtec Zvonček in je bil tudi med nastopajočimi v prazničnem programu, ki so ga kronali z razrezom velike torte v obliki zvončka. Solidarnostno pomoč jim je izročila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž: „To je prispevek, s katerim želimo, da bi si uredili vsaj 'en vogal' nove hiške. Zbrali smo tudi nekaj materiala. Še naprej se bomo
trudili po svojih močeh in vam skušali pomagati, da bi si lahko čim prej zgradili svoj
novi dom. To je bil doslej najlepši praznik našega Zvončka, da smo lahko praznovanje

Foto: Črtomir Goznik
Dušan Winkler, predsednik KD zbor sv. Viktorina
Foto: Črtomir Goznik
„Najlepši praznik doslej ..."
Za enoto Vrtca Ptuj, vrtec Zvonček na Bregu, ki je te dni praznoval četrti rojstni dan, je bil letošnji praznični dan še posebej slovesen. Povezali so ga z zaključkom humanitarne akcije, zbiranjem solidarnostne pomoči za družino Piškur iz Zgornjega Gruškovja.
združili z eno lepo humanitarno akcijo."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zaposleni v Vrtcu Ptuj so se izkazali, za družino Piškur so zbrali 2100 evrov.
tedensko, ob petkih zvečer in nedeljah popoldan, ob tem pa svoje pevsko znanje utrjujejo tudi na intenzivnih celodnevnih vajah doma in tridnevnih intenzivnih vajah zunaj Ptuja, v zadnjih letih v Portorožu, domu duhovnih vaj, kjer po navadi začrtajo tudi glavne medletne projekte. Njihov prireditveni koledar je zadnja leta zelo napolnjen. Pojejo vsako prvo nedeljo pri maši, ob vseh cerkvenih praznikih in drugih priložnostih. Tedensko imajo vsaj en nastop, letno nastopijo več kot petdesetkrat. V prvih dvajsetih letih je bilo nastopov manj, to je bilo obdobje projektnega delovanja in pogostejših nastopov z orkestrom. V zadnjih dvajsetih letih pa je nastopov veliko več. Njihov repertoar je zelo pester, odvisen od cerkvenega leta, daje veliko možnosti za podoživljanje vsega, sakralni program je zelo obširen. Izbirajo ga glede na svoje možnosti, ker vedno niso v isti zasedbi, odvisno tudi od večjih nastopov, ki jih pripravljajo. Vsako leto pripravijo večji koncert, božične koncerte vsako drugo leto, s svojimi nastopi pa obogatijo tudi vse večje praznike. Pisan pa je tudi sestav, v zboru sv. Viktorina pojejo zelo mladi pevci, osnovnošolci, pa tudi malo starejši, nekateri so stari čez 70 let. V štiridesetih letih delovanja zbora ni bilo redko, da so v zboru pele cele družine. To so bila tista jedra, po zaslugi katerih se je delo zbora tudi uspešno razvijalo naprej.
Jubilej bo zbor svečano proslavil v letošnji jeseni. »Ne bomo delali neke velike proslave,« pravi predsednik Dušan Winkler. »Pripravili bomo koncert z vsemi sodelavci, ki nam že vsa leta stojijo ob strani, in s člani iz svojih vrst, ki so na pevskem in glasbenem področju nekaj dosegli.« To so tenorist Janez Lotrič, so-pranistka Dunja Spruk, ponosni so na Jakoba Emeršiča, ki je bil član zbora in je pred kratkim praznoval 70. rojstni
dan, godalnim kvartet Feguš, vodja harfistk Tina Žerdin in še veliko drugih je, ki jih bomo povabili, da skupaj z njimi v pesmi in glasbi proslavimo teh 40 let uspešnega delovanja. Pripravili pa bodo tudi mašo ob sodelovanju manjšega orkestra ob godu svojega zavetnika sv. Viktorina Ptujskega.
Zbor sv. Viktorina je nekaj specifičnega že zaradi svojega poslanstva, ki ga ima kot cerkveni zbor. Tudi njegovo stremljenje se razlikuje od drugih pevskih zborov. V prvi vrsti ne pojejo zato, da bi se potegovali za priznanja na različnih revijah (občinskih, mednarodnih in dekanijskih), čeprav se jih tudi redno udeležujejo. Ne pojejo zaradi uspehov na glasbenem področju, sodelujejo, da lahko eksistirajo kot zbor in da tisto, kar izvajajo, izvajajo v največji možni kvaliteti. Svojo prepoznavnost jim je v teh letih uspelo obdržati tudi zato, ker so prepoznavni tako v prvinskem kot tudi v širšemu okolju. »Večina naših pevcev želi glasbo čutiti, pojejo z dušo. V tem, da delujemo štirideset let, vidim nekaj več, to sta vera in zaupanje v naše delo, to je naše zadovoljstvo, v tem je naša velika prednost,« poudarja predsednik KD sv. Viktorina Dušan Winkler.
Velika oljenka MO Ptuj je nadvse razveselila vse pevce in zborovodkinjo Sonjo Winkler, ki zase pravi, da je bolj pevka kot zborovodkinja. Tudi sama je najprej pela v zboru, zatem pa po odhodu Maksimiljana Feguša postala njegova zborovodkinja in na tem mestu ostala. „Veseli smo, da smo opaženi, velika oljenka je za nas velika pohvala. Vse, kar delamo, delamo z velikim veseljem, veseli smo vsakega priznanja."
MG
TERME
Ptuj • Lidija Majnik, prejemnica velike oljenke MO Ptuj
„Mali grad je moj otrok
Za Lidijo Majnik je velika oljenka MO Ptuj, ki jo je prejela ob letošnjem kulturnem prazniku, priznanje za življenjsko delo.
Foto: Črtomir Goznik
Lidija Majnik, prejemnica velike oljenke MO Ptuj za velik osebni prispevek na področju kulture in pri urejanju pogojev delovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
»Vedno sem rekla, da je mali grad moj otrok. Toliko let sem se z njim ukvarjala, zato je to priznanje za moje delo vsekakor zadovoljstvo, ki si ga ne štejem samo sebi v čast in last, saj brez sodelavcev tako v kolektivu kot izven njega do realizacije zagotovo ne bi prišlo. Priznanje meni morda zato, ker sem bila dovolj trmasta, dovolj vztrajna, da sem vse te različne ekipe znala povezati, da so pristopili k ideji in potem tudi zagotavljali tako finančno kot moralno podporo, da je končno prišlo do
V MO Ptuj so se odločili, da bodo denar iz neposrednih regionalnih spodbud namenili za izgradnjo vrtca, ki je nujno potreben. K temu jih je prisilila tudi spremenjena zakonodaja na področju predšolske vzgoje, ki je lokalni skupnosti naložila, da mora odpreti oddelek vrtca, če primanjkuje zmogljivosti. To lahko sicer lahko naredi tudi zasebna iniciativa, na kar pa v MO Ptuj ne pristajajo, ne želijo, da
realizacije projekta, preselitve knjižnice v mali grad, ki je tudi velik prispevek k revitalizaciji starega ptujskega mestnega jedra. Obnova malega gradu je trajala in trajala, trinajst let, na koncu pa smo dobili to, kar smo si vedno želeli in še več. Zelo sem vesela, da imamo v našem najlepšem mestu eno najlepših knjižnic, to ne govorim čisto na pamet, ptujska knjižnica je vključena v monografijo Vrata v vse čase, ki je bila izdana ob predsednikovanju Slovenije EU kot ena od vzorčnih primerov
bi se doseženi standard predšolske vzgoje znižal. „Ne znam si predstavljati 'zakonske' rešitve, ki dovoljuje, da bi se zbralo deset staršev in našlo 'rešitev' za vrtec v nekem praznem prostoru v bloku ali kje drugje. Lokalna skupnost pa bi za tak vrtec, ki v bistvu to ni, morala zagotoviti enega vzgojitelja. Kaj pa, ko bi ta vzgojitelj zbolel, kdo bi potem poskrbel za otroke? Podjetju Project Ing, ki je delo dobilo
dobro obnovljenega kulturnega spomenika in sodobne knjižnice. Najdemo jo tudi na elektronskem portalu najlepše evropske knjižnice, kjer so vključene knjižnice z vsebino. To so knjižnice, ki so se vklopile v okolje, ki nadaljujejo tradicijo nekega okolja in ki prinašajo neko dodano vrednost. Mali grad v našem mestu to zagotovo je,« je po prejemu velike oljenke povedala Lidija Majnik.
Velika oljenka nekako sovpada z vašo upokojitvijo, prejeli ste jo nekaj mesecev
na javnem razpisu, gre zahvala, da je doslej v vseh projektih, v katerih smo sodelovali, držalo besedo," je podpis pogodbe pospremil ptujski župan Štefan Čelan.
Izgradnja vrtca Podlesek se bo v 85 odstotkih sofinancirala iz EU (dobrega 1,116 milijona evrov), nekaj manj kot 198 tisoč evrov pa bo prispevek proračuna MO Ptuj v letih 2010 in 2011. V novem vrtcu, ki je samostojna novogradnja ob obstoječem vrtcu Tulipan in zasnovan kot podzemni objekt v eni etaži s prostori, ki bodo nanizani vzdolž polkrožnega hodnika, bodo tri igralnice, večnamenski osrednji prostor in dodatni prostori za dejavnost otrok ter dodatne skupne površine (garderobe, sanitarije, kabineti, shrambe, razdelilna kuhinja in nekateri drugi prostor). Streha vrtca bo zasuta z okrog meter debelo plastjo zemlje, na kateri bo otroško igrišče. V njem bo prostora za 66 otrok. Rok za dokončanje del je 31. avgust letos, tako da bodo prve otroke lahko sprejeli že v šolskem letu 2011/2012.
MG
po upokojitvi. Kakšni občutki so vas navdajali ob upokojitvi?
»Upokojitve sem se zelo veselila, težko sem jo pričakovali, ne zato, ker bi trpela v službi. S sedanjim direktorjem sva se dobro ujela, bila dober tandem, vsi skupaj smo bili ves čas zelo dober kolektiv. Že pred leti sem se odločila, da se bom upokojila, ko bom izpolnila prve pogoje za to. V obdobju, ko je toliko mladih brez dela, velja izkoristiti priložnost, da greš, če izpolnjuješ pogoje. Imam zelo veliko hobijev, ki se jim lahko sedaj veliko bolj posvečam, ob tem sem še politično aktivna, zelo angažirana v Soroptimist klubu Ptuj. Dela mi ne zmanjka, moj koledar je še vedno precej poln, nisem zapečkarska upokojenka, ki bi čakala, da jo bo kdo poklical na kavo in se samo tega veselila.«
Kako ste postali knjižničarka, je bila to vaša mladostna želja?
»Knjižničarka sem postala bolj zaradi spleta okoliščin. Na Pedagoški akademiji v Mariboru sem študirala slovenski in nemški jezik. Pri študiju sem se veliko posluževala knjižnice, v stari čitalnici sem študirala skupaj s kolegicami in kolegi. Takratni ravnateljici Milojki Aličevi sem mimogrede nekoč dejala, da če bo kakšno prosto mesto, bi se zaposlila v knjižnici. V Ljudskem oddelku sem se z velikim veseljem zaposlila konec decembra leta 1974. V knjižnici sem ostala celo svojo delovno dobo, razen 'izleta' v zelo aktivno politiko. Od 2000 do 2004 sem bila poslanka državnega zbora. Najprej sem delala kot izposojevalka v Ljudskem oddelku, zatem sem se preselila v Študijski oddelek. Po odhodu Draga Šuligoja iz knjižnice sem se prijavila za ravnateljico knjižnice, na tem delovnem mestu sem bila od leta 1983 do leta 2000. To je bila dolga doba, rezultati dela so vidni."
V času vašega ravnatelje-vanja se ni zgodil samo mali grad, ki je v bistvu neke vrste krona vašega dela, zgodilo se je še veliko drugega.
»To je bilo tudi obdobje, ko so se slovenske knjižnice pričele avtomatizirati. Danes si težko kdo predstavlja, kakšni napori so bili to za kolektiv, ki je bil že sorazmerno v letih, navajen papirčkov, hranjenja vsakega listka, bili smo zelo skromni, ves stari papir smo uporabljali, tudi kataložne listke. S pisalnih strojev je bilo treba presedlati na računalnike, verjemite, ni bilo lahko. Ptujska knjižnica je zelo hitro prešla na avtomatizirano izposojo. Enotni knjižničarski sistem, ki velja sedaj, Cobiss, je bil takrat še zelo drag. Nakup in vključitev v ta sistem je v tistem času predstavljal dveletni proračun ptujske knjižnice. Denarja za to ni bilo. S pomočjo Nataše Petrovič, ki je bila takrat sekretarka KS občine Ptuj, sva prodrli z idejo malega gradu, zelo veliko mi je pomagala tudi pri vključitvi
ptujske knjižnice v Cobiss. To je bila v tistem času zelo pogumna odločitev, ki se je obrestovala, saj sistem omogoča enako dostopnost do knjižnice vsem, ne glede na to, kje so.«
Ves čas pa se je knjižnica odpirala v okolje tudi z najrazličnejšimi prireditvami, literarnimi srečanji, razstavami, odločili ste se za nakup bibliobusa.
»Začetki potujočega knjižničarstva so bili na Ptujskem zelo komični, bi lahko rekli gledano z današnje perspektive. Potujoča knjižnica je šla na teren najprej s kolesom. Simon Petrovič, kdo ga ne pozna, je knjige vozil na kolesu in v kovčkih. Imeli smo specialni kovček, ki smo ga sicer lahko dali na avtobus, kamor pa smo ga morali zaradi zelo velike teže pripeljati z vozičkom. Napredovali smo, ko smo uspeli kupiti kombi, ko smo zbirke lahko že zamenjevali. To je bil čas, ko smo že začeli razmišljati o potujoči knjižnici, bibliobusu. Kupili smo ga v času, ko je knjižnico vodila Tjaša Mrgole Jukič. Pri nakupu sicer niso sodelovale vse občine, čeprav danes bibliobus stoji v vseh. Ima lepe rezultate, bralci so zelo zadovoljni, da jih obiskuje. Obisk in izposoja na bibliobusu rasteta iz leta v leto. Naša knjižnica je imela namreč smolo, da ni mogla tako kot mariborska knjižnica razviti mreže knjižnic. Po takratnih standardih je lahko knjižnica odprla enoto v strnjenem naselju, ki ima 1500 prebivalcev. Takega naselja pa v bivši veliki občini Ptuj ni bilo. Zato nikoli nismo mogli odpreti svoje enote, zato je pri nas bibliobus še toliko pomembnejši.
Prireditev je bilo veliko že nekoč. Na Ptuju je vedno primanjkovalo nekih prostorov, dvoran. Dokler je bila knjižnica v minoritskem samostanu, smo imeli razstave na hodniku, to je bila čista improvizacija, večkrat smo tudi uporabili refektorij samostana, z minoriti smo zelo dobro sodelovali. Veliko smo se v tistem času posluževali Borla. Naši obiskovalci so bili nad prireditvami na Borlu zelo navdušeni. Poskrbeli smo tudi za avtobusni prevoz. Organizacija prireditev na Borlu je bila povezana tudi z velikimi fizičnimi napori. Obnovljena borlska dvorana, kapela, ni bila v uporabi, pred vsako prireditvijo smo morali prostor najprej temeljito očistiti, pripraviti stole in temeljito ogreti. Ko smo prireditve na Borlu opustili, so bili nekateri kar malo razočarani. Vedno smo si želeli, da bi imeli pravi prireditveni prostor. Mali grad je potešil tudi te naše želje in potrebe. Mali grad ima prekrasno razstavišče, prireditveno dvorano, za prireditve pa se uporabljajo tudi nekateri
drugi prostori, tudi leposlovna dvorana, ki sicer predstavlja malo intimnejši ambient med knjigami. Za otroke pa smo poskrbeli že prej, ob odprtju je mladinski oddelek dobil čudovito pravljično sobo.«
Ste z bero opravljenega dela zadovoljni, ste uspeli uresničiti svoje življenjske in delovne cilje?
»Moram reči, da sem zadovoljna, cilji na področju prostorov so se uresničili, tudi okrog avtomatizacije in več zaposlenih. Knjižnica je sicer še danes vedno malo kadrovsko podcenjena, za kulturo je vedno primanjkovalo denarja, tudi v najboljših časih. Veliko smo si vsa leta pomagali z javnimi deli. Vedno smo se tudi trudili, da smo bili na tekočem z vsem gradivom, da smo lahko bralcem ponudili tisto, kar so iskali. Vedno je bil velik poudarek na strokovni literaturi. Ptuj je le blizu univerzitetnega Maribora, poleg tega pa ima tudi sam višje in visoke šole, izobraževanje na daljavo. Študentje imajo domicil v ptujski knjižnici in ne v Mariboru. Zelo sem vesela, ko slišim od bralcev, da je pri nas knjiga na voljo mnogo prej kot kjerkoli drugje, ker je tudi obdelava zelo ažurna. Kolektiv se vedno trudi, da so naši uporabniki zadovoljni, občasno pa tudi kdo ni zadovoljen, vsi smo zmotljivi, tudi v knjižnici delajo ljudje, ne pa roboti.«
Kako pa gledate z očmi kulturnice na projekt Evropske prestolnice kulture?
»Evropsko prestolnico kulture sem si vedno predstavljala kot priložnost za kulturo. Zavodi bodo svoje redne programe izpeljali tudi v letu 2011, 2012, 2013 ..., EPK pa je priložnost, da damo temu nekaj več. Strinjam se s tem, da je Ptuj prijavil s projektom maske, festival, kurentovanje, to je naša prednost v tem dogovorjenem programu za EPK, zavodi pa bi v tem obdobju lahko svoje redne programe nadgradili. Možnosti je veliko, tudi za ptujsko knjižnico. Brez zavodov, ki delajo na področju kulture, projekta EPK ne more biti. Izločiti profesionalne zavode, ki so ustanovljeni za izvajanje kulturnih vsebin, mislim, da ni modro. Zelo hitro bo moralo priti do dogovora in sklepa, za kaj bo šel denar. Vsi poznamo projekt kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu in preselitev arheologije. Osebno si zelo želim, da bi arheologija na Ptuju končno dobila mesto, ki ji pripada, čas je, da pokažemo, kaj imamo, kakšno bogastvo."
MG
PTUJ
Foto: Črtomir Goznik
Knjižnica v malem gradu je ponos Ptuja ...
Ptuj • Podpis pogodbe o izgradnji vrtca Podlesek
Novi vrtec že avgusta
V poročni dvorani na Ptuju je bil 16. februarja svečan podpis pogodbe o izgradnji vrtca Podlesek v ulici Med vrti. Pogodbo je v imenu MO Ptuj podpisal župan Štefan Čelan, v imenu izvajalca dela, gradbenega podjetja Project Ing, pa Antun Daljavec in Aleš Vobner.
Slovenija • Majhna država majhnih občin
Majhne občine so pravilo, ne izjema
Konec leta 1994, ko je bil sprejet Zakon o ustanovitvi občin, je v prvem krogu nastalo 147 novih občin. Število pa se je nato povečevalo vsaka štiri leta; leta 1998 je tako nastalo še 45 novih občin, leta 2002 ena, leta 2006 pa še 17.
Trenutno je tako v državi 210 občin, dve pa sta na poti k samostojnosti. Vprašanje je sicer, če jo bosta v praksi tudi dosegli, saj vsa zakonodaja vedno bolj jasno kaže, da se bodo občine morale združevati, verjetno po kriteriju števila prebivalcev - če ne bo šlo zlepa, bodo pač v to prisiljene preko finančnih instrumentov.
Kljub temu da je Zakon o lokalni samoupravi v 13. členu predpisoval, da morajo imeti občine vsaj 5000 prebivalcev, pa je imel tudi določilo, da lahko zaradi posebnih okoliščin ali razlogov občina šteje tudi manj prebivalcev (vendar ne manj kot 2000). Šlo naj bi za izjemne okoliščine, a danes je v državi to bolj pravilo; večina občin, nastalih po letu 1995, je namreč (zelo) majhnih.
Po podatkih Statističnega urada (SURS) o številu prebivalcev po občinah ima 110 občin ali 52 odstotkov vseh občin manj kot 5.000 prebivalcev, 25 občin ali 12 odstotkov vseh občin pa ima manj kot 2.000 prebivalcev. V Spodnjem Podravju je velika večina takšnih manjših občin, in če bi res obveljal kriterij 5000 prebivalcev, bi obstale le štiri sedanje občine ...
Nekaj več kot tri odstotke občin pa ima celo manj kot 1.000 prebivalcev. Če primerjamo med seboj občino z najmanjšim in občino z največjim številom prebivalcev, lahko ugotovimo, da v občini Hodoš (320 prebivalcev) pre-
biva 870-krat manj prebivalcev kot v mestni občini Ljubljani (278.314 prebivalcev), sicer pa sta med najmanjšimi občinami v Sloveniji še Osilni-ca in Solčava.
Pomurska in podra-vska regija z največ najmanjšimi občinami
Regionalni pregled kaže, da ima največ občin z manj kot 5.000 prebivalci pomurska regija, saj v tej regiji približno 70 odstotkov občin ni dosegalo prebivalstvenega merila (tj. 5.000 prebivalcev).
Vendar pa gre pri takšnem tolmačenju za dejstvo, da ni posebej upoštevana spo-dnjepodravska regija, ampak podravska v celoti. Če bi statistika upoštevala ločeno spodnje- in zgornjepodravsko regijo, bi absolutno vodilno vlogo v številu najmanjših občin zavzelo Spodnje Podravje.
Pomurski in podravski regiji sledijo jugovzhodna Slovenija ter Savinjska in Koroška; vse od naštetih regij so imele več kot polovico občin z manj kot 5.000 prebivalci. V drugih regijah je bil delež takih občin znatno manjši (približno od 25 do 40 odstotkov v vsaki); le v zasavski in spodnjeposa-vski ni občin z manj kot 5.000 prebivalci.
Tudi po deležu občin z manj kot 2.000 prebivalci je prva pomurska regija, in sicer je v
CERK.VENJAK
tej regiji kar za dobro tretjino občin z manj kot 2.000 prebivalci. V drugih regijah so take občine redkejše (njihov delež ne presega 18 odstotkov), nekatere regije pa takih občin sploh nimajo.
Občine se med seboj precej razlikujejo tudi po površini; najmanjša občina tako meri le 7 kvadratnih kilometrov (Odranci), največja pa preko 500 kvadratnih kilometrov (Kočevje). Večina občin (67
odstotkov) meri manj kot 100 kvadratnih kilometrov.
Spodnje Podravje: 5000 prebivalcev imajo le štiri občine
V Spodnjem Podravju kriterij 5000 prebivalcev zagotavljajo le štiri občine: Mestna občina Ptuj (s približno 23.700 občani), Ormož (12.600), Kidričevo (6600) in Videm (5600).
Vse ostale občine imajo precej manj prebivalcev: čisto na repu je občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki se po velikosti površine (18 kvadratnih kilometrov) uvršča na 202. mesto v državi, v njej pa živi okoli 1200 občanov. Predzadnje mesto si delita občini Žetale in Trnovska vas s po 1300 občani, pri čemer pa Že-tale zavzemajo 38 kvadratnih kilometrov, Trnovska vas pa se razteza na 23 kvadratnih
kilometrih. Sledi občina Zavrč s 1500 občani (na 19 kvadratnih kilometrih), nato Podleh-nik s 1900 prebivalci (na 46 kvadratnih kilometrih), Sveti Tomaž z 2100 občani (na 38 kvadratnih kilometrih, Središče ob Dravi z 2200 prebivalci (na 33 kvadratnih kilometrih), občini Cirkulane in Juršinci s po 2300 občani, pri čemer je prostorsko nekoliko večja občina Juršinci s 36 kvadratnih kilometri pred Cirkulanami na 32 kvadratnih kilometrih, sledi občina Destrnik z 2600 prebivalci (na 34 kvadratnih kilometrih), pa Dornava z 2900 občani (na 28 kvadratnih kilometrih), občina Hajdina šteje približno 3700 prebivalcev (na 22 kvadratnih kilometrih), s približno 4000 občani pa se lahko pohvalijo v občinah Gorišnica (na 29 kvadratnih kilometrih), Markovci (na 30 kvadratnih kilometrih) in Majšperk (na 73 kvadratnih kilometrih).
Če bi se morda res zgodilo, da bi se začel striktno upoštevati zakon o občinah (oziroma bil spisan kakšen nov s podobnim kriterijem glede števila prebivalstva in brez možnosti izjem), bi tako v Spodnjem Podravju svojo samostojnost lahko obdržale le štiri občine. Vsekakor pa bi bilo zelo zanimivo spremljati, kako (in s kom) bi se povezale oz. „spaktirale" ostale ...
SM
(vir številčnih podatkov: SURS)
Prejeli smo • Dodatno pojasnilo k članku (Štajerski tednik 11. 02. 2011)
Nelogičnosti politike sklada kmetijskih zemljišč (2.)
Nelogičnosti politike sklada kmetijskih zemljišč (2.)
Avtor SM je v svojem članku z naslovom »Nelogičnosti politike sklada kmetijskih zemljišč«, z dne 11. 02. 2011, zgolj enostransko prikazal zgodbo vinogradnika gospoda Andreja Polanca in pri tem neupravičeno očrnil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V konkretnem primeru, kot tudi sicer, Sklad posluje v skladu z veljavno zakonodajo in njegova politika, ki je v tem članku označena kot »nelogična« tu ne more biti drugačna, kot jo uokvirjajo določila veljavne zakonodaje s področja stvarnega prava.
Z namenom pojasniti bralcem dejansko situacijo in re-alnoplat te zgodbe, pojasnjujemo sledeče:
Po izrazitem neurju s točo v letu 2008, ki je prizadelo tudi področje katastrske obči-
ne Mestni vrh, se je zakupnik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, gospod Andrej Polanec, po opravljenem terenskem ogledu prizadetih zemljišč s strani predstavnika Kmetijske svetovalne službe odločil, da pristopi k trajni izkrčitvi dela vinograda za zakupnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Obnova vinograda v izmeri dva hektarja, ki je bil ob neurju v celoti uničen, ni bila smotrna zaradi prenizke lege in prevelike nevarnosti po-zeb. Na podlagi vloge zakupnika in mnenja svetovalne službe je Sklad zakupniku v letu 2008 izdal soglasje za izkrčitev vinograda in nadaljnje vzdrževanje kmetijske rabe zemljišč. Nasad je bil uničen na delu zemljišča, ki ga je imel Andrej Polanec
v zakupu od Sklada in je del večjega kompleksa zemljišč v solastnini Republike Slovenije in bližnjega Župnijskega urada. Župnijski urad je kot solastnik zemljišča soglašal z izkrčitvijo vinograda.
V neposredni bližini ima Andrej Polanec lastno zemljišče, ki ga v delu zaokrožuje večje sosednje zemljišče v izmeri 1,58 hektarja. Zemljišče je v pretežni solasti švedske družbe Trust Financing AB, medtem ko Sklad oddaja v zakup zakupniku Andreju Polancu zgolj površino zemljišča 0,30 hektarja, ki ustreza solastniškemu deležu Republike Slovenije. Zakupna površina Sklada, ki se oddaja v zakup, meji na lastna zemljišča zakupnika.
Zaradi obnove vinograda na lastnem zemljišču in delu sosednjega zemljišča, ki ga ima v zakupu, je Andrej Polanec ob koncu leta 2010
zaprosil Sklad za izdajo soglasja za zasaditev vinograda in ureditev obračališča. Za zasaditev vinograda in ureditev obračališča na zemljišču, ki je v solastnini, je potrebno soglasje vseh solastnikov, v omenjenem primeru tudi (večinskega) solastnika Trust Financing AB. V kolikor solastnik ne soglaša, Sklad, ki upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije, ne more izdati soglasja, s katerim bi dovolil zasaditev vinograda. Pri tem velja poudariti, da ne gre za notranja pravila institucije, ki bi na zakupnih zemljiščih v solastnini preprečevala izdajo soglasij zakupnikom, ampak to narekuje veljavna zakonodaja s področja stvarnega prava. Iz določil Stvar-nopravnega zakonika, ki urejajo področje solastnine namreč izhaja, da je o vseh
posegih na zemljišču, ki je v solastnini, potrebna odločitev vseh solastnikov, če ti posegi predstavljajo razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe, spreminjanje namembnosti stvari in druge izboljšave, ki niso redno vzdrževanje.
V primerih, ko Sklad in drugi solastniki ne dosežejo soglasja o posegih na kmetijskih zemljiščih, ki bi zagotavljali njihovo nadaljnjo smotrno rabo, Sklad ostalim solastnikom predlaga sporazumno razdelitev zemljišča v solastnini. V primeru doseženega sporazuma vsak solastnik pridobi ustrezni del odmerjenega zemljišča v izključno last. Če med solastniki ni mogoče doseči soglasja glede delitve zemljišča v solastnini v naravi, lahko Sklad kot solastnik predlaga le delitev solastnine v sodnem postopku, kateri pa traja dalj
časa.
Danes je veliko kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so v solastnini z Republiko Slovenijo, kar je večinoma posledica številnih zaključenih denacionalizacijskih postopkov v zadnjih letih, pri katerih so denacionalizacijski upravičenci prejeli zemljišča v solastnini. Kot navedeno zgoraj, je v takšnih primerih gospodarjenje oteženo, zato si Sklad prizadeva aktivno izvajati postopke razdružitev solastnine, ki pa so zapleteni in v primeru nestrinjanja solastnikov, tudi dolgotrajni.
Kot je torej moč razbrati iz zgornjih pojasnil, v tem primeru ne gre za nikakršno samovoljo oziroma »nelogičnost politike« Sklada, ampak za korektno ravnanje v skladu z veljavno zakonodajo. Katarina Stanonik Roter, vodja sektorja za poslovno organizacijo
Od tod in tam
Miklavž pri Ormožu • Biserna poroka zakoncev Šnajder
V	društvu upokojence Miklavž pri Ormožu sta praznovala biserno poroka dva para: zakonca Šnajder in zakonca Majerič.
Alojzija in Ivan Šnajder sta stopila pred matičarja 29. 1. 1951 v Ormožu. V Šnajderjevi družini so bili trije otroci, dve hčeri in sin Ivan. V času vojne so Nemci obe sestri odpeljali k reki Muri, kjer so ju zvezali, eno ustrelili in obe vrgli v reko Muro. Tako jelvek, kot mu pravimo prijatelji, ostal na kmetiji. Poleg dela na kmetiji pa je bilpredsednik ZB, strasten lovec v LD Miklavž, občinski odbornik v Ormožu, deloval je tudi v krajevni skupnosti Miklavž. Zadnja leta ga je bolezen priklenila na voziček, vendar se ne da: redno prihaja na upokojenska srečanja s svojo soprogo in je vedno nasmejan. Žena Alojzija mu je vseskozi stala ob strani. Alojzija je opravljala gospodinjska dela, skrbela za otroke in poprijela za dela na kmetiji, ki ga ni nikoli zmanjkalo. V zakonu so se rodili trije otroci, sinova Tonček in Zlatko ter hčerka Majda. Zelo ponosna sta na svojih šest vnukov in šest pravnukov.
Miklavž pri Ormožu • Biserna poroka zakoncev Majerič
Jožefa in Gustek Ma-jerič sta stopila pred matičarja 5. 2. 1951 v Ormožu.
Kot mlad fant je Gu-stek delal kot veterinarski tehnik v Ljutomeru in Kočevju. Žena Jožefa je skrbela za njune tri otroke, hčerki Ivico in Lojzko in sina Gusteka. Ko so otroci odrasli, sta leta 1969 odšla v Nemčijo za boljšim zaslužkom. V Ormožu sta v tem času zgradila nov dom. Leta 1992 sta odšla v zasluženi pokoj in se vrnila domov v Veliki Brebrovnik. Kljub zavidljivim letom sta aktivna člana DU Miklavž pri Ormožu. Sta strastna kegljača in se redno udeležujeta vseh tekmovanj.
5. februarja sta biserno poroko slavila v ormoškem hotelu v krogu svojih otrok, devetih vnukov, devetih pravnukov ter svojih sorodnikov in prijateljev.
Člani DU Miklavž pri Ormožu obema paroma iskreno čestitamo in želimo še veliko skupnih let.
Slavica Mihorič
Markovci • Zlata poroka zakoncev Kukovec
V	soboto, 5. februarja, sta po 50 letih svojo zakonsko zvezo obnovila Marija in Franc Kukovec iz Bukovcev.
Zlati ženin Franc Ku-kovec je bil rojen 16. novembra 1936 v Bukovcih, zlata nevesta Marija Kukovec (dekliški priimek Muršec) pa 16. junija 1937 v Sobe-tincih. Poročila sta se 4. februarja 1961 v Markovcih. Po 50 letih sta Kukovčeva svojo zakonsko zvezo obnovila z zlatim »da«. Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Markovci Milan Gabrovec, za katerega je bil sobotni obred zlate poroke prvi v času njegovega županovanja.
Zlatoporočencema Kukovec so pred občino in cerkvijo zaplesali tudi kopjaši; s tem so zlatemu ženinu in njegovi nevesti izkazali posebno spoštovanje. Sicer pa dodajmo, da je Franc Kukovec najstarejši korant in namerava korantijo obleči tudi v času letošnjega fašenka. Slavnostni dogodek v poročni dvorani so s pesmijo zaokrožili pevci Kulturno-umetniškega društva KulTura, cerkveni obred zlate poroke pa je opravil markovski farni župnik Janez Maučec.
MZ
Markovci • Zlata poroka zakoncev Kukovec
V	soboto, 5. februarja, sta 50 let skupnega življenja obeležila zla-toporočenca Marija in Anton Meznarič iz Šalovcev, občina Središče ob Dravi.
