St. 39. Potato tekočl račun it. 24. PotftHczna IttT. — ?§ itotfnk. V GoricJ, dne 24. avgusta 1921, Letnik IV. STRAŽA zhaja T Gorki veako Bredo opoldnc do preklita, *Ve)ja za celo leto 12 L, nriesečno 1 L, za ino- lem tvo 20 Hr. Na naroöila brez doposlane naroöiiine se ne bomo ozirali. -Posamezne številke Btunejo T razprodaji 20 •totink. UrednifitTO: ulica Vetturini 9; uprava: ulica Vetturini 9. — — — Rokopisi 8e ne vraöajo. Nofrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi, kater« je treba vnaprej plafiati se raiunajo po dogovoru. — lzdaja koneorcij .Goriške Slrazo*. Odgovorni urednik: Roman Cej Tiska: „JN'arodna Tiskarna" r Gorici, ulica Vetturini Stev. 9. — — — _ — — — __ _ ZSoiinš nad naiim Ijudstvom. JuRosiovar^kemu easopisju se od Halijansks stran: vt-Uno očita. da širi so- vraštvo pirti Itaiiji in italijanskemu n-i- rodu. Nauada se nase iasopisje saino ra- di tega, ker obsoja n>i!stva fašistov, sii- rova n nečl. veška, prof siovaiiskeiru ži-ii Mr* Prnr.'.r>Ktm.. i\a:e časopisje vr- §i sanu svo.;<. dolžnost. ko ne priznava kulturnosti zločmi-kim einom fašistov in divjcmu postcpanju nekaterih oblastni- kov, oro/nikev. finančiic straže in dru- Lih, proti rasim Ijudeni. Friznavamo. da je nasilie v Itaiiji vsiikodiievni pojav, da se ni država v 50 lotnem lzvoju mogla se dovolj utrdili iu urediti. PrepriOani snio. da odobrujcjo pi- sanje jugoslovcnskih časopisov vsi do- bromisleči v Itaiiji, vsi pravi sinovi Itali- je, ki hočejo in delujejo "a teni. da za- vlada v Iialiji resnična kultura. da za- vlada v javnein, politicnem zivüenju po- štenosi, spoštovan.ie osebe in stvari. Koliko borbe je stalo človeško druž- bo. koliko krvi se je v voiskali. revoluci- .iali, \ stajali iprclilo, da snio naposlcd pri- šli do pravega pojinovanja človeka in njegove osebnosti. Poljtična. kulturna, Kospodarska borba 18. in 19. stoletja je i- mela za svoj cilj to, da je vedno bolj in bolj raslla vreduost človeške osebnosti. Ako protestira naše liudstvo .proti fasistoin. kakor tudi proti nečloveškemu nostopanju od strani nekaterih oblastni- kov, stori le to, kar zahteva od njega cast in ponos. Ako protestiranio proti današnjenm režimu, načinu nprave, i. t. d. ne delamo teg:a radi tejra, ker smo r ItaHI. ker le to "MaiJi;v?ski re/iin in način upnivc. lnarvrč radi tega. ker je ta režim v ninogem kri- vičen, nasilen, nespanicten. V prvi vrsti ie pa ravno časopisje Dozvano, da odkriva liibc uprave, da od- kriva nasilstva,, nezakonitosti. krivice vsake viste. Casopisje je poklicsmo v pr- vi vrsti z-ato, da brani v divavlianu člo- veka Ju nje^ovo cast. .iitj;os]ovensko Ijudsivo na Primor- skem je bilo v bivši avstro-ogrski ino- narhiji sicer politicno. kulturno. j^ospo- darsko zaj>ostavljeno, ali to mora vsak resnicol.iubcn človek priznati, da se ni v bivsi UK'iiinlii.n uwstepalo ž iiiiin. kakor z živino in snžn.ii. Za(o 'e tudi danes nasa zahteva: Spošluice iiaše pravice. spostujte v nas Öoveka!! Ali naj dovolimo in niolciino, ko se naše ljudi bije s policami. ko sc iih pljuva, '-\ nos vleče, izbiia zobe in kvari oči??! Piscu teh vrstic je pripovedoval se- denidesetletni starček, ksko so oblastnl- Ki p<;s:opa)i :; njini -- sr^rcek je ves čas Wed pripoA^edovaiijerri) jokal, ker