Kdor želi v vradnim ali pa v oznanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in kdor sam Vradni list št. 20. ne utegne v slovenskim jezika sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta. k 46. listu Ljiil)!jaiiikiga časnika, v petlk <»• Himovea I §5 O. št. 1774. Raz 2:1 a s Ooio * Po sklepu visociga c. k. niinisterskiga soveta od 20. Rožnika t. I. se imajo sodne depositne in sirotske denarnice c. k. davknim vradain shraniti dati, in ker so s 1. dnevam mal. Serpana t.l. v teh kronovinah nove sod-nije se pričele, se je več določb zastran njih izročenja in prevzetja storilo in tej c. k. višji deželni sodniji je bilo posebno zaukazano, dogovorno z gospodi deželnimi poglavarji vgodne ukaze dati, de se sirotske in depositne denarnice spešno in varno izroče, in de se tudi pri daljnijim gospodarstvu z depositami nepotrebno nič motjenja ne zgodi. Po tem zaukazu in dogovorno z gospodi poglavarji teh kronovin se tadaj z ozeram na poduk za izročenje, ki ga je bivša komisija za vvedenje sodov 4. Kimovča in 11. Grudna 1849 dala, vsim sodnijam Koroške in Kranjske kronovine to Ie zaukaže in sicer glede izročenja in prevzetja deposit, kjer se ima še le zgoditi: 1. V vsih sodnih okrajih gre c. k. davknimu vradu sodnije, zdaj vse do posled-njiga dne Rožnika t. I. pri sodnijah vložene gotovine, javne in privatne upopise prevzeti in shraniti, nej so sirotskiga ali depositniga vrada. 2. Kadar doslejšno vradno oskerbstvo sirotske in depositne vradnije izroči, ima okrajni sod vse zapisnike, bukve in pisma prevzeti, kadar pa gotovi denar javne in privatne upopise, potem dragocenosti prejeinlje, vradnike davkniga vrada, ki so bili po 1. zavezani, jih hraniti, prevzeti, in ti imajo te reči in en prepis denarskiga spisa, potem spisek upopi-sov in dragocenost prevzeti. 3. Dneve tega izročenja imajo okrajne sodnije dogovorno z davknim vradam postaviti in vradain naznaniti, kteri imajo dolžnost izročenja. Poterdila prevzetja, ki se imajo izro-čijočim sodniiam zastran od njih izročenih deposit dati, ima vradnik davkniga vrada podpisati, kteri jih prevzame, c. k. okrajna sod-nija pa poterditi,de se je to priča nje zgodilo, in tega se mora v izročhim protokolu dostojno opomniti; v tem protokolu se ima tudi tam, kjer je od izročitve deposit govorjenje, davkni vradnik podpisati. Kar gospodarjenje z izročenimi denarji in denarskimi vrednostmi in z denarji, ki še dalje k tem pridejo, utiče, se sicer obširniši navodi zastran tega kakor tudi zastran razmere sod-nij do davknih vradov in likvidiranja sirotskiga premoženja od v. c. k. ministerstva pravosodja pričakuje, to de že zdaj ima pravilo veljati, de imajo zastran vprašanja, ali se ima ponud-jeno shranjenje ali odrajtanje iz depositnice res in komu, potem ali se ima prepoved, pravica rabljenja ali priporočenja zgoditi, samo sodnije razločiti, zavoljo kontrole se ima pa to vunder vselej davknim vradam na znanje dati. Zavoljo tega imajo, dokler se drugače ne naredi, te le naredbe veljati: Vse vloge, ktere hoče kdo pred dnevam razglašenja tega zaukaza pri c. k. deželnih ali okrajnih sodnijah storiti, mora tisti, kijih hoče storiti, po posebni prošnji v trojnim prepisu, in kjer je treba, še večili prepisih in rubrikah po postavi napovedati, sodnija ima brez odloga odgovoriti, ali vlog prevzame ali ne, in ga prevzame, pošlje tistima, ki vlog napove, prošnjo v trojnim z odgovoram nazaj, ta gre potem k davknimu vradu, de tukaj res stori in sicer tako, de, ako gotove denarje ali upopise vlogi trojni denarski spisek priloži. Davkni vrad ima vlog na pervo-drugo- in tretjepisu prošnje in na denarskim spisku potem pa pervo- in drugopopis prošnje in denarskiga spiska vložniku