Zlatoporočenca Marija in Anton sta se poročila 5. februarja 1961 v Središču ob Dravi. V zakonu sta se jima rodila dva sinova Tonček in Janko, danes ju razveseljujeta vnuka Toni in Matej. Marija in Anton sta ves čas živela in delala na kmetiji v Šalovcih. Tudi danes, kljub zrelim letom, še vedno po svojih močeh pomagata na domači kmetiji. V prostem času se rada udeležujeta srečanj društva upokojencev.
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let.
MM
hurentovanje
od 26.februarja do 8.marca 2011
SEVBJUAM
jeleak

- \ J \ J7nr -r^HAiTpji^AT
& n ci <- pA nrjr^pi
mfimfrn
vicronr*1
TANJA ŽAG MAMBOjc
Slfii^fift,
26
FEB
27
FEB
28 FEB
01
MAR
02
MAR
03
MAR
04
MAR
05
MAR

Ptuj • Zaigrala je tamburica...
Najvišje priznanje tamburasem iz Smartna
12. februarja je v Gimnaziji Ptuj potekalo regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije Zaigraj, tamburica, 2011, ki ga je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj organizirala ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Predstavilo se je sedem zasedb, največ navdušenja pa je požel nastop prav zadnje, ki deluje pod imenom Tamburaški orkester Šmartno.
Srečanja se je udeležilo pet tamburaških orkestrov, ena tamburaška in ena mandolin-ska skupina. Uvodne takte je tako prispevala tamburaška skupina KUD Ivana Lončari-ča Trniče, ki ji dirigira Igor Robar, sledila pa sta nastopa tamburašev iz Cirkulan pod umetniškim vodstvom Boštjana Polajžerja in tamburaškega orkestra Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri
Ptuju, katerega umetniški vodja je Jože Šmigoc.
Predstavili so se tudi Duple-ški tamburaši z dirigentom Marijanom Golobom, tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica, ki ga vodi Boštjan Polajžer, mando-linska skupina Amos z umetniško vodjo Tanjo Vnučec Popov in tamburaški orkester Šmartno, ki mu dirigira Helena Vidic.
Dupleški tamburaši so s pomočjo mladih pevk izvedli tudi znano pesem Sreča na vrvici.
Dirigentka Helena Vidic med strokovnima spremljevalcema revije Damirjem Zajcem (levo) in Vladimirjem Hrovatom
	REVIIA . timburaitih in mandojinikHt		
			H ■
		HM	
« M			
M			
Najbolj so navdušili glasbeniki iz Smartna pri Litiji.
Vsi nastopajoči so zaigrali po tri pesmi, strokovno pa sta jih spremljala Vladimir Hrovat in mag. Damir Zajec. »Nastopajoči so pokazali veliko prizadevanja v podajanju programa, ki je bil pester in poslušljiv, zato je občinstvo lahko uživalo v prijetnih melodijah. Zasedbe so bile zvokovno in interpreta-cijsko urejene. Nekateri so bili pri podajanju prepričljivejši, drugi pa nekoliko okorni. Vse te elemente sva analitično pretehtala in ustrezno točkovala. Letos je to novost, saj so bila regijska tamburaška srečanja doslej revialnega značaja, s strokovnim spremljevalcem, ki je podal opisno oceno in predloge ter napotke za nadaljnje delo, državno srečanje pa je bilo tekmovalnega značaja in ga je do sedaj spremljala tričlanska žirija. Letos so se lahko orkestri sami odločali, ali bodo tudi na regijskem srečanju sodelovali kot tekmovalci ali le v revialnem delu,« je pojasnil Zajec.
Državnega tamburaškega srečanja 2011 se bodo tako letos udeležile najbolje ocenjene zasedbe na regijskih prireditvah.
»Vsekakor je treba pohvaliti vse nastopajoče na sobotnem srečanju, saj so prikazali ohranjanje in kakovostni vzpon te ljubiteljske dejavnosti, kar je iz kulturnega, humanističnega in sociološkega vidika veliko pomembnejše od suhoparnih točk, ki jih je bila komisija 'prisiljena' podeliti. Po plati glasbene kakovosti pa sta izstopala tamburaški orkester Šmartno in mandolinska skupina Amos: prva je dobila zlato priznanje s pohvalo, druga pa zlato priznanje,« je še razložil sogovornik.
Skupaj s Hrovatom sta podelila tudi še posebno priznanje za sodelovanje Cirkulančanom, bronasta priznanja orkestru iz Vidma, Trnič in Dupleka ter srebrno priznanje orkestru iz Gorišnice.
Polona Ambrožič
Washington • Razstava fotografij lipicancev Alenke Slavinec
Ljubezen in Slovenija v nas
V galeriji slovenskega veleposlaništva v Washingtonu so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli fotografsko razstavo o lipicancih in Sloveniji avtorice Ptujčanke Alenke Slavinec.
Gre za fotografije, ki jih je avtorica posnela jeseni leta 2010 v Lipici in predstavljajo prvi del širšega projekta, ki ga je podprla tudi Kobilarna Lipica. Junija se bo v okviru Festivala Ljubljana nadaljeval z drugim delom, ki bo zajel vse štiri letne čase in celotno obdobje lipicanca.
Odprtja razstave sta se v okviru obiska ZDA udeležila tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor in minister za zunanje zadeve Samuel Žbo-gar. Razstava dvajsetih fotografij, ki jo je avtorica poimenovala Slovenija v nas, je posvečena 20-letnici slovenske osamosvojitve. Po besedah avtorice je to pravzaprav zgodba o ljubezni, miru in pogumu. Dan po svečanem odprtju so razstavo odprli tudi za javnost,
na ogled bo do 17. junija. Fotografije, omejene na pet kopij, bodo tudi naprodaj, Kobilarna Lipica pa bo vsakemu kupcu izdala tudi certifikat z izjavo, da so na fotografiji res lipicanci iz domovine teh svetovno znanih belili konj.
„V čast mi je zastopati Ptuj in Slovenijo v ZDA ob treh za Slovenijo zelo pomembnih dogodkih: praznovanju slovenskega kulturnega praznika, 20-letnici slovenske samostojnosti in prvem obisku premiera Boruta Pahorja v Beli hiši, ki je tudi slavnostno odprl razstavo v galeriji Slovenske ambasade v navzočnosti slovenske delegacije in 120 povabljenih gostov, ki so ob tej priložnosti nazdravili s ptujskim pullusom in Daninimi sokovi. Naslov razstave pove, da gre za
Slovenijo v nas, ko govorimo o lipicancih in hkrati o slovenstvu. Ko enkrat živiš v tujini, o domoljubju veliko več razmišljaš in kritično čustveno analiziraš situacije in pretekle
dogodke v domovini," je povedala avtorica Alenka Slavinec. Razstava bo gostovala na veleposlaništvih Slovenije v ZDA, Kanadi in po svetu.
MG
Foto: zasebni arhiv Alenke Slavinec
Razstava fotografij Alenke Slavinec v galeriji slovenske ambasade v Washingtonu
Tednikova knjigarnica
Za devetimi gorami
zniku>' se ie z§odii sila zanimiv literarni
J	večer na Vrazovem
ttgu 2- Pisatelj Dušan ; " '-Ifek.v Šarotar je v pogovoru
„§* ^Mmlm 2 literarno kritičarko
g&tomi i Jelko Ciglenečki ten..........| kočutno predstavil
1 i ® knjižno novost, ki tipoveduje pogrom Judov iz Prekmurja. Lepo je bilo poslušati modre besede nastopajočih in sploh mi ni jasno, kako je prišlo do tega, da je pisateljeva beseda zdrsnila v območje digitalnih knjig, oziroma je avtor oblikoval nekaj misli o tem, da se bliža konec klasičnim knjižnim oblikam. No, tega - o koncu knjige na papirju - tega pa res nisem pričakovala in iz prijetno naklonjene, motivirane bralke knjige Nostalgija (Murska Sobota: Franc-Franc,2010) sem se zmrgo-dila ob misli:
Pisatelj, dober pisatelj, ne eden tistih obrtniških avtorjev, ki jim knjige kar frčijo izpod peresa, pardon, izpred ekrana, pravi, da se knjigam ne piše dobro. Da je konec knjige iz papirja. Pa si rečem, glej ga, glej, saj to je tako, kot bi farmacevti predstavljali neko novo zdravilno razpršilo, pa bi hkrati napovedovali, da bodo tablete ukinjene. Hm, ali pa, da bi optiki napovedovali konec klasičnim naočnikom, ker so pač izumili leče za izboljšanje vida. Pa imajo knjige od navedenih priročnih primerov pač veliko burnejšo, pomembnejšo in daljšo zgodovino kot omenjene tablete in naočniki! Mislim, saj mi je vseeno, ali še bodo natisnili kakšno klasično knjigo ali ne, toliko jih je na vsemogočih knjižnih policah ...Vendar: še noben novi medij ni odpihnil prejšnjega, nasprotno, novi mediji dopolnjujejo, povezujejo .
No, čisto vseeno mi ni za klasično knjižno obliko!
Kako sem se te dni, na primer, razveselila velike nove zbirke slovenskih pravljic mojstrice Anje Štefan, hišne avtorice založbe Mladinska knjiga. Naslov knjige, ki je s svetlikajočo rdečerjavo barvo izpisan v nostalgičnem lepopisu osnovnošolcev davnih dni, se glasi Za devetimi gorami, podnaslov pa Slovenske ljudske pravljice. Naslov je izpisan v spodnji tretjini velike, trde platnice, kjer se vije cestica proti ličnemu, majhnemu gradiču z mnogimi stolpiči, kjer so na šiljastih vrhovih zastavice. Tik nad naslovom, centralno, stojita, kanček drug k drugemu obrnjena, mala kraljična in oče kralj. Naslikala ju je pravljična ilustratorka Ančka Gošnik Godec. Ob potki h gradu in okoli njega, dekorativno in povedno čez vso platnico, pa drevesa, park čudorož z rajskimi pticami. Ponekod se svetlikajo cvetke na drevju, tam se oglaša zlata ptica. Čudežno lepa naslovnica, ki napoveduje slastno branje pravljic! Kar petdeset in še štiri za povrh jih je na 239 straneh, z viri, spremno besedo in kazalom vred. Prva pravljica je Tista od petelina in se začenja tako:
Ta pravljica je stara, ima več kot sto let, pri nas jo poznajo vsi otroci. Torej: Je bil enkrat petelin in je imel kokošnjak in kokoši blizu. Že prav lepo star je bil ta kokošnjak: stari korci, stari tramovi, dež, dež, dež - kaj se mu ni udrla streha! Ubogi petelin - ravno toliko, da se je rešil.
»O, la!« je rekel.
Kokoši vse brez kokošnjaka, petelin tudi...
To od petelina je, kot veliko drugih, ilustriral imenitni Zvonko Čoh, ki s svojo duhovito slikarsko izmišljijo odlično dodaja ljudski pravljični duh k pravljičnim podobam Ančke Gošnik Godec.
Kot pojasnjuje avtorica Anja Štefan v spremni besedi, je ta knjiga pravljic nastajala deset let in več, kajti želela je ustvariti »knjigo slovenskih ljudskih pripovedi, ki bo motivno raznovrstna, živa in berljiva, želela sem najti način, ki bo do gradiva spoštljiv in hkrati ploden za njegovo nadaljnje življenje«.
Vse čestitke avtorjem, urednikom in založnikom! In hvala za brezčasno knjižno poslastico!
Liljana Klemenčič
Polenšak • Ob izidu zbornika o šoii
Danes šola Polenšak in nikoli več?
„Zelo verjetno se mi bo zgodilo, da sem oz. bom zadnja učiteljica na podružnični šoli Polenšak. In sem si poskušala predstavljati konec šolskega leta, ko gredo vsi na vesele šolskega počitnice, jaz pa bom pospravljala šolske omare in zaklenila šolska vrata za vedno - po 110 letih ...," je bistveni razlog za izdajo posebnega zbornika o polenški šoli z nemajhnim cmokom v grlu povedala učiteljica Zlatka Zelenik.
„Zdi se mi, kot zadnji učiteljici, da je nekako moja dolžnost, da za šolo nekaj ostane, da ostane vsaj knjiga z vsemi spomini in dokazi o nekoč mogočni šoli," je še dodala Zlatka, ki sicer povsem razumsko meni, da ob tako majhnem številu otrok res nima več smisla vztrajati.
Jeseni le en prvošolček ...
V letošnjem šolskem letu podružnično šolo na Polenša-ku obiskuje vsega skupaj šest kratkohlačnikov od prvega do četrtega razreda! Vse poučuje Zelenikova, letos s pomočjo pripravnice Janje Trop, ki ji je v veliko pomoč. Čeprav uradne najave zaprtja šole ni, pa je govoric o tem veliko; neuradno naj bi sicer veljalo, da bo šola morda še odprla svoja vrata letos jeseni, če se bodo vpisali vsi štirje prvošolčki iz tega šolskega okoliša. Toda kot je pokazal februarski vpis, se bo oz. naj bi se na polenško šolo vpisal le en novi učenec, ostali trije bodo obiskovali matično šolo v Dornavi. Ker hkrati najstarejši, četrtošolec Niko, odhaja v peti razred v Dornavo, bo tako velikansko in prazno poslopje v najboljšem primeru obiskovalo spet le šest učencev. In zaprtje šole je res verjetno ...
„Če čisto odkrito priznam, niti sama ne vem, ali bi še rada poučevala na ta način ... Kljub temu da ima takšno delo svoje prednosti, je po drugi strani veliko zahtevnejše kot poučevanje v klasičnih razredih," je odkrito povedala Zelenikova, ki ob poučevanju skrbi še za marsikaj; tako je varuhinja otrokom v jutranjih urah in malo v popoldanskem varstvu, poleg tega pa je bila tudi malo pleskarke, saj je s pomočjo prijateljev pre-pleskala nekaj učilnic, hodnik, popravila celo odpadle in dotrajane omare itd. Koliko dela ima z urejanjem vse potrebne dokumentacije za štiri razrede, si lahko predstavljajo le tisti, ki opravljajo poklic učitelja...
„Čisto sama popolnoma vsega verjetno ne bi zmogla oziroma zelo, zelo težko; lani je pomagala delavka preko javnih del, letos imam v veliko pomoč pripravnico Janjo, kako bo vnaprej, pa ne vem."
Pouk je nekaj posebnega
Pouk šestih učencev v štirih razredih je seveda povsem svojstvena zadeva in skoraj neprimerljiv s tistim v normalnih šolah: Ja, to je pa res, ampak našim učencem je takšen način pouka povsem normalen, saj ne poznajo drugačnega. V osnovi delamo skupaj. Na primer preberemo skupaj pravljico o Piki Nogavički, potem pa dela vsak svoje glede na težavnostno stopnjo: prvi razred jo nariše, drugi razred dela po navodilu z opisom desne in leve nogavičke, tretji razred že dopolnjuje povedi, četrti pa že kakšno obnovo, pač po učnem načrtu, ki me zavezuje. Menim, da tudi v razredu s 25 učenci ne moreš biti dober učitelj, če delaš z vsemi enako."
Kombinacija pouka po besedah Zelenikove kar gre, seveda ob dobrih pripravah in še boljši organiziranosti samega pouka: „Včasih se seveda tudi ločimo, ne gre drugače. Četrtošolec ima naravoslovje recimo peto uro, ko so ostali že prosti. Matematiko ga posebej poučuje Janja, jaz sem z ostalimi ... Vsekakor se je treba pripraviti na vse zahtev-nostne stopnje otrok, vedno pa začnemo z neko skupno snovjo, ki jo nato dodelujemo in se učimo po razredih. Ob tej vsebinski kombinatoriki, s katero je treba zagotavljati podajanje snovi, primerno otrokovi starosti, in slediti učnemu načrtu za tisti razred, si vedno vzamem tudi poseben čas za vsakega otroka, vsak dan za kakšnega, ostali pa takrat svoje naloge delajo samostojno. Res je zelo pomembna organizacija in da motiviraš vsakega otroka ter ga naučiš vsega, kar je potrebno,
sposoben moraš biti večkrat med uro preskakovati iz ene v drugo zahtevnostno stopnjo," pojasnjuje Zlatka in dodaja, da si je to morda res težko predstavljati, če tovrstnega pouka ne doživiš.
Šolskega zvonca ne poznajo
Tudi kontrolne naloge učenci velikokrat pišejo skupaj: „Se-veda vsak za svoj razred, toda nikakor ne bi bilo dobro, če bi v enem prostoru le en pisal kontrolno nalogo, ostali pa ne. Tako so vsi skupaj bolj izenačeni, vsi pišejo test naenkrat in tako dobivajo občutek, da so v pravem razredu s sovrstniki po letih. Teste jim ocenim odstot-kovno, tako da se lahko tudi primerjajo med seboj, samo točke jim ne povedo dovolj."
Značilnost pouka na polen-ški šoli je tudi to, da ne poznajo šolskega zvonca: „Letos tako začenjamo ob pol osmih, lani smo ob sedmih, in smo potem skupaj do pol druge ure. Ker nismo omejeni z zvoncem in minutami, pač lahko snovi in stvari, ki otroke pritegnejo, delamo tudi do enih, zakaj bi se omejevali?! Smo kot ena velika družina, skupina. Seveda se kdaj zgodijo tudi prepiri kot povsod v takšnih heterogenih skupinah. Pri nas pač ni možno, da bi se otroci grupirali na tak način kot v velikih razredih - po nekih interesih, prijateljskih vezeh, po spolu itd. Pač morajo biti skupaj. Težava zna nastati tudi vnaprej, če bi pouk še obstal, ker bo potem en sam fant, danes naš tretješolec, ki je zelo navezan na četrtošolca in se kar boji ostati brez fantovske družbe. Sicer pa bi vsi ti otroci radi ostali tukaj, nobeden ne bi šel drugam. Res pa je, da potem, ko gredo v peti razred v drugo šolo, nimajo težav z vključevanjem, saj že med šolskim letom poskrbimo, da so veliko vključeni v matično šolo, res ob vsaki priložnosti, obvezno ob nastopih itd. In še nekaj je značilno
Temeljni kamen za polenško osnovno šolo je bil položen leta 1900; od takrat je šolske klopi v stavbi učenosti gulilo tudi po 230 učencev v enem šolskem letu, zadnja tri leta pa manj kot ducat in šola bo verjetno poleti zaprla svoja vrata ...
za naše učence: nimajo nobene treme, so zelo komunikativni, brez strahu pred tujci."
Šola razkriva bisere spominov
Polenška šola ima sicer popolnoma drugačno zgodovino, kot bi jo lahko ocenil kdo po zadnjih letih. Številčnih podatkov za prva leta pouka (od leta 1900, ko je bil položen temeljni kamen) sicer ni, je pa v prvih povojnih letih šolo obiskovalo nekaj preko 200 učencev, še leta 1964 jih je bilo 232, nato
pa je ta številka začela počasi, a vztrajno padati: leta 1990 jih je bilo še 54, leta 2000 28, leta 2005 20, leta 2007 11 in letos 6. Danes šola tako v času dopoldanskega pouka skorajda sameva, peščica učencev je zbranih v eni učilnici, ostale samevajo. Precej drugačna je slika popoldne: v šolskih prostorih namreč poteka tudi pouk glasbene šole Zlatka Munde, ki ga obiskuje okoli 150 učencev iz vseh okoliških krajev in občin.
Celotna zgodovina šole z okrajem vred je izjemno slikovito in zanimivo zapisana v po-
sebnem zborniku z naslovom Šola na Polenšaku razkriva bisere spominov. Sourednici 84 strani dolge publikacije sta Zlatka Zelenik in dolgoletna učiteljica na šoli Irena Vese-njak, ki jima tudi gre zasluga za to, da je zbornik sploh nastal.
„Zbornik je nastajal približno dve leti, razdeljen je na več poglavij, začenja pa se z zgodovino šolstva na Slovenskem in posebej na Polenšaku, kjer je opisano marsikaj, od urnika, discipline, šolskega reda, organizacije pouka itd. Nadaljuje se s poglavjem o šoli v medvojnem času, pa v okupacijskih letih, nato je opisano obdobje po letu 1945 in obdobje po letu 2000. Zbornik se zaključuje s spomini bivših učiteljev in ravnateljev ter učencev," je na kratko povzela vsebino knjige Zelenikova in dodala, da je imela najprej v mislih nekaj čisto kratkega, potem pa so se zanimivi materiali in zgodbe ljudi kar nabirali.
Uradno je sicer dan polenške šole datiran v 11. november, vendar so krajšo slovesnost s predstavitvijo zbornika in kulturnim programom prestavili na 16. februar, saj prej ni bila odprta dvorana v novem domu.
SM
Letos šest učencev od prvega do četrtega razreda poučujeta Zlatka Zelenik in pripravnica Janja Trop; delo v tako heterogeni skupini učencev je nadvse naporno in zahteva veliko organizacijskih sposobnosti, priznavata obe.
Le en klic in že smo pri vas
Se vam je že zgodilo, da vas je pred blokom pričakal avtomobil s počeno pnevmatiko? Ste v vozilo pomotoma zaklenili ključe? Ste v naglici pozabili zaviti na bencinsko črpalko in ostali brez goriva? Se je vaš avto že kdaj odločil, da ne bo vžgal?
Darja, pred vrtcem
»Moja jutra so vedno stresna. Tisti torek ¡e bil se posebno pomemben, saj sem že ob osmih v službi vodila sestanek, na katerem ne bi smela manjkati. Kot vsako jutro sem tudi tega dne najmlajšo, Zarjo, peljala v vrtec. Parkirala sem, se natovorila z vsemi igračami, ki sva jih tega dne morali vzeti s seboj, vzela sem še Zarjin nahrbtnik in se podala v garderobo. Minute so bežale, nervoza je naredila svoje. Ko sva se s hčerko poslovili, sem odhitela do avtomobila in z grozo ugotovila, da sem vanj zaklenila avtomobilski ključ. K sreči se v stresnih situacijah zelo dobro znajdem in razmišljam zelo razumno. Spomnim se, da se je pred meseci podobno zgodilo sodelavki, ki je poklicala eno od zavarovalnic. Le katero? Brskam po spominu in se nato spomnim, da mi je govorila o dobri izkušnji s Triglavom. Vzamem telefon, se priključim na splet in najdem 080 2864. Pokličem in izvem, da mi bodo pomagali hitro, kot je le mogoče. Ura je bila že precej čez sedem. Vendar ni minilo dolgo, ko se je pred vrtec pripeljal moj odrešitelj. 'Gospa, poglejte stran,1 en, dva, tri in avto je bil odklenjen. Ura je bila pet pred osmo, ko sem sedela v sejni sobi in mirno čakala na sestanek. Avto je bil varno parkiran v garaži, avtomobilski ključi pa so počivali v mojem žepu. Po tej izkušnji vem, da me noben oglas več ne prepriča, da je lahko še katera asistenčna storitev boljša od Triglavove!«
Jože, pred blokom
»Končno je prišla sobota, ko smo se z družino odpravili na smučanje. Vsi smo že od poletja težko čakali na te počitnice. Iz stanovanja sem pritovoril torbe in kovček in se namenil proti avtu. Ze od daleč sem S opazil, da je avto nekam čudno postrani. Ko sem pri° šel zraven, kar nisem mogel verjeti očem. Nekdo mi § je predrl zadnjo pnevmatiko. V trenutku me je pre-š vzel bes. Današnje smučarsko popoldne je že šlo k
vragu. V predalu avtomobila, kjer imam dokumente, sem nepričakovano hitro našel zgibanko z opisom ponudbe moje zavarovalnice, na kateri me je v oči zbodla številka 080 2864. Poklical sem in malo raztreseno povedal, kaj se mi je zgodilo. Prijazen glas na drugi strani me je pomirjujoče povedal, da bo pomoč hitro pri meni. Odšel sem nazaj vstanovanje in se vrnil čez pol ure. Na parkirišču sem opazil vlečno vozilo in mladeniča, ki je že iskal našega črnega enoprostorca, kot sem ga opisal. V desetih minutah je bil moj problem rešen, poleg tega smo se s smučarskimi prijatelji, kljub jutranjem pripetljaju, dobili na kavi, na postajališču ob avtocesti. Popoldanska smuka pa je bila naravnost odlična!«
Andrej, na poti iz službe
Andreju se je nekega poletnega dne še posebej mudilo domov. Tistega popoldneva je moral res hitro priti v varstvo po hčer, saj je bila žena na službeni poti. Ko je hotel vžgati avtomobil, je bil razočaran. Ni verjel, da se to lahko zgodi le teden dni po tem, ko je bil avto na temeljitem servisu. Poklical je svojega mehanika in mu opisal dogodek. Mehanik mu je pomirjujoče povedal, da bo takoj poslal mojstra z vlečnim vozilom. Pomoč je prispela zelo kmalu, in ko sta z Andrejem popisovala dogodek, ga je serviser vprašal, če ima Andrej morda avtomobilsko zavarovanje sklenjeno pri Triglavu. Andrej je pritrdil. Med vožnjo v mehanično delavnico je voznik vlečnega vozila še predlagal, da si zapomni višino Triglava, saj je to asistenčna številka Zavarovalnice Triglav. 080 2864 je od takrat vedno v Andrejevem spominu.
En klic do pomoči
080 2864 ali iz poti po Evropi +386 2222 2864,
vsak trenutek dneva, vse dni v tednu in v letu vas čaka prijazno osebje asistenčnega centra Zavarovalnice Triglav. Pomagali vam bomo v najkrajšem času, vam ponudili kakovostno storitev, ki je še dolgo ne boste pozabili. Več kot deset let že skrbimo za udobje naših zavarovancev, ki smo jih našteli mnogo več kot sto tisoč. Se vi povejte prijateljem, da je avtomobilska asistenca Triglav vrhunska, zaupanja vredna in sodobna storitev. Več na www.triglav.si.
Zavarovalnica Triglav, d. d.
Foto: SM
Foto: SM
Gorišnica • Forminčani želijo obnoviti mlin
Dragocenost je treba ohraniti
„Kotni mlin ob potoku Zvirenčina na Sokovi domačiji je edinstven in izreden primer takega mlina daleč naokoli. Želeli bi, da ga občina registrira kot kulturni spomenik in ga obnovi, saj je tega gotovo vreden," je v imenu somišljenikov iz Formina povedal svetnik Robert Marin, ki je željo domačinov že predstavil tudi županu Jožetu Kokotu.
Čeprav se imenuje kotni, gre pravzaprav za vodni mlin, ki je bil zgrajen davnega leta 1775, nato pa obnovljen sto let kasneje in še zadnjič leta 1914. Po podatkih iz ohranjene formin-ske vaške kronike sta bila prva lastnika mlina Marija in Janez Sok. »Mlin je del redko ohranjene nepremične kulturne dediščine, ki je na svojstven način dajala pečat tukajšnji krajinski podobi. Mlin je ohranil vse bistvene značilnosti; tloris od pritličja do podstrešja je enak kot nekoč, ohranila se je tudi prvotna gabaritna velikost. Sama zgradba je glede na starost kar dobro ohranjena, posebej še notranja oprema, kot so razne naprave, mehanizmi mlinskih kamnov in inventar. Uničeno pa je zunanje pogonsko kolo in seveda nekoliko zapuščena okolica, ki je sicer ohranila prvotno namembnost; gre za habitat močvirja," je o mlinu povedal Robert Marin, ki željo po obnovi in ohranitvi mlina dopolnjuje še z naslednjimi argumenti: „Tak tip gospodarskih poslopij na kmetijah je bil nekoč nepogrešljiv v okviru predelave in pridelave hrane, tako
Poleg same zgradbe je ohranjene tudi veliko notranje opreme v mlinu.
za ljudi kot za krmo domačih živali. Nadstropno zidan mlin je ohranil res vse kvalitete in značilnosti takšnih objektov iz preteklosti. S svojim obstojem kaže na način življenja, kakršno je bilo nekoč tukaj, hkrati pa tudi nekoč specifično kmetijsko oz. gospodarsko dejav-
Kotni mlin na Sokovi domačiji čaka na boljše čase; člani vaškega odbora Formin so vodstvu občine Gorišnica že podali pobudo za obnovo.
nost - mlinarstvo."
Vaški odbor Formin je, kot rečeno, predlog za obnovo mlina že posredoval vodstvu občine in hkrati pojasnil tudi pot do lastništva in obnove: „Pre-dlagamo, da se obstoječi mlin zaščiti kot edinstven primerek kulturne dediščine ter zgradbo razglasi za spomenik lokalnega pomena. Terjatve, ki jih bo občina Gorišnica priglasila v zapuščinskem postopku za pokojno lastnico Terezijo Sok, naj prioritetno sledijo pridobitvi lastninske pravice za objekt mlina. Treba je zasnovati celoten program obnove kotnega mlina, sredstva za obnovo pa bi se lahko pridobila na ustreznih bodočih razpisih, npr. iz programa oz. usmeritve mreženje kulturnih potencialov."
Marin v imenu domačinov še pravi, da bi obnovljen mlin gotovo pripomogel k večji prepoznavnosti občine, hkrati pa bi tako ohranili redko kulturno
in arhitekturno dediščino: „Ta mlin je namreč edini primer pri nas že tako redko ohranjene podeželske stavbne dediščine. Z njegovo obnovo bi mladim generacijam lahko ponudili prikaz pridelave moke za kruh, kot so jo poznali naši predniki. Obnovljen kotni mlin bi lahko služil kot muzej in kot povezovalna točka nadaljnjega razvoja turizma v občini, hkrati bi dopolnjeval in nadgrajeval vsebino Dominkove domačije."
Župan Jože Kokot pobudi Forminčanov ne nasprotuje; povedal je, da se bodo na zapuščinski razpravi za preminulo zadnjo lastnico, za katero je občina plačevala oskrbo v domu upokojencev, res zavzeli za kompenzacijo dolga z lastništvom mlina: „Upam, da bomo pri tem tudi uspešni, sicer pa bomo mlin vključili tudi v projekt mreže kolesarskih poti po naši občini."
SM
Ptuj • Plesna proslavitev kulturnega praznika
Ples brez oči
7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je v prostorih Stare steklarske delavnice potekal večer sodobnega plesa, imenovan Ples brez oči. Z improvizacijo so se predstavili dijakinje smeri sodobni ples ljubljanske srednje vzgojiteljske šole in gimnazije ter organizator dogodka Miha Gornik.
Plesalke Emili Bizjak, Nika Mlakar, Naomi Novak, Maja Radojevič, Laura Štangelj in Vesna Zupanc prihajajo iz cele Slovenije, edini fant med njimi, Miha Gornik, pa je Ptuj-čan, ki je idejo za omenjen dogodek dobil v zadnjem času, ko se je začel bolj posvečati plesni umetnosti. »Lani sem začel obiskovati plesne festivale v Murski Soboti, Mariboru ..., poznam pa tudi profesorice iz šole, ki jo obiskujejo nastopajoča dekleta. Nekako sem iz lastnega zanimanja prišel na idejo, da bi lahko tudi na Ptuju priredili kaj podobnega. Seveda glede tega nisem prvi, saj se je na tem področju pri nas že marsikaj dogajalo. Gre
pač za popestritev kulturnih dogodkov v našem mestu,« je pojasnil Gornik, ki ga je ples pritegnil šele v zadnjih dveh letih.
Obiskovalcem, ki so napolnili Staro steklarsko delavnico, so nastopajoči predstavili sodobni ples, ki je po njegovih besedah popolnoma odprta oblika izražanja, pri kateri ni strogih omejitev. »Zelo smo zadovoljni z uspelim dogodkom in obiskom, ki je nad pričakovanji. Tudi zato imamo v načrtu še kakšno organizacijo podobnih prireditev, naslednjič bomo verjetno nekje na prostem,« je zaključil sogovornik. Polona Ambrožič
Plesalke z različnih koncev Slovenije so na pobudo Mihe Gornika zaplesale na Ptuju.
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Samasturjevo iskanje poti
Foto: PA
Od 11. februarja je v ptujskem Centru interesnih dejavnosti na ogled likovna razstava Gregorja Sa-masturja V iskanju poti. Dvaindvajset likovnih del na platnu je umetnik ustvaril v zadnjih dveh mesecih, pri čemer je poleg barve kot prevladujoče komponente uporabil tudi druge materiale, ki mu dajejo možnost oblikovanja lastne likovne govorice ter osebne izpovedne note. Kot pravi, je namreč treba za dosego cilja umiriti svoj um, se ustaviti ter v poplavi zvokov in zunanjih vtisov prisluhniti sebi: »Pri tej razstavi sem imel v mislih pot, za katero dejansko ni treba nikamor. Gre namreč za to, da se ozremo vase in prisluhnemo notranjemu glasu, ki nas nagovarja.« To je že četrti opus, razstavljen v ptujskem CID-u.
Polona Ambrožič
Ptuj • Ko se skrijejo pesmice...
Foto: PA
V Pedagoški službi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so 8. februarja ob slovenskem kulturnem prazniku za otroke pripravili dan pesmic - te so namreč majhni obiskovalci iskali, poslušali, in risali. Otroci so tako lahko poslušali slovenske otroške ljudske pesmi, ki pa jih je bilo treba prej še poiskati. Poskrile so se namreč v grajskih sobanah in izgubile svoje naslove, a so jih majhni nadebudneži pomagalipoiska-ti. Ko so jih našli, so jih opremili z ilustracijami, nato pa razstavili po grajskih arkadah. Na ta dan so si lahko skupaj s starši brezplačno ogledali muzejske zbirke.
Polona Ambrožič
Ptuj • Dan odprtih vrat v knjižnici
Foto: PA
Ob slovenskem kulturnem prazniku je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj 7. februarja potekal Dan odprtih vrat, v sklopu katerega so pripravili več dogodkov, ponujali brezplačen vpis novih članov ter pogledali skozi prste vsem plačnikom opominov in zamudnin. Dan so začeli ob 10. uri z vodenjem po knjižnici, po kateri jih je popeljal Vladimir Kajzo-var. Uro kasneje se je začela predstavitev življenja in dela Ivana Potrča ter ogled njegove knjižne zapuščine, ki ju je pripravila Božena Kmetec Friedl. Ob 12. uri so obiskovalci z Miro Petrovič spoznavali knjižne dragocenosti in domoznansko dejavnost, popoldne pa z Mileno Doberšek še iskanje gradiva v COBISS-u in Mojo knjižnico. Dan se je zaključil s predstavitvijo Digitalne knjižnice Slovenije, ki jo je prav tako izvedla Dober-škova, poznopopoldanskapravljična ura za otroke Čarobni mlinček pa je zaradi bolezni pravljičarke Liljane Klemenčičžal odpadla.