jra je bilo sram in ni niOKcl razumeti, da sc ta- k-} ixstcipa s človekom. kakor se je po- s(( palo ž njini. Naj sodi o teh zločinskih slnčajih na- sa in italijanska javnost: Kniet izSp. Idrije je pripcljal iz ldri- je vrečo pomaranč, kolač.ev i. t. d. Fi- nančna straža inn je hotela vzeti vrečo. Kniet se je seveda branil in ni hotel od- dati vrcčc. Zato kra je finančna straža o- klonitala, nabila s palicami, mu izbiia zob hi pokvarila oko. Kniet se je pritožil v I- uiiji pri komisarjatn, ki je izjavil: »Fi- nanena stra/.a ni pravilno postopala, da Vas je i)oškodovala, jnorala bi Vas odipe- Ijati v Trst«. Komisarjat pa ni smatral in notrebno, da bi vso zadevo preiskal In dal na kak način kmetii zadoščenie. Isti kmet je sei 14. jnlija na senožet, l'inancna straža ])iipelje niimo mladeni- ča, ki je pribežal iz .lugoslavije. Mlade- nič na^ovori kineta. ki «:a je poznal: »Zdaj pa ffrenio.« »Kam?« vpraša. kniet! »Sani ne vem«, odjjovori mladenič. Kniet je sei dalje po svojem opravilu na seno- zej.'. Ko se približa finančna straža knie- tovi liiši, ji zbeži mladenič proti jugoslo- venski meji. Finančna sfraža strelja za mladeničeni. Ko sliši kniet strel. se vrne proti domu. a hei inn zakliče iz pra^a: »Oče, zdaj odpeljejo se Vas.« Mož se spnsti v bejj proti jugoslovenski meji, a liči inn kliče: >()če, ne bežite. ker Vas u- strelijo.« Mož nekoliko poniisli in se vrne proti dornn. Nato jja je finančna straža aretirala, k«kor tudi njetfovctfa brata in iih odpe- lj;vla proti Ccrkncirm. Na poti so jih pre- teoli, bili s palicami, sedemdesetletnega starčka so vlekli za nos, opekli mu s ei- krareto desno roko, češ: »Fiima. fuma«. Iz Cerkna so jih odpeljali v (jorico, kjer so bili zaprti 3 tedne. Navcdli bi Iahko se nwoiro dru^ili kiičečih slučajev nasilstva. surovosti, a žc ta dva zadostujeta, da se vzbudi v v- sakem čJoveku, Italjanu in Slovanu, čut Oi.orčenosti nad takšnim nečloveškim postopanjeni. Oblast pa ie poklicana. da napravi v tej zadevi red in konec nečloveškemu nasilstvu. Kralj Jugoslovenov umrl. V torek dne 17. t. ni. ob lu-tih in pc*l popoldne je izdihuil prvi kralj vseh Ju«:o- slovanov svojo veliko dušo v prisotnosti č!aiK;v '«-lade. Regent se še vedno rnudi v Parmi ;n radi : ./ni ne pride k » o icrebu. S kraljem Petrom je umrl za Jiiffo- slovane eden najponicmbncišib vladarjev in ne iuieuujejo j^a zastonj ->C)svobodi<:c- lja-. Bil .je to edini vladar eiste slovanske krvi, preprost med preprostimi, bojevnik med bojevniki. eden prvih boreev za svobodo, ki je doživel svoj najvišji ideal: ujedinjenje vseh .huroslovanov celo prekf) onili meja, ki jih je kdaj sain san- jal. Z ( sebo kralja Petra je bila tesno združena borba za osvobojenje srbskega in ju^oslovenskcRa naroda sploh. na če- lu vseh bojev za dose.u'o tetra cilja so sta- li KaraKJorffjeviči in tudi zmajrali z naro- dom vred. Njejjova življenska nalo.