dati, kteri jih ima koj koj in brez vsakteriga izvzetja sodniji v pregled pokazati in pervopis z enim prepisam denarskiga spiska vred odrajtati. Denarski spisek ohrani sodnija v svojih pismih, pervopis pa da vložniku. Po tem poterdilu davkniga vrada, de je bil vlog res storjen ,se zapiše vlog v vloživni zapisnik, ki ga ima sodnija špogati, in iz njega v depositne glavne bukve. Ce je posebno sila, se zamore vlog izjemama pri davknim vradu naravnost storiti, brez de sejeporprej pri sodniji napovedal, in skazalo zastran tega sodniji predložiti, ktera bo potem po naznanjenju davknimu vradu in vsim deležnikam storjenim razsoditi imela, ali se ima vlog rez prevzeti. Ce se prevzame, se ima koj vloživni zapisnik v depositne glavne bukve zapisati; če se pa ne prevzame, se bo pri davknim vradu naravnost zopet nazaj dobil, tode poterdilo prevzetja, ki davkni vrad da, se mora temu nazaj dati. Za rešenje vlogov se mora pri sodnijah prositi in samo te ga morejo dovoliti. Če ga sodnija dovoli, se ima dovoljenje s podpisani sodnijskiga predstojnika in natisam sodnijskiga pečata tudi neposredno davknimu vradu priobčiti. Tisti, kteri hoče kaj iz sodne depositne denarnice dobiti, ima sodno s sodnijskim pe-čatam prevideno dovoljenje v pervopisu z pohotnim listam davknimu vradu dati, kteri oboje v svoje zavarovanje priderži. Davkni vradi bodo vsaki teden po velikosti svoje denarnice in potrebnosti en ali dva dni odločili, v kterih se vloge iz sodnih deposit rešujejo in bodo po končanim opravilu zastran vsaciga rešenja posebno obširno skazalo storjenih rešenj sodniji dali, ktera ga ima ekshibirati, v pismih shraniti in potem v de-positnih bukvah zapisati in potem ravnati. Desiravno se vloživne in rešivne bukve tako pišejo kakor depositne glavne bukve in se iz njih depositni ekstrakti dajo, se samo ume, de morajo tudi davkni vradi v temozeru natanjčno bukve pisati, kteri posameznim stranem kakor tudi na celini vedno dostojno raz-kazavajo, koliko je v denarnici. Skerbeti se ima, de se v tem ozeru bukve sodnij kakor tudi davknih vradov vedno natanjko ene z drugimi skladajo in de se pomote, ki bi se v kterih primerile, zdajci po vradnih pismih popravijo. Pripušena ni tako imenovana sploh denarnica, to je taka, v kteri so vloge posamesnih ljudi eno z drugimi zmešane, ampak vsaki depositni denarnici se mora vloga za vsako stran, postavimo, ki eno in tajisto reč pupi-larnih zapuščinskih razpor zadeva, od vsih družili natanjko odloči in tako shrani. Nazadnje se sodnije glede ravnanja s kazensko sodnimi vlogami razpisa v c. k. pra-vosodniga ministerstva od 28. Rožnika t. 1. št. 8280, razglašeniga z zaukazani c. k. predsedništva višje deželne sodnije G. maliga Serpana št. 262 opomnijo. V Celovcu 1. Buffa, predsednik. vel. Serpana 1850. H (i n i g s c h m i d , Št. 11793. (98.) 2 Po razpisu c. k. denarstviniga ministerstva od 4. vel. Serpana t. 1. št. 19417 seje pokazalo, de so kupčevavci z ministerskim razpisani od 3. vel. Travna in 1. Kozoperska 1848 št. 716 in 4536/d. M. (poglavarstv. razgl. od 16. vel. Travna in 15. Kozoperska 1848, št. 11530 in 23508) dovoljene olajšanja kontrole blaga tako razložili, kakor če bi bila znotraj colniga okraja vsaka kontrola prevožnje za izdelke pavoije odpravljena. Dalje so tergovci in obertniki krivo misel dobili, de so colnijske preiskovanje (pregledi štacun i. t. d., od leta 1848 prepovedane in de se, kakor §. 