Polona Ambrožič
Rokomet
Nesrečen poraz v Novem mestu
Stran 16
Rokomet
Z Dravo v letu ali dveh v 1. B ligo
Stran 16
Gimnastika
Tjaša Flanjak državna prvakinja
Stran 17
Nogomet
Drava in Aluminij različno uspešna
Stran 17
Atletika
Kolaričeva še brez norme za Pariz
Stran 18
Kikboks
Odlični Ptujčani in Ormo-žani - 9 oz. 7 zmag
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec 18. 2. v Stožicah
Dejan Zavec in Stozice -poroštvo za spektakel
Danes, v petek, 18. februarja, bo ob 21. uri (predborbe se bodo pričele že ob 19. uri) Dejan Zavec v novi dvorani Stožice tretjič branil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF; njegov tekmec bo Američan Paul Delgado. Še včeraj zvečer smo lahko v tej dvorani spremljali košarkarski evroligaški spektakel Union Olimpija - Maccabi Tel Aviv, že dan kasneje pa se veselimo boksarskega večera najvišje vrednosti. Kako si sploh drugače razlagati to, da bomo na delu lahko spremljali domačega junaka, slovenskega športnika leta? Boljšega individualnega športnika Slovenija trenutno ne premore, vprašanje pa je, kdaj bo naslednji v tej športni panogi - boksu - sploh lahko posegel po podobnih višavah.
Trinidad, Maywe-ather, Margarito ...
O kakšnih višavah govorimo, najbolje priča lista bivših svetovnih prvakov velterske kategorije verzije IBF, na katerem vrhu se trenutno nahaja prav naš superšampion Dejan Zavec. Na tej so nekateri boksarji, ki so zaznamovali celotna desetletja ali so še vedno med največjimi
boksarskimi zvezdniki sedanjega trenutka. Med prvimi velja omeniti legendarnega Portori-čana Felixa Trinidada, ki je bil na vrhu velterske kategorije polnih 8 let! To je v novejšem času domala nepredstavljivo, saj zvezdniki bodisi prehajajo iz kategorije nižje ali višje (po teži), bodisi jih iz prestola izpodrinejo izzivalci, ki so vedno agresivnejši, izjemno motivirani, za uspeh pripravljeni prenesti marsikaj. Med največjimi imeni, ki so bila na seznamu svetovnega prvaka verzije IBF pred Dejanom, je zagotovo Američan Floyd Mayweather mlajši, ki si je poleg omenjenega naslova lastil še osem podobnih v drugih kategorijah in verzijah! Američan je na neformalni skupni lestvici vseh boksarskih kategorij in verzij trenutno še vedno na prvem mestu med vsemi aktivnimi boksarji sveta
V ring znova tudi Denis Simčič
lahka srednja: Denis Simčič (Slovenija): 26 dvobojev, 25 zmag (14 s K. O.), 1 poraz - Sandro Siproshvili (Gruzija): 31 dvobojev, 24 zmag (11 s K. O.), 7 porazov
srednja: Christina Hammer (Nemčija): 8 dvobojev, 8 zamg (6 s K. O.) - Diana Kiss (Madžarska): 9 dvobojev, 6 zmag (5 s K. O.), 2 poraza, 1 neodločen dvoboj
(2. Manny Pacquiao, 3. Vladimir Klitscko, 4. Vitalij Klitscko ...; Zavec je na tej lestvici na 60. mestu). Mayweather, ki v svoji karieri še ni izgubil dvoboja (41 zmag), je v ZDA sinonim za uspešnega boksarja, saj je med najbolje plačanimi športniki nasploh v ZDA: lani je s 60 milijoni dolarjev zaslužka zaostal le za golfistoma Tigerjem Woodsom in Philom Mickelsonom. Prav nič ne čudi, da ga imenujejo tud Money (denar) .
Med bivšimi svetovnimi prvaki velterske kategorije lahko izpostavimo še nekaj Američanov: Coryja Spinksa, Zaba Judacha in Kermita Cintrona. Predvsem prvi je imel v svoji lasti številne naslove, večkrat je združil naslove verzij IBF, WBA in WBC. Po aprilu 2008 pas ni bil več v ameriških rokah, saj so si ga priborili Mehičan Mar-garito, Ganec Clottey in Južno-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je »prvo zmago« izboril že na uradnem tehtanju v četrtek v hotelu Lev, kjer se je tehtnica ustavila tik pod dovoljeno mejo 66,67 kg.
afričan Hlatshwayo.
Dejan je na vrhu velterske kategorije od decembra 2009, ko si je naslov priboril v Johan-nesburgu z zmago nad Isaacom Hlatshwayem. Najtežjo nalogo pri branjenju je imel lani septembra, ko mu je nasproti stal Poljak Rafal Jackiewicz, a jo je uspešno opravil. Nov izziv je Paul Delgado. »Po ogledu posnetkov vem, da gre za predstavnika tipične ameriške šole boksa, ki tekmeca drži na distanci, ko pa le-ta napade, ga največkrat poskuša kaznovati z nasprotnim napadom in osvajanjem kakšne točke ali dveh. Poleg tega mi dodatno previdnost narekujejo tekmeci, s katerimi se je doslej Delgado meril; izgubljal je povečini z odličnimi boksarji. Jasno je, da me ne čaka lahka naloga, čeprav se zavedam svojih kvalitet in jih bom seveda poskušal kar najbolje izkoristiti,« je povedal Dejan, ki je imel že pred samim dvobojem lastno borbo s kilogrami. Tehtnica je še po torkovem dopoldanskem treningu, le dva dni pred uradnim tehtanjem, kazala skoraj 71 kg, 4,5 kg nad dovoljeno težo 66,67 kg ...
A ne dvomimo, da bo Dejan v petek znova »ta pravi« in da bo s pomočjo Ptujčanov, Jur-šinčanov, Leskovčanov, Trdo-bojcev, korantov, Primusovih legionarjev in nasploh vseh slovenskih ljubiteljev športa znova dvignil v zrak pas svetovnega IBF-prvaka velterske kategorije!
Jože Mohorič
Dejan Zavec
Paul Delgado
Slovenija 12. 3. 1976 Mr. Sympatikus 32 dvobojev 30 zmag (17 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 1 poraz
ZDA 29. 5. 1976 The Truth (Resnica) 36 dvobojev 25 zmag (9 s K. O.)
1 neodločeno 9 porazov (4 s K. O.)
Svetovni prvaki verzije IBF od leta 1988 do danes:
april 1988 - oktober 1991: oktober 1991 - avgust 1992: avgust 1992 - avgust 2000: avgust 2000 - april 2002: april 2002 - marec 2003: marec 2003 - februar 2005: februar 2005 - april 2006: april 2006 - oktober 2006: oktober 2006 - april 2008: april 2008 - avgust 2008: avgust 2008 - avgust 2009: avgust 2009 - december 2009: december 2009 - ?:
Simon Brown (ZDA) Maurice Blocker (ZDA) Felix Trinidad (Portoriko) Vernon Forest (ZDA) Michele Piccirillo (Italija) Cory Spinks (ZDA) Zab Judach (ZDA) Floyd Mayweather ml. (ZDA) Kermit Cintron (ZDA) Antonio Margarito (Mehika) Joshua Clottey (Gana) Isaac Hlatshwayo (JAR) Dejan Zavec (Slovenija)
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Nesrečen poraz v Novem mestu
1. A SRL (ž): ZRK Krka - ZRK Mer-cator Tenzor Ptuj 27:26 (13:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 4, Majcen 1, Koro-taj 1, Prapotnikl, Ciora 6, Strmšek 10, Močnik, Bolcar, Sivka 3, Tumpej, Neubauer, Erhatič. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v zaostali tekmi 17. kroga v 1. ligi 'z dežele doživele nesrečen poraz v Novem mestu pri ekipi Krke, saj so klonile le za en zadetek. V večini srečanja so prikazale dobro igro in imele tudi možnost za zmago. Ptujčanke so v prvi tretjini srečanja ves čas minimalno vodile, domačinke pa so izenačile šele v 25. minuti, na odmor pa so Novomeščan-ke odšle s prednostjo 13:12. Podobno izenačen in napet je bil dvoboj tudi v drugem polčasu, s to razliko, da so do 45. minute minimalno vodile domače rokometašice. Nato so vajeti igre ponovno v svoje roke prevzele rokometašice Mercatorja Tenzorja in v 59. minuti povedle za gol (26:25). Žal je nato sledila napačna menjava v gostujoči vrsti, žoga je seveda pripadla Krki, to darilo so domačinke s pridom izkoristile in najprej izenačile, nato pa si v samem izteku srečanja zagotovile minimalno zmago, s
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 17. KROGA:		Krka	-
Mercator Tenzor Ptuj 27:26 (13:12),			
Mllnotest Ajdovščina - Žalec 34:30			
(18:13), Piran - Zagorje GEN I 22:27			
(12:12), Veplas Velenje	-	Celjske	
mesnine 32:22 (14:12).			
1. KRIM MERCATOR 16 16	0	0	32
2. ZAGORJE GEN-I 16 13	2	1	28
3. KRKA 15 10	1	4	21
4. MER. TENZOR PTUJ 16 8	0	8	16
5. OLIMPIJA 15 7	1	7	15
6. CELJSKE MESNINE 15 7	0	8	14
7. VEPLAS VELENJE 15 7	0	8	14
8. CASINO IZOLA 16 6	0	10	12
9. PIRAN 16 4	0	12	8
10. MLIN. AJDOVŠČINA15 4	0	11	8
11. ŽALEC 15 1	0	14	2
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so zmago proti Krki zapravile v zadnjih dveh minutah ...
katero so se od Ptujčank na lestvici odlepile in se še bolj utrdile na tretjem mestu na tabeli. Gostjam iz Štajerske pa ostaja v uteho, da so se na Dolenjskem dobro in hrabro borile in da se jim ob podobnem nadaljevanju in kančku športne sreče, ki jim je tokrat obrnila hrbet, vseeno obeta uvrstitev med najboljše štiri na prvenstveni tabeli.
Naslednje srečanje bodo ro-kometašice Mercatorja Tenzor-ja odigrale v sredo, ko bodo v novem, sila pomembnem srečanju za uvrstitev med najboljše štiri gostovale v Ajdovščini.
1. A SRL (m): sprehod Mariborčanov skozi Hardek: Jeruzalem - Maribor 28:32 (16:18)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Šišmanovič 5, Korpar 4, Kra-bonja 3, Rajšp, Bogadi 1, B. Čudič 2, Radujkovic 1, Ivanuša 1, Sok 1, R. Žuran 10 (3), Hebar, Kljajic. Trener: Aleš Filipčič
MARIBOR: A. Čudič, Lešnik, Grm;
Vrečar, Oštir 1, Gregorc 3, Razgor 3, Pučnik, Fister, Gajic 13 (1), Nikolic, Ivančič 7, Batinovic 3, Tominec, Kleč 2, Mačkovšek. Trener: Marko Šibila
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Maribor 4 minute. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Maribor 1/1.
Po bolečem porazu v Šmar-tnem (30:29) so ormoški ro-kometaši na Hardeku doživeli nov polom proti zasedbi Maribora. Četa trenerja Marke Šibile v Ormožu na sosedskem derbiju ni blestela, vendar je vzela tisto, kar so ji 'gostoljubni' Ormožani ponudili. Gostitelji so v napadu naredili številne napake, ki so jih z lahkimi zadetki iz protinapadov brez težav kaznovali mariborski krilni igralci. Obramba Ormo-žanov je tokrat pokala po vseh šivih in si je že do odmora privoščila kar 18 prejetih golov. Maribor si je že v 1. polčasu ustvaril prednost 7 zadetkov, Ormožane pa je med žive vrnil Šišmanovič, ki je na desnem zunanjem zamenjal Radujko-vica. Okrog 300 gledalcev je v nadaljevanju pričakovalo preobrat v prid Jeruzalema, toda varovanci trenerja Aleša Filipčiča so še naprej grešili po tekočem
traku in Maribor je - ne kriv ne dolžan - naredil serijo 10:1 ter povedel z neulovljivo prednostjo 9 točk, 29:20. Na koncu je trener gostov Marko Šibila zamenjal celotno zasedbo, ki je Ormožanom dovolila, da ublažijo poraz.
Do konca rednega dela prvenstva Ormožane čaka še gostovanje v Velenju (26. februarju) in domača tekma proti Trimu (5. marec).
Uroš Krstič
1. A SRL (m)
REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Branik Maribor 28:32 (16:18), Slovan - Celje Pivovarna Laško 24:38 (10:16), Slovenj Gradec -Cimos Koper 23:33 (10:16), Gorenje - Šmartno 30:22 (14:12).
1.	GORENJE 20	19	0	1	38
2.	CIMOS KOPER 20	16 1	3	33
3.	CELJE PIVO, LAŠKO 20	15	0	5	30
4.	TRIMO TREBNJE 19	11 1	7	23
5.	LOKA 19	9	4	6	22
6.	MARIBOR BRANIK 20	9	4	7	22
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 19	8 1	10	17
8.	KRKA 19	7	2	10	16
9.	JERUZALEM ORMOŽ20	7	0	13	14
10.	SLOVAN 20 5 0 15 10
11.	SLOVENJ GRADEC20 3 0 17 6
12.	ŠMARTNO 20 2 1 17 5
Miha Gorenšek iz Ormoža na Švedsko
Po tekmi v Šmartnem je vrste rokometašev Jeruzalema zapustil 28-letni Celjan Miha Gorenšek, ki bo svojo pot nadaljeval pri sedmo-uvrščeni ekipi švedskega prvenstva Halmstad Drottu. Gorenšek je v dresu Ormožanov igral pet mesecev, v tem obdobju je odigral 20 tekem ter dosegel 86 zadetkov. V drugem delu sezone Gorenšek ni treniral skupaj z Ormožani, ampak je le igral tekme, kar se ni izkazalo za najbolj posrečeno kombinacijo. Pogodbo z Halmstadom je Celjan podpisal za 6 mesecev, saj bo zamenjal poškodovanega Hassea Karlssona: »Zagotovo bo zanimivo zaigrati v elitni švedski ligi. Prvi vtisi so zadovoljivi in upam, da se bo ekipi, ki ima veliko nadarjenih posameznikov, uspelo uvrstiti v končnico ter se potegovati za eno izmed medalj državnega prvenstva,« je po prihodu na Švedsko povedal Gorenšek. Ta je za novi klub prvič zaigral v sredo, 16. februarja, na domači tekmi proti IF Ystadu.
Uroš Krstič
Mini rokomet • Podravje
Uvodni turnir pripadel OŠ Velika Nedelja
V športni dvorani na Har-deku je v organizaciji OŠ Ormož potekal 1. turnir v mini rokometu za sezono 2010/11. Na 1. turnirju so sodelovale naslednje šole: OŠ Ormož II, OŠ Velika Nedelja, OŠ Gori-šnica, OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Kog. Zaradi športnega dne je manjkala prva ekipa OŠ Ormož, ki je v zadnjih dveh letih osvojila tudi naslova državnih prvakov v mini rokometu. Pravico nastopa so imela dekleta in fantje rojeni leta 2000 in mlajši. Odigranih je bilo 8 tekem, ki so trajale 1 x 15 minut. Sodniško nalogo so opravljali: Iztok Luskovič, Niko Klemenčič, Aleš Jurčec, Mladen Grabovac. Skupaj je iz vseh šol nastopilo 52 rokome-tašev in rokometašic, ki so že pokazali zavidljivo rokometno znanje. Največ uspeha je požela ekipa OŠ Velika Nedelja. Naslednji turnir bo v mesecu marcu organizirala OŠ Miklavž pri Ormožu.
Rezultati:
OŠ Gorišnica - OŠ Velika Nedelja 12:18, OŠ Kog - OŠ Ormož II 16:10, OŠ Kog - OŠ Miklavž 8:14, OŠ Ormož II - OŠ
Velika Nedelja 8:24, OŠ Gori-šnica - OŠ Kog 16:10, OŠ Miklavž - OŠ Ormož II 20:5, OŠ Gorišnica - OŠ Velika Nedelja 15:15, OŠ Kog - OŠ Ormož II 15:17.
1.	OŠ VELIKA NEDELJA 5 (2 - 1 - 0; 57:35)
2.	OŠ MIKLAVŽ 4 (2 - 0 - 0; 34:13)
3.	OŠ GORIŠNICA 3 (1 - 1 - 1; 43:43)
4.	OŠ KOG	2 (1 - 0 - 3; 49:57)
5.	OŠ ORMOŽ II 2 (1 - 0 - 3; 40:75)
Strelci:
OŠ Velika Nedelja: Rene Škerjanec 33, Minea Kolenko 13, Žan Toplak 10, Aljaž Kosi 1.
OŠ Miklavž: Tobi Torič 8, Adrijan Trstenjak 8, Ivo Belec
6.	Aleks Perger 4, Jan Zadravec 3, Simon Zadravec 2, Matevž Volaj 2, Anej Zadravec 1.
OŠ Gorišnica: Nino Bedrač 15, Žan Ozmec 14, Karmen Ko-stanjevec 9, Alen Čuš 2, Nejc Geč 2, Alen Lovenjak 1.
OŠ Kog: Janez Lukman 18, Žiga Borko 13, Amalija Ozmec 12, Jure Lukman 4, Aleš Žga-njar 1, Aneja Bohinec 1.
OŠ Ormož II: Mihec Korpič Lesjak 17, Niko Sovič 16, Jaka Komloš 3, Žiga Herga 3, Rok Vukovic 1.
Uroš Krstič
i
Rokomet • Robert Bezjak, RK Drava
Z Dravo v letu ali dveh v 1. B-ligo
Roberta Bezjaka ljubiteljem rokometa ni potrebno posebej predstavljati. Gre za odličnega rokometaša, ki je viden pečat pustil v 1. rokometni ligi (pred leti je bil v dresu Velike Nedelje tudi prvi strelec 1. A lige), pred to sezono pa se je odločil, da bo na parketu pomagal igralcem Drave, saj gre za zelo mlado ekipo, ki potrebuje vodjo tako na igrišču kot v slačilni-ci. Pred kratkim pa je Bezjak postal tudi pomočnik trenerja, toda še naprej je njegova primarna naloga voditi mlade soigralce na igrišču in jih pravilno usmerjati.
Rokometaši Drave so izpolnili tihi cilj uprave kluba, saj so se uvrstili v končnico za prvaka. Kako pa je redni del prvenstva videl Robert Bezjak: »V celoti gledano smo lahko z uvrstitvijo med najboljše štiri izjemno zadovoljni, saj pred prvenstvom nihče ni pričakoval, da lahko posežemo tako
visoko. Tudi cilji so bili nekako v slogu, da mladi fantje nabirajo izkušnje, toda ponudila se je priložnost, ki smo jo s pridom izkoristili in se na koncu zasluženo uvrstili med najboljše štiri.«
Formo ste odlično tempi-rali, najboljše predstave ste pokazali ravno v končnici rednega dela. Še posebej je izstopala zadnja tekma proti Radečam na Ptuju. Polna dvorna, sijajno vzdušje, odlična predstava Drave in uvrstitev v končnico. So morda to smernice kako naprej oz. tisto kar si tukajšnji ljubitelji rokometa želijo in tudi zaslužijo?
R. Bezjak: »Vsekakor si želimo polnih dvoran tudi v bodoče, saj vzdušje našo mlado ekipo kar ponese. Kar se pa finiša tiče: menim da smo zasluženo slavili tako v Radgoni kot doma proti Radečam, kjer smo pričakovali celo težjo
tekmo, kot se je dejansko pokazalo na parketu. Dobro smo delovali v obrambi, stekel nam je tudi protinapad in mislim da je vse to botrovalo k našemu uspehu.«
Ekipa Drave je zelo mlada, pravzaprav bi lahko rekli da gre za »otroški vrtec«, starejši ste le Maks Dogša, Matej Bračič in vi. Kakšna je pravzaprav vloga vas treh?
R. Bezjak: »Naša primarna naloga je gotovo povezati niti mladosti z izkušnjami. Mlajši igralci nam dobro sledijo, mi pa se trudimo po najboljših močeh da napredujejo na vseh področjih. Če bo tako tudi naprej, menim da rezultat ne bo izostal.«
Kje pa ste vi osebno v tej zgodbi RK Drava? Na Ptuj ste pred sezono prišli pomagati na parketu, vaše izkušnje so namreč neprecenljive, pred časom pa ste
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak: »Resnično si želim ostati na Ptuju.«
postali tudi pomočnik trenerja Ladislava Saba.
R. Bezjak: »Na Ptuj sem prišel z željo pomagati. Med igralce se želim vključiti kot igralec in pomagati kot najbolj lahko na igrišču. Res je, da sem pred
kratkim sprejel novo odgovornost in postal pomočnik trenerja. Menim da nama z »Lacem« (vzdevek Ladislava Saba - prvega trenerja op. a.) zaenkrat zadeve dobro uspevajo in če bo tako naprej, upam da bomo lahko čez leto ali dve trkali na vrata 1. B lige.«
Že kmalu (verjetno že naslednji konec tedna) se prične končnica za naslov prvaka. Kljub temu, da naprej ne boste prenesli nobene točke iz rednega dela, v ligi za naslov najboljšega v 2. ligi verjetno ne nameravate biti zgolj statisti ...
R. Bezjak: »Prav gotovo je ta »play off« za naše mlade fante še motiv več, igrali bomo lahko neobremenjeno, saj možnosti napredovanja nimamo, lahko pa marsikomu »spodrežemo peruti«. Prepričan sem da bo na Ptuju težko zmagati vsaki ekipi, še posebej če bomo igrali tako. kot smo na zadnjih tekmah. S tem bi pomagali »našim« ekipam iz vzhodnega dela, da se morda kar dve uvrstita v 1. B ligo.«
Robert Bezjak na Ptuju tudi v sezono 2011/2012?
R. Bezjak: »Upam da j a. Resnično si želim ostati, saj se na Ptuju odlično počutim. V klubu so me lepo sprejeli in tudi z fanti iz ekipe se zelo dobro razumem.«
Kakšno je stanje pred končnico?
V »play offu« oz. končnici tekmovanja za prvaka bo nastopilo osem ekip in sicer štiri najboljše iz vzhodnega dela 2. rokometne lige in štiri najboljše iz zahodnega dela 2. lige. Ptujčani se bodo pomerili z tekmeci iz zahoda, tako da jih čaka še osem tekem.
Tadej Podvršek
Lestvica pred končnico 2. lige	
(igralo se bo še osem krogov):	
1. RK DOL TKI HRASTNIK	9
2. MRD DOBOVA	9
3. RK CERKLJE	8
4. ŠD RK RADOVLJICA	8
5. RD MOŠKANJCI - GORIŠNICA	6
6. RK MITOL SEŽANA	6
7. RK ČRNOMELJ	2
8. RK DRAVA PTUJ	0
V tabeli so točke, ki so jih ekipe prenesle v »play	
off«.	
Tjaša Flanjak je bila po osvojitvi naslova državne prvakinje prijetno presenečena.
Gimnastika • DP
Tjaša Flanjak državna prvakinja
V Dobrovi pri Ljubljani je v sredini prejšnjega tedna potekalo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v skokih na mali prožni ponjavi. Med mladinkami je tekmovala tudi članica Gimnazije Ptuj in Gim-nastičnega društva Ptuj Tjaša Flanjak; skupno je bilo v tej starostni skupini prijavljenih več kot štirideset gim-nastičark - zbrana je bila vsa elita najboljših tekmovalk v Sloveniji. Flanjakova je izvedla štiri skoke: s tremi je dokazala, da sodi v sam vrh ter je malce presenetljivo osvojila naslov državne prvakinje. Za prvi obvezni skok je dobila oceno 9,7 točke, drugi skok, salta ste-gnjeno, je bil ocenjen z 9,5 točke, tretji ('šrauba' 180 stopinj) 9,5 točke in četrti ('šrauba' 360 stopinj) 9,2 točke. Za odlično izvedene skoke je 16-letna telovadka prejela zlato medaljo in je dosegla enega svojih največjih, če že ne kar največji uspeh v karieri.
Po dobro opravljenem nastopu na DP Tjaša Flanjak ne počiva, ampak se na treningih zelo zavzeto pripravlja za svoj nastop na državnem prvenstvu v orodni gimnastiki, ki bo na sporedu v Kopru. V zadnjih letih je zelo napredovala tudi v orodni gimnastiki, tako da lahko tudi s tega tekmovanja pričakujemo pozitivne novice.
David Breznik
Bowling • Podjetniška liga
Izjemna izenačenost pri vrhu
V 4. krogu podjetniške lige je bilo znova odigranih nekaj izjemno izenačenih in napetih dvobojev. Čisto mesto in MO Ptuj sta se razšla z remijem, favoritom pa so tri točke od-ščipnili MP Ptuj in Ilkos (slednji so se na poseben način veselili tega rezultata - na hiši enega od tekmovalcev visi celo slovenska zastava). Najboljši rezultat kroga sta dosegli vodilni ekipi lige: Saška bar in Radio-Tednik Ptuj. Tudi med posamezniki sta na vrhu člana omenjenih ekip, vendar v zamenjanem vrstnem redu: Črtomir Goznik pred povratnikom Alešem Korošcem. Kar devet igralcev je prešlo mejo 700 podrtih kegljev, deseterico pa je zaključila ženska ...
Naslednji krog bo odigran po počitnicah, 28. februarja in 1. marca.
Rezultati 4. kroga: Talum -Boxmark Team 8:0, Čisto mesto Ptuj
-	Mestna občina Ptuj 4:4, VGP Drava - DaMoSS 7:1, MP Ptuj, d. o. o.
-	Saška bar 3:5, Elektro Maribor -Radio-Tednik Ptuj 2:6, Ilkos Candles
-	Tames 3:5. Prosta je bila ekipa Podjetje za stanovanjske storitve.
1.	SAŠKA BAR 4	2687	21	161,6
2.	RADIO-TEDNIK PTUJ 4	2670	20	158,4
3.	TALUM	4	2484	19	157,8
4.	TAMES	4	2580	18	167,5
5.	M. OBČINA PTUJ 4	2596	18	166,5
6.	VGP DRAVA 4	2545	18	163,5
Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 767, 2. Aleš Korošec (Saška bar) 736, 3. Robert Šegula (Tames) 735, 4. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 730, 5. Robert Kurež (Saška bar) 729, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 719, 7. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 714, 8. Janez Kukovec (Čisto mesto Ptuj) 709, 9. Jože Roškar (Elektro Maribor) 703, 10. Lea Mohorič (MP Ptuj, d. o. o.) 697.
7.	ELEKTRO MARIBOR 4	2485	16	145,6
8.	PSS	3	15	155,9
9.	ILKOS CANDLES	3	2457	15	153,0
10.	ČISTO MESTO	4	2287	13	140,2 11 MP PTUJ D.O.O.	3	2475	10	154,9
12.	DAMOSS	3	2383	9	153,3
13.	BOXMARK TEAM	4	1968	0	118,2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku (Igralci, ki imajo vsaj polovico nastopov): 1. Robert Šegula (Tames) 182,4, 2. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 182,1, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 179,3, 4. Marko Drob-nič (Talum) 179,3, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 177,9, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,1, 7. Tadej Vreže (MO Ptuj) 172,5, 8. Sebi Kole-dnik (Ilkos Candles) 172,2, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 170,9, 10. Robert Kurež (Saška bar) 166,9.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Elektro Maribor zaseda mesto v sredini lestvice.
Nogomet • Prijateljske tekme
Drava in Aluminij različno uspešna
Poraz, iz katerega se bo treba kaj naučiti: Labod Drava -Dravinja 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Štante 13., 0:2 Agic 38., 0:3 Štante 50., 1:3 Čeh 70. z 11 m
LABOD DRAVA: Vrečko, Perkovič, Gorinšek, Perger, Toplak, Marlon, Spahic, Bakovic, Kulčar, Šturm, Čeh. Igrali so še: Bučar, Pranjič, Kokol, Za-goršek, Krajnc, Dugolin in Rakovec. Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Laboda Drave so v sredo v mrzlem, meglenem in ob koncu srečanja tudi deževnem vremenu, odigrali še eno v nizu prijateljskih tekem. Njihov tokratni nasprotnik je bil ligaški tekmec Dra-vinja iz Slovenskih Konjic. Ptuj-čani, ki so nastopili brez poškodovanega Kureža, niso bili na nivoju preteklih tekem in so doživeli boleč poraz, ki pa bo, če se bodo kaj naučili iz njega, morda celo koristen. Vsekakor pa je bolje, da se je neprijetna zaušnica pripetila zdaj kot pa v prvenstvu. Že začetek srečanja je nakazal, da bo tokrat Ptujčanom trda predla. Gostje so namreč pretili preko hitrih protinapadov, zmedo v domačem kazenskem prostoru pa so vnašali predvsem Rošer, Štante in Agic. Poleg dveh zadetkov bi lahko Dravinja v prvem delu dosegla še kakšnega, pri domačinih pa sta polpriložnosti zapravila Kulčar in Šturm.
Začetek drugega dela igre se je nadaljeval tako, kot se je prvi končal. »Kurenti« so sicer poskušali zadeti, toda kar ni uspelo njim, je na drugi strani Štrantetu, ki je po hitrem protinapadu zadel za visokih 0:3. Po številnih menjavah, predvsem v domači vrsti, so igralci Laboda Drave zaigrali malo bolje, si priigrali nekaj priložnosti (Krajnc, Zagoršek, Kokol) in preko Čeha zadeli z enajstmetrovke. V končnici srečanja, kljub temu da je bil zaradi ugovarjanja pri Dravinji izključen Rošer, ni več prišlo
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Aleš Čeh je bil edini strelec za labod Dravo na tekmi z Dravinjo.
do spremembe rezultata.
Naslednji prijateljski obračun čaka dravaše že v soboto, ko se bodo predvidoma ob 17. uri na ptujskem igrišču z umetno travo pomerili z Malečni-kom, ki nastopa v 3. ligi.
tp
Aluminij - Pekre 6:1 (2:1)
STRELCI ZA ALUMINIJ: Kmetec in Vračko po 2, Sambolec in Majer po enega.
ALUMINIJ: Poljanec, Medved, Topolovec, Romih, Sambolec, Bingo, Režonja, Pejič, Kmetec, Purišič, Lugonjič. Igrali so še: Zajc, Rešek, Potočnik, Bajlec, Draškovič, Pučko, Krajnc, Vračko, Djokič. Trener: Bojan Flis
Nogometaši Aluminija nadaljujejo intenzivno igranje pripravljalnih tekem. Tokrat so gostili člana MNZ Maribor Pekre in ga po pričakovanjih visoko premagali. V prvem polčasu so kljub boljši igri zadeli samo dvakrat. V drugem delu igre so Kidričani dosegli še štiri zadetke in zabeležili visoko zmago. Domači strateg Bojan Flis je bil po srečanju zadovoljen s prikazanim. To pa je bila dobra uvertura v današnje (petkovo, 18. 2.) srečanje z vodečim mo-
štvom 1. slovenske nogometne lige iz Maribora.
Branimir Djokič:
»Prvenstvo se ponavadi odloča na t. i. malih tekmah«
V dosedanjem delu priprav so nogometaši Aluminija igrali tekme brez izkušenega nogometaša sredine igrišča Brani-
mirja Djokiča, le-ta je prvič zaigral šele v sredo. Djokič za Kidričane nastopa dve leti in pol, sedaj pa mu je najtežje, saj je poškodovan in mora gledati svoje soigralce z roba igrišča. »Ni prijetno, če ne moreš trenirati in igrati, tako kot jaz sedaj, ko imam poškodovano prepono. Rad bi se hitro vrnil, vendar je za vse potreben čas. Nekaj sem že vadil individualno, v petek pa sem poizkusil tudi z ekipo. Obremenitve se bodo počasi stopnjevale in upam, da bom do prvenstva popolnoma nared,« je dejal Branimir Djo-kič.
Aluminij se želi povzpeti proti vrhu iz četrtega mesta, saj je tudi po prestopnem roku obdržal visok kvalitetni nivo. Aluminijev zvezni igralec nam je o tem povedal: »Imamo dobro ekipo. Sploh ni dvoma, da si želimo navzgor na prvenstveni. Že v prvem srečanju v drugem delu prvenstva bomo gostili vodeči Interblock in ta tekma bi lahko dala marsikateri odgovor. Po drugi strani pa se zavedamo, da se prvenstvo ponavadi ne odloča v derbijih, ampak bodo o prvaku in drugem mestu odločali rezultati na t. i. malih tekmah.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Branimir Djokič (Aluminij, rdeči dres) se po poškodbi počasi vrača v ekipo.
Košarka • P.A.R.K.L.
Presenetila zadnja dva
Za presenečenje 10. kroga 1. lige sta poskrbeli zadnjeuvrščeni ekipi ŠD Kidričevo in TED ŠD Cirkovce. Oboji so z zmagama v gosteh zapletli položaj na spodnjem delu lestvice. ŠD Kidričevo je presenetilo ekipo Vi-nag MCApro. Do 3. zmage v sezoni so Kidričani prišli suvereno, po odlični predstavi v 3. in 4. četrtini. Tokratna predstava v drugi polovici tekme je že spominjala na lansko formo ekipe, ki pa štiri kroge pred koncem še vedno zaseda le 7. mesto. Tudi TED Cirkovce so na gostovanju v Staršah pokazali, da se še niso predali v boju za obstanek v ligi. Zmaga z vsega točko prednosti nad izkušeno ekipo Starše 2 poleg druge zmage in dveh točk pomeni še veliko dozo samozavesti pred odločilnimi tekmami. Najpomembnejša bo že v naslednjem tednu, ko gostijo neposrednega konkurenta, ekipo Majšperka. Slednji so v domači dvorani še enkrat več klonili v napeti končnici, tokrat proti ekipi Good Guys Felnar. Najvišje zmage v preteklem krogu so se lahko veselili košarkarji iz Pragerskega, to je že njihova deseta. Končnih 39 točk prednosti je tudi ena najvišjih razlik v zgodovini obračunov med Prager-skim in Staršami.