^a je bila dokončana in umrl je. Na prestol je stopil novi kralj Aleksander, da nadalju- je delo tajn, kjer gn je Peter koncal, da naredi državo zunan.ie in notranie močno in srečno, v kateri bodo našli streho vsi bratje troimenega naroda. Rajni kralj Peter I. se ie rodil 29. ju- nija 1844 v Bclgradu. Bil je tretji sin kne- .uinje Perzide in kneza Alcksandrä Kara- gjorgjcviča, ki se je moral leta 1859. od- povedati vladarstvu in je odšel v Temiš- var, od koder se ni več vrnil v Srbijo. Svetcga sina Petra pa ie postal v Svico, j da dokonča svoje študije. Ko je princ Pe- | ier dokončal v St. Cyrsko vojno akade- i mijo in leta 1864. senoirsko vojno akade- i tüijo in leta 1864. vstopil v francosko ar- • mado, s katero se je udeležil vojne leta 1870. Za izrcdno hrabrostjo je bil odli- kovan z redom častne legije. *" L.eta J872. je odšel v Bosno. kjer je o'Mcaniziral inočno vstaško četo in se bo- A. prori kr^.f-h^cri'Ti: Turkoni vse do av- strijske okupacije. ko je odsel na Cetin.le, kjer se je leva 188.1 poročil s hčerko kra- lia Nikole Zorko Ljubico. Iz te«:a zakona ie bilo pet otrok, od karcrih žive danes še princeza Jelena, vdova po ruskcm kne- zu Konstantinoviču, iprinc (j.jorjre in Ale- ksander, ki /.asede sedaj jiiKOsIovanski presrov. Že po sedemletnem srečnein za- komi j: lirnrla Pctru ljubljena soproga in on se je preseiil v Švico, kjer ie živel do leta 1903., ko «a je srbska narodna skup- ščina po smrti Alksandra Obrenovi- ea izvolila za svojega kralja. Kot poglavar junaškcga srbskega naroda je kralj Peter jmel predvsem za cilj osvoboditev jiižnih Slovanov izpod turskeya jarma v eno močno državo. Da bi ta cilj. ki mu je rnočno nasprotovala Avstrija, lažje izvedel, se je naslonil na mo.^o'jno rusko državo. Prvi korak k (emu cilju je bila zma- irovita balkanska voina leta 1911. m 1912.. ko so zdnižene balkanskc države prema>;ale Turke in osvobodile kristjanc. Srbija se je poslej povsem naslonila na entento in je ostala na njeni strani skozi celo svetovno vojno. ko ie srbski narod trpel kot nikdar preje. Kralj Peter je \ üvctovni \'o.jni kl.fub visoki starosti ostal v sredi med svojim tiarodom in z njini prenašal v?e težkc udarce usode In vse napore. Z oManki vojske je zapustil sele zadn.ji moment svojo ljubljeno domo- vino in se podal preko sneženih jjora Al- banijc v tujino. Ko pa je Iela 1918. zmagovita srbska vojna pod vodsrvcm Aleksandra prodrla pri Solumi sovražne bojne linije, se je vrnil tudi kralj Peter in zasedel iugoslo- vanski presto). Do vrnitve Aleksandra vrši vlado ministrski Met. ki je izdal projrlas na ljudsivo. Državni odsek .za pogreb pok. kralja Petra je izdal nastopni program: 1. Smrt Ni. Vel. kralja-se objavi v prc- stolnici s tcpovskimi streli vsake četrt ure od 6. do 18. od časa smrti pa dokler se vlak s siminimi ostanki kralja ne od- pcl.fe v Topclo. Razcn tega bodo v pre- stolnici in v vsej kraljevini zvonili zvo- novi v ccrkvah vsako uro po pet minut od 0. do 18. 23l ves čas do ipogreba, v dzamijah in Finagogah pa~se bo objavlja- la smrt po obrcdu dotičnih ver. 1. Sploš- no narodno :U'!ovanjc se začne z današ- njim ilncm in se no doba žalovanja obja- vila pozneje. 3. Smrtni ostanki pok. kralja se bodo prcncsli 17. t. in. v saborM skc cerkev, kjer bodo položeni od M8l do vštetega 21. avfcusta. Častno stražtol vodi belgrajske posadke. 