10. n. v. patenta, po kterim je nedotakljivost hišne pravice prigotovljena, vec ne smejo "goditi. Kar kontrolo izdelkov iz pavoije utiče, so prezerli,t de po dovoljenim olajšanju naredbe 369 čolne in deržavno-samoprodaj-stvine postave nikakor niso ob veljanost djane bile, de morajo tadaj pavolja, preja in drugo blago iz pavoije kot prosti kontroli znotraj colniga okraja podveržene, kader jih kak obertnik za svojo obcrtnijo prevzame", ali če se brez de bi bile za kako obertnijo namenjene, v od kontrole ne očitno izjeti množi v kak drug kraj pošljejo, o prevožnji na namenjeni kraj, kakor tudi o hranjenju v nerabljenim stan s pisanim poterjilam (prejemnim ali vož-nim pismam) tistiga, ki jih odda ali razpošlje previdjene biti, sicer nastopi po okoljnostih kazin zavoljo opušeniga razkazanja od kodi so i. t. d. (§. 380 kaznavavne colnijske postave) ali pa zavoljo prestopa postav zastran prevožnje in hranjenja blaga (372). Kar colnijske preiskave utiče, od kterih ^71—285 čolne in deržavno-samoprodaj-stvine postave govorijo, seje od leta 1848 samo to prenaredilo, de je po naredbah §. 81 uredbe in službinske postave za c. k. finančno stražo služabnikam te straže naložena dolžnost, poslopja obertnikov in prodajavcov, kterih obertstva so kontroli podveržene, v redovne postavljenih dobah pregledovati,na bolj redko pregledovanje omejena bila. Po določbah n. v. patenta od 4. Sušca 1849 zastran politiških temeljnih pravavstri-anskih deržavljanov niso čolne pregledovanja, (ktero so druge kot policijske hišne preiskovanja) nikakor zopergovorne, ker se po §.10 imenovaniga patenta pregledovanja, kadar in kakor postave določijo, vsikdar zgoditi smejo. Kadaj in kako se pa imajo zgoditi, je po obstoječih postavah in predpisih ustanovljeno, ktere po 121 deržavne uredbe tako dolgo v moči ostanejo, dokler nove postave in predpisi moči ne dobijo. Ker je na eni strani v današnjim času zavoljo mnogih pritožb zavoljo večiga in ve-čiga kontrabantiranja silno treba, de se čolne postave ojstro spolnujejo, in ker se na drugi strani spolnovanju postav tu in tam zoperstav-'jaj°? ki glede kontrole blaga in colnijskih preiskovanj še moč imajo, se po visokim zaukazu pričejoče razlage" in razjasnjenja s tem razglasijo, de se krive misli odpravijo, ktere imajo posebno tergovci in obertniki. V Ljubljani 16. vel. Serpana 1850. Gustav grof Chorinskg I. r. deželni poglavar. Št. 11974. (100.) 2 Razglas. Štipendij za učence zdravilstva in rano-celstva, ki so bile z razpisam visociga c. k. ministerstva uka od 17. Kozoperska 1849 št. 7133 privoljene, so tri po 120 gld. srebra iz krajnske učilniške zakladnice spraznjene in z zašetkam prihodnjiga šolskiga leta 1Š5%, zopet za oddati. Tisti učenci, kteri se hočejo zdravilsko-ranocelskiga uka lotiti in te štipendije dobiti, imajo svoje z rojstnim listam, z listam zastran ubožnosti, potem z dokazalam, de znajo slovensko in s šolskimi pričbami, de so šteri ali več gimnazialnih šol dobro izdelali, osve-dočene prošnje do 15. Kimovca 1850 pri tem c. k. deželnim poglavarstvu vložiti. C. k. poglavarstvo krajnske kronovine V Ljubljani 19. vel. Serpana 1850. Št. 11005. (86.) 3 Razglas. Po razpisu ministersva kupčijstva i. t. d. od 20. maliga Serpana t. 1. št. 3644/k se pusti poštnina od eniga konja in za enojno pošto v teh Ie kronovinah po dosadanji izmeri, in sicer v Zgornji Avstrii, na Solnograjskim, Češkim, Moravskim, Siležkim, Gališkini, Oger-sfcim, v Vojvodini in Temeškiin Banatu, na civilnim Horvaškim razun Primorja, potem Slavonskim in Erdelskiin z enim goldinarjem, v zdoljnji Avstrii z 1 gold. 2 kraje., na Sta-jarskim in horvaškim Primorju z i gld. 4 kr., na Krajnskum 1 gld. 6 kr. in na Tiroljskim in ilirskim Primorju z 1 gld. 8 kr. srebra. Temu nasprot se bo pa s 1. dnem vel. Serpana 1850 ta poštnina na Koroškim od Igla. 6 kr. na 1 gld. 4 kr. ponižala, in na hor-vaško-slavonski granici za Otočansko in Li-kansko okrajno sezl gold. 10 kr., za okrajne ostalih regimentov pa z 1 gold. srebra ustanovi. Za pokrit voz se v vsaki kronovini polovica, in za nepokrit voz četertina za konja in za eno pošto izmerjene poštnine postavi. Postiljionšina in maznina ostane pri starim. Od c. k. poglavarstva v Ljubljani 26. maliga Serpana 1850. Št. 6517. (94). 