V 2. ligi se je s prvimi tekmami če-trtfinala začela končnica. Derbi če-trtfinalnih obračunov med ekipama ŠD Nova vas MB in KK Rače je na koncu nekoliko presenetljivo visoko pripadel ekipi KK Rače, ki je tekmo prelomila v 3. četrtini, ko je »Mariborčanom« dovolila doseči vsega 6 točk. Za končnih 22 točk prednosti
je zelo zaslužen prvi strelec Rač Davor Bauman, ki je na tej tekmi dosegel kar 43 točk. Zelo težka naloga v povratnem srečanju čaka tudi zmagovalca skupine A - Dornavo, ki si je v tekmi z Adeccom nabrala kar 22 točk zaostanka. Domačini so z agresivno obrambo presenetili goste iz Dornave, pri katerih nikakor ni stekla igra v napadu. V obeh drugih četrtfinalnih tekmah sta slavila favorita. Pragersko veterani nad Ptujsko Goro in Klub ptujskih študentov nad
Ekipa ŠD Nova vas
Črešnjevcem. Dokončne udeležence polfinala bodo dali povratni dvoboji.
1. LIGA
REZULTATI 10. KROGA: KK
Pragersko - KK Starše 1 104:65 (26:14, 27:24, 26:4, 25:23), KK Starše 2 - TED ŠD Cirkovce 81:82 (20:20, 27:15, 18:26, 26:21), Optika Pelikan ŠDM - Good Guys Felnar 67:70 (14:18, 17:12, 16:24, 20:16), Vinag MCApro - ŠD Kidričevo 63:84 (14:21, 21:10, 10:26, 18:27).
1.	KK PRAGERSKO	10 10	0	20
2.	VINAG MCAPRO	10 7	3	17
3.	GOOD GUYS FELNAR	10 6	5	16
4.	KK STARŠE 2	10 5	5	15
5.	KK STARŠE 1	10 4	6	14
6.	OPTIKA PELIKAN ŠDM	10 3	7	13
7.	ŠD KIDRIČEVO	10 3	7	13
8.	TED ŠD CIRKOVCE	10 2	8 12
2. LIGA
ČETRTFINALNE TEKME
ŠD Nova vas - KK Rače 71:93 (28:29, 16:19, 6:19, 21:26), KK Ade-cco - KMO Dornava 76:54 (22:12, 16:15, 18:12, 20:15), Črešnjevec - Klub ptujskih študentov 70:79 (26:19, 16:20, 15:20, 13:20), Pragersko veterani - ŠD Ptujska Gora 74:49 (16:15, 19:12, 16:10, 23:12).
Danilo Klajnšek
Atletika • Zimska sezona
Kolaričeva še brez norme za Pariz
Prejšnji konec tedna, v soboto, so se najprej na državnem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani pomerili mladinci. Številčno skromno zastopstvo Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, nastopila sta dva atleta, se je iz prestolnice vrnilo z bronasto kolajno. Na 60 metrov z ovirami si jo je pritekla Nuša Turk v času novega osebnega rekorda 9,34 sekunde. Mnogo bolj množično so se Ptujčani udeležili prvenstva Slovenije v dvorani v mnogoboju za pionirje v kategorijah U12 in U14, ki je v nedeljo potekalo v Slovenski Bistrici. Maja Bedrač je v kategoriji U12 zasedla drugo mesto. Dvanajstletnica se je posebej izkazala v skoku v daljino, kjer je skočila 533 centimetrov, in v teku na 60 metrov (8,33 sekunde). Klubska kolegica je bila v isti kategoriji peta med 44 tekmovalkami. Nehvaležno četrto mesto v četveroboju pa je zasedel Boštjan Nahber-ger (U14). Posebej hiter je bil v teku na 600 metrov. Kljub smoli v posamični konkurenci pa se je veselil tretjega mesta v ekipni konkurenci, kjer so
Najboljši rezultat minulega konca tedna je med ptujskimi atleti dosegla Maja Bedrač (levo) z drugim mestom na državnem prvenstvu v mnogoboju v Slovenski Bistrici.
poleg njega tekmovali še Žan Viher, Jaka in Miha Kosta-njevec, Miha Kovač in Tim Kovač.
Vse pa ne gre po načrtih najboljši ptujski atletinji Nini Kolarič, ki še vedno ni uspela skočiti norme za nastop na
letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Parizu, ki bo potekalo med četrtim in šestim marcem. Slovenska rekorderka je minuli vikend tekmovala v Franciji, v petek na dvoranskem mitingu v Val de Reilu, kjer je s skokom 620 centimetrov zasedla četrto mesto, dan kasneje pa še v kraju Eaubon-nu, kjer je bila mesto slabša, a pet centimetrov daljša. Kljub vsemu pa si ni uspela priska-kati norme za Pariz, ki znaša 630 centimetrov. »Nikakor mi ne uspe sestaviti skoka, kot je potrebno. Vedno naredim kakšno napako, ki me stane boljšega izida. Če preveč gledam v odrivno desko, pozabim nato glavo spuščeno ali pa prehitro spustim noge. Ko ti dve napaki ne naredim, pa odrinem preveč pred desko,« je nekoliko nejevoljno pripovedovala Kola-ričeva o svojih nastopih v Franciji. V soboto je na državnem prvenstvu v Celju čaka ena zadnji priložnosti, da preskoči omenjeno normo. Spomnimo, Kolaričeva je državna rekorderka s 664 centimetri.
Uroš Esih
Strelstvo • Četrti turnir miadinske državne lige - Ljubljana
Rekordnih sedem zmag strelcev iz Spodnjega Podravja
Preteklo nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani, v organizaciji SD 1956 iz Trbovelj, potekal predzadnji, 4. krog državnih mladinskih lig v streljanju z zračnim orožjem. Kot običajno so nas tudi tokrat z odličnimi rezultati razvajali mladi strelski nadebudneži iz Spodnjega Podravja in strelskih sredin Ptuja, Juršincev, Kidričevega in Ormoža, ki so v 4. krogu pokazali največ v letošnji sezoni. Več kot odlično napoved pred bližajočim se vrhuncem sezone z zračnim orožjem - DP, ki bo potekalo od 8. do 10. aprila v novi športni dvorani v Kidričevem, smo spremljali v obliki štirih posamičnih zmag in dodatnih petih uvrstitev na stopničke za zmagovalce, odlično pa so strelci nastopali tudi v ekipnih razvrstitvah, kjer so dosegli tri zmage in še dodatni dve uvrstitvi med najboljše tri.
Med kadeti s pištolo je svojo prvo zmago v DML dosegel Ptujčan Sašo Stojak, ki je z rezultatom 353 krogov premagal juršinska strelca Ivana Druzoviča na drugem in Gregorja Vesenjaka na tretjem mestu s 349 in 344 krogi. S tem dosežkom se je perspektivni Ptujčan v skupnem seštevku prebil na drugo mesto, za vodilnim Druzovičem pa zaostaja le še za dve točki. Zmagovalec tretjega turnirja David Kekec je tokrat s 336 krogi osvojil 7. mesto, dobro pa se je odrezal tudi drugi Ptujčan Aljoša Ha-bjanič, ki je s 313 krogi tekmovanje končal na 11. mestu. Med kadetinjami je zmagala Sevničanka Anuša Kovačič s 363 krogi, ormoška strelka Kovinarja Tina Novak je s 347 krogi osvojila 3. mesto, Petra Vernik in Urška Kuharič pa sta s 326 in 251 krogi osvojili 8. in 11. mesto. S tretjo uvrstitvijo na stopničke v letošnji sezoni se je v skupnem seštevku kade-tinj Tina Novak prebila na drugo mesto, ki ga bo poskušala
Foto: Simeon Gönc
Ormoški mladinci Kovinarja so v Ljubljani s 1091 krogi dosegli najboljši rezultat sezone in se s četrto zaporedno zmago že veselili tudi skupnega naslova ligaških prvakov. Za ekipo so nastopali z leve Gregor Polajnko, Grega Novak in posamični zmagovalec 4. turnirja Kevin Venta.
ubraniti na zadnjem turnirju. V ekipni razvrstitvi je novo, še četrto zaporedno zmago s 1029 krogi dosegla juršinska ekipa kadetov, ormoške strelke pa so z 924 krogi osvojile 5. mesto.
Med mladinci s pištolo je slavil Ormožan Kevin Venta z odličnim dosežkom 376 krogov, drugo mesto je osvojil Matic Brunšek s 367 krogi, bronasta medalja pa je s 364 krogi pripadla še drugemu ormoškemu strelcu Gregi Novaku. Dobro se je odrezal juršinski strelec Marko Vorih, ki je s 352 krogi osvojil 6. mesto, za njim pa so se z dosežki 351, 350, 349 in 345 krogov do 10. mesta zvrstili še Gregor Polajnko, Uroš Mo-horko, Niko Pšajd in Jernej Pondelak. V skupnem seštevku ostaja še naprej v prepričljivem vodstvu Repič z 90 točkami, drugi je Venta z 80 točkami, do 7. mesta pa so uvrščeni še Novak, Mohorko, Vorih in Pšajd. Med mladinkami je slavila Sev-ničanka Mojca Kolman s 369 krogi, Staša Simonič, Sara Rojko in Teja Sagadin pa so s 350, 345 in 287 krogi osvojile 6., 7. in 8. mesto. V skupnem seštevku je najvišje uvrščena dor-navska strelka Staša Simonič, ki s 75 točkami zaseda 2. mesto,
Rojko in Sagadin sta s 57 in 52 točkami na 7. in 8. mestu. V ekipni razvrstitvi je letošnji nov najboljši rezultat dosegla ormoška ekipa Kovinarja, ki je s 1091 krogi dosegla še četrto zmago in že odločila skupnega zmagovalca. Svoj najboljši rezultat v sezoni pa je dosegla tudi juršinska ekipa, ki je najmlajša med vsemi in je s 1046 krogi osvojila 3. mesto, v skupnem seštevku pa drži visoko drugo mesto.
Med mladinci s puško je tretjo posamično zmago za strelce Spodnjega Podravja in svojo prvo med mladinci v DML dosegel Kidričan Uroš Mohor-ko, ki nadaljuje odlične predstave v letošnji sezoni, z zmago s 391 krogi pa se je na tretje mesto prebil tudi v skupnem seštevku (72 točk z upoštevanim odbitkom najslabšega rezultata), kjer se z ormoškim strelcem Janom Šumakom (4. s 70 točkami), borita za še zadnje preostalo mesto na stopničkah. Za zmago se bosta s 84 in 82 točkami udarila izstopajoča strelca v skupnem seštevku Rok Rošer in Mitja Černi. Kljub odličnemu zaključku z 99 krogi pa spodrsljaj iz prve serije z 92 krogi ni uspel izničiti Jan Šumak, ki je s
386 krogi osvojil 4. mesto. Tur-nirske točke v skupnem seštevku sta si s 17. in 25. mestom priborila še preostala strelca Kovinarja Grega Novak in Gregor Polajnko s 370 in 359 krogi. Med mladinkami pa s serijo novih državnih rekordov nadaljuje Olimpijina strelka Živa Dvoršak, ki je izenačila lastni državni rekord mladink s 398 krogi, po serijah 100, 98, 100 in 100 krogov. Strelka Tovarne sladkorja Ormož Barbara Mu-hič je s 380 krogi osvojila 8. mesto, v skupnem seštevku pa z 49 točkami zaseda 10. mesto. V ekipni razvrstitvi je slavila Olimpija z odličnim rezultatom 1172 krogov, ormoška ekipa Kovinarja pa je s 1115 krogi osvojila 5. mesto.
V	kategoriji kadetinj s standardno puško je slavila Ormo-žanka Melanie Habjanič s 381 krogi, pred Kajo Raščan iz Pomurke in klubsko kolegico Petro Vernik s 377 in 375 krogi na drugem in tretjem mestu. Z najboljšim nastopom v letošnji sezoni, 374 krogi in 4. mestom, se je izkazala tudi tretja ormoška strelka Urška Ku-harič, Kovinarjeve strelke so bile nepremagljive tudi v ekipni razvrstitvi, kjer so slavile s 1130 krogi. Med kadeti je slavil Izolčan Karim Požar s 391 krogi, kidričevska strelca Aleš Pernat in Niko Visočnik pa sta s 371 in 334 krogi osvojila 8. in 21. mesto.
V	najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško so nastopale Kovinarjeve strelke, ki so s v postavi Tjaša Malec, Melisa Kosi in Urška Žnida-rič s 175, 173 in 164 krogi osvojile 8., 9. in 22. mesto, zmagala je Vesna Markelj iz Železnikov s 179 krogi. V ekipni razvrstitvi so strelke Kovinarja s 512 krogi zaostale samo za zmagovalkami Kolomana Flisarja iz Tišine.
Zaključek vseh državnih lig bo 19. in 20. marca v organizaciji SD Juršinci.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljske tekme
MARIBOR V KIDRIČEVEM
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega bodo danes (petek) ob 15. uri gostili Maribor, vodeče moštvo v 1. slovenski nogometni ligi.
Nogometaši Laboda Drave bodo v soboto ob 17. uri gostili Malečnik.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
14. KROG: Gašper Korotan - Drava Deta Center (sobota ob 13.00)
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
14. KROG: Gašper Korotan - Drava Deta Center (nedelja ob 14.00)
Košarka • 3. SKL - vzhod
Pari 14. kroga: ŠRK Koši - Terme Ptuj (sobota, 19. 2., ob 19.00), Komenda Hram Gorjan - Ivančna Gorica, Primafoto SG - Posavje Pod-bočje. Prosta je ekipa Koroška. Srečanje Ruše - NONA Lenart 93:100 (23:34, 21:24, 27:27, 22:15) je bilo odigrano med tednom.
Tenis • Na Ptuju A-turnir fantov U-14
Od petka do ponedeljka, od 18. do 21. februarja, bo v balonu na igriščih TK Terme Ptuj potekal A-turnir (na njem lahko nastopijo igralci od 1. do 75. mesta na lestvici TZS) igralcev do 14. leta starosti; B-turnir bo istočasno potekal v Ljubljani.
Organizatorjem se je prijavilo 48 igralcev, od katerih jih je 24 neposredno uvrščenih v glavni turnir, ostali morajo skozi kvalifikacije. Le-te bodo odigrane v petek, v soboto bodo na sporedu tekme 1. kroga, v nedeljo 2. kroga in četrtfinala, v ponedeljek pa še zaključno dejanje s polfinaloma in finalom.
Na turnirju bo nastopilo tudi pet igralcev TK Terme Ptuj: Sven Lah, Blaž Murko in Martin Domanjko so neposredno uvrščeni v glavni turnir (slednja dva s povabilom organizatorjev), Tomaž Petrovič in Blaž Bezjak pa bosta igrala kvalifikacije.
Ženski nogomet •
Finalni turnir ženske futsal lige na Ptuju
V	športni dvorani Center na Ptuju bo v soboto, 19. 2., nadvse živahno. Od 10. ure dopoldan naprej bo namreč potekal zaključni turnir ženske futsal lige. Gre za tekmovanje, podobno moškemu tovrstnemu turnirju »all stars«, na katerem so se med seboj pomerile ženske ekipe iz velikega nogometa, v soboto pa se bodo med seboj udarila štiri najboljša moštva iz predtekmovalnih turnirjev. Na Ptuju pa ne bo potekal le zaključni turnir članic, temveč se bodo za naslov najboljših v ženskem nogometu v državi pomerila tudi dekleta selekcij U-12, U-14 ter U-17. Veseli predvsem spoznanje, da bodo v selekciji U-12 v finalu nastopile tudi mlade igralke ŽNK Dornava, medtem ko se je nastop ekipi Dornava II med članicami v finalu za malo izmuznil. Dodajmo še, da so organizatorji tega malonogometnega dogodka ŽNK Dornava, Komisija za mali nogomet in Komisija za ženski nogomet.
Nastopajoče na zaključnem turnirju med članicami: Pomurje Beltinci, Rudar Škale, Krka, Maribor 1.
Članice se bodo med seboj za naslov prvakinj predvidoma pričele meriti ob 14. uri.
Ljutomer • Športno plezanje med počitnicami
V	ljutomerski novi športni dvorani (ŠIC) Ljutomer je urejena tudi plezalna stena, zato so se pri Športni zvezi (ŠZ) odločili, da bodo organizirali začetno šolo športnega plezanja.
»Gre za dokaj mlado športno panogo, ki dobiva vedno večje razsežnosti in upati je, da bo svoje privržence našla tudi v Prlekiji. Imamo zagotovljene osnovne pogoje za športno plezanje na umetni steni v dvorani. Dejavnost se v prvi vrsti namenja začetnikom - šoloobveznim otrokom, program pa zajema osnove teoretičnega znanja in seveda veliko praktičnega dela na plezalni steni,« je o šoli, ki jo bodo prvič izvedli med zimskimi počitnicami, povedal sekretar ŠZ Ljutomer Branko Žnidarič. Začetna šola športnega plezanja bo izvedena med 21. in 24. februarjem v času od 10. do 12. ure. Štiridnevna šolnina znaša 25 evrov, prijave pa zbirajo tudi na telefonsko številko 585 89 60. Priporočljiva starost udeležencev je nad 10 let.
DK, JMJ, TP, NŠ
Futsal • U-21 - vzhod
REZULTATI 10. KROGA: ABA Ro-
letarstvo Ptuj - Sevnica 3:4 (0:1), Viktorbit eBlagajna - Slovenske Gorice 7:4 (3:1), Ratitovec - Dobovec Trgovine Jager 3:6 (2:4).
1.	DOBOVEC	10	10 0	0	64:20	30
2.	VIKTORBIT	10	8 0	2	54:40	24
3.	LITIJA	9	5	0	4	31:26	15
4.	SEVNICA	10	3	2	5	34:42	11
5.	SLOV. GORICE	10	3	0	7	39:56	9
6.	WEBER	9	3	0	6	46:52	9
7.	ABA ROL. PTUJ	10	3	0	7	35:45	9
8.	RATITOVEC	10	2	2	6	37:59	8
Aba Roletarstvo Ptuj -Sevnica 3:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šribar (18), 1:1 Bra-tušek (28), 2:1 Čuček (30), 3:1 Sta-
ter (34), 3:2 Kugler (35), 3:3 Kugler (36), 3:4 Alegro (38)
ABA ROLETARSTVO PTUJ: Rok
Kovačec, Matej Svržnjak, Davorin Bratušek, Mihael Pepelnik, Boštjan Petrovič, Primož Petek, Žan Vindiš, Denis Potočnik, Jan Čuček, Davor Čuš, Rok Stater.
Mladi ptujski igralci futsala so srečanje dokaj nesrečno izgubili. Gostje iz Sevnice so imeli po prvem polčasu minimalno vodstvo, a so domačini v drugem polčasu naredili veliki preobrat in povedli s 3:1. Na žalost so v sami končnici popustili in Sevničani so v treh minutah dosegli tri zadetke ter s tem odnesli tri točke iz Ptuja ...
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljski tekmi
Zmaga in poraz NK Podvinci
Nogometaši štajerskega ligaša iz Podvincev so priprave pod vodstvom novega trenerja Mirana Ljubca pričeli zadnjega januarja. Do sedaj so odigrali dve pripravljalni tekmi: prvo proti mladincem ptujske Labod Drave, katere so premagali 3:1, v soboto pa so na igrišču z umetno travo gostili tretjeligaša Tromejnika in izgubili 1:3. Domačini so dobro igrali predvsem v prvem polčasu, ko so v 20. minuti povedli z zadetkom Mariniča, gostje so izenačili šele tik pred koncem polčasa v 44. minuti. V drugem polčasu so bili po številnih menjavah boljši gostje, ki so še dvakrat zadeli v polno.
NK PODVINCI: Vesenjak, K. Bru-men, Toplak, Marinič, Lah, Belšak, Novak, R. Petrovič, Benko, Jevšek, Hauptman. Igrali so še: Kokot, Mulej, Požegar, D. Petrovič, Šebela, D. Bru-men, Kuserbanj, Svržnjak. Trener: Miran Ljubec.
CMC Celje (mladina) - Zavrč 1:1 (0:0)
STRELEC ZA ZAVRČ: Darmopil (71. minuta)
ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, Marinič,Čeh, Murat, Fridl. Igrali so še: Simonič, Vidovič, Antolič, Fruk. Trener: Miran Emeršič.
Vodeče moštvo v Štajerski ligi je samo po nekaj treningih odigralo prvo pripravljalno srečanje; v Celju so se merili z vodečo ekipo 1. slovenske mladinske lige. Srečanje se je končalo z neodločenim izidom. Mladi Celjani so povedli v 66. minuti, gostje pa so izenačili pet minut kasneje. Pri Zavrču je prvič nastopil vratar Samo Sagadin, ki je prišel iz Aluminija in bo očitno dobra zamenjava za poškodovanega Damjana Goloba.
Danilo Klajnšek
Športne novičke
Namizni tenis •
Luka Krušič do polfinala
V organizaciji NTK Vesna iz Zaloga je potekal 3. odprti turnir za mladince in mladinke. Nastopilo je 65 fantov in 42 deklet. Ptujski NTK Ptuj je imel tri nastopajoče, in sicer Luka Krušiča, Žana Napasta in Darka Her-gana. Ta turnir je zadovoljil številne strokovnjake, ki so lahko videli kvalitetne dvoboje. To pomeni, da se v Sloveniji z mladimi dobro dela in da se za usodo tega športa ni bati. Med ptujskimi predstavniki je po pričakovanju pomembno vlogo igral Luka Krušič. Najprej je brez težav premagal nasprotnike v predtekmovalni skupini, nato je bil v prvem krogu glavnega turnirja prost, sledili sta zmagi najprej proti Paulinu (Arrigoni Izola) in Kolblu (Sobota). V polfinalu je bil od njega boljši Zdovc (Rakek) s 3:0, sicer kasnejši zmagovalec turnirja.
Darko Hergan in Žan Napast sta v predtekmovalnih skupinah dosegla po dve zmagi in poraz ter se kot drugouvrščena uvrstila na glavni turnir. Darko Hergan je v prvem krogu glavnega turnirja s 3:0 premagal Muratoviča (Arrigoni Izola), v drugem pa izgubil 0:3 s Šfiligojem (Olimpija). Žan Napast je v prvem krogu izgubil 0:3 z Legatom (Križe).
DK
Kasaštvo • Sagaj z Myricae Rab tretji
Na mednarodni kasaški prireditvi v Trstu je petletna italijanska kobila Myricae Rab, lastnika Zvonka Oster-ca (KK Slovenske gorice Lenart) osvojila 3. mesto. Z voznikom Jože-tom Sagajem ml. (KK Ljutomer) je na 1660 metrov dosegla kilometrski čas 1:17,7.
NŠ
Košarka - DP U-10 •
Ptujčani še naprej ne-poraženi
Mladi košarkarji ptujskega klub Maska Caffe U-10, ki jih vodi Dušan Lubaj, ostajajo tudi po drugem delu tekmovanja nepremagani. Potem ko so v prvem delu tekmovanja dosegli same gladke zmage, so jih v drugem delu nanizali še dodatnih šest in so se brez poraza uvrstili v končnico državnega prvenstva, ki se bo igrala v ljubljanski dvorani Stožice ali na Ptuju. V zadnjem, tretjem krogu tekmovanja je KK Maska caffe Ptuj najprej s 43:32 premagal Vojnik, nato pa s 40:33 še Rogaško. Ptujčani so tako osvojili vse možne točke in so tekmecem v šestih tekmah skupno nasuli kar 225 točk.
DB
Kikboks • Tekma DP v Zagorju
Odlični Ptujčani in Ormožani - 9 oz. 7 zmag
V	soboto, 12. februarja, je v Zagorju potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt, light kontakt in glasbenih formah ter finalni turnir v disciplini low kick. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo več kot 250 tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj in 9 tekmovalcev KBV Ormož. Oboji so odlično nastopali, saj so tekmovalci iz Ptuja osvojili 9 prvih mest, Ormožani pa 7.
V	ekipi Ptuja so manjkali nekateri državni prvaki iz prejšnjega leta: Sabina Kolednik, Izidor ter Filip Janžekovič, Anej Štrafela in Matic Bede-nik, vendar rezultati kažejo, da so jih mlajši tekmovalci zelo uspešno nadomestili. Za dobre rezultate Ptujčanov se tako v prihodnosti ni bati.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica, Aleš Skledar in Vladimir Sitar, pri borbah pa so pomagali nasveti starejši tekmovalci. Ormožane sta vodila Milan in Danilo Korotaj.
Sodili so tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Mateja Erlač in Milan Breg ter Tončka Kaluža iz Ormoža.
Naslednje domače tekmovanje bo 19. marca v Novi Gorici, kjer bo potekal 2. turnir državnega prvenstva. Pred tem čaka ptujske tekmovalce 2. turnir medobčinskega prvenstva, kjer se lahko v ekipo, ki nastopa na državnih prvenstvih, uvrsti še kak tekmovalec.
Franc Slodnjak
Dva naslova za člane Kung fu kluba Ptuj
V	sodelovanju s KBV Ptuj je na DP nastopila ekipa treh tekmovalcev iz Kung fu kluba Ptuj, ki so osvojili dve zlati in srebrno medaljo, in sicer v low kicku (gre za eno izmed najzahtevnejših borilnih disciplin, saj so dovoljeni vsi ročni in nožni udarci, op. p.). Državna prvaka sta iz ptujskega kluba postala v kategoriji do 63 kilogramov Kristijan Matic in v kategoriji do 60 kilogramov Mitja Potrč.
■v		v		
HURA PROSTI CAS - ZIMSKE POCITNICE (21.-25. 2.				2011)
Urnik aktivnosti:				
ŠD MLADIKA				
URA PONEDELJEK TOREK		SREDA	ČETRTEK	PETEK
9.00 - 10.00	Igre z žogo	Igre z žogo Igre z žogo		
	(5. - 9. r.)	(5. - 9.	r.) (1. - 4. r.)	
10.00 - 11.00 Igre z žogo	Igre z žogo	Igre z žogo Igre z žogo		Igre z žogo
(1.-4. raz.)	(5. - 9. r.)	(5. - 9.	r.) (1. - 4. r.)	(1. - 4. r.)
11.00 - 12.00 Igre z žogo	Igre z žogo	Igre z žogo Igre z žogo		Igre z žogo
(1.-4. r.)	(1.-4. r.)	(1.- 4. r	) (5. - 9. r.)	(1. - 4. r.)
12.00 - 13.00	Igre z žogo	Igre z žogo Igre z žogo		
	(1.-4. r.)	(1.-4. r.)	(5. - 9. r.)	
RITMIČNA DVORANA STADION				
URA	SREDA		ČETRTEK	
9.00 - 10.00	Otroški plesi (1. - 4. raz.)		Otroški plesi (vrtec)	
10.00 - 11.00	Otroški plesi (1. - 4. raz.)		Otroški plesi (vrtec)	
11.00 - 12.00			Otroški plesi (vrtec)	
12.00 - 13.00			Otroški plesi (vrtec)	
POKRITA ATLETSKA STEZA				
URA	SREDA		ČETRTEK	
9.00 - 10.00	Atletska abeceda (vrtec)		Atletika (1. - 4. raz.)	
10.00 - 11.00	Atletska abeceda (vrtec)		Atletika (1. - 4. raz.)	
11.00 - 12.00	Atletska abeceda (vrtec)			
12.00 - 13.00	Atletska abeceda (vrtec)			
OŠ LJUDEVITA PIVKA				
URA	PONEDELJEK		SREDA	
9.00 - 11.00	Igre z žogo		Igre z žogo	
9.00 - 11.00	Igre z žogo		Igre z žogo	
Prvi je do naslova prišel po nenavadni poti, saj je nasprotnik nenadoma odpovedal finalni naslov, medtem ko si je drugi zmago prislužil s popolno dominacijo skozi vse tri runde finalnega boja. Mitja je tako naslovu državnega prvaka v kung fuju ter kick lightu za leto 2010 dodal še naslov državnega prvaka v low kicku za leto 2011.
Drugo mesto je osvojil v kategoriji do 67 kilogramov Bojan Kujavec, ki se je boril na izbranem finalnem dvoboju večera in je v najatraktivnejšem dvoboju, polnem preobratov, izgubil z rezultatom 2:1. Glavni trener Kung fu kluba Ptuj Karli Šauperl: »Z Bojanovo borbo v finalu sem več kot zadovoljen. Za nasprotnika je imel dvakratnega državnega prvaka v low kicku in full contactu, izkušenega borca, ki se je kalil med drugim tudi v ringih tajskega boksa, državnega reprezentan-ta in zmagovalca mednarodnih turnirjev Sebastiana Bogolina (Klub tajskega boksa Krško). Na začetku boja je kazalo, da
Člani Kung fu kluba Ptuj, ki so v Zagorju nastopili za KBV Ptuj (od leve): Kristijan Matic, Bojan Kujavec, Mitja Potrč.
bo vsega hitro konec, saj je po močnem naletu nasprotnika sodnik Kujavcu štel, vendar je to našega borca prebudilo in kaj kmalu se je situacija obrnila. Po seriji močnih udarcev in brc je bil nasprotnik v knock downu in sodnik je štel tudi njemu ... Neusmiljena drama se je tako odvijala skozi vse tri runde. Izkušeni nasprotnik je sicer več napadal, vendar je Kujevec zadal več močnih in či-
stih udarcev, kar je bilo vidno na nasprotnikovem obrazu po koncu boja. To je bila prava bitka in obenem najboljši dvoboj večera. Po dolgem odločanju so sodniki prisodili zmago borcu iz Krškega z rezultatom 2:1, čeprav bi lahko zmaga odšla na Ptuj, s čimer so se strinjali tudi gledalci ...« Kljub vsemu so v Kung fu klubu Ptuj zelo zadovoljni z izkupičkom v Zagorju.
David Breznik
Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj:
SEMI KONTAKT
1.	mesto so osvojili: Niko Ritlop (ml. kadeti do 135 cm do 10 let), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetkinje do 135 cm do 10 let), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg), Luka Vindiš (st. kadeti nad 69 kg in mladinci do 89 kg), Tadej Valenko (mladinci do 63 kg) in Adriana Korez (članice do 55 kg).
2.	mesto so osvojili: Jakob Štrucl (ml. kadeti do 37 kg in do 42 kg), Simon Kaisersberger (st. kadeti do 63 kg), Aleksandra Arnuš (mladinke do 50 kg), Sašo Vidovič (mladinci do 63 kg), Tadej Valenko (člani do 69 kg), Tilen Abraham (člani do 74 kg) in Marjeta Vaupotič (članice do 55 kg).
3.	mesto so osvojili: Rok Potočnik (st. kadeti nad 69 kg) in Tilen Abraham (mladinci do 74 kg).
LIGHT KONTAKT
Nastopal je samo en tekmovalec iz Ptuja in sicer Benjamin Golob, ki je v kategoriji do 74 kg osvojil 2. mesto.
Rezultati tekmovalcev KBV Ormož:
v disciplini semi contact je med dečki do 135 cm prvič tekmoval Lan Kokol in dosegel 3. mesto. Prav tako se je prvič na blazinah pomerila Neža Androma-ko, ki je v kategoriji deklice nad 135 cm premagala konkurenco in dosegla 1. mesto. Med mlajšimi kadeti se je odlično odrezal Rok Tomažič, saj je v kategorijah do 37 kg in do 42 kg dosegel 1. mesto.
Med starejšimi kadeti v kategoriji do 42 kg sta se v finalu disciplin semi in light contact pomerila člana KBV Ormož, obakrat je bil uspešnejši Matjaž Pleh, ki je tako dosegel dve 1. mesti, Dejan Kociper pa dve 2. mesti. Žan Tomažič se je odlično boril v kategoriji do 52 kg. V disciplini semi contact je dosegel 3. mesto, v disciplini light contact pa 1. mesto.
V kategoriji člani do 79 kg je Florjan Kuharič v disciplini semi contact dosegel 3. mesto, v disciplini light contact pa 8. do 13. mesto.
Med dekleti se je v disciplini semi contact, kategoriji starejše kadetinje do 55 kg, uspešno borila Maruša Zlatnik in dosegla 3. mesto. Med mladinkami do 55 kg je ponovno blestela Nuša Štefančič in dosegla 1. mesti v disciplinah semi in light contact.
Rokomet • Turnir v Ludbergu na Hrvaškem
Ormožani dvakrat drugi
Mlajši dečki A (letniki 1998):
2. mesto Ormožanov
Letniki 1998 so po 3. mestu na Reki osvojili 2. mesto na turnirju v Ludbregu. Tudi tokrat so bili za Ormo-žane usodni rokometaši Karlovca, ki so v finalu slavili z 19:14. Tilen Kosi je postal naj igralec, Dominik Ozmec pa naj strelec turnirja.
Rezultati: Jeruzalem - Varteks 14:9, Jeruzalem - Virovitica 20:14, Jeruzalem - Zagreb 14:6; finale: Jeruzalem - Karlovac 19:14.
Končni vrstni red: 1. Karlovac, 2. Jeruzalem, 3. Varteks Varaždin, 4. Slatina, 5. Virovitica, 6. Moslavac Po-povača, 7. Zagreb, 8. Ludbreg.
Ekipa Jeruzalema: Kevin Caf, Jur-ček Korpič Lesjak; Marko Primužič, Žak Ciglar, Dominik Ozmec, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Boštjan Žižek Cvetko, Timon Grabovac, Nino Ula-ga, Tomi Sok, Miha Kavčič, Martin Hebar, trenerja Mladen Grabovac in Tjaša Brumen.