5. V pondeljek dne 22. t. in. se bo trtiplo pok. kralja po cerkvenein opravilu slovesno prepe- ljalo iz saborske cerkve na želczniško nostajo. od (am ipa zvlakomj do Mlade- novca in potem z avtomobiloin v Topolo, kjer se bo poiožilo1 v druzinsko rakev v kraljevi 7acbljubljeni cerkvi na Oplencu. Smrt kralja Petra je napravila glo- ; bok utis na celo Jugoslavijjo; ki je ljubila svojega starega kralja-junaka. Vsi shodi, vse veselice so bile ukinjene. Casopisi so izšli z žalnim robom in so se v toplih be- sedah spominjali rajnega vladar.ia. Crne za stave so povsodi zavihrale. zvomovi so zvonili. Celo politični boj ie pod vti- soin smrti ponehal. Z velikim, svetim spoštovanjem sto- jc vsi Jugosloveni ob mrtvaškem odru svojega kralja osvoboditelja; in se mu y sreu tihd zahvaljujejo za velik dar zlate svobode, ki jo je ipriboril miliionom sinov s poinočjo njih samih in z bozjo pomočjo. Poziv. Na§e ljudstvo trpi! Nasilie. nezako- | nitosti, krivica se mu godi v tern in o- I nem! Naše liudstvo v večini slučajev I molči in stiska roke in zobe. V Ijudstvu 1 sc nabii". srd, sovraštvo. čut maščevanja, Vladimir Nazor - K. Hebat: V pazinskem gTadu. Rabatta i^'i.bi tisti dostojanstveui niir, s katcrim ie hotel malo prcj innponl- fati kmeton». in vrične, kričati poiresu- ioc svuj-j čr" ! s'lpsio bradico. »Ne pustim va« več iz grada, dokler Se nc odiočite. ^ii mesec dni zborujetc t>o vaseh. Nocoj moramo biti na cistern! Pustim vas same ui se vrnem pozneje. da '"vem, kako ste < dločili. Povedati mi mo- *9te jasno, ali l-ocete podpisati takoj ali ne. Gleite saino, ka.i delate! Vedite, da bo- do v (iradcu vedeli za vsako vašo bese- do in da jutr: odpotujem!« Komisar odide v drugo sobo. Rabat- ^ nkaže K'ostaldu, naj oboro/J biriče In nji.l jih postavi pred vrata. in ?tia hodniku! Ko se komisar, kancelist in vikar vr- ncjo v dvorano. so bili kinetie še stisnje- n» ckrog Lindarskega župana. ki jim je rj'zlagal, kaj bode odgovoril v imenu Vsch. Bik) je treba mnogo časa. predno so Vfii umolloiili. Zupan stopi pred mizo in prične go- v°riti; od časa do časa si pogladi sivc r^dke lase na temenu. in položi žuljasto roko, v kateri je držal čeplco. na prsi, ^Ööspöd". je govoril počasi in mirno, i»ti nam vedno pravii, da so ti- davki nlC, ^ jih ne bodemo niti občutili. Mi smo šli k nekemu župniku. in smo z njini vse izra- čunali. Oospod župnik nam ^ove, in tudi drugi p;>i..cin IjuJjc :;o i:::1.^ rr'^^Vy da bodemo sedaj mi kmetje plačali 1121 fr. več nego prej. 570 fr. moramo plačati v goto vem denarju, ostalo v vimu, ovsu. ži- tu in ovcah. Razum tega smo dolžni ka- kor doslcj robotati za pazinskega kriavar- ja, in mu nositi darove. Od kod naj nc- srečni kmet dobi toliko denarja, ko nima niti kaj jesti? Mi ne veruiemo. da naš go- spodar Ferdinand ukazuje naj se nam vse skraja polr •;.. Ti darovi ne gredo v Orad- dec. Hočete naprimer od kmeta v Bernti dvanajst kokoši za božič, štiriindvajset za Idiljevo. štiri ku,^unc na dan sv. Jele in sto pedeset jajc za Veliko tioč. Kdo vse to pojC? Nadvojvoda ali glavane'vi biriči? Kdo poje one ogroinnc kclače. ki jih mo- rajo Tcrvižani nositi v Pazin. Kdo je po sekal nam Lindarcem lepi gozd Presek? Vladar ali glavar baron Betkovec, da je okrasil ta grad. Ne, vladar nc hodi seni; drugi nas gulijo v njegovem imenu. Ko bi sam prišel sem, bi bilo vse drugaöe. Ne samo, da ne podpišemo aiove pogodbc, nego hočeino, da se odpravi davek na vi- no, in osebni davek, s katerim so obre- menjeni tudi hlapci. Radi teh doklad Je pobegnilo v enem letu šestdeset kmeč- kih družin v puljski okraj na beneäko o- zemHe. Kakih tri sto družin sc ie že pre- selilo iz tc ^rofjjc. ker jih je novi urbar davü, in sicer brcz mik>sti. In 'kakor da vse to še ni dovolj,* suite nas v nove ob- veznosti.