2 Po naznanjenju od častitljiviga knezoško-fijstva v Ljubljani tu sini poslanim je v Ale-ksandrii 23. veliciga Travna 1850 neki Matevž Zaje iz Ljubljane kot kočjaž umeri, kteri je svojima naKrajnskim živečima zakonskimaotro-kama Francu in Konce ti 230 tolarjev zapustil. To se daotrokama, Francu in Konceti, od kterih se ne ve, kje de sta, s tem pristav-kam na znanje, de nej se pred ko je mogoče pri Ljubljanskim c. k. okrajnim poglavarstvu oglasita, de zvesta, kje se'more gori imenovana zapuščina nju očeta dobiti. C. k. okrajno poglavarstvo V Ljubljani 17. vel. Travna 1850. Št. 4530/6905. (102.) 1 Oznanilo. C. k. podružnično oskerbništvo za vojake v Novem mestu je z znamko od 21. augusta t. 1. št. 173 sem naznanilo, de je visoko ministerstvo z ukazani od 27. pr. m. št. 4004 odločilo, de se imajo zagotovila za prirodnin-ske in službene potrebe, ki so za poslednjo dobo tekočiga leta v najemu, ali kjer le izjemno opravništvo obstoji, se imajo na daljši čas od 1. novembra 1850 ali za 9mescov ali začelo leto tedaj do konca julija ali do konca oktobra 1851 v najem dati, in to obravnanje se ima zgoditi med 10. in 20. septembram t. I. po obstoječih predpisih, de se, ako bi bilo potreba kakiga prerajtanja, čas dobi. Pri tej priložnosti se bo tudi voznina za prevažvo kruha na stanja c. k. finančnih stražnikov in čuvajev varnosti v nekdajnem novomeškem okrožju za čas od 1. maja do konca oktobra 1851 vsta-novila. Potreba bo v primeri po sedajnem številu vojakov: vsak dan 212 obrokov kruha; vsak mesec 6 funtov sveč in 5 bokalov olja za luč; vsake kvatre 237 otepov slame za postlje, otep po 12 funtov, potem za vojake skoz potova-joče kruha, ovsa in sena, koliko pa, to se ne more oznaniti. Kavcije se vstanove: pri kruhu in ovsu z 7 pri senu 6 in pri slami, svečah in olju z 5°/0 celiga živeža po ofertni ceni, potem pri vožnini kruha z 30 gold. v srebru za oddelk finančnih stražnikov. Bolj natanjki pogodbeni pogoji se zamorejo pri vojaškem oskerbništvu vsak dan pregledati. To se s tem pristavkam občinstvu naznani, de bodo te reči 11 septembra 1850. ob 10. dopoldne v vradni pisarnici podpisaniga kan-tonskiga poglavarstva v najem dane, kamor se povabijo, kteri imajo voljo, to prevzeti. Novomesto 22. augusta 1850. C. k. kantonski poglavar Franc Mordax. «71. Oznanilo. Cios.)i Od c. k. okrožne sodnije svet. Lenarta v slovenskih goricah se na znanje da: Deželna sodnija vCelji je 2. velikiga Serpana št. 152, za potrebo spoznala razsoditi, de se gospodi Sebastiani Šalamuni, kmetu iz velke Zintice hiš. št. 17, zavolj njegove izpričane zaprav-ljivosti prosto oskerbovanje nja premoženja vsame, in de je očitno za zapravljivca spoznan; zatorej je od tote okrožne sodnije Seba-stian Korošec, kmet iz Zimice za oskerbnika črez njega postavljen. C. k. okroina sodnija pri št. Lenarti na d. Gorici 10. velkiga Serpana 1850. <"0 Naznanilo 2 Ljubljanske hranilnice (Sparrkasse). Ker ima po nar vikšim ukazu Ljubljanska hranilnica posebno na menj premožne ljudi gledati, de svoj zaslužek v nji shranijo, tedaj denarja bolj bogatih, kteriga lahko kje drugod s pridani nalože, prejemati in shraniti ne more. De bi pa vender veči zneski, ki v hranilnici leže, ob obrest ali činž ne prišli, in kjer je postava dana, de ima hranilnica pravico, take šume, ki izgovorjeni nar veči znesek presežejo, nazaj pahniti, je Ljubljanska hranilnica sklenila, de se bo o — » i » 2 » » 4 40 » f » 1 % » » J - »