Naj igralec: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož)
Naj strelec: Dominik Ozmec (Jeruzalem Ormož)
Jeruzalem Ormož, letniki 2000, so v finalu nesrečo izgubili z Var-teksom.
Mlajši dečki B (letniki 2000):
smola v finalu proti Varteksu
Letniki 2000 so prav tako nastopili na turnirju v Ludbregu in na koncu kljub odličnim predstavam osvojili 2. mesto, čeprav so bili le korak od končne turnirske zmage. V velikem finalu je bil po rezultatu boljši Varteks z izidom 10:7. Ormožani so zapravili tri sedemmetrovke (tri vra-tnice) in kopico zicerjev (več kot 10). Aljoša Munda iz Jeruzalema je postal najboljši igralec turnirja.
Rezultati: Jeruzalem - Virovitica 8:4, Jeruzalem - Prelog 13:3, Jeruzalem - Ludbreg 10:2; finale: Jeruzalem - Varteks 7:10.
Končni vrstni red: 1. Varteks Varaždin, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Virovitica, 4. Info Star Čakovec, 5. Daruvar, 6. Prelog, 7. Karlovac, 8. Ludbreg.
Ekipa Jeruzalema: Žan Firšt Še-ruga; Niko Sovič, Maj Voršič, Tobi Torič, Gašper Hebar, Teo Šulek, Anže Notersberg, Aljoša Munda, Blaž Za-dravec, trenerja Iztok Luskovič in Uroš Krstič.
Naj igralec: Aljoša Munda (Jeruzalem Ormož)
Uroš Krstič
Ptuj • Na »jadranju«z Leno Koter
Preko Drave, vse do morja ... in olimpijskih iger?
Lena Koter, 28-letna Ptujčanka, ki se je že od malega ljubiteljsko ukvarjala z različnimi športi, se je pred nekaj leti tako aktivno zapisala jadranju, natančneje jadralskemu dvobojevanju, da se njeni ekipi nasmiha celo uvrstitev na olimpijske igre. Diplomirana pravnica, ki je po ptujski gimnaziji študirala v Ljubljani, sedaj pa zaradi treningov živi v Piranu, pravi, da je projekt sprejela kot velik izziv in da je ta šport zanjo hkrati sprostitev in adrenalin.
Foto: arhiv Lene Koter
Jadranje na bodočem olimpijskem prizorišču v Weymouthu
Koterjeva se je vse življenje aktivno ukvarjala z različnimi športi, od gimnastike, baleta, tenisa, plezanja, smučanja, golfa do jahanja, med vsem tem pa jo je v študentskih letih zasvojilo jadranje.
Z morjem se je sicer srečala že v otroških letih prek očeta, ki je kot oficir stroja plul službeno, kasneje pa so na jadrnici redno dopustovali z družino: »Z jadranjem se kot otrok nisem nikoli profesionalno ukvarjala, bolj intenzivno se je začelo pred kakšnimi osmimi leti, profesionalno pa traja eno leto in pol«.
Sprva se je temu športu posvečala ob študiju in kasneje ob službi, ko se je po diplomi iz prava zaposlila na Direkto-ratu za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. »Ta služba je bila preveč administrativna in monotona, pogrešala sem kreativnost in fleksibilnost. In to me je začelo hitro omejevati,« je povedala.
Vzporedno s tem so se ji v jadranju začele odpirati nove možnosti. Na pobudo takratnega predsednika strokovnega sveta v Jadralni zvezi Slovenije Tomaža Čopija jo je v ekipo povabila trikratna olimpijka Vesna Dekleva Paoli, kmalu zatem pa se jima je pridružila še Katarina Kerševan.
Tri dekleta, vsaka iz svojega konca Slovenije, so kmalu začutila, da se na treningih dobro ujamejo in želijo resno nadaljevati: »Jadranje je zelo kompleksno, saj na rezultat vpliva veliko dejavnikov, kot so tehnična usklajenost ekipe,
taktika, poznavanje morja, koncentracija ..., za razliko od večine športov, kjer je telesna pripravljenost absolutno primarnega pomena. Vemo, da lahko s treningi in skupnim ciljem kljub naši »starosti« dosežemo vrhunski nivo, ne glede na to, da s Katro prej nisva bili profesionalni jadralki. Tako smo vse tri svoja življenja podredile skupnemu projektu.«
Dekleva Paolijeva je profesionalna športnica, zaposlena v Slovenski vojski, drugi dve pa sta pustili prejšnje službe in se preselili na Primorsko, kjer sta delo našli v podjetju VSR Lab, ki se ukvarja s proizvodnjo čolnov. »Katra je prevzela prodajni del, jaz pa logistiko oziroma notranjo organizacijo. Direktor podjetja je jadralec, ki dobro ve in razume, koliko časa potrebujemo za treninge in regate, zato nama omogoča, da je najin delovni čas fleksibilen. Delo seveda mora biti narejeno, ampak
ko sva na regati, je fokus stoodstotno tam, ko pa sva doma, dnevno kombinirava treninge in delo. Ob kakšni klasični službi tega ne bi mogli združevati,« je pojasnila sogovornica, ki ji je dinamično delo v novi službi zelo všeč.
Poleg pravnice v posadki še biologinja in magistrica elektrotehnike
Dekleta tekmujejo v disciplini, ki se ji reče jadralsko dvobo-jevanje. Od flotnega jadranja, kjer je na polju veliko jadrnic, se razlikuje po tem, da tukaj v boju tekmujeta samo dve. Gre za drugačno taktiko in bolj agresiven pristop. Posadka mora biti še bolj usklajena, ker se vse dogaja izredno hitro, regate so kratke in zelo intenzivne. »Pulz se mi dvigne celo na 197, tako da je ta šport velik izziv tudi s stališča fizične pripravljenosti. K dvigu pulza veliko pripomore tudi neskončen adrenalin, ki ti ga povzroči za vrat dihajoč nasprotnik,« je razložila jadralka. Posebnost te discipline je tudi, da so vse jadrnice in oprema na njih enake, zato prideta še posebej do izraza usklajenost ekipe in taktika.
Dekleta se med seboj razumejo zelo dobro: »Vse tri, vsaka po svoje, imamo močan karakter. Včasih smo samosvoje, včasih trmaste, vendar pa se z
mislimi na isti cilj zavedamo, da moramo biti potrpežljive in marsikdaj tudi globoko vdihniti in kaj požreti. Tu in tam nam kdo prizna, da je okolica pravzaprav zelo presenečena, kako dobro se razumemo, glede na to, da smo tri ženske nenehno skupaj. V veliko ekipah so namreč napetosti. Nam pa naš dober odnos daje občutek sigurnosti, vemo, da smo se odločile prav in gremo skupaj do konca.«
Zanimiva je tudi izobrazbena struktura med 28 in 35 let stare jadralne posadke: poleg diplomirane pravnice sta v njej namreč še diplomirana biologinja in magistrica elektrotehnike, ki prihajata iz Primorske in Ljubljane.
Njihov aktualni cilj je nastop v jadralskem dvobojeva-nju na londonskih olimpijskih igrah leta 2012, pri čemer so z desetim mestom na lanskem evropskem prvenstvu kriterije za olimpijskega kandidata že izpolnile. »To bi nam moralo po pravilniku Jadralne zveze Slovenije prinesti določena finančna sredstva, ampak žal ni tako. Z jadranjem se ukvarjamo polprofesionalno, saj nimamo zagotovljenih financ. Delno nam pomagajo manjši sponzorji, ob tem pa upamo, da se kmalu najde kak mecen, ki nam bo zagotovil večjo finančno stabilnost,« je Ptujčanka spregovorila še o finančni plati tega športa.
Udeležbo na regatah naj bi jim sicer pokrili na omenjeni zvezi, vendar se zaradi neskladij v tamkajšnjem vodstvu tudi pri tem lomi, barko pa so ob pomoči nekaj sponzorjev kupile pretežno same, prav tako pa same plačujejo trenerja.
Ampak ker imajo pred seboj jasen cilj, jim nobeno odrekanje ni težko, tudi kar se treningov tiče. Na vodi trenirajo približno tri- do štirikrat na teden - večinoma trenirajo same, s trenerjem Tomislavom Bašicem pa imajo intenzivne večdnevne seminarje. Ob tem imajo vsakodnevne kondicij-ske treninge z vajami za moč, koordinacijo, ravnotežje in kar-
dio pripravljenost.
Kvalifikacije za olimpijske igre jih namreč čakajo letos decembra na svetovnem prvenstvu v avstralskem Perthu, posebnost v tej športni disciplini pa je, da se bo nanje kvalificiralo samo 12 držav iz celega sveta.
Na podlagi rezultatov pretekle sezone so na svetovni IS-AF-lestvici trenutno rangirane kot 22. posadka in 15. država. Cilj naslednje sezone je poleg izpolnitve olimpijske norme uvrstitev med deset najboljših na svetovni lestvici.
Božične snežinke nad morjem
Zaradi jadranja vidi Ptujčan-ka, ki ima na splošno rada potovanja, tudi veliko sveta. Regate imajo namreč celo leto, največ pa jih je med koncem marca in oktobra. Lani so tekmovale predvsem v Evropi, bile so v Grčiji, Španiji, na Nizozemskem in Danskem, v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, na bodočem olimpijskem prizorišču v Angliji, Italiji in Franciji.
V času decembrskih praznikov je v lastni režiji potovala po Argentini, nedavno pa so se vrnile s tekme svetovnega pokala v Miamiju: »To je bila prva regata, na kateri nas je spremljal trener. Namen udeležbe je bil, da se Tomo seznani z našo konkurenco in vidi re-gatirati tudi nas. Na tem bomo zasnovali treninge do začetka evropske sezone. Seveda pa so pričakovanja vedno visoka in z doseženim 20. mestom nismo bile zadovoljne. Naše jadranje je bilo v bistvu zelo dobro, verjetno eno najboljših doslej, a smo storile napake v trenutkih, ko jih nismo mogle več popraviti.«
Potovanja pa niso edina prijetna reč, ki jih doživi kot jadralka. »En teden pred božičnim večerom je bilo zelo zanimivo, ker je na morju snežilo, me pa smo kljub temu jadrale. Ko jadraš, se namreč zelo intenzivno gibaš in te ne zebe. Pro-
blem nastane pri pospravljanju barke, ko prsti zmrznejo,«je v smehu dejala Lena Koter.
Velikokrat se jim pripreti tudi kakšna smešnica, včasih pade katera v vodo ali se spotakne. Jadranje je sicer načeloma varen šport, regate so blizu obale, in če katera pade z barke, jo lahko hitro poberejo. Varnost pa ni nikoli odveč, zato dekleta vedno nosijo rešilne jopiče.
Ker je toliko na morju in ob njem, Koterjeva do njega nima nekega »romantičnega« ali »počitniškega« odnosa, ampak gleda nanj zgolj iz športnega vidika: »Lani poleti sem, recimo, skočila v vodo le nekajkrat, pa še to kar oblečena med treningom samo zato, ker mi je bilo prevroče.«
In zakaj jo je jadranje na splošno tako pritegnilo? »Usklajenost trojih misli, gibanje treh teles, ki sinhrono delujejo na zibajoči se barki, naboj, ki ga čutim, ko nam nasprotnik ne seže do pet, sla po perfektno-sti, načrtnosti in nadzorovanju vsakega giba, doseganje maksimalne koncentracije v kombiniranju poročanja in selekcioniranja informacij, gibanja po barki, trimanja jadra, opazovanja razmer na polju in nasprotnika, nujnost po fleksibilnosti, improvizaciji in mirnosti v neskončnem adrenalinu ... Vsa ta doživetja me neskončno zadovoljujejo,« je navdušeno odgovorila.
Kljub temu pa jo v življenju seveda zanimajo še druge reči, na primer spoznavanje tujih kultur, umetnost, zgodovina, glasba, včasih je igrala tudi klavir ... »Zelo pazim, da se vzporedno s športnim udejstvovanjem razvijam tudi intelektualno, saj mi to prav tako pomaga pri jadranju in obratno: z jadranjem tudi vzdržujem miselno kondi-cijo. In pomanjkanje prostega časa me prisili, da vsak trenutek do potankosti izkoristim,« je zaključila športnica, katere ekipa ima tudi na naslovu www.wmr-team.si tudi svoj blog, na katerem jih lahko spremljate.
Polona Ambrožič
	/ 1		
		k m JUH	
W//M/É.	1 "M		
Foto: arhiv Lene Koter
Na počitnicah v Buenos Airesu
Foto: arhiv Lene Koter
Po regati se prileže malo turizma.
Nagradno turistično vprašanje
V znamenju pustnih prireditev
Letošnje 51. ptujsko kurentovanje je specifično tudi zaradi tega, ker je za pustno zabavo rezerviranih kar 34 dni. Po kurentovem skoku so kurenti dobili zeleno luč za svoje demonske pohode. V teh dneh so jih nekaj že opravili tako doma kot v tujini, še posebej v sosednji Avstriji.
V torek je močna kurentova delegacija, ki jo je vodil ptujski župan Štefan Čelan, skupaj z 12. princem karnevala Janezom Golcem in predsednikom FE-CC-a za Slovenijo Brankom Brumnom, tudi vodjem projekta 51. kurentovanja, obiskala Gradec, kjer so podrobneje predstavili letošnji program največje slovenske pustne prireditve. Ptujčane sta ob tej priložnosti pozdravila tudi slovenski častni konzul v Gradcu dr. Kurt Oktabetz in graški župan mag. Siegfried Nagl. V dneh do uradnega začetka kurentovanja, ki se bo začelo 26. februarja s predajo oblasti novemu princu karnevala, bo kurentov zvonec zazvonil še v številnih slovenskih krajih in tudi v tujini. V zadnjih letih je število tistih, ki se oblačijo v ta osrednji demonski lik, zelo poraslo, prav tako organiziranih skupin.
Za 34 in več pustnih prireditev so se odločili tudi v Termah Ptuj, kjer imajo v zadnjih letih princi karnevala svoje prinčevske trdnjave. Program, ki so ga pripravili za hotelske goste in druge, je zelo bogat. Povabili so tudi Špelo Grošelj, ki je pri njih posnela svoj novi
Foto: Črtomir Goznik
Za pustne navdušence se je pust že pričel; fotografija je iz razstavno-modnega ateljeja Sanje Veličkovič, kjer je mične maske posnela tudi RTV Slovenija.
videospot in ga bo v hotelu Primus pre-mierno predstavila. V hotelu Mitra pa bodo v sodelovanju s trgovsko družbo E.Leclerc od 26. februarja do 8. marca vabili s karnevalskimi dnevi po francosko, ki jih bodo bogatila vsakodnevna dogajanja; med drugim bodo pripravili pustno delavnico v izdelavi tipičnih pustnih okraskov in rož iz papirja, ki jo
bodo vodila Marija Rizman. Obiskovalci bodo lahko uživali v francoski glasbi, vinih in sirih.
V Termah Ptuj v teh dneh ob pustnem dogajanju pospešeno delajo na rimski zgodbi, ki bo dosegla vrhunec z rimskimi igrami v avgustu. Skupina vojščakov se bo letos premierno predstavila na veliki rimski paradi 17. aprila, ki bo posvečena rojstnemu dnevu Rima.
Rimske skupine, ki sestavljajo rimsko zgodbo Term Ptuj, pa bodo do rimskih iger vsako soboto v poletni sezoni poskrbele tudi za dogajanje v starem mestnem jedru.
Nagradno vprašanje
V prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, koliko povork sestavlja 51. ptujsko kurentovanje. Pravilen odgovor je pet povork. Nagrado za pravilni odgovor bo prejela Tatjana
Vrabl, Zgornja Hajdina 36, Hajdina.
Danes sprašujemo, kdaj se bo pričela poletna sezona v Termah Ptuj, kjer v teh dneh intenzivirajo priprave na gradnjo novega, 15-metrskega tobogana, s katerim želijo ponudbo v zunanjem termalnem kopališču še obogatiti. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 25. februarja.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Primusove vinske zgodbe
Verus in Vina Ščurek
Petek, 18.2.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII.
Cena na osebo znaša 15 €, 20 % popusta za upokojence in študente
Ptuj • Prva seja novih organov Turističnega društva
Prihodnje leto bodo zlati
Na prvi seji so se 15. februarja sestali novi organi TD Ptuj, ki so bili izvoljeni na januarskem občnem zboru.
Grand Hotel Primus
51. Kurentovanle v Termah Ptui
Sobota. 26. februar
Grond Hotel Primus, 19.00
PRIMUSOV RIMSKI PUSTNI PLES, v rimskih oblačilih in rimsko zgodbo. Vstopnina je 10 €, v katero je	|
vključena rimska pijača dobrodošlice, rimski golaž, krof in zabava z narodno zabavnim ansamblom.	£
Rezervacije na elektronskem naslovu: rezervaciie@terme-pfuj.si ali na tel. št.: 02 74 94 500.	'1
Ponedeljek. 28. februar	g
Grand Hotel Primus, 17.00	j
PRIMUSOVA OTROŠKA MAŠKARADA v sodelovanjem z Vrtcem Ptuj in Športnim društvom Juhuhu. Za	g zabavo otrok bodo poskrbele vzgojiteljice in animatorji. Vstopnine ni!
Torek. 1. marec	J
Grand Hotel Primus, 19.00	>
PUSTOVAMJE PO UPOKOJENSKO, tradicionalno pustno srečanje in zabava upokojencev v pustnih	<£-
maskah. Vstopnina je 6 €, v katero je vključena pijača dobrodošlice, Primusov narezek, krof in	=
zabava z živo glasbo.	£
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si,rezervacije@terme-ptuj.si J
Izvolili so dva podpredsednika društva, Roziko Ojsteršek in Petra Pribo-žiča, nadzorni odbor bo vodil Janez Rožmarin, disciplinsko komisijo pa Maks Ferk. Prav tako so imenovali tudi nekaj delovnih skupin, odgovornih za izvedbo projekta ob vstopu Slovenije v EU, organizacijo jubilejnih prireditev, organizacijo nekaterih drugih prireditev, organizacijo ocenjevanja ocvetliče-nja mesta in okolice, izvedbo projekta turistične destinacije ter organizacijo jubilejne prireditve ob 125-letnici TD Ptuj. ki jo bodo pripravili v jeseni. Člani TD Ptuj se bodo aktivno vključili v program letošnjega kurentovanja, v spomladansko čiščenje okolja, v teh dneh pa bodo poskrbeli tudi za menjavo zastav v Evroparku. Ptuj bo v
letu 2012 znova iskal svoje mesto med ocvetličeni mesti Evrope, člani TD Ptuj se bodo aktivno vključili v pripra-
vo tega projekta, saj naj 2012 zlato priznanje.
bi bil cilj v letu MG
Foto: Črtomir Goznik
Novoizvoljeno vodstvo ptujskega turističnega društva
Program »Francoskih karnevalskih dnevov v hotelu Mitra« v času
51. tradicionalnega Kurentovanja na Ptuju
Sam hotel Mitra je s svojo celotno pojavo in tradicijo močno povezan in vpleten v zgodovino mesta Ptuj, tako je tudi na letošnji izbor Francije, kot teme pustovanja, vplivala povezanost s francosko vojsko v času Ilirskih provinc in pečat, ki so ga pustili ti časi na Ptuju v začetku 19. stoletja. Tudi letos, tako kot že prej, bo pustovanje v hotelu Mitra nekaj novega, okusnega, šarmantnega in hkrati povezanega s tradicijo našega ljubega mesta.
Naj vam predstavimo letošnji program »KARNEVALSKIH DNEVOV PO FRANCOSKO V HOTELU MITRA«. V soboto, 26. 2. 2011, bo v prostorih hotela Mitra potekal otvoritveni koncert pustovanja po francosko. Ob poslušanju tipične francoske kavarniške glasbe lahko uživate v francoskih prigrizkih, sirih in vinih od 18 ure naprej. Otvoritveni koncert z duetom Deux Copains se bo začel ob 21. uri.
Vsak dan od 27. 2. 2011 do 4. 3. 2011 med 13. in 16. uro vas vabimo, da se pridružite mojstrici gospe Mariji Rizman na pustni delavnici, kjer se boste lahko učili umetnosti izdelovanja tipičnih pustnih okraskov in rož iz papirja.
Prav tako imate vsak dan med 12. in 15. uro možnost preizkusa in fotografiranja v kurentovi opremi na Mitrovem vrtu Hotela Mitra.
Dnevno od 18. do 24. ure bo v kavarni Kipertz in lobiju hotela Mitra pustno rajanje s tipično francosko glasbo. Ob vsakem času so vam na voljo tudi vina, siri in prigrizki po francosko. V sobota, 5. 3. 2011, ob 20. uri, v salonu Alojzije Strauss hotela Mitra ne zamudite rezervacije za VELIKI KARNEVALSKI PLES V MASKAH PO FRANCOSKO. Ob večerji vas bo spremljal duet Deux Copains,
ostanek večera vas bo pa zabavala MARIA MASLE & LOS DE BALKAN s razigrano karnevalsko glasbo. Cena vstopnine z odlično francosko večerjo znaša 38 EUR/osebo. Meni večerje si lahko ogledate na naši spletni strani www.hotel-mitra.si. Cena vstopnice za maske s francoskim prigrizkom in penečim vinom znaša 18 EUR/ osebo. Potekalo bo tudi zabavno ocenjevanje mask. Maske na temo
Francije čaka posebno presenečenje. Najlepše in najizvirnejše maske bodo nagrajene s privlačnimi nagradami.
V	nedeljo, 6. 3. 2011, in v ponedeljek, 7. 3. 2011, vam v hotelu Mitra ponujamo prav posebna dneva s francosko ponudbo skozi ves dan in večerno zabavo s francosko glasbo od 18. ure naprej.
V	torek, 8. 3. 2011, ki je hkrati dan žena in francoskih poljubov, bo v kavarni
HOTEL MITRA
ERANCOSKI KARNEVALSKI DNEVI V HOTELU MITRA (26.2.-8.3.2011)
V soboto $.2011 ob 20. uri vas vljudno vabimo na

■■¡Tli
»VELIKI KARNEVALSKI PLES V MASKAH PO FRANCOSKO«
Ob večerji vas bo spremljal duet Deux Copains, ostanek večera vas bo zabavala MARIA MASLE & LOS DE BALKAN z razigrano karnevalsko glasbo.
Cena vstopninezodlično francosko cečerjo znašaJ8EUR/osebo. Meni večerje si lahko ogledate na naši spletni strani. Cena vstopnice za maske ¿francoskim prigrizkom in penečim vinom znaša 18 EUR/osebo. Ityekalo bo tudi zabavno ocenjevanje mask. Maske na temo Francije čakti posebno presenečenje.
Kipertz v hotelu Mitra potekal veseli zaključek po francosko v spremljavi dueta Deux Copains od 12. ure naprej. V času pustovanja od 26. 2. 2011 do 8. 3. 2011 vam bomo v hotelu Mitra postregli s pustnimi presenečenji, ugodnosti, dobrotami in pustnimi napoji.
Informacije in rezervacije na telefonski številki 02 78 77 455, oziroma preko elektronske pošte na info@hotel-mitra.si.
www. ho te I -m i t ra.s i

Kuharski nasveti
Gomoljasta zelena
Gomoljasta zelena je velika, grčava korenina z debelo lupino, ki jo pred kuhanjem z lupljenjem odstranimo. Ne lepa zunanjost gomolja je varljiva, kajti v notranjosti se skriva sveže okusno meso gomoljaste zelene. Okus gomoljaste zelene spominja na nežnejšo in sočnejšo belušno zeleno in je izrazit, skoraj bi lahko dejali, da tudi dovolj začinjen in ne potrebuje nobenih začimb tudi pri sami pripravi. Surova gomoljasta zelena je veliko izrazitejšega okusa kakor kuhana. S kuhanjem postane njen okus mili in se poda s številnimi drugimi vrstami zelenjave in mesa.
Gomoljasta zelena je pri nas še vedno zelenjava, ki jo le redkoma uporabljamo. Velja za osvežujočo, sočno in aroma-tično zelenjavo, ki jo lahko vsestransko uporabimo. Večinoma jo uporablja kot začimbo. Liste uporabimo pri kuhanju mesnih juh, gomolj pa najpogosteje kuhamo, dušimo, cvremo in tudi pražimo. Na kocke narezana gomoljasta zelena je tudi nepogrešljiva pri pripravi številnih zimskih in poletnih enolončnic. Prav tako pa lahko uživamo tudi surovo in iz nje pripravimo pikantno solato.
Gomoljasto zeleno pobiramo v jeseni, prihaja pa čas, ko jo lahko posejemo ali nekoliko kasneje posadimo na domači vrt. Kupimo pa jo lahko skozi vso leto tako kot ostale vrste zelenjave. Vsebuje številne vitamine, mineralne snovi, vlaknine in druge hranilne snovi, zato so jo že od nekdaj jedli za krepitev organizma in boljšo odpornost. Po okusu se ujema z limoninim sokom, gobami, krompirjem, sirom, papriko, slanino, kislo smetano in paradižnikom. Od začimb pri pripravi jedi iz zelene ne uporabljamo skoraj nobenih začimb
Operacijska rana je travmatičen poseg v organizem živali in vsekakor njena velikost vpliva na stadij in stopnjo bolečine po operaciji, zaradi tega tudi na rekovalescenco oziroma okrevanje živali, ki je pri minimalno invazivni kirurgiji bistveno hitrejše kot pri klasični.
Veterinarska kirurgija napreduje podobno z velikimi koraki kot kirurgija za ljudi. Vedno bolj se teži k temu, da se ope-
Foto: Internet
Gomoljasta zelena
razen soli in svežih zelišč, kot sta peteršilj in drobnjak.
Iz gomoljaste zelene lahko pripravimo skoraj vse skupine jedi. Tako lahko za uvodno jed pripravimo okusne solate, ko kuhano gomoljasto zeleno mešamo s svežo zelenjavo, kislo zelenjavo ali svežim sadjem, odvisno od priložnosti, za katere pripravljamo jedi. Iz go-moljaste zelene lahko pripravimo tudi najrazličnejše juhe, tako lahko pripravimo juho iz gomoljaste zelene, ki jo zgostimo s svetlim prežganjem in na koncu izboljšamo okus s kislo smetano, lahko tako pripravljeno juho pretlačimo in dobimo kremno juho iz gomoljaste zelene, ki ji okus izboljšamo z opečenimi kruhovimi kockami, poznamo tudi krepčilne juhe iz gomoljaste zelene in različne zelenjavne enolončnice, v katerih je ena izmed glavnih sestavin gomoljasta zelena.
Iz gomoljaste zelene pa lahko pripravimo tudi glavne jedi, tako lahko pripravimo gomo-ljasto zeleno s sirom, narastek iz gomoljaste zelene z gobicami, zrezke, ocvrto zeleno v pivskem testu ali v žvrkljanem testu, pečeno zeleno in še druge jedi. Vse te jedi lahko pripravi-
mo kot samostojne zelenjavne jedi ali kot prilogo k mesnim jedem. Kot prilogo k mesnim jedem pa lahko pripravimo še pire iz gomoljaste zelene, ko zeleno skuhamo v slani vodi, posebej skuhamo enako količino krompirja, kuhanega pretlačimo, prav tako pretlačimo kuhano gomoljasto zeleno, dodamo malo kisle smetane. Preden ponudimo, potresemo s peteršiljem.
Gomoljasto zeleno s sirom pripravimo tako, da gomolje zelene najprej operemo, nato olupimo in jo narežemo na grobe rezance. Tako narezano zeleno do polovice skuhamo v slani vodi. Manjši pekač na-mažemo z margarino, potre-semo z ostro moko. Posebej sesekljamo eno večjo čebulo, ko rahlo porumeni, dodamo strt česen in manjšo količino mletega mesa. Meso rahlo pre-pražimo, ga solimo, popramo in dodamo še lovorov list. Pra-ženo meso ohladimo. V pekač damo polovico kuhane zelene, jo poravnamo, njo damo mleto meso, ki ga prav tako poravnamo in meso rahlo potresemo s poljubnim poltrdim sirom. Sir pokrijemo z ostalo kuhano zeleno in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in rumenjakov. Tako pripravljeno damo v pečico, ki smo jo ogre-
li na 220 °C, in pečemo toliko časa, da dobi zlato rjavo skorjo. Tako pripravljeno gomoljasto zeleno ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Nadev iz mletega mesa pa lahko zamenjamo tudi z zelenjavnim nadevom.
Gomoljasto zeleno pa lahko tudi ocvremo in ocvrto ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot prilogo. Gomoljasto zeleno operemo, olupimo in jo narežemo na pol centimetra debele kolobarje. Tako narezano skuhamo do polovice v slano-ki-sli vodi. Vodo kisamo zato, da ostane čim bolj svetle barve. Na pol kuhano odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo testo, tako da dva rumenjaka premešamo, prilijemo dva decilitra mleka in dodamo 3 do 4 žlice gladke moke. Iz beljakov naredimo trdi sneg in ga prav tako dodamo k testu. Testo rahlo solimo in dodamo še žličko parmezana. Nato na pol kuhane kolobarje gomoljaste zelene najprej povaljamo v moki ji pomočimo v pripravljeno testo in polagamo v vročo maščobo ter jih na hitro ocvremo z obeh strani. Če tako pripravljeno go-moljasto zeleno ponudimo kot samostojno jed, zraven ponudimo poljubno toplo omako.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Pomen minimalne invazivne kirurgije
Vedno več lastnikov malih hišnih ljubljenčkov, psičk in muc želi opraviti poseg sterilizacije svojih živali po principih minimalno invazivne kirurgije. Mnogi sprašujejo, kaj vse zajema termin minimalno invazivna kirurgija pri sterilizaciji in ali se je treba za tak poseg naročiti posebej. Zanima jih tudi, kako je s šivi po tako opravljeni operaciji, ali se pobirajo, ali mora žival prav tako nositi zaščitni ovratnik itd.
Foto: ES
rativni posegi opravljajo minimalno invazivno. To pomeni, da so operativne rane vedno manjše, v uporabi je, kjer je mogoče, tako imenovana lapa-roskopska kirurgija, uveljavljajo se nove operativne tehnike in tako naprej. Hkrati se uporabijo, če je mogoče, notranji kožni šivi, ki jih ni treba pobirati. Bistvo vsega je, da se živali olajša obdobje po operaciji, da jo operacija čim manj obremeni. Logično je, če vzamemo za primer muco ali psičko, ki ima trebušček prerezan v celi dolžini z veliko operacijsko rano in posejan z mnogo šivi, je zaradi tega poškodba kože, podkožja, mišičnine, potrebušnice zelo velika. Tako je v tem primeru obdobje po operaciji za žival veliko težje, kot če bi bila rana pri muci velika samo nekaj milimetrov oziroma nekaj centimetrov pri psički. Pri živalih
pogosto zelo težko zagotovimo mirovanje po operaciji in v primeru velike rane se zaradi gibanja razvije močna bolečina, zaradi katere si žival na vso moč trudi pomagati, in sicer tako, da si rano liže, oziroma si jo praska s tačkami. Pri tem je pogosto tako uspešna, da si šive prehitro izpuli ali si jih izliže in rana se odpre. Zgodi se, da skozi veliko odprto rano izpade črevo in žival je življenjsko ogrožena. Nujno potrebna je ponovna operacija. Res je, da lahko take primere poskušamo preprečiti z namestitvijo zaščitnega ovratnika in uporabo protibolečinskih injekcij ali redkeje tablet vsak dan po operaciji, vendar je žival zaradi tega po navadi slabe volje, močno deprimirana, ne komunicira z nami, neješča, zlovoljna itd. Pri veliki rani je tudi infekcija le-te veliko verjetnejša kot pri mali rani. Izredno pomembno je tudi pravilno svetovanje lastniku živali, kako prebroditi obdobje po operaciji.
Lastnikom hišnih ljubljenčkov svetujem, da predhodno preverijo, komu bodo zaupali svojo žival v operativni poseg. Pozanimajo naj se o uporabi kirurške metode in izkušnjah
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
v veterinarski ustanovi. Pozanimajo naj se pri svojih prijateljih in znancih, sodelavcih sorodnikih, ki že imajo kakšno izkušnjo z operacijo svoje živali. Le-ti bodo najbolje svetovali glede na izkušnjo, kakršno so imeli. Najslabše je, če jih zanima samo cena, saj ta ne sme biti merilo, komu zaupati svojega ljubljenčka. Nič kriva žival je popolnoma odvisna od naše odločitve in prav je, da ji nudimo kvaliteten, etičen in human poseg, ki je ne bo po nepotrebnem obremenil. Tudi nam kot lastnikom bodo na tak način prihranjene težave z našo živaljo, ki izvirajo iz poo-peracijske bolečine zaradi velike rane. Hvaležnosti živali pa bomo deležni z njenim izredno hitrim okrevanjem in neproblematično rekovalescenco ter sproščenim vedenjem takoj po minimalno invazivnem posegu. Naslednji dan po sterilizaciji je žival povsem na nogah, ješča, kakor da operativnega posega sploh ni bilo. Uporaba zaščitnega ovratnika v večini primerov ni potrebna. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Gnojenje vinske trte
Vreme in vremenske spremembe vse pogosteje vplivajo na kvaliteto pridelave grozdja. Tako smo v letu 2010 imeli velike težave z botritisom, še zlasti na poznih sortah, kjer je bil v poprečju izpad pridelka 60-odstoten. Opazili pa smo tudi velike razlike med posameznimi nasadi, nekateri vinogradi skoraj popolnoma zdravi, drugi uničeni. In kjer lahko iščemo vzroke ali so ti v bujnosti nasada, nepravem času defoliacije (odstranjevanju listja v coni grozdja), nepravilni oskrbi tal ali v zaščiti vinske trte.