« »Pobegnili bomo vsi k Benečanom« zakliče nekdo. »Robote nam ne dopuščajo nasa po- lja!« »Kleti in dvorišča so nam ostala pra- zna; vse so nam ipobrali v imenu darov!« »Propademo! Reveži smo! Nočemo* vedcti za novi urbar!« »Pustite živeti nas nesrečneže!« Kmetje so kričali in malial! z roka- mi; vznemirjeaii in ruzdražciii. Robatto je sedel niirno za mizo, in je gledal v mno- žico z čudnim nasmehljajem okrog ustnic. Zihal ;e pero med kazalcem in sretiineem desne roke, .podprte z laktom ob mizo. xResnica je«, povzanie žiipan, ko po- neha 'lenitr. »resnica je, da je zcinlja ro- dovitna, ali mi na njej delamo in delamo, a drugi nam požanjejo in potržejo. Mesl- mo kruh iz svoje moke, a osiajemo brez zalogaja. Polnimo sode s svojim vinoni, a vzdihujemo za kapljico. V neki vasl so kmetje pustili delo; motike so vrgli za plot, plug v kor dvorišča, in brano so po- lomili. «Zakaj bi se mučili. ko moramo vsceno gladovati!« klicejo nesrečneži, in gredo daleč v svet. Novi urbar nas hoče spct prisiliti, goniti in voziti gospodarje- vc letnc v nrlmoi-ske hike. Siliio nas bra- niti niejaše SenNia tred Turkom. A Bene- čnn ist'> tako y edii, kako bi nam za2gal hiso nad s:lav-o. I.eta 78,smo poslali v o- ne kraje sto in petdeset konj, da so nosili kmocinik ut hrano; in poginilo nam je ta- krat preko ^\<, konj. Onih rristo vojakov, !:: re ;ih po^jali v Bikač in Senj, je živelo ob naši hrani Mi smc morali naprav- ljati apno in pr-magati zidarjem. kadar so zidali trdnjavc v hagn vod Senjom. A kadar se taznese glas, da hočeio navaliti Benečni na Pazin. se mi vedno odzove- mo giavarjevemu pozivu. Zapustimo do- movja in polje, pribežimo v ta gradt in ga varujemo noč in dan, mnogo tednov, in čakamo z orožjem v roki na beneški na- val. Vidiš torej, gospod, da smo tudi mi pokazaJi svojg udano^t proti gespodar- je?r>. Dvajset let je, odkar se pritožujemo o dokladah novega urbarja. odkar stra- damo nagi, bosi in zapuščeni. Olavarji nas iisujejo in žalijo: gosialui, biriči in straž- niki nas uničujejo brez prestanka. izpra- šujejo nas, obhodijo naše vasi. kleti, njive in travnike. Kadar oni odide.io, doklade vse eno rastejo, desetine vedno večje, darovi vedno gostejsi, in robote vedno težje. Tudi te muke in neprijetnosti bi se morda dale prenašati, ker smo se utrdili v večnem trpljenju, ko bi sc glavarji, go- staldi in biriči držaM zakona in ne bi is- kali dvokratno tega, kar jim gre po tern nesrečnem urbarju. Ako si dolžan nekoH- ko krajcarjev, navali se ti v hišo po Štiri vojaki. pojedo in popijejo vse. kar naj- dejo in odnesek) yse, kar se da odnesti. (DaWe.) jeza — samo lastriusti. ki inn uuičujcjo mir in hladnokrvnost, da ne more po- svečati svoje skrbi borbi za svoi obstoj. Pozivljamo duhovnike. učitelje. vse bri- htne kmcte in dclavce. da točno. resnič- no in Iiitro poročajo o vscli krivicah. kul- ttirnili, gospodarskih in ipolitičnih, ki se vrsijo nad našim ljudstvom. Cast zahte- va od nas, da ne