:
¿m
". . . i
Foto: A.ReberniŠek
Nasad renskega rizlinga, popolnoma okužen od botritisa
Težave so verjetno tudi v nepravilni založenosti tal, ki je posledica nepravilnega gnojenja. Tako vam danes predstavljamo analizo podatkov opravljenih analiz tal v vinogradih v letih 2003-2010 na KGZS zavodu Ptuj. V analizo smo zajeli vse analize vinogradniških tal, ki so bile opravljene v letih 2003 do 2010, skupaj je bilo obdelanih 2.350 analiz po posameznih letih. Posebej nas je zanimalo stanje po letih 2004 in 2009 in 2005 in 2010, saj so se vinogradniki v večini v letu 2004 vključili v kmetijsko okoljski program, ki med drugim zahteva gnojenje na podlagi analiz tal. Na začetku naj poudarimo, da je zelo pomembno kvalitetno jemanje vzorcev zemlje, da damo v analizo povprečen, dovolj reprezentativen vzorec zemlje. Na parceli
vzamemo vzorec vsaj na 20 mestih primerne globine (od 0 do 40 cm). Iz grafa je razvidno, da so tla v poprečju vsa leta močno oz. ekstremno založena s fosforjem ter, kar je nenormalno, vrednost narašča (v letu 2003 40 mg/100 g tal, v letu 2010 47 mg/100 g tal). Obratno je založenost s kalijem, kjer vidimo, da vrednost konstanto pada (v letu 2003 37 mg/100 g tal, v letu 2010 26 mg/100 g tal). Tako smo tudi primerjali leti 2004 z
2009	in 2005 z 2010, s predpostavko, da so v večini zaradi veljavnosti petletne analize tal bile opravljene analize iz enakih vinogradov. Dobili smo naslednje podatke: povprečna založenost fosforja v letu 2004 39,18 mg 100/ g tal, v letu 2009 41,87 mg/100 g tal. V letu 2005 41,47 mg/100 g tal, v letu
2010	46,78 mg/100 g tal. Povprečna založenost s kalijem v letu 2004 34,65 mg/100 g tal v letu 2009 26,99 mg/100 g tal. V letu 2005 38,52 mg/100 g tal, v letu 2010 26,48 mg/100 g tal. Stopnjo padanja založenosti zasledimo tudi pri založenosti z magnezijem, založenost z organsko maso pa je v porastu, kar lahko pripišemo vsakoletnemu mulčenju. Pri pH-vrednosti oz. kislosti ni večjih sprememb.
Če naredimo strokovno analizo podatkov, ne moremo razumeti dejstva, povečanja založenosti s fosforjem, ki je v ekstremni vrednosti in občutnem padcu z založenostjo s kalijem in magnezijem. Optimalno razmerje P : K je 1 : 2 v korist kalija, podatki kažejo obratno razmerje. Razlaga je lahko le v smeri neupoštevanja odvzema hranil s pridelkom (ta je minimalen), analiz tal in gnojilnih načrtov ter posledično gnojenja z mineralnimi gnojili v nepravilni kombinaciji hranil. Vinogradniki se morajo zavedati, da le pravilno založena tla omogočajo kvalitetno pridelavo grozdja, da vsa nesorazmerja, še zlasti ekstremne založenosti posameznih elementov, pripomorejo k večji občutljivosti vinske trte na bolezni, antagonizmu in stresu ter da so ti pojavi bistveno pogostejši v letih z obilico padavin (leto 1999, 2004, 2010). Pri ekstremni založenosti enega elementa je nujno, da dodajamo čista hranila.
Mnogokrat vinogradniki gnojijo »na pamet«, kar ima za posledico enostransko gnojenje z določenimi elementi, v mnogih primerih pa prekomerno založenost tal s hranilnimi snovmi. Po podatkih analiz tal, opravljenih na KGZ Ptuj (2.350 analiz), smo ugotovili, da je samo v 6,8 % optimalna vsebnost hranilih snovi in da so ta v pravilnem razmerju. V večini primerov so tla prekomerna založena bodisi z vsemi elementi ali samo z enim. Zaradi tega se zmanjšuje odpornost na bolezni, pojavlja se bujna rast, posledično osipanje grozdičev (manjši pridelek), slabša pa je tudi kakovost grozdja in vina. Pri bujni rasti je kasneje v vinu manjša vsebnost suhe snovi in ekstrakta, ki pa odločilno vpliva na kakovost vina. Seveda bo pridelek manjši tudi pri slabše gnojenih vinogradih v siromašnih tleh. V naslednjem prispevku za vinogradnike bomo več napisali o pravilni oskrbi in negi tal.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Krvodajalci
30. december - Jožica Novak, Mala vas 22; Ivan Anušek, Kog 75; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Angela Caf, Kog 75; Robert Keček, Hum 20; Dušan Furek, Draženci 87; Dušan Krapša, Nova vas 112; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Anton Planin-šek, Župečja vas 2; Dragica Strelec, Zamušani 22 b; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Andrej Orovič, Kicar 61 a; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Anton Mohorko, Trnovec 11; Branko Sitar, Kungota 158; Iztok Kosta-njevec, Sobetinci 38; Dušan Slo-dnjak, Sakušak 19 a; Valerija Breg, Grajneščak 68; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Silvo Strelec, Prvenci 9; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Tonček Breg, Grajenščak 68; Vinko Križanec, Sestrže 6; Ivan Šegula, Juršinci 48; Jože Poharič, Janežovci 16; Denis Pliberšek , Sestrže 66; David Vrečko, Lešje 6; Renata Avguštin, Lešje 37; Lidija Medved, Podlože 69; Drago Živič, Sodinci 16, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Danica Mahorič, Brstje 1; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Petra Gabrovec, Moškanjci 46 d; Alojz Fric, Destrnik 58; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Franc Arnuš, Prvenci 25; Miran Gajser, Stogovci 43; Peter Kovačič, Jelovec pri Ma-kolah 3.
10. januar - Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Emina Bašic, Volkmerjeva c. 29, Ptuj; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Mihael Vajda, Mure-tinci 47 a; Aleksander Dogša, La-honci 119; Boštjan Ciglar, Pacinje 37 a; Damjan Soršak, Ogljenšak 16
c,	Zgornja Polskava; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Jože Cizerl, Mezgovci 1; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Andrej Žuran, Mihovci 76; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Marko Kneževic, Velika Nedelja 2; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Neža Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Vlado Potočnik, Vičava 29; Brgita Mesarec, Bišečki Vrh 6; Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Petra Plemenič, Kolodvorska c. 2, Ormož; Majda Be-lšak, Bukovci 85; Aleš Ban, Pobrež-je 137; Slavko Cvetko, Mala vas 8 a, Sveti Tomaž.
13. januar - Olga Plohl, Ru-cmanci 48; Franc Ivanuša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Miroslava Turk, Trate 5, Središče ob Dravi; Vlado Bedenik, Kočice 25; Alojzija Kitak, Donačka Gora 13; Matej Ornik, Ar-bajterjeva ul. 5, Ptuj; Damjan Berk, Cesta na Boč 34; Marta Fekonja, Ihova 26, Benedikt; Zlatko Klinc, Cunkovci 12 c; Nina Kajšler, Miklav-ška ul. 38, Maribor; Suzana Kurbos, Podvinci 49 b; David Šenkiš, Žabjak 15; Božo Raj h, Pavlovski Vrh 42; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Anton Topolovec, Spodnji Leskovec 7 b; Bernarda Učakar, Janežovci 8 b; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43 d; Andreja Kukovec, Kraigherjeva ul. 22, Ptuj; Drago Dobnik, Kungo-ta 40; Zlatka Gajšek, Gregorčičev drevored, Ptuj; Edi Skela, Jurovci 1
d,	Videm; Marjan Čeh, Dornava 31; Anica Kolednik, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Janez Prevolšek, Tržec 2 b; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a, Ptuj; Robert Bračko, Ul. Heroja Lacka 2, Ptuj; Majda Šerona, Spole-nakova 5, Ptuj; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Gregor Smolej, Majšperk 59; Marko Jaušovec, Spodnji Gaj pri Pragerskem.
17. januar - Dejan Govedič, Me-kotnjak 36 a, Ljutomer; Dejan Sever, C. Františka Foita 10, Velenje; Dušan Pernek, Majšperk 20; Franc Vindiš, Soviče 18; Damjan Butolen, Majšperk 68; Renata Majer, Bukovci 115; Janez Leskovar, Skrblje 7; Andrej Štajnberger, Žetale 60; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Zlatko Ber, Kvedrova ul. 5, Ptuj; Franc Cep, Sestrže 38;
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Mali Jan
Vprašanje: Zanima me, ali bova s punco kmalu imela dojenčka, ker je prvič spodletelo. Hvala za odgovor in želim vam vse dobro v življenju.
Odgovor: V življenju vsake ženske je rojstvo otroka nekaj zelo pomembnega in razigranega. Prav nič drugače pa ni tudi pri očetu, toda tu se vloga razdeli na druge stopnje in druga znanja. Prepričan sem in pri tem me podpirajo tudi planeti, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Seveda bo pri vaju pot nekoliko daljša, ampak to še ne pomeni, da otroka ne bo. V primeru, da analiziram vas, dragi bralec moje rubrike, ugotavljam, da ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. Pravzaprav sploh ne gre obupavati in težave, ki spremljajo vašo punco, bodo kmalu rešljive in so le sad preteklosti. Pri tem pa velja naslednje, striktno mora upoštevati navodila zdravnika in prav nič naj ne dela po svoje. Kajti strokovno usposobljena oseba točno ve, kaj je dobro zanjo in kaj ni. V pomoč in oporo ji boste tudi vi. Upoštevati pa je treba tudi duhovne zakone ži-
vljenja, kajti duša je sama tista, ki zbere, kdaj se bo utelesila na Zemljo in razveselila določen par. Pomembno je, da se ne obremenjujete s tem, kdaj se bo to zgodilo, ampak kljub vsem težavam, ki sta jih preživela, doživita neko harmonijo in radost. Kajti ravno ljubezen je tisti nevidna sila, ki zdravi, oživlja in obuja, kdaj se bo to zgodilo, po astrologiji ji odprt rok števila dve (dva dni, dva meseca, dve leti). Toda bolj spodbudno je dejstvo, da vas bo štorklja z obvestilom kmalu počakala in vam podarila nekaj najlepšega. Seveda pa je v življenju tako, da se nam mnogo stvari naredi z nekim namenom in da je pravilno, da naredite pri sebi neko analizo in da ugotovite, zakaj so se vam te stvari zgodile. Včasih je dobro nekoliko počakati in se prepustiti toku življenja, kajti oba sta še mlada in imata pred
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
seboj še celo življenja. Popolnoma od vaju je odvisno, ali se bremenita s težavami ali pa pogledate bolj vedro in harmonično na življenje. Skupaj se bosta še veliko učila in izkusila, toda ravno zato je v dvoje življenje lepše in bolj harmonično. Srečno!
Šifra:Angel
Vprašanje: Življenje mi ni prizaneslo. Zdi se mi, da se mi je svet podrl. A se počasi pobiram. Pred letom sem se ločila, toda še vedno hrepenim po njem. Bova kdaj prišla skupaj? Ali naj upanje opustim in me mogoče sreča čaka drugje?
Odgovor: Spoštovana bralka, ste oseba, ki je zelo modra in ima v sebi neko posebno moč in energijo. Seveda je pri tem pomembno, da najdete način, da stvari realizirate in da se odločite in greste po svoji poti naprej. To, kar se vam je zgodilo, je vsekakor boleče in obdobje nekega žalovanja je normalen proces.
Resnica pa je, da ne sme trajati predolgo in da je nujno, da rečete bobu bob. Kako boste
Maturantski ples
V teku je sezona maturantskih plesov. Anja se je odločila, da na svojem ne bo plesala, kar je zelo razžalostilo njene starše. Nikakor ji ne morejo dopovedati, da se tej tradiciji ne bi smela odpovedati. Jo je še mogoče prepričati, sprašujejo.
Anjino odločitev bi morala starša spoštovati, saj gre za njen maturantski ples in ne njun.Tradicija je res takšna, da običajno vsi maturanti plešejo in s temi tradicionalnimi plesi še nekako dodatno potrdijo svojo zrelost z bliščem.
Nič lepšega ni kot izbirati obleko, nakit, se uskladiti s soplesalcem, uživati v plesu in podobno. Toda očitno Anji ni do tega.
Kaj je v ozadju te njene odločitve? Nesrečna ljubezen, nezadovoljstvo z lastno postavo, netalentiranost za ples ali kaj drugega - ne vemo.
Starša naj se z njo umirjeno pogovorita, povesta svoje izkušnje, jo strpno poslušata in ji poskušata svetovati in ji predočiti svoja pričakovanja.
Morda jo uspeta prepričati, morda ne, toda vseeno upoštevajta njeno odločitev in bodita ponosna na njo, saj bo verjetno ne glede na to uspešna na izpitu zrelosti in to je pomembnejše od tradicije in tudi ona bo zadovoljna z njima, ker jo bosta upoštevala kot enakovredno, ko odloča o sebi in nenazadnje o svoji bodočnosti.
Mag. Bojan Šinko
to storili, pa je odvisno od vas. Po mojem mnenju ne hrepenite po njem, ampak po lepih trenutkih, ki sta jih preživela skupaj. Ti bodo za vedno v vašem srcu. Moj nasvet se skriva tudi v tem, da globoko v sebi razmislite, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. In ko boste znali odgovoriti na ta vprašanja, ste na dobri poti, da najdete svojo srečo in blagostanje. Kljub ločitvi se stvari niso zrušile. No, na začetku že morda, toda čas je, da zaživite za novo. Razmislite o tem, kaj ste si celo svoje življenje želeli in končno uresničite svoje sanje. Usoda je na vaši strani in ob vas so ljudje, ki vam lahko ponudijo neko srečo in notranjo voljo. Prišel bo tudi čas, ko lahko v svoje življenje povabite novega mo-
Piše: Silvester Vogrinec - Nauk večne modrosti (20)
Slišni tok življenja
Vb ■■
Slišni Tok Življenja ali Sant mat je nauk indijskih Svetnikov. Imenuje se tudi Surat Shabd Joga, pomeni pa še Beseda, Sveti Duh, Logos, Tao in izraža dinamično moč Boga, ki jo poznamo pod tolikimi imeni. Gre za starodavno modrost, ki jo učijo vsi veliki glasniki Boga. Shabd osvobaja dušo izpod materialnih in mentalnih vezi ter jo popelje v najvišja duhovna področja. Osrednjo vlogo imata Živi mojster in meditacija na notranjo Svetlobo in Zvok. Sant Mat je postal svetovno znan nauk zaradi knjig dveh avtorjev, Maharaj Charan Singa in Juliana Johnsona.
KAJ JE SANT MAT
Dandanes je napisanih že veliko knjig, ki povezujejo vzhodno in zahodno miselnost. Ta dela so prevedena v številne jezike. Napisali so jih bodisi pisci Vzhoda, ki so prišli na Zahod, da bi tukajšnjo kulturo obogatili s svojo, ali pa zahodnjaki, ki so skušali prodreti v vzhodnjaško modrost. Z naukom Sant mata je svetovno javnost prvi seznanil Maharaj Charan Sing z delom Pot (slovenski prevod smo dobili l. 1991). Drugi vidnejši avtor je priznani ameriški kirurg Julian Johnson, ki je na vrhuncu svoje kariere opustil svetno življenje in se odpravil na vzhod iskat resnico. Njegovo dolgoletno preučevanje smisla življenja je strnil v knjigi Pot mojstrov (slovenski prevod leta 1994).
Sant mat je nauk, ki izvira iz 13. stoletja. Ni se homogeno razvijal, zato sta nastali dve struji. Eno predstavljajo Svetniki iz province Punjab (kraj Beasa), drugo pa iz Maharashtra. Charan Sing in Johnson izhajata iz tradicije mojstrov iz
Beasa: Maharaj Sawan Singh (1858-1948), Maharaj Jagat Singh (1848-1951), Maharaj Charan Singh (1916-1990), Maharaj Gurinder Singh
(roj. 1955).
Sant mat je naravna duhovna pot, ki temelji na meditaciji na notranjo Svetlobo in Zvok, s katerima posameznika poveže popolni Učitelj ali Sat guru. Z meditacijo človek spozna samega sebe, svojo dušo, v njem se prebudi ljubezen do vseh živih bitij, zato lahko prične uživati resnični mir in radost.
VLOGA SVETNIKOV
Nauki Svetnikov, ali Mojstrov modrosti, se v osnovi ne razlikujejo, čeprav živijo v različnih obdobjih, v različnih deželah z različnimi veroizpovedmi. Presegajo politične sisteme in veroizpovedi. Ljubezen, ki tvori jedro učenja, izključuje vsakršno ustanavljanje nove vere ali verske ločine, kajti vse to vzgaja strasti nestrpnosti. Ko Učitelji zapustijo ta svet, je njihovo učenje vse bolj in bolj odeto v zunanje čaščenje in obrede. Tako nastale
veroizpovedi običajno slonijo na delnih ali napačnih tolmačenjih njihovih naukov. S tem se Svetnikom izkazuje velika krivica. Zato Sant mat, tako kot večina indijske duhovne tradicije, velik poudarek daje neposrednemu učenju in posvetitvi od živečega Učitelja.
Charan Singh pravi: »Svetniki se kot val dvignejo iz oceana božanskosti, predajo človeštvu svoje sporočilo, nato pa se zlijejo nazaj v ocean. Kot valovi pripovedujejo o oceanu. Uče nas, kako spoznati samega sebe - našo lastno bit ali dušo, ki je del Boga, kot je kapljica del oceana.«
NAUK
Ljudje smo kot duhovna bitja del Najvišjega, vesoljne Zavesti. Duša izhaja iz Boga in se vanj vrača. Ko si je Najvišje bitje zaželelo, da nekaj ustvari, sta se pojavila Svetloba in Zvok, ki je v bistvu Bog sam. Mistiki so jo poimenovali različno. Grki so ji rekli Logos, Sveto pismo jo pozna kot Besedo ali Svetega duha, indijski Svetniki pa ji pravijo Shabd ali Nam.
Čeprav je duša del Boga, ljudje občutimo ločenost od Boga. Spremlja nas občutek negotovosti, neubranosti in osamljenosti. Od kod ta občutek? Duša se je nekoč ločila od Boga in sedaj biva v tej ločenosti. Iz finih energijskih področij čistega duha je sestopila v grobo materialnost, v obstoječi fizični svet, kjer trpi tegobe zemeljskega bivanja. Čisti duh se je okrnil in skrčil na minimum, iluzija ločenosti pa je tukaj najmočnejša.
Duša si je morala pri svojem sestopu v nižja področja stvarstva nadeti razum. Razum je sam po sebi mrtev, a dokler črpa življenjsko moč iz duše, ji služi kot posrednik in jo povezuje s svetom. Na grobem fizičnem nivoju deluje skozi čutila. Duša je prvotno vladala razumu, le-ta pa čutilom. Med svojim bivanjem tukaj pa se je proces obrnil. Čutila so zasužnjila razum, slednji pa dušo. Razum zdaj nemočen teka za čutnimi užitki in svetnimi predmeti, duša pa trpi posledice vsega, karkoli stori razum. Med seboj
škega. Zdi se, da ne verjamete več v mite o sreči, ampak ta prepričanja si lahko pridobite nazaj. Nikoli ne smete pozabiti v življenju nase in na tiste majhne stvari, ki vas osrečijo. Zavedati se velja, da tudi v naravi divjajo orkani, toda pride dan, ko se umirijo in posije toplo sonce. Vsaka težava je danes najtežja in jutri boste že zbrali moč in šli naprej. Vse je v vaših rokah, usoda in rojenice vam bodo vedno naklonjene in vam bodo stale ob strani. Verjemite tudi v naslednje, da sreča ne mara ljudi, ki jočejo. Lepo se imejte in čim več se smejte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
sta usodno prepletena. Modreci temu pravijo »polje dejanj.« Indijski mistiki pravijo dejanju, ki mu sledi posledica, karma. Zaradi karmičnega zakona, ki mu lahko rečemo tudi »zob za zob,« človek in druga bitja sami oblikujejo svojo prihodnost. Duše se selijo iz telesa v telo v velikanskem kolesju ponovnih rojstev in smrti, na zahodu znanem pod pojmom reinkarna-cija. Kako se odrešiti iz tega začaranega kroga? Sant mat pravi, da je treba znova vzpostaviti notranji stik z Bogom in da je to edina pot, ki pelje domov. Že Jezus je rekel, da je Nebeško kraljestvo v nas samih. To so edina vrata, ki peljejo v Odrešitev.
EN BOG
Sant mat uči, da je Bog eden, da je skupna dediščina hin-dujcev, judov, kristjanov, muslimanov in vseh drugih. Guru Arjan Dev ga je imenoval Oče: »Eden je Oče in mi smo vsi otroci Enega.« Tudi Kristus ga je imenoval Oče. Guru Nanak ga je imenoval Dobrotnik. Bogu je vseeno, kako ga imenujemo - on je, pa če se tega zavedamo, ga priznavamo, zavračamo ali častimo. Beseda Bog ponazarja silo, ki je ustvarila vse Stvarstvo. Bog je v nas, vendar ga zasenčeni razum ne vidi. Prav tako človek vidi le del ustvarjenega vesolja, ker je omejen s fizičnimi čutili. Z meditacijo duša presega svoje omejitve in se združuje z božanskim delom sebe.
Slo POP novice
Zasedba Xequtifz je s singloma Daleč stran in Bil je ples v preteklem letu osvojila radijski eter in s koncerti v živo dodobra opozorila nase. Glasbeni kolektiv, ki v repertoarju poleg avtorskih skladb združuje številne disco in funk uspešnice vse od Diane Ross pa do Jamiroquaia, čaka v letošnjem letu veliko glasbenega dela, ki se ga člani zelo veselijo. Pripravljajo se na snemanje novega singla, obenem pa se bo njihova pevka Hannah Mancini, sicer Američanka, ki že štiri leta živi in ustvarja v Sloveniji, predstavila na letošnji EMI. Skupaj z njo se bosta na odru predstavila še Sylvain in Mike Vale, in sicer s skladbo v dance maniri ter s pozitivnim, ljubezenskim besedilom. Hannah bo na oder EME 27. februarja stopila kot 8. po vrsti.
■k-k-k
Skoraj 12 let po nastanku zasedbe Shyam je luč sveta ugledal album z naslovom Skriti sij ljudi. Po singlih Gumijasto srce in Color Deluxe, ki sta napovedala vrnitev te brežiške zasedbe na slovensko glasbeno prizorišče, zdaj prihaja nova skladba Mene ni. Tako kot ostale z albuma je, izpod peresa Shyam in njihovega pevca ter večinskega avtorja Miloša Radosavljeviča, nastajala v zadnjih štirih letih. Kot producent se pod izdelek ponovno podpisuje Peter Penko. Shyam so za album posneli skladbo Mene ni v daljši različici, radijsko verzijo pa so v mesecih po izidu skrajšali na tri minute in dodatno predelali aranžma ter pesmi dodali novo dimenzijo. K sodelovanju so povabili tudi Evo Breznikar, ki je za novi singel odpela spremljevalne vokale.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Chorchip- Čast in spoštovanje ;IJkOI-Paj bolj naglas 8. T-Set -V:sa, dan ko dons
7. Eva - Misel nate 6. Blue Planet - Telo se krivi 5. Stereotipi - Žarek za njo 4. All4Play - Najino slovo 3. Neisha - Pridejo časi 2. Flirrt - Horizont 1. Vili Resnik - In zadišijo dalije
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Danijela predstavlja album Unikat
Hrvaška pevka Danijela Martinovič v radijski eter pošilja novo skladbo Živim da živim, ki se nahaja na njenem novem albumu, naslovljenem Unikat.
Pesem Živim da živim, ki je po skladbah Za tebe rodena (duet z Arsenom Dedičem), Danijela časti in Pola pola že četrti single iz novega albuma, govori o ljubezni, ki je minila. Prelite solze, bolečina in slika v okvirju - to je vse, kar je ostalo od ljubezni. Besedilo za skladbo so napisali Geronimo, Petar Grašo in Antonija Šola, avtorja glasbe sta Geronimo in Petar Grašo, pod aranžma pa se podpisuje Branimir Mihaljevic.
Na novem albumu Unikat je 10 studijskih skladb: Živim da živim, Pola, pola, Unikat, Doživotna robija, Hopa cupa, Moj život je moje blago, Zaro-bljenik uspomena, E, da sam znala, Ključ, Danijela časti in Danijela časti - remix (bonus skladba). Nanj se je Danijela temeljito pripravljala. Sklad-
be je izbirala kar nekaj časa, zato je izdelek izvrsten in vsekakor unikaten. Glasbeni
producent albuma je Petar
Grašo. »To je moj najpogu-mnejši album v karieri. Je
Danijela Martinovič
Foto: Internet
drugačen, a ima nek skupen zvok s prejšnjimi albumi. Besedila so pogumna, močna, delali in ustvarjali smo brezkompromisno, dokler vsak delček ni bil na svojem mestu. Stoodstotno stojim za tem albumom, kot pevka in ženska,« je o Unikatu dejala Danijela.
Poleg navadne izdaje bo album za največje oboževalce na voljo tudi v ekskluziv-ni limitirani verziji, na kateri bo poleg novih tudi bonus skladba Za tebe rodena (duet z Arsenom Dedičem), DVD s spotoma Pola, pola in Danijela časti, film o nastajanju spota Pola pola ter galerija še neobjavljenih fotografij in priložnostni ohranjevalnik zaslona.
MZ
Filmski kotiček
Kraljev govor
Vsebina: Ronny in Nick sta najboljša prijatelja že iz študentskih časov. Vsak ima izvoljenko svojega srca, s katerima sta srečna. Oziroma se tako zdi, saj nekega dne Ronny opazi Nickovo ženo, kako se ljubimka z drugim. Ker Ronny in Nick nista le prijatelja, ampak tudi poslovna partnerja v finančnih škripcih in tik pred usodnim poslom življenja, je Ronny v veliki dilemi, ali živčnemu Nicku še bolj poslabšati življenje. Prične se ozirati naokrog, da bi se bolje seznanil s fenomenom varanja in tisto, kar vidi, prične krhati tudi sicer idiličen odnos z njegovo dolgoletno punco. Skrivnost ga vedno bolj razžira. Nekaj bo treba storiti, toda kaj? Zdi se, da brez žrtev ne bo šlo ...
Ron Howard sicer ni zvezdni-
The Dilemma
Igrajo: Vince Vaughn, Kevin James, Jennifer Connolly, Winona Ryder, Queen Latifah
Scenarij: Allan Loeb Režija: Ron Howard Žanr: komična drama Dolžina: 116 minut Leto: 2011 Država: ZDA
ško režisersko ime, a fant ima za sabo več kot 25 let snemanja velikih uspešnic, kup oskarjev, v tem času pa se je izkazal za večžanrskega režiserja, čeprav si po drugi strani nikoli ni upal premikati mej in je vedno ostajal v udobni vati hollywoodske-ga politično korektnega filma, tudi takrat, kadar je snemal na videz kontraverzne filme (Da Vinčijeva šifra). Ker ga naložbe-niki ljubijo in mu pred nogami ležijo največje zvezde, je prav čudno, da je posnel Dilemo. Prvič zaradi presenetljivega vstopa v področje komike in drame, ki jih porajajo popolnoma običajni, če ne že banalni medosebni odnosi. Takšne filme ponavadi snemajo neznani režiserji, ki ne znajo bolje. Drugič pa zato, ker je večkrat dokazani mojster posnel takšen mrtev in razvlečen dolgčas, kot je Dilema.
Ker niti ne vemo, kako sploh začeti spisek vseh napak, jih raje ne bomo niti naštevali. Recimo le, da gre za sistemski kiks in neposrečeno mešanje drame in komedije, ki je rezultiralo v obupno predolgi jeremijadi o ničemer, ki je za nameček še izdatno polita z oprahovsko osladnostjo. Film svojo sicer zanimivo zasnovo (varanje) popolnoma zavozi
in se je loti s tipično hollywood-skega načina, ki podcenjuje gledalce. Ne le s tem, da like takoj zasovražimo, saj gre za enega od tistih filmov, kjer dialogi streljajo v prazno, ker ljudje na platnu slišijo le in samo samega sebe, ampak tudi zato, ker mora film vsako stvar pokazati enkrat in nato povedati še dvakrat. Obilje predolgih podzgodb, ki nimajo nobene zveze z glavno, prav tako ne pripomore k boljšemu celotnemu vtisu. Do likov ne čutimo ničesar in tudi tipična glasna katarna na koncu nas pusti popolnoma hladne. Krivda za tako mlačen film ne leži na igralcih, temveč izključno na
scenaristu in režiserju, ki je očitno prvič v življenju popolnoma izgubil kompas.
Edina dobra lastnost je najbrž to, da je režiser le uspel ukrotiti glavnega igralca, da je v ključnih trenutkih malce izklopil, kar je najbrž film rešilo do te točke, da se ga zdržati do konca, čeprav komajda. No, eno pametno sporočilo pa film le ima: ne vmešavajte se v tuje zakone, kajti s tem boste škodili le sami sebi. Čeprav je varanje od daleč videti moralno dokaj jasna in črno-bela zadeva, so stvari ob blizu seveda vse prej kot to.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArrts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Štajerski TEDNIK
TRG PROIZVAJALNIH DEJAVNIKOV
PREVZVIŠE-
NOST, MEJESTETA
SRBSKA ZALOŽBA V BEOGRADU
LATASTA TRAVA
MUSLIMANSKI SKRAJNEŽI
DELOVNI ZANOST, POLET
FILMSKA NAGRADA
SLAP POD OKREŠLJEM
TEMNO SIVA KAMNINA
KONJAC, SINTAR
PRODAJALEC RIB
IVERNA PLOŠČA, IVERICA
TEHTALEC (REDKO)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PSOZIREK TEKOČINE, SREBLJAJ
BARJE, MOČVIRJE
SLIKAR ŠUBIC
ŠPORTNO MOŠTVO, TIM
PLEMIŠKI STREŽNIK
VLADO ŽABOT
AVSTRIJSKI ARHITEKT
NARAMNI JERMEN
BELKASTA PLESEN
PLATIŠČE, FURNIR
KAVKA (STAR.)
PREBIVALEC MONAKA
SREBRNO BELA KOVINA
MESTO V SLOVENIJI
NASA IGRALKA (OLGA)
DESERTNO VINO
PESNICA ŠKERL
RUSKI VLADAR
SLIŠEN CUREK
UGANKARSKI SLOVARČEK: CAHARIJA = slovenska gledališka igralka, dobitnica Borštnikovega prstana 2005 (Miranda, 1942-), DEREŽ = konjač, šintar, GRAKA = star naziv za kavko, GRUEN = avstrijski arhitekt (Victor David, 1903-1980), KOLENKO = slovenski geolog (Štefan, 1912-1990), ONAN = turški košarkar (Omer, 1978-), POHRA = potočna mrena, ROKET = katoliška srajca, TLAKE = naselje pri Logatcu.
■ueíoeyi 'jeiLjsi 'jeoso 'eiupi e>jjaA! 'eoiauA
'iuieu 'zed Jueqp} 'uas Isojow 'e>npe|s 'jeo 'uanjg 'evjujy 'pey 'qh 'ie|do 'zajap 'jaqo 'ueoeuo|/\| 'OAisuegneA 'eonosej>| 'e|ap 'oauape|w '}a>|OJ 'e|6ALj 'wopo 'e>nod :ouAejopoA IXNVZia» 31 A31IS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 19. februar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tja-šo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 20. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-
cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 21. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zem lja ri č).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
TOREK, 22. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Med Pohorjem in Halozami. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja z Marijo Slodnjak. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 23. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Ju-kič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
ČETRTEK, 24. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
PETEK, 25. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
V	vaše življenje bodo prihajali prijetni ljudje. Na drugi strani vas bodo osrečili prijatelji in
skupinsko delo. Močan pečat bo imela tudi služba in morali boste uvesti določene spremembe. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Varovati se boste morali ljubezenskih nesoglasij.
Sn BIK
Romantična doživetja bodo tista, ki vam bodo vlivala smisel in zaupanje. Spoznali boste, da lažjih poti ni in da boste morali narediti sintezo. Reševali boste nekaj iz svoje preteklosti. Fizična aktivnost bo spodbudna in sprehodi po zasneženi poljani bodo balzam za dušo.
DVOJČKA
V	zadnjem tednu februarja se boste sprostili in z zaupanjem pogledali naprej. V svoje življenje
boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili in napolnili z upanjem. Mešani občutki vas bodo spremljali v ljubezni - čas bo za romantično večerjo. Zvezde v ljubezni bodo naklonjene samskim.
RAK
Veselili se boste tistega, kar vam bo ponudilo življenje. Spremljala vas bo ustvarjalna energija. Veliko časa boste namenili razmišljanju o skrivnostih in duhovnih zakonitostih. V ospredju bo intuicija in tako bo čas primeren za pomembne projekte. V službi ne iščite lažjih poti.
LEV
■Tj Hrepeneli boste po izzivih in novih dogodivščinah. Premiki bodo zaznamovani v sodelovanju. Na delovnem mestu bo čas novih priložnosti in ključnih sprememb. Napredovali boste tudi v pogovoru in se boste med vrsticami učili od ljudi. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih.
DEVICA
Pričelo se bo novo obdobje in rast fizične energije bo na zavidljivi ravni. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Notranji mir bo nekaj, kar se boste morali naučiti imeti. Bolje bo, da se bolj sprostite v ljubezni in ne pričakujete ničesar. Romantična doživetja vam bodo obarvala sivi vsakdan.
TEHTNICA
V	ljubezni se boste morali odločiti in sprejeti salomonsko odločitev. Diplomacija bo adut, ki vam bo
koristil na delovnem mestu. Več časa boste namenili sebi in prostemu času. Če imate otroke, vam bodo vir navdiha. V veliki meri se boste sprostili in življenje zajemali z veliko žlico.
ŠKORPIJON
Intuitivni signali se bodo ojačali. Dobre iztočnice boste imeli na delovnem mestu. Zavedli se boste prijetnosti in znali uživati v drobnih trenutkih. V ljubezni bodo vaši občutki mešani in ne iščite bližnjic. Spontano bo deloval pogovor in tisto, česar ne morete povedati na glas, si zapisujete.
STRELEC
Privlačile vas bodo adrenalinske dejavnosti. Za osebno svobodo se boste pripravljeni boriti. Istočasno bo obdobje zelo občutljivo. Dobro bo znati zbirati besede in oceniti prioritetne dejavnosti. Uspeli boste v nekem projektu in omenjeno vam bo odprlo vrata sreče na stežaj.
KOZOROG
Kovali boste načrte o svoji prihodnosti. Uspehi se bodo vrstili. Seveda bo obdobje namenjeno tudi počitku in interesnim dejavnostim. Bolje bo, da boste svojega srčnega izvoljenca poslušali med vrsticami. Srečen dan: sreda. Blesteli boste v pogledu denarja in naredili več ugodnih poslovnih potez.
VODNAR
Radi boste pomagali drugim ljudem. Iskali boste tudi iskrico pozitivnosti in jo našli med prijatelji. Pričakovati je prijetne energije, ki vas bodo povezale v ljubezni in harmoniji. Tako boste našli svojo srečo in obilico ugodnih trenutkov. Služba: dinamično boste povedali svoje mnenje.
RIBI
Občutili boste neko povečano harmonijo in pospešili boste svoj korak. Ločevati boste morali zrno od plev. V tišini boste pridobili odgovore na svoja vprašanja. Tako najdete v sebi tudi neko novo in svežo energijo. V ljubezni ne izsiljujte in poglejte na morebitna trenja kot na izziv.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Glasovanje za Naj osebnost leta 2010. V četrtek, 23. decembra ob 18. uri.
PUSKAR
MEHKA
ERIKA HESS
							SESTAVIL EDI KLASINC	POTOČNA MRENA	ODVAJANJE	KRAJ PRI LOGATCU	NAŠ GEOLOG (ŠTEFAN)	NEPROFESIO-NALEC							
							STEZICA												
							ODLOMITEV												
							HVALJENJE, BAHANJE												
							KATOLIŠKA SRAJCA												
							NIT IZ LANU												
Štajerski	LEPOSLOVNO USTVARJANJE	DODATNI PRORAČUN	MOŠKI V OBČINSTVU	HITER TEK	MLADENČIČ									OSEBA ROJENA ISTEGA LETA	TURŠKI KOŠARKAR (OMER)	ZMIKAVT, KRADLJIVEC	IVAN ČARGO	NAŠA IGRALKA (MIRANDA)	KOZMONAVT NIKOLAJEV
TEDNIK					EVA ČERNE														
TRG PROIZVAJALNIH DEJAVNIKOV			=					PŠOŽIREK TEKOČINE, SREBLJAJ	ŠPORTNO MOŠTVO, TIM	IZREDNA LEPOTICA	MESEC OKTOBER								
										VLADO ŽABOT	BELKASTA PLESEN								
PREVZVIŠE- NOST, MEJESTETA												PREBIVALEC MONAKA							
												PUŠKAR							
AVAR					KONJAČ, ŠINTAR						PLATIŠČE, FURNIR						HINKO DASKO		
					PRODAJALEC RIB						KAVKA (STAR.)						MEHKA KOVINA		
SRBSKA ZALOŽBA V BEOGRADU				SLAP POD OKREŠLJEM						AVSTRIJSKI ARHITEKT						RUSKI VLADAR			
				TEMNO SIVA KAMNINA						NARAMNI JERMEN						SLIŠEN CUREK			
LATASTA TRAVA							iiiiiiiiiiiiiiiiiii	BARJE, MOČVIRJE							DESERTNO VINO				
								SLIKAR ŠUBIC							PESNICA ŠKERL				
MUSLIMANSKI SKRAJNEŽI									PLEMIŠKI STREŽNIK				SREBRNO BELA KOVINA						
									ERIKA HESS										
DELOVNI ZANOST, POLET						IVERNA PLOŠČA, IVERICA							MESTO V SLOVENIJI						
FILMSKA NAGRADA						TEHTALEC (REDKO)							NAŠA IGRALKA (OLGA)						
UGANKARSKI SLOVARČEK: CAHARIJA = slovenska gledališka igralka, dobitnica Borštnikovega prstana 2005 (Miranda, 1942-), DEREŽ = konjač, šintar, GRAKA = star naziv za kavko, GRUEN = avstrijski arhitekt (Victor David, 1903-1980), KOLENKO = slovenski geolog (Štefan, 1912-1990), ONAN = turški košarkar (Omer, 1978-), POHRA = potočna mrena, ROKET = katoliška srajca, TLAKE = naselje pri Logatcu.
■ueíoeyi 'jeiLjsi 'jeoso 'eiupi 'e>jjaA! 'eoiauA
'iu}eu 'zed Jueque} 'uas '}sojow 'e>npe|s 'jeo 'uanjg 'e>jU!y 'pey 'qh 'ie|do 'zajap 'jaqo 'ueoeuo|/\| '0A}sue0!|aA 'eonosej>j 'e|ap gji 'oauape|w '}a>|OJ 'e|6Aq 'wo|po 'e>j}od :ouAejopoA IMNVZliDI 31 A31IS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 19. februar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tja-šo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 20. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-
cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 21. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
TOREK, 22. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Med Pohorjem in Halozami. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja z Marijo Slodnjak. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 23. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Ju-kič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
ČETRTEK, 24. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
PETEK, 25. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
V	vaše življenje bodo prihajali prijetni ljudje. Na drugI strani vas bodo osrečili prijatelji In
skupinsko delo. Močan pečat bo imela tudi služba in morali boste uvesti določene spremembe. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Varovati se boste morali ljubezenskih nesoglasij.
BIK
Romantična doživetja bodo tista, ki vam bodo vlivala smisel In zaupanje. Spoznali boste, da lažjih poti ni in da boste morali narediti sintezo. Reševali boste nekaj iz svoje preteklosti. Fizična aktivnost bo spodbudna in sprehodi po zasneženi poljani bodo balzam za dušo.
DVOJČKA
V	zadnjem tednu februarja se boste sprostili in z zaupanjem pogledali naprej. V svoje življenje
boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili in napolnili z upanjem. Mešani občutki vas bodo spremljali v ljubezni - čas bo za romantično večerjo. Zvezde v ljubezni bodo naklonjene samskim.
RAK
Veselili se boste tistega, kar vam bo ponudilo življenje. Spremljala vas bo ustvarjalna energija. Veliko časa boste namenili razmišljanju o skrivnostih in duhovnih zakonitostih. V ospredju bo intuicija in tako bo čas primeren za pomembne projekte. V službi ne iščite lažjih poti.
LEV
Hrepeneli boste po izzivih in novih dogodivščinah. Premiki bodo zaznamovani v sodelovanju. Na delovnem mestu bo čas novih priložnosti in ključnih sprememb. Napredovali boste tudi v pogovoru in se boste med vrsticami učili od ljudi. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih.
DEVICA
Pričelo se bo novo obdobje in rast fizične energije bo na zavidljivi ravni. Jasno In glasno boste povedali svoje mnenje. Notranji mir bo nekaj, kar se boste morali naučiti imeti. Bolje bo, da se bolj sprostite v ljubezni in ne pričakujete ničesar. Romantična doživetja vam bodo obarvala sivi vsakdan.
TEHTNICA
V	ljubezni se boste morali odločiti in sprejeti salomonsko odločitev. Diplomacija bo adut, ki vam bo
koristil na delovnem mestu. Več časa boste namenili sebi in prostemu času. Če imate otroke, vam bodo vir navdiha. V veliki meri se boste sprostili in življenje zajemali z veliko žlico.
ŠKORPIJON
Intuitivni signali se bodo ojačali. Dobre iztočnice boste imeli na delovnem mestu. Zavedli se boste prijetnosti in znali uživati v drobnih trenutkih. V ljubezni bodo vaši občutki mešani in ne iščite bližnjic. Spontano bo deloval pogovor in tisto, česar ne morete povedati na glas, si zapisujete.
STRELEC
Privlačile vas bodo adrenalinske dejavnosti. Za osebno svobodo se boste pripravljeni boriti. Istočasno bo obdobje zelo občutljivo. Dobro bo znati zbirati besede in oceniti prioritetne dejavnosti. Uspeli boste v nekem projektu in omenjeno vam bo odprlo vrata sreče na stežaj.
KOZOROG
Kovali boste načrte o svoji prihodnosti. Uspehi se bodo vrstili. Seveda bo obdobje namenjeno tudi počitku in interesnim dejavnostim. Bolje bo, da boste svojega srčnega izvoljenca poslušali med vrsticami. Srečen dan: sreda. Blesteli boste v pogledu denarja in naredili več ugodnih poslovnih potez.
VODNAR
Radi boste pomagali drugim ljudem. Iskali boste tudi iskrico pozitivnosti In jo našli med prijatelji. Pričakovati je prijetne energije, ki vas bodo povezale v ljubezni in harmoniji. Tako boste našli svojo srečo in obilico ugodnih trenutkov. Služba: dinamično boste povedali svoje mnenje.
RIBI
Občutili boste neko povečano harmonijo in pospešili boste svoj korak. Ločevati boste morali zrno od plev. V tišini boste pridobili odgovore na svoja vprašanja. Tako najdete v sebi tudi neko novo in svežo energijo. V ljubezni ne izsiljujte in poglejte na morebitna trenja kot na izziv.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Glasovanje za Naj osebnost leta 2010. V četrtek, 23. decembra ob 18. uri.
Vozili smo • Hyundai ix20 1,6 CVVT premium
Dovolj razkošen, na zunaj igriv in uživaško vozen
Dvojček Kiinega modela venga sodi med kompaktne enoprostorce, ki režejo vedno večji kos prodajne pogače, saj so kupci dojeli, da majhni, prostorni in prilagodljivi avtomobili zadovoljujejo večino njihovih vsakdanjih potreb. ix20 je prikupen in nenavadno oblikovan, v dolžino meri 4,1 in v višino 1,6 metra, kar pomeni, da ob skromni velikosti vozila v notranjosti ponuja veliko, Korejci pa so mu namenili še celo kopico sodobnih tehnologij, ki tudi nekaj stanejo.
Pri Hyundaiu so si s pomočjo evropskih oblikovalcev očitno nabrali dovolj izkušenj, da so prepoznali okus prebivalcev Stare celine, kar dokazujejo z všečnimi izdelki. Novi Hyundai, ki ni kaj dosti korejski, saj prihaja iz češke tovarne, medtem ko je razvoj potekal v nemškem Russelsheimu, je „vaba" za kupce, s katero so ustvarili nišni avto oziroma kombinacijo uporabnosti enoprostorca in višine urbanega terenca. O nasledniku matrixa ne moremo govoriti, a zapolnjuje vrzel, ki jo je ta pustil, predvsem pa s svojo oznako x pušča dvome o razredni pripadnosti, saj je ta črka doslej pomenila terenskost in štirikolesni pogon, Korejci pa več kot očitno nameravajo vse „križance" poimenovati še s črko x.
Oblikovali so ga v lastnem evropskem oblikovalskem centru v Russelsheimu, čeprav ne more in ne želi skriti podobnosti s tehnično sorodno kio vengo. Kljub istemu lastništvu je njen rival (tako kot tudi re-naultu grand modusu, nissanu notu in oplu merivi), a je ne glede na različne okuse ix20 bolj dinamičen in ima večji posluh za podrobnosti od kie. Evropsko naravnane oblikovne smernice fluidnega dizajna prinašajo sprednji del, ki že na prvi pogled deluje kompaktno in skladno, proti izbočenima blatnikoma zavihana žarometa ter masko hladilnika, oblikovano v izvirnem in še nevidenem
slogu pajkove mreže, vse pa se zlije v prepoznavno celoto. Bok vozila ostaja enak Kiinemu modelu, zato velja za bolj izvirnega zadek, ki ne izdaja, da gre za enoprostorca.
V notranjosti je oblikovalcem zmanjkalo navdiha, zato o neki razgibanosti in živahnosti ni govora. Armaturna plošča je obdana s trdo plastiko in daje občutek, da Korejci še niso začutili evropski srčni utrip. Najbolj izvirna se zdita nadstreška merilnikov za hitrost ter motorne vrtljaje, ki do neke mere posnemata logiko žarometov in sta ravno tako dobila plastični obrobi. Pred voznikom so združene tiste stvari, ki jih s svojim pogledom mora preveriti, v sredini armaturne plošče je barvni, na dotik občutljiv zaslon, na katerem se prikazujejo podatki navigacije, omejitve hitrosti, slika kamere za pomoč pri vzvratni vožnji in radijske postaje.
Najdražji paket opreme premium premore delno usnjeno oblazinjenje ogrevanih sedežev, navigacijski sistem, dežni senzor z odmrzovanjem brisalcev, panoramsko sončno streho, vso pasivno varnost, potovalni računalnik, zadnji spojler, v usnje oblečen volan, meglenke, električno pomični ogrevani zunanji ogledali, samodejno klimatsko napravo, tempomat, povezavo bluetooth, električni pomik vseh stekel, elektronsko stabilizacijo ESP, pomoč pri speljevanju v klanec, kamero za vzvratno vožnjo, pametni ključ z gumbom za zagon motorja, osvetlitev zavoja, 16-palčna lahka platišča, sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah in še bi lahko našteval. Skratka ta avto ima ob temu primerni ceni večino opreme, ki jo po navadi najdemo v (vsaj) srednjem avtomobilskem razredu.
4,1 metra dolgi ix20 ponuja ob presenetljivi količini pro-štora še višino avtomobila, ki bo navdušila predvsem nekaj starejše voznike oziroma mlade družine, saj velja vstopanje skozi široko odmerjena vrata za eno-
stavno opravilo. Zadnjo klop lahko vzdolžno premikamo in tako ustvarjamo več prostora za potnike zadaj ali za njihovo prtljago, pri čemer lahko klop delimo v razmerju 60 :40 ali jo popolnoma prevrnemo in tako ustvarimo ravno dno povečanega prtljažnika z dvojnim dnom.
Iz palete pogonskih agregatov sem v testnem primerku imel možnost preizkusiti bencinski stroj z aluminijastim blokom in s spremenljivimi časi odprtosti sesalnih ventilov, ki z delovno prostornino 1,6 litra razvije 125 KM ter največji navor 156 Nm pri 4200 vrtljajih v minuti. Te številke resda ne obljubljajo impresivnih pospeškov, a se ix20 v mestu vozi čisto spodobno, le prehitevanja mu delajo nekaj težav. Nekaj dodatnega navora bi prav prišlo predvsem pri vožnji v hribe in pri prehitevanju na avtocesti, kjer je zato potrebnega več dela s šeststopenjskim ročnim menjalnikom.
Hyundai je servisne intervale podaljšal na zavidljivih 30.000 prevoženih kilometrov oziroma na vsaki dve leti in svojemu novemu modelu namenil trojno petletno jamstvo, ki zajema petletno splošno jamstvo, pet let asistence na cesti ter pet let brezplačnih preventivnih pregledov, s čimer se evropski proizvajalci ne morejo pohvaliti oziroma jim to zaenkrat še ni nuja.
Preizkusni model zaradi večjega motorja in dobre založe-nosti z opremo avto podraži za 6300 evrov, kar ni malo, je pa tudi res, da kupec dobi tako rekoč vse, kar si lahko zaželi. Hyundai ix20 so razvili za zahteve Evropejcev, ki iščejo uporabnost in nekaj dinamike. Je dobrodošla alternativa uveljavljenim tekmecem v hitro rastočem nižjem srednjem razredu enoprostorcev, ob tem, da je dovolj razkošen, na zunaj igriv in uživaško vozen.
Besedilo in fotografije: Danilo Majcen
PRODAJA IN SERVIS <&) HYUnDfll
www.avto-prstec.si
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Hyundai ix20 1,6 CVVT premium	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1591 / 125 pri 6300
največji navor v Nm pri v/min	156 / 4200
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	184 / 10,9
poraba goriva v l/100 km	7,4 / 5,7 / 6,4
trojno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	5 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	139
vrednost osnovnega modela hyundai ix20 1,4 CVVT classic v evrih	12.490
vrednost preizkusnega modela hyundai ix20 1,6 CVVT premium v evrih	18.790
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil
Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila,
in
profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni!
Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek.
Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo
David Bedrač, urednik priloge
Foto: osebni arhiv
BESEDE O AVTORICI
Melita Vidovič se je rodila 18. maja 1972 na Ptuju. Leta 1997 je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, danes pa je zaposlena kot profesorica zgodovine in geografije v Osnovni šoli Markovci pri Ptuju.
Svojo ustvarjalnost je začela graditi na področju slikarstva, ki jo spremlja že od otroštva. V letu 2001 je pripravila svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat je kot aktivna članica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj sodelovala v številnih Ex tempore na Ptuju, Slovenski Bistrici, Ormožu, Litiji, razstavljala s ciklusom Obrazi na Magistratu Ptuj, v hotelu Mitra in se strokovno izpopolnjevala kot tečajnica v Šoli uporabnih umetnosti v Ljubljani pri akademskem slikarju Mladenu Stropniku.
Pred tremi leti je slikanju dodala še eno izrazno sredstvo - besedo. Pridružila se je literarnemu klubu na Ptuju ter se lani spomladi prvič predstavila v okviru le-tega na Literarnem večeru Brez naslova v Stari steklarski.
— _ _ Y _ — ^^iMelita Vidovič
Domača rasiiLsaiOm
O objavljeni epiki
Avtorica se v Dnevniku ljubezenskega detektiva ukvarja s temo ljubezni, bi porekli hitri in površni bralci. To je deloma res, a zgodba ponuja še niz tematskih dimenzij, ki odpirajo nekatera najširša vprašanja človekove eksistence. Gre za igro razpiranja in zapiranja, nekakšnega prhutanja s krili bivanjskega metulja, ki se bori z dvema poloma življenja - čustvi in razumom. In njuno (ne)usklajenostjo. Kjer je eno, ponavadi ni prostora za drugo, ravnotežje med obema je težko dosegljiv privid.
Prav zaradi nihanja med razumom in emocijo ne preseneča Melitin slog pisanja, ki mestoma zadiši po kopičenju tujk in primeseh strokovnega jezika z esejističnimi drobci (racionalista, optimizira, dovtipi, senzibilna itd.), po drugi strani pa se odraža v pretanjenih besednih zvezah in metaforah (Kako globoko sta olupila svojo dušo?), tako dobi svoj odgovor in pomen.
Prijetno branje, ki niha med stenami racionalnega, hladnega, strogo postavljenega in lirsko mehkobo ter rahlo zakritimi, a vselej dodobra začinjenimi motivi ljubezni.
Kot v vsej širini to razodeva misel: »Svojo ranljivost skriva za strogo naglušnim racionalizmom«.
David Bedrač
DNEVNIK LJUBEZENSKEGA
DETEKTIVA
Opazovati ti dve drobni postavi, ki sta se upirala vetru povprečja, je bila sladka naloga za ljubezenskega detektiva. Njegova zunanja podoba je dajala vtis jeklenega racionalista, ki optimizira vsak svoj vzgib in opazuje življenje skozi kvadratna očala. V ljudi zre s pogledom dlakocepske natančnosti in pri tem skenira vsak premik toplokrvnega bitja. A za previdnimi očali v opazovalca bolšči uporniški fant, ki mu v otroštvu ni bilo dovoljeno vrtati si po nosu ali biti popackan okoli ust. Ker se pač to ne spodobi. In v takšnem oklepu se sprehaja med ljudmi. Če mu okolje ne ustreza, si preprosto obriše očala, popravi zoom na očalih in s sterilnim pogledom zakoraka naprej.
Njene kratkovidne oči ne vidijo tega oklepa razuma, temveč božajo energijo divjega moža, ki kuka izpod železnega plašča skozi reže ovratnika in pregibe kovinskih členkov. Z nasmeškom na obrazu se predaja njegovim spontanim prebliskom in sledi vehementnemu razpredanju idej. Njegovi racionalni dovtipi je ne bolijo, kajti zaupa svoji intuiciji, ki je njen najpomembnejši instrument doživljanja sveta. Lahkotno se odstira ljudem, jih zaznava kot skupek tonov in poltonov. Pri tem si je sicer v preteklosti večkrat strgala strune zaradi predivjega boja s plenilci, ki so znali izkoristiti njeno naivno, prezaupljivo naravo, a izkušnje so v njej skovale pravo razdaljo med prsti in strunami, tako da njeno telo danes ni več nerodno in okorno, temveč roke nežno in plavajoče sledijo intimni melodiji samosvojega življenja. Glasbo ustvarja v svojem samotarskem stolu skozi barvo in besedo. In on je edini, ki jo sliši. Edini, ki zaznava vse poltone njene senzibilne narave. Edini, ki razume in bere njen jezik. Zato ga ljubi. Svojo ranljivost skriva za strogo naglušnim racionalizmom.
Če ju opazuješ nekje od daleč, te energija, ki seva iz njunega ljubezenskega polja, hitro posesa skozi opno nevidne, čutne energije in znajdeš se v vlogi vojerja.
Sedita obrnjena drug k drugemu, njuna obraza žarita v spokojnosti in oči pomirjeno gledajo v starost, ki se kaže na obrazu s preštevilnimi drobnimi gubicami. Ta pogled vzdržita brez olepšav in v napetosti, ki jo ves čas vzdržujeta z dotiki. Če ne s prsti, pa s pogledom. Občudujeta drug drugega v zrcalu, ki si ga kažeta. On jo šarmira s svojim Razumom, ona njega s svojim Čustvi. Dotikata se in tipata drug po drugem v duši, odvijata plasti svetlih in temnih strani osebnosti in se pri tem vedno znova čudita. V želji, da si izgradita svojo lastno državo, iščeta v domišljiji skalo ljubezni, kjer sta se lahkoto povzpela do mesta in postavila temeljni kamen.
Njun pogovor je posebna mešanica tišine in totalno nekonvencionalnih vprašanj. Varno pripeta v sedežu sedanjosti in vsak s svojo predstavo o ljubezni uživata drug ob drugem. Njen nasmešek išče v njegovi mimiki obraza odgovor na vprašanje ali uživa v njeni družbi? Njegov pogled ji vrača vprašanje ali je njena tišina odraz razmišljanja, vpetosti v razvijanja ideje, ali zgolj dolgočasja, kajti deluje po pravilu, da je treba idejo vreči še vročo v kaos, kajti le tako dobiš spontani, iskreni, prvinski odgovor. Provokacije v besedni igri mu veselo širijo nosnice kot biku hrupna množica, a nanje se ona odziva v nasprotju z njegovo pričakovano reakcijo. Funkcionira namreč po pravilu, da je treba idejo razvijati počasi in jo je možno prepustiti, oblikovati v stavke šele, ko nosi v sebi pomen, drugače je to le posilstvo črk, mlatenje po njeni čisti lepoti. In v tem nasprotju se dopolnjujeta, ne izključujeta. Njegova ognjena vprašanja so zanjo življenjsko odločilnega pomena, zato se je z največjo resno pozornostjo poglobi v barvo tapet v kavarni ali v okus čokolade v skodelici. V mislih izbira prave besede in se igra v tej besedni igri, vse z namenom, da poslušalcu poda najnazornejšo podobo njenega videnja. Njen kičast opis je zanj potreben optimizacije, a to je ne zmoti pri iskanju metuljčkov v njegovih očeh. Preprosto odloži žerjavico njegovih besed na tla kot požgano travo in nadaljuje samosvojo pot v baročni obleki. Zato je njun pogovor miren, nenaporen in svež za opazovalca, ki s slastjo voha zrak njune povezanosti. Med njima je stkana nevidna mreža nitk, ki v divjini zasveti v prečudovit diamant.
Pri tem se porodita vprašanji: Kako globoko sta olupila svojo dušo? Kako močne šive ima njuna skupna odeja?
Oba sta že doživela operacijo na odprtem srcu, zato gledata na ljubezen, ki jo čutita drug do drugega, kot na občutljivo, najdragocenejšo rožo, ki jo vsak dan s svojo bližino, nego delata lepšo, bujnejšo in bolj cvetočo ...
Na to vprašanje ljubezenski detektiv nima odgovora, kajti Bistvo je očem skrito.
Sp. Podravje • Območni reviji Pozdrav sosedu ob rob
Ljudska pesem se poje iz duše
sko in melodično pa privlačna, raznolika in zanimiva. Veliko skupin je pelo pesmi po ljudsko. Največkrat imajo ljudske pesmi tudi vzgojni nauk; navadno v zadnji kitici pesmi. Tudi to je omembe vredno.
Vse, kar sem napisala, prihaja iz čistega srca in je dobronamerno. Naj bo to spomin na tri lepe, polne topline in s čustvi prežete večere.
Da bi jih bilo še veliko!
Lojzka Merc
Zadnji konec tedna v letošnjem januarju je prinesel srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž na ljudskih instrumentih. Za nastop v petek, 28. januarja, v Trnovski vasi je bilo prijavljenih 18 skupin, v soboto v Zavrču 13 skupin in v nedeljo v Žetalah 17 skupin. Trije večeri, polni ljudskega petja in muzike, pomenijo za naše območje bogato ljudsko kulturo. Tega nimajo druga območna srečanja, zato smo ponosni na naše kulturno dogajanje.
Zapisala bom nekaj o ljudski pesmi. Vem, da to vsi veste, vendar je včasih dobro, če je tudi zapisano.
-	Ljudska pesem se po načinu petja razlikuje od zborovske pesmi.
-	Ljudsko pesem skoraj vedno začne en pevec, nato se pridružijo ostali, nazadnje basi.
Kako je do tega prišlo? Ljudska pesem ni bila nikoli peta organizirano ali na odru, pela se je ob delu, po delu, na gostiji, godovanju in še kje, in sicer tako, da je pevec, ki je čutil potrebo, da svoja čustva izrazi v pesmi, začel peti in ostali so pritegnili.
-	Ljudska pesem ne pozna pesnika, ne skladatelja (samo ponarodela).
Foto: jš
Videmski ljudski pevci Vinogradniki ohranjajo ljudsko pesem že 32 let.
-	Ljudska pesem ne pozna glasbenih oznak p, mf, f (kar pomeni tiho, srednje glasno in glasno), temveč je pesem peta od prve kitice do zadnje enako glasno in vedno vse kitice v istem ritmu ali tempu.
-	Ljudska pesem se poje počasi (ne vse), poudarek je na lepi harmoniji, zato še danes nekatere skupine pojejo počasi in zadržujejo zadnje besede ali zloge (rubato ritem).
-	Ljudske pesmi ne pojejo o sodobni tematiki.
-	Ljudska pesem ima preprosto, tudi narečno besedilo,
izgovorjava besed in vokalov je ljudska.
-	Med kiticami je krajši presledek ali pavza (včasih je pevec, ki je pel naprej, med kiticami spil kozarec vina). Vendar se nam danes vsem mudi in to opuščamo.
-	Vse ljudske pesmi so lepe, vsebinsko raznolike, tudi šolska ljudska pesmica Lepo mi poje črni kos je prisrčno izzvenela iz ust pevk.
-	Pesem, ki jo napišemo danes, ni ljudska.
-	Ljudska pesem nima med petjem predpisanega vdiha in
ni zgrešeno, če kakšen pevec zamudi z besedo.
Vsi vemo, da se bo ljudska pesem v načinu izvajanja v bodoče spremenila, toda mi, ki že imamo sive glave, jo še preveč dobro poznamo in imamo prelepe spomine nanjo, da bi jo pozabili.
Živela sem v času, ko je bila ljudska pesem dana vsem, položena v zibelko, peli smo jo, kadar smo bili srečni, peli smo, kadar smo bili žalostni. Ljudska pesem se poje iz duše, glasno, sproščeno, saj s pesmijo izrazimo svoja čustva in nismo vezani na zakonitosti v pesmi, ki jo predpiše skladatelj v zborovski pesmi. Če bomo začeli peti ljudsko pesem po vzoru naro-dno-zabavne pesmi, bo ljudska pesem izgubila svoje bistvo. To bi bilo prezgodaj, saj sem prepričana, da imamo ljudsko pesem radi takšno, kot je. Ljudska pesem ni naročena, ni plačana, je preprosta, glasovno ubrana in ta preprostost nas druži, da lahko pojemo do jutra.
Vsi, ki to čutimo v sebi, smo čustveno bogati in se veselimo življenja.
Na SIP TV smo lahko spremljali vse tri večere. Kdor je poslušal vse pesmi, je spoznal, kako bogata je jezikovna dovršenost ljudskih pesmi, vsebin-
Juršinci
Prešeren med nami
VJuršincih je 4. februarja potekala kulturna prireditev Prešeren med nami.
Prireditev sta pripravili Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci, zato sta obiskovalce nagovorili ravnateljica Jelka Svenšek in podžupanja Dragica Toš Majcen.
Učenci osmega razreda so uprizorili dramatizacijo Turjaške Rozamunde, za glasbene točke so poskrbeli učenci glas-
benega krožka, ljudske pevke in gostje Zasebne glasbene šole Ptuj, ki so s čarobnimi zvoki harf in flavte prebudile nežna čustva ob ljubezenskih pesmih našega poeta Franceta Prešerna. Poseben gost prireditve, sam France Prešeren, je prikazal utrinke iz svojega življenja. Program sta pripravili in vodili učiteljici šole Nada Špišič in Ksenja Žmauc.
Ur
A
à
ZOO fi. VRT
Nagradna križanka podjetja Tukano d.o.o.
3 nagrade:
- 3 kg hrane Vitakraft basic za psa ali mačko.
Nagrade prispeva podjetje TUKANO d. o. o., Zg. Hoče 7, 2311 Hoče.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 9). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 28. februarja 2011. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 1. marca 2011. Nagrajenci prevzamejo nagrade v trgovini Tukano, PE Ptuj, Zagrebška 34, 2250 Ptuj.
SESTAVIL
EDI KLASINC
IGRALEC NA BAS, BASIST
KRAŠKA VODNA OBLIKA
DRAG KAMEN
KRMILNA RASTLINA
ZELEZOV
OKSID
EDVARD ADAMIČ
PODLOŽNI TRAM, LEGNAR
SELEČA SE KOBILICA
SVETOVNO MORJE
VRSTA KAVE, EKSPRES KAVA
ČLOVEK, KI SE RAD SMEJI
SERVIRNI PLADENJ, POGOVORNO
DELOVA ŠP. NAGRADA
SVETLO PIVO
PISANA TROPSKA PAPIGA
DUHOVNIKOVO POKRIVALO
CVEK
REZISER ŠENGELAJA
VERA ALBREHT
ETNOGRAF (J. VAJKARD)
KRIZAJ
FRANC URŠIČ
VELIKO CERKVENO GLASBILO
OTROŠKO BLATO
GOLOBJI IZTREBEK
KRIZNO JADRO
GLAVNO MESTO KOLUMBIJE
ZLITINA
VINETUJEVO PLEME
AVTOMOBIL
VISEČ SNEZNI ZAMET
IN 12. ČRKA
PREDMESTJE SPLITA
STRELSKI ŠPORT
ZORAN ARNEŠ
ŠPORTNA IGRA S KIJI
TEPČEK
SLADEK JUZNI SADEZ
SKOPUH, ŠKRTEZ
PROSTOR ZA KUHANJE
MAKEDONSKI DAN VSTAJE
IGRA S KARTAMI
RIMSKI PESNIK
GEOLOŠKA DOBA
HENRIK IBSEN
JEZDEČEVA PALICA
NOŽICA PRI ČIPU
MARKO OKORN
SALONSKI ORKESTER
OTROK (ŠALJIVO)
POZOR: Vsak obiskovalec, ki prinese rešeno križanko v trgovino prejme manjšo pozornost za svojega hišnega ljubljenčka, hkrati pa lahko izkoristite tudi priloženi bon.
1	2	3	4	5	6	7	s	9
								
Ime:
Priimek: _
Naslov:
Tel.:
4
3
s
6
Ormož • Razstava likovnega natečaja
Foto: Viki Ivanuša
V vitrinah so bili na ogled predmeti, ob katerih so obiskovalci obujali spomine na pretekle planinske tabore.
Gremo pod objem gora
Minuli teden so v avli ormoške občinske stavbe odprli razstavo, ki združuje izdelke likovnega natečaja in prikaz zgodovine planinskih taborov Planinskega društva Maksa Meška Ormož.
Da mlademu rodu v času počitnic ne bi bilo dolgčas, se ormoški planinci že 30 let nepretrgoma poleti potrudijo organizirati taborjenje. Tabori ponujajo mladim planincem pristen stik z naravo, jih navajajo na življenje v naravi, kar otrokom dviguje samozavest, krepi solidarnost, prijateljstvo, potrpežljivost in iznajdljivost ter jih tako s pravimi vrednotami pripravi na življenje.
Planinci želijo s svojimi številnimi aktivnostmi spodbuditi in navdušiti mlade, da se jim pridružijo pri aktivnem preživljanju prostega časa. S ciljem vključevanja mladih v planinske vrste so skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož organizirali tudi likovni natečaj, h kateremu so pozvali najrazličnejše institucije v okolju. Na natečaj so se odzvali učenci in mentorji iz štirih osnovnih šol in šestih vrtcev širšega ormoškega območja. Prispelo je več kot 250 likovnih izdelkov v najrazličnejših tehnikah. Risbe so polne zanimivih detajlov, nenavadnih barvnih kombinacij in sorazmerij. Avtorica razstave Nevenka Korpič je ob odprtju povedala: „Likovno snovanje je za otroka zelo pomembna dejavnost. Pomaga jim izraziti razmišljanje, čustvovanje in domišljijski svet, najgloblje srčne želje. Izražajo svet, ki jih obdaja in nezavedno. Zato tudi v muzeju skozi ustvarjalne delavnice, tabore in natečaje spodbujamo otroke k ustvarjanju in omogočamo, da razvijajo svoje spretnosti."