dovolimo. da se z našimi Ijudrni surovo, nečloveškoL neusmil.ieno postopa, da se jili bi.ie s palicanii. da se jih pljuva, izbija zobe i. t. d. N-^o ljud- stvo. naš kniet in delavec, ne tnoreta ra- ziuueti, da se žnjiini pcstcupa kot z živa- lio in sužnji: oni poznajo zgodovino in ved(j. da so toliuiiiskt kinetic z nečlove- skini naporotn strli breine tlačanstva, 50 letni zgodovinski razvoj je vzbndil v niuozicah kmeta in delavca zavest ckwe- ku. ki je v njih tako močno razvita, da ne more prcnašati surovega postopanja od strani nckatcrib zastopnikov oblasti, orož- tiikox\ ' fiuaučne straže in drugih. Pozivljamo vse, da poročaio o vseh .uasilstvih, kri'vicali, nezakonitostih tajf- ništvii političncga društva »Fdinost« v Gorici, ali pa direktno našiin poslanecm. Poročilo uai bo točno. resnično in j liitro! Doizni smo to storiti. da branimo • cast človeka in ponos našega ljudstva. Izrabljenje vodnih si! na Goriškem. Kakor ie svojčas poročala »Goriska Straža«, se je dne 21. oktobra 1920 vršilo na pobudo de/elnega komisari.iata v Oo- rici važno zborrvanje »astopnikoV sa- moupravnili end in kmečkih ter gospo- darskih družb glede izrabl.icn.ia vodne nioči v goriški uc/ul; ki bi z umiiimi na- pravami izoreinenjena v elektricno ener- gijo dala (koli i*M).O(Ml konjskih sil. Ta mno/.ina vodne inoci ie tako velika, da bi bile ž njc- vse potrcbe gonilne sile v naši deželi krite in še bi ostala lepa koli- čina, ki bi ss oddala mestn Trstu in de- želi Istri. Ne Ie v hišnem gospodarstvu, temveč tndi v kmetijstvu, v planšarstvu, v gozdarstvu in v obrti t. j. za razsvet- ijavo, za nilekarne. vzpcnjačc. žage, nii- Ztirske delavnice, inline in za razna obra- tovališča bi nam električna sila prav pri- šla in bi pomagala boljše izkoristiti pri- rodne plodove» ter izboljsati gospodarske in življenjske pogoje. Velika ninožina vodnili sil ,v nasi deželi na eni strani in pomanjkanje prc- mokra v državi na driigi strani sta vabila in vabita špekulacijski kapital, da izrabi te vodne sile in sebe okoristi. Že so se ooiavijala in se pojavljajo razna tuia §oc- kulacijska podjetja, ki iščeio potov. da bi prišla do svojega smotra t. j. da bi se po- iastila tega narodnega bogastva. Deželna uprava, ki je vprašanje iz- rabljcnja vodnih sil proučevala že pred vojno, je uvidela. da je postalo vprašanje zrelo in da je treba pospešiti rešitev, Ce noče po eni strani, ipripraviti deželo ob veliko kor ist. po drugi strani pa odpreti dobičkarskemu In izkorisčevaltiemu ka- pitalu viata na stezaj. De/.elna uprava je proučevala celo zadevo iz dveh vidikov: izrabiti vodno silo na korist in v dobro sknpnosti in zabrartiti špekulacijsko izko- riščanjc dežele po tujeni kapitalu. Ta nujnost trenutka t. j. ali izrabi vodne sile dežela ali špekulacijski kapi- tal, je spravila to vprasanie v odločilni štadij, ko sc je moralo brezpogojno resi- ti. Ob dejstvu pa, da bi uaprave za Iz- rabljenje vodne sile bile velikanskc in da bi radi tega stale bgromnih svot denarja, je bilo treba zagotoviti si financiranje podjetja. In tako se je zgüdilo. da so dne 1.). oktobra 1920 ustanovile dežela go>- riška, tržaška in istrska z mestom Tr- stoin in Gorico vred »Konsorcii za izko- risčanje vodnih sil v Julijski Benečiji« In