Društvo je izdalo tudi zbornik, v katerem različni avtorji
obujajo spomine na pretekle planinske tabore, ki predstavljajo v vzgoji mladih planincev lepo in koristno dopolnitev celotnega dela med šolskim letom v okviru planinskih krožkov in izletov. Društvo skrbi za naraščaj in predšolskim otrokom, osnovnošolcem, dijakom in študentom v zimskem času ponujajo tudi zimovanje. V majskih in jesenskih počitnicah mladi taborijo v Paklenici. Na začetku poletnih počitnic pa ormoško planinsko društvo organizira tradicionalni poletni tabor za osnovnošolce, dijake in študente. Na taboru otroci neizmerno uživajo v gorski naravi, s sovrstniki, ob soncu in večernih tabornih ognjih, spoznavanju novih krajev, v športu, kopanju, hribolazništvu. Tabore pripravijo vsako leto na drugi lokaciji in vodstvo tabora si prizadeva, da bi ponujali otrokom čim več dejavnosti. Otroci preživijo na taboru teden dni, kjer se pod budnim očesom vodstva srečajo z gorami in življenjem pod
Biseroporočenca Matija in Paula Klemenčič s svojima pričama, vnukoma Mitjem in Evo.
upokojil, sta se preselila k Paulini sestri v Hrastje-Moto in si tam ustvarila dom, ki ga vsi radi obiščejo. V teh letih so se družini pridružili še trije vnuki, Paula in Matija pa sta tudi prababica in pradedek dvema
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj ,- ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
platneno streho pod vznožjem planin.
Odprtja razstave se je udeležila tudi podpredsednica Planinske zveze Slovenije Slavica Tovšak, ki je poudarila, da je malo društev, ki se lahko pohvalijo s takšno bogato zgodovino taborov kot ormoško. Zahvalila se je mentorjem in vodnikom, ki so na taborih prevzemali veliko odgovornost. Povedala je, da tabori v otroških srcih puščajo globoke vtise, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, nastanejo pa tudi številni zanimivi izdelki. Predlagala je, da se del razstave prenese v jesensko skupno razstavo Podravje se predstavi, ki jo pripravljajo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Razstavo je odprl podžupan Zlatan Fafulic, ki se je planincem zahvalil za njihovo požrtvovalno in odgovorno delo pri vzgoji mladega rodu in razvijanju njihove ljubezni do narave in planin.
Viki Ivanuša
Gornja Radgona • Biseroporočenca Klemenčič
Se na mnoga leta
V soboto, 5. februarja, je bil na matičnem uradu v Gornji Radgoni obred biserne poroke, na katerem sta po 60 letih zakonskega življenja poročno zaobljubo obnovila biseroporočenca Matija in Paula Klemenčič, ki sta skoraj 40 let živela v Kidričevem.
Slavljenca Matija Klemenčič in Paula Kolar sta se rodila kot četrta otroka v družini. Matija je zagledal luč sveta 6. februarja 1928 v vasi Hrastje-Mota, Paula pa 7. novembra 1929 v Račkem Vrhu. Matija se je izučil za krojaškega mojstra, Paula pa je kot mlado dekle odšla službovat v Ljubljano. Poročila sta se 4. februarja 1951. V Račkem Vrhu, kjer sta osnovala svoje skupno življenje, se jima je še istega leta rodil sin, čez tri leta se je družini, ki se je tedaj že preselila v Kidričevo, pridružil drugi sin, štiri leta kasneje pa še hčerka.
V Kidričevem je Matija odprl krojaško obrt, Paula pa je v tem času skrbela za družino in mu pomagala. Bila je tudi družbeno aktivna in vrsto let predsednica Rdečega križa. Ko so se osamosvojili in se je Matija
Foto: Ludvik Kramberger
pravnukoma.
5. februarja sta slavila 60 let skupnega življenja. Biseropo-ročencema iskreno čestitamo ter jima kličemo na veselo snidenje ob diamantni poroki.
-OM
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
v •/
muume
d
mram
232223
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas
6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
SANA NOVO NA PTUJU! Medicinski in ortopedski pripomočki. Ob sredah popusti za upokojence, invalide in diabetike. Potrčeva cesta 15 - Platana. Tel. 02 333 53 07.
PO KONKURENČNIH CENAH izvajamo vse vrste izolacijskih fasad, napuščev in pleskanje fasad. Urejamo EKO kredite in SUBVENCIJE za nepovratna sredstva. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm: 041 834 860.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM suhe fosne hrast in češnja. Tel. 031 572 553.
PRODAMO mladiče ovčk, različnih pasem, tudi kamerunk, ki so klat-kodlake in se ne strižejo. Tel. 031 424 952.
PRODAM slive za žganjekuho, 300 litrov. Tel. 02 763 29 31.
PRODAM prašiča, 120 kg, domače reje, možen tudi zakol. Tel. 051 234 885.
PRODAM seno v balah, kocke. Telefon 041 416 530.
PRODAM odojke. Stojnci 119 a, telefon 766 37 61.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bomo prodajo nesnic pričeli v sredo, 16. 2. 2011. Nesnice v začetku nesnosti, cepljene, dobite vsak dan od 8. do 17. ure. Soršek, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, RJAVE, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
DRVA, bukova, ugodno prodam, cepana in v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 200 kg. Tel. 764 28 61.
PRODAM pettonsko prikolico, ma-kedonka, trosilnik hlevskega gnoja, trosilnik umetnega ter 330-litrsko škropilnico in voz za živino. Tel. 793 58 91.
NESNICE, rjave , grahaste, črne, belo-sive, stare 13 tednov, prodam, 3,70 €, dostava na dom- Anton Marčičil, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM dva prašiča, težka od 150 do 180 kg. Tel. 031 389 078.
NA POHORJU pri Cirkulanah oddam v najem vinograd na terasah 1500 trsov, vodovod in elektrika na parceli. Tel. 746 56 21 ali 031 512 698.
V NAJEM oddam vinograd na lepi legi v Vičanskem Vrhu pri Veliki Nedelji, občina Ormož. Tel. 04 204 51 65.
PRODAM predsetvenik, širina 2,80 m, z dvojnimi valji. Tel. 031 324 255.
PRODAM hidravlični traktorski nakladalnik hlevskega gnoja z kardansko črpalko TKS 40 Dubrava. Tel. 031 656 718.
PRODAM sadilnik krompirja. Tel. 783 90 03.
KUPIM samonakladalko SIP, tračni obračalnik Sip in pajek Sip. Tel. 051 219 921.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič, tip 523, s priključki. Tel. 041 239 617.
PRODAM nakladalko Sip 17 m3, s hidravličnim dvigom. Tel. 031 302 698.
PRODAM koso Sip 1 35 v dobrem stanju. Tel. 041 678 784.
BUKOVA drva, razžagana 33 cm, zložena na paleti, prodajamo. Tel. 041 893 305.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
DOM-STANOVANJE
ODDAM stanovanje in poslovni prostor, delno opremljeno, v Bukovcih. Telefon 040 213 122.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 02 751 19 51.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z gospodarskimi poslopji ter 1 ha zemljišča v Mestnem Vrhu. V hiši centralno ogrevanje, telefonski priključek, vodovod. Oddaljeno samo 5 km od centra Ptuja na mirni lokaciji. Cena po dogovoru na mobitel 031 434 292.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
GRADBENO parcelo v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM vinograd, 180 trsov, z majhno brunarico in lepim dostopom. Tel. 041 779 755.
DELO
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ČE razdirate kmečko peč, kupim pečnice. Tel. 02 764 73 51.
PRODAM zvonce za kurenta, odraslega in otroka. Tel. 041 749 744.
PRODAM štiriredno harmoniko fraj-tonarico, dvobrazdni plug, komplet garnituro za avtogeno varjenje, aparat CO2 na žico, nemške izdelave, 200 voltov. Tel. 031 769 481.
PRIMA za čisto okolje. Odvoz rabljene bele tehnike, akumulatorjev, starega železa, pohištva itd. Marjan Matjašič, s. p., tel. 040 804 876.
KUPIM prašiče od 30 do 40 kilogramov ter avto Renault clio ali senic od letnika 1999 do 2004. Telefon 041 869 984.
Avió
o OMcklavi
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
znamka letnik		cena£	opr.	barva
AUDI A31.9 TDIAMBIEN	2007	12.980,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 318 ID KARAVAN	2002	6.180,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	12.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FORD FIESTA 1.3	2000	1.250,00	AIRBAG	BELA
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN ECONETIC	2008	13.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FORD RANGER 2.5 TDCI4X4 XLT	2009	16.900,00	ALU PLAT.	KOV ČRN
KIA MAGENTIS 2.0 i	2006	7.200,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPEL ASM 1.7 CD TI KARAVAN	2005	5.880,00	AVT. KLIMA	BELA
RENAULT CLI01.2	2006	5.990,00	KUMA	RDEČA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI KAR. EXPRESSION	2008	10.580,00	AVT. KLIMA	KOV ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UM.	2007	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TDCONFORT	2007	9.150,00	KUMA	KOV. MODRA
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA	2005	9.180,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATI
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT KARAVAN	2006	11.280,00	AVT. KLIMA	KOV ČRNORJAV
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CON FORTUNE	2007	12.600,00	AVT. KLIMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZI L	
Znamka Letnik		Cenfl	Oprema	Barva
MAZDA RX-8 REVOLUTION	2004	7.900,00 €	PRVI LASTNIK	KOV. RDEČA
CITROEN XSARA1.6ISX	1998	1.790,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4 XSBREAK	2003	4.700,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
LAND ROVER FREELANDER 1.8 XEI	1999	4.350,00€	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
CITROEN EXCLUSIVE XSARA PICASSO 2.0 HDI	2003	4.300,00 €	SERV. KNJIGA	BELA
HYUNDAI ACCENT1.3 IGL	2002	2.350,00 €	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SEDAN MEGAN 1.616V EXPR.C0N.	2006	6.300,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.4 MPI	2000	1.990,00 €	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4HDI	2003	3.990,00 €	KLIMA	K0V.SV.M0DRA
SSANGYONG EXECUT. REXTON II 2.7 XDI AVT.	2006 13.900,00€		SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9 TDI COMF.	2007 12.490,00 £		SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN BUSINES C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2007 12.250,00!		KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE2.2 DCI EXPR.	2003	6.600,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GEIZ 1.3 FUNKY	2003	3.680,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1.616V SX	2003	3.700,00 €	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITROEN C31.11	2006	5.700,00 €	SERV0 VOLAN	KOV. OLIVNA
SEATTOLED01.8 20V SIGNO	2000	3.250,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL C0RSA1.012V CLUB	2002	3.100,00€	73.000 KM	KOV. SREBRNA
FIAT GRANDE PUNTO 1.48V ACTIVE	2007	6.790,00 €	17.000 KM	KOV. BORDO
CHEVROLET LACETTI 1.616V SX	2004	4.850,00 €	51.000 KM	KOV. ZELENA
FIAT MULTIPLA 1.616V SX	2000	2.450,00 €	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI	1999	2.450,00 €	PRVA REG. 2000	ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1.416V GENER.	2000	3.700,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 807 ST 2.2 HDI	2003	6.300,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
PETEK 18.2.
SOBOTA 19. 2.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Kronika Občina Lenart 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.15 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Kulturni praznik 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA20. 2.
8.00 Bukovci - Proslava
ob kulturnem prazniku 9.30 Kuhajmo skupaj 10.00 Lenart - Kulturni praznik 11.00 Polka in majolka 12.00 SKL
18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Markovci - Kulturni maraton 21.15 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 21.45 Polka in majolka 22.45 Povabilo na kavo 23.35 Ptujska kronika 23.45 Video strani
PONEDELJEK 21.2.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Hajdina - Kulturni praznik 10.00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 11.00 Dolena - Ob kulturnem prazniku 13.00 110 let OŠ Polenšak 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destmik 18.30 Lenart - Kulturni praznik 19.35 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj In kje smo prisotni? Sto/ Tv, T2 fv A mi s Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
8.00 Dolena - Ob kulturnem prazniku 1 .del 9.20 Utrip iz Ormoža 10.05 ŠKL 10.55 Ptujska kronika 11.05 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL
18.00 Dolena - Ob kulturnem prazniku 2.del 20.00 Markovci - Kulturni maraton 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
zersjpSlon Brigita	^tM^Vt^Vi/
¡tdPuéniks.p.
»jnikova cesta 3, Ptuj	www.tHzerstvo-bHglta.com
NOVO: MAKE \¡?, MATURANTSKE FRIZURE, GEL NOHTI
www.trizerstvo-biiglta.com
nedelja, 20.2.2011 ob 17. uri večnamenska dvorana GORIŠNICA

KONCERT IpETEK
MARJAN ZGONC PETAN | Ansa KOSMAČ | Skupin MOJZER | Ml bratov GAŠP MLADI VESELJAKI | S IZ KICARJA j LEJ
Program bo vodil: Marjan NAHBERGER w«
Predprodaja kart:
Bencinski servis ŽIHER Moškanjci, Bar Mark 69 Domava, Bar Polenšak, trgovine JACER Gorišnica In Ptuj In uro pred koncertom.

štajmki TEDNIK
'/^m^-www.reklam-2elj.si
TRR OZ Rdeči kriz Ptuj:
0420 2000 0348 846 ■ sklic: 00 704004, namen: POMOČ - POŽAR PETKOVI - DORNAVA
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 11. februarja pa vse do 25.
februarja b0m0 v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica
6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 2. marca bomo
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli darilni bon term ptuj.
Imena nagrajencev bomo objavili v petek, k. marca, v časopisu Štajerski
tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti.
PTUJ
I KERAMIČARSTVO Erih Kose: s,p,
Zelo kvalitetno polaganje vseh
vrst keramičnih ploščic in okrasnega kamna. V februarju in marcu fugirna masa ZASTONJ.
Tel :040/716-086
NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE
Srečko Čeh, s.p., Podvinci 66, Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
V
Štajerski
TEDNIK
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zaiivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
DS^tltDOTO im [mm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ODKUPUJEMO različne Sortimente hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
peon
Potek 18.2. 9:25 Kuhajmo skupaj U5 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika -pon. 11:30 Modro-pon. 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino 18:05 Pust prod pustom-2. del 20s00 Ptujska kronika—pon. 20:20 Pust pred pustom-2. del 21:30 To bo moj poklic - Vzdrževalec tekstilij 22:25 Infn kanal
Nedelja 20.2.
9:45 OtroSka oddaja toriinica 10:30 Hrana in vino 11:20 Modro-pon. 13:00 Preglod tedna 13:25 Pust pred pustom—3. dol 10:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino 19:25 Povabilo na kavo- pon. 20:00 Pregled tedna 20:25 Pust pred pustom-3. del 21:30 Modni-pon. 22:05 Info kanal
penn
Ptujska televizija PeTV, Slovenski trgi, Teh 05 90 880 28
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Sobota 19.2.
9:45 Otroška oddaja Goriinica
10:30 To bo moj poklic - Vzdrževalne tekstilij pon.
11:25 Modro-pon.
12:00 Ptujska kronika
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Pust pred pustom -3. del
16:00 Ptujska krnnika-pun.
16:20 Polka in majolka
10:00 Ptujska kronika—pon.
18:20 Povabilo na kavo-pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Pust pred pustum-3. del
21:25 Modra-pon.
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
Ponedeljek 21.2. 10:00 Hrana in vino 10:30 Pust pred pustom-3. del 11:05 Pregled tedna 11:30 Modre-pon. 16:30 Polka io majolka 17:35 Hrana in vinu 18:00 Pust pred pustom-3. del 21:30 To bo moj poklic—PeCar 22:20 Info kanal
Odslej nas lahko spremljate tudi na 12
www.petv.tv
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I043 O.roSka oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Prireditvenik
Petek, 18. februarja
13.00 Ptuj, razstavni prostor trgovskega centra Qlandia, odprtje razstave Zgodovinskega arhiva na Ptuju »Ko zavlada Ptuju kurent - odsev kurentovanja v arhivskih virih«
17.00 Cirkulane, izpred hiše Marte Arnečič: pohod ob polni luni Društva gospodinj Cirkulane
18.00 Tržec, velika dvorana PGD Tržec: 8. občni zbor Etnografskega društva Tržec 18.00 Zg. Ložnica, telovadnica osnovne šole: 13. območna revija pevcev in godcev ljudskih viž, 1. del
18.00 Hajdina, gostišče Olga, občni zbor Kulturno-prosvetnega društva Staneta Petroviča Hajdina
18.00 Videm, klubski prostori ŠD Videm: pohod ob polni luni pohodne sekcije ŠD Videm
18.00 Oplotnica, kulturno-turistični center: Literarni večer s Tonetom Partljičem 18.30 Trnovska vas, Dom krajanov: prireditev Spomini oživijo, ko starejši spregovorijo, organizira Turistično društvo Trnovska vas 19.00 Destrnik, dvorana gasilskega doma: prikaz druženja v dolgem zimskem
večeru, TD Destrnik in vaščani Levanjcev 20.30 Ptuj, DomKulture - Muzikafe: koncert »Yanu trio«, glasba z vtisi drugih kulturnih območij; igrajo: Jan Tomšič - kitara in vokal, Nino Mureškič - tolkalist, Tadej Kampl - bas
Sobota, 19. februarja
10.00 Kebelj, knjižnica, pravljična ura: Miška in kamenček
11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Zajčkov zvonček
18.00 Videm, premiera gledališča KD Videm - krstna izvedba komedije (ali pa tudi
ne) Romane Ercegovič »Ženske stvari« v režiji Metke Ostroško 18.00 Leskovec, Kulturni dom: 13. območna revija pevcev in godcev ljudskih viž, 2. del
20.00 Cirkovce, večnamenska dvorana: premiera predstave Neskončno ljubljeni moški Dese Muck, v režiji Jožeta Mohorka in izvedbi dramske sekcije Prosvetnega društva Cirkovce
Nedelja, 20. februarja
10.00 do 16.00 Ptuj, ptujski grad: brezplačni muzejski vikend Pokrajinskega muzeja
Ptuj Ormož - nore pustne lasulje iz plastičnih vrečk 15.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: akademija MGP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj - Božanska komedija - Vice, predava Petja Janžekovič 16.00 Studenice, Kulturni dom: Premiera komedije »Čaj za dve« 18.00 Videm, občinska dvorana, komedija »Ženske stvari«, gledališče KD Videm
Ponedeljek, 21. februarja
10.00 do 13.00 Ptuj, Center interesnih dejavnosti: brezplačne zimske počitniške
ustvarjalnice za osnovnošolce - izdelava snežakov in motivov s perlicami, zabavne igre - žongliranje; mentorja - brata Malek, RUD Eleja 10.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica: ustvarjalna delavnica - izdelava papirnatih ptic 17.00 Poljčane, knjižnica: pravljična ura - Miška in kamenček
Torek, 22. februarja
10.00 do 13.00 Ptuj, Center interesnih dejavnosti: brezplačne zimske počitniške
ustvarjalnice za osnovnošolce - izdelava zimskih in pustnih trgank, izdelava jelenčkov, zabavne igre - žongliranje; mentorja - brata Malek, RUD Eleja 10.00 do 12.00 Ptuj, ptujski grad: brezplačne počitniške pustne delavnice Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož - izdelovanje papirnate kurentove maske 10.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica: ustvarjalna delavnica - glinene zveneče gospodične in branje v nadaljevanjih 17.30 Hajdina, gasilski dom: poučno-šaljivi večer bontonologa Saša Županeka -
Bonton vsak dan, v organizaciji Društva žena in deklet občine Hajdina 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Jeffrey Hatcher: »Picasso«, za izven
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 18., 19. in 20. februar: 17.00 Zlatolaska - v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina; 19.00 Gulliverjeva potovanja -pustolovska komedija; 20.40 Art program: Tamara Drewe - komedija
Program TV Ptuj
V soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: Dobrodelni koncert »50 zvezdic za otroke«; sodelujejo: Štajerskih 7, Štirje kovači, ansambel Pogum, ansambel Slapovi, B.B.T., Vitezi polk in valčkov in Boris Kopitar
'	lltJi'i. Ih'*.. !',.. 1
SPOMIN
17. februarja mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Anton Vidovič
IZ HRASTOVCA 6
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
u ÛÈ
Tvoj pogled se več ne smeje, tvoj dotik nas več ne greje. Ni te več v hiši, tvoj glas se več ne sliši, nikjer te ni in to boli.
Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
V SPOMIN
Mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Milan Šibila
IZ TRŽCA 46 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet, prižgete svečo. Vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi tvoji najdražji
Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob prerani, boleči in nenadni izgubi našega dragega atija, življenjskega sopotnika, sina in strica
Branka Pernata
IZ STANOŠINE 8 C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala govornikoma Dragu Plajnšku in Zdenki Golub za poslovilne besede, gospodom župnikom za opravljen cerkveni obred.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Njegovi najdražji
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Marina Kancler, dr. dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Stanka Laha
IZ MOŠKANJCEV 87
Zato bi se ob tej priložnosti iz srca zahvalili vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Besede zahvale so namenjene tudi vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše in hvala za izraženo sožalje.
Hvala govorniku, pevkam in župnikoma ter sovaščanom, ki
so mu stali ob strani.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj ko mene več med vami ni, ljubite me v spomin vi.
SPOMIN
15. februarja je minilo pet let, ko smo izgubili najdražjega
Janka Janžekoviča, dedka
IZ BUKOVCEV 75
Hvala vsem za podarjen cvet in prižgano svečko.
Pogrešamo te
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
11. februarja 2011 nas je zapustil naš dragi
Slavko Gajšek
IZ SKRBELJ 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za izražena sožalja, podarjeno cvetje, za sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, molivki za molitev, govornikoma za besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gasilcem za spoštljivo slovo in pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb. Posebej pa se zahvaljujemo osebni zdravnici Branki Skledar za vso skrb in zdravniško pomoč v času njegove bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, sina, brata, strica, zeta in svaka
Franca Černivca ml.
BREZOVEC 28 A
12. 7. 1963 t 8. 2. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Frasu in dr. Kovaču iz Onkološkega inštituta, dr. Saftičevi in fantom iz Modmeda za prijaznost in ustrežljivost.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, g. Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Hvala nosilcema križev in zastave, g. Janku Kelencu za odigrano Tišino, babici Ivanki in teti Anici za molitve. Hvala tudi Branki Letonja in Ivanki Kozel za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Nada, sin Domen z Marjetko, hčerke Špela, Nina s Tomažem, Karina, vnuk Gal, mama Ana, oče Franc ter sestra Ana z družino
Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerkice, vnukinje, sestrične, nečakinje in pravnukinje
Pie Golob
IZ MALE VASI 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedam Danici, Barbari in Lidiji, otroškemu pevskemu zboru Zvonček Markovci, Niki Rožanc, Urški Forštnarič za odpete pesmi, govornicam Angeli Hameršak, Hedviki Rojko in Klavdiji Pivko.
Iskrena hvala tudi Katji, Karmen, Stefani, Vanessi, Janezu, Milanu, Branku in Ivu, ki ste jo popeljali k večnemu počitku. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ati in mamica ter vsi njeni
Majšperk • Kulturno-poslovni center raste kot gobe po dežju
Tožba proti Občini je ustavljena
Pred nekaj dnevi se je na okrožnem sodišču v Ptuju končala tožba nekaterih podizvajalcev, ki so sodelovali pri gradnji Osnovne šole Majšperk, proti Občini Majšperk, ker za svoje delo niso dobili plačila. Sicer pa v centru Majšperku pospešeno napreduje gradnja kulturno-poslovnega centra.
Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, je občina Majšperk že v letu dokončanja gradnje plačala celotno vrednost investicije svojemu pogodbenemu partnerju, podjetju Rudis iz Trbovelj:
»Za gradnjo osnovne šole smo imeli vsa zakonsko določena zavarovanja in ustrezno garancijo. Pridobili smo tudi uporabno dovoljenje in garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. O tem so bili obveščeni tudi izvajalci, saj smo imeli na Občini Majšperk konec leta 2005, ko so posamezni podizvajalci pričeli opozarjati na to, da niso bili v celoti poplačani, pregled inšpekcijskih služb Ministrstva za šolstvo. To je ugotovilo, da je Občina Majšperk celoten razpis in kasneje gradnjo ter plačila izvedla skladno z zakonodajo in da ni prišlo do napak.
Na Občini nismo poznali po-dizvajalskih pogodb, ki so jih podizvajalci podpisali s podjetjem Anchi inženiring, saj jih nismo ne potrdili in ne videli. Žal pa jih njihov pogodbeni partner ni poplačal v celoti. Tudi na Občini smo zelo ogorčeni, da podizvajalci od svojih pogodbenih partnerjev niso bili poplačani, saj je Občina vsa sredstva za gradnjo pravočasno zagotovila in jih skladno s potrjenimi situacijami in predajo garancij nakazala pogodbenemu partnerju. Zato smo takšen izid tožbe, ki je v prid Občine Maj-šperk, tudi pričakovali.«
Sicer pa v občini Majšperk v teh dneh potekajo pospešena gradbena dela pri gradnji kul-turno-poslovnega centra Majšperk, ki je osrednji in največji občinski projekt v letošnjem letu in je izjemnega pomena za celotno občino. Z novim objektom bodo pridobili 1.333 m2 površin, namenjenih različnim kulturnim dejavnostim, in 1.190 m2 površin, ki bodo namenjene poslovnim dejavnostim in občinski upravi. V objektu bo sodobno gledališče s spremljevalnimi prostori, odrom, primernim tudi za zahtevne gledališke in glasbene prireditve ali različne oblike izobraževanja, v dvorani pa bo 250 sedežev v parterju in 50 na balkonu. Gledališče bo s poslovnim delom povezoval hodnik, ob njem pa bo manjša dvorana, namenjena različnim oblikam izobraževanja, po potrebi pa bo poročna dvorana. Poslovni del bo v zgornji etaži nudil sodobne občinske prostore, prostor za krajevni urad, sejno sobo in dva prostora za društva, medtem ko bo v pritličju svoje prostore dobilo Društvo invalidov Majšperk-Kidričevo, ki bo za ta del prispevalo nekaj svojih sredstev, poleg tega pa bodo nastali še štirje prostori za poslovno dejavnost.
Izvajalec gradbenih del je podjetje Konstruktor VGR iz Maribora, gradbeni nadzor opravlja podjetje TMD Invest iz Ptuja, po projektantskem pred-
Foto: M. Ozmec
Na prostoru nekdanje stare osnovne šole v centru Majšperka je že videti obris novega kulturno-po-slovnega centra; v ozadju delno zgrajen gledališki del z velikim odrom, v ospredju pa temelji poslovnega dela objekta.
računu pa je vrednost celotne investicije okoli 5,2 milijona evrov, pri čemer je delež sofinanciranja iz evropskega strukturnega sklada 1,8 milijona evrov. Zaključek gradnje novega kulturno-poslovnega centra, ki ga gradijo na prostoru nekdanje stare osnovne šole v Majšperku, je predviden konec junija 2012, v sklopu projekta pa bosta urejeni tudi okolica in cestna navezava na regionalno cesto Roga-tec-Majšperk-Hajdina.
Kot je pojasnila županja Da-
Prejeli smo • Obvestilo za javnost
Župnik s Polenšaka oproščen obtožb
Višje sodišče v Mariboru je dne 10. 12. 2010 odločilo o pritožbi Slavka Štefka, duhovnika Nadškofije Maribor, ki jo je po svojih dveh zagovornikih vložil zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 16. 3. 2010, na podlagi katere mu je slednje izreklo pogojno zaporno kazen 17 mesecev, s preskusno dobo petih let.
Višje sodišče v Mariboru je izdalo sodbo in sklep, da je Slavko Štefko kot duhovnik in veroučni učitelj, sicer župnik v Polenšaku, spoznan za nedolžnega in oproščen vseh obtožb spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
Na temelju oprostilne sodbe
so odpadli tudi vsi razlogi za prepoved opravljanja verouka ali drugih cerkvenih verskih programov ob prisotnosti otrok oziroma mladoletnih oseb.
Nadškofija Maribor, v katero je omenjeni duhovnik inkar-diniran, je ves čas postopka korektno sodelovala s preiskovalnimi organi in spremljala potek sodnih postopkov.
Od novembra 2009, ko se je začel sodni postopek zoper Slavka Štefka, so številni slovenski mediji poročali o obtožnici in obsodbi na prvi stopnji. Glede na to, da je bila javnost podrobno obveščena o začetku in poteku kazenskega postopka, jo želimo sedaj obve-
stiti tudi o njegovem zaključku, ki se je končal z oprostilno sodbo in zavrnitvijo vseh obtožb zoper duhovnika Slavka Štefka. Sodišče je med drugim ugotovilo, da duhovnik Štefko ni storil nobenega dejanja, ki sodi v kategorijo spolnega napada na mladoletne.
Gre za prvo oprostilno sodbo v Sloveniji od pojava primerov spolnih napadov na mladoletne v okviru Cerkve.
Vsak človek ima namreč pravico do dobrega imena in osebnega dostojanstva, toliko bolj, če je to potrjeno s pravnomočno sodno odločbo. Tiskovni urad Nadškofije Maribor
rinka Fakin, naj bi v letošnjem letu iz občinskega proračuna za izgradnjo kulturno-poslovnega centra namenili okoli 2,7 milijona evrov, medtem ko naj bi preostanek sredstev pridobili iz državnih in evropskih virov. Iz državnega proračuna in sredstev Evropske unije pa pričakujejo v letošnjem letu okoli 2,2 milijona evrov za sofinanciranje investicij modernizacije lokalnih cest Slape-Ptujska Gora, Vabča vas-Žetale in Poluce-Kosovo sedlo v skupni višini 784.736 evrov, za izgradnjo vodovoda Kupčinji Vrh-Jelovice v višini 362.651 evrov, za sofinanciranje gradnje kulturno-poslovnega centra 940.337 evrov, za ureditev vi-noteke na Pujski Gori 30.855 evrov, za ureditev parka v Maj-šperku dobrih 10.000 evrov ter za ureditev starotrške hiše na
Ptujski Gori 99.450 evrov.
Konec lanskega novembra pa so delavci podjetja Nivo gradnje in ekologija iz Celja na prostoru ob osnovni šoli Majšperk pričeli tudi gradnjo nogometnega in teniškega igrišča z razsvetljavo. Gradnja bo skladno s terminskim planom potekala do začetka leta 2012, prioritetno pa bo zgrajeno nogometno igrišče, ki bo končano predvidoma še letošnjo pomlad, če bodo to dopuščale vremenske razmere. V sklopu projekta bo zgrajeno nogometno igrišče z razsvetljavo in travnatimi tribunami ter teniško igrišče z razsvetljavo. Celotna pogodbena vrednost investicije je 206.989 evrov, zagotovljeno pa je že sofinanciranje Fundacije za šport v višini 51.711 evrov.
M. Ozmec
KLEPARSTVO, KROVSTVO, TESARSTVO IN
GRADBENI SERVIS
Jože Toplak s.p. 2234 Benedikt Kocbekova pot 2 in Besto d.o.o., 1000 Ljubljana tel: 02 703 6000	c. Dolomitskega odreda 10
gsm: 041 633 053	e-mail: besto@siol.net
Za naročila v februarju dajemo 10 % popust na krovska in kleparska dela!
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor na petrovo (21.) vreme kane, tko ves mesec ostane.
Danes bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo popoldne začela pihati šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
Obeti
V soboto bo v zahodni Sloveniji večinoma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V nedeljo bo pretežno oblačno. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.
Črna kronika
Pri Ormožanu prava orožarna
Policisti Policijske postaje Ormož so 17. januarja prejeli prijavo v zvezi z nasiljem v družini. 19., 20. in 31. januarja ter 10. februarja so skupaj s kriminalisti in bombnimi specialisti opravili hišne preiskave na naslovih, ki jih uporablja 51-letni moški iz okolice Ormoža, na zemljiščih v neposredni bližini in v njegovih vozilih. V preiskavah so našli sedem pušk, 18 ročnih bomb, več kot 600 nabojev različnih kalibrov, dušilec zvoka, nabojnika, počasi gorečo vrvico in več kot 300 g prepovedane droge konoplje. Predmete so policisti zasegli in moškega pridržali ter podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Ponarejeni bankovci za 50 evrov
Kriminalisti in policisti PU Maribor v sodelovanju s kriminalisti in policisti PU Murska Sobota preiskujejo kazniva dejanja ponarejanja denarja. Tako so 7. in 8. februarja pridržali tri romunske državljane. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da so 7. februarja spravili v obtok več ponarejenih bankovcev po 50 evrov, dopoldne v Prekmurju, popoldne pa na območju Maribora in Ptuja. Bankovce so spravljali v obtok tako, da sta eden ali dva izmed njih vstopila v trgovino in plačala nakup s ponarejenim bankovcem. Če so prodajalci s pomočjo naprave za preizkušanje pristnosti bankovcev zaznali, da gre za sumljiv bankovec, so osumljenci nakup poravnali s pristnim bankovcem, ponarejenega pa odnesli s seboj. Nakupovali so v pekarnah in trgovinah s tekstilom, pri čemer so nakupovali artikle manjše cenovne vrednosti, kot so pekovski izdelki in nogavice. Vsi bankovci so iste serijske številke Z35483184525, nekoliko bolj gladki na otip, imajo dobro imitiran hologram v sivi barvi, v nitki pa ni napisa EURO. Če ste sprejeli tak bankovec ali vam je kdo poskušal plačati s sumljivim bankovcem, o tem obvestite najbližjo policijsko postajo oziroma pokličete interventno številko 113.
Vlomi, tatvine
V	noči z 10. na 11. februar je neznan storilec vlomil v zabojnika podjetij v Zgornji Kungoti. Iz notranjosti je odtujil različno orodje. Premoženjska škoda znaša okoli 2600 evrov.
12. februarja je neznan storilec vlomil v trgovino v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil različne izdelke v vrednosti več kot 10.000 evrov.
V	noči s 14. na 15. februar je neznan storilec v Leskovcu odtujil prikolico za vlačilec znamke Šmid s sivo cerado brez napisa, reg.št. Z2-64MB. Na prikolici se je nahajalo več kot 20 ton aluminija.
Pijani za volanom
11.	februarja ob 16.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Zaklu ustavili 26-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
12.	februarja ob 21.10 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Kočicah ustavili 32-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.