sicer tako, da prispeva goriška dežela z mestom (Iorico polovico potrebne glav- nice. Oori omenjeno zborovanje. pri kate- rem je bila zastopana tudi »Zveza slo- venskih županstev« in »Goriška gospo- darska zveza«, je ustanovitev oinenjene- K-j konsorcija odobrilo in je poverilo de- želneniii Kouusanu nalogo, da doseže ipo- trebno koncesijo; ustanovljeni konsorcij pa je bil naprošen, naj pospeši z ustano- vitvijo samoijpravnega bitja za izvršitev vodno-električnih napray ter za financi- ranje in za vodstvo podjetja. Od lanskega leta sem so se izvršila še nadaljna potrebna proučevania in da- nes se nahaja zadeva v tern staniu, da se riamerava prej onienjeni konsoicij izprc- nieniti v pravo zadrugo. v kalero bi lali- ko vstripile tiidj» druge občine v deželi. Ko je dobičkarski kapital videl na- mero deželne uprave, se je vrgel z vso silo ua delo. da bi to nainero preprečil in da bi si zagotovil inonopol izkoriščanja vcdnili inoči v nasi deželi in danes se dezelna uprava nahaja s temi tekmeci v borbi za dosew potrebne koncesije. To vprasanje je za naše .^ospodar- sko življenje velike. do sedai premalo •pojmovauo va/ncsn in potrebno je, da se z vseh strani pi\>uči ir da zavzame dc- žcla in vse naše obC'iie i:;ko stalisče. ki ie naui najboli krr!stno.( Za c'jfr'ek due 29. t. in. so vabljeni na zborovanje o tern prednietu vsi »pa- ni in potrebno bo, da sc o poteku tega zborovanja pouči sirsa iavnost. Dr. B. Kralj Aleksander I. Vidovdanska ustava določa. da v krai.ievini Srbov, lirvatov in Slovencev vlada Peter 1. Karagjorgjevič. V istcm čloiiu določa ustava, > da nasleduje kralja ¦ 'etra piestolonaslednik Aleksander in njcgovi zakonski moški potornci *po pra- vu prvorojcnstva«. Položaj, ki je nastal po smrti kralja I'etra i., je tedaj popolnonia iasen in ne dopusča nikakih dvomov in nikakih spo- rov jilede zasedbe prestola. Ustavotvor- iiu skup^čina, ki se je kot zastopnik celo- kupnega naroda in kot nosilec suverene oblasti izrekla za monarliijo, je postavila ua i^restol kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev Petra I. Karagjorgjeviča kot prvega kralja ujedinjenega troimencga naroda in obeueni določila, da nui bodi naslednik njeiiov sin Aleksander. Šele po sum; sedanjega kralja Aleksandra stopi- io v veljavo ustavne določbe o prestolo- iiasledstvu pc pravu prvorojenstva. Kral.i Aleksander je bil rojen due 4. deceinbra S. 1888 na Cetinju. Takoj, ko je dosegel deško dobo, je zajedno s svojim leto srarejšim bra torn Jurijem (Cjjorgje) slopil v dvorjanstvo cärja Nikolaja II. Pozneje je živel v družbi svojega očeta in brata v Ženevi in se povsein posvetil svojim študijain. Pod sprctnim vodstvorn in viplivom svojega blagega očcta navzel sc je patrijotskih idej ter navduševal za jugoslovansko narodno stvar, kateri Je zajedno s svojim očetom posvečal vse sile. Po sniti zadnjega Obrenoviča, ko je kralj Peter postal kralj Srbije, sprein- Ijal ie takrat šele 15 let stari nrinc Alek- sander svojega očeta v prestolnico Srbi- je v Beograd. Ker je bil po ustavi kralje- vine prestolonaslcdnik brat Gjorgje kot prvorojenec, je princ Aleksander živel tiho in sarnotno dcloma ua očetovem dvoru. delotna pa v inozemstvu. V letu 1909, v viharnih dnevih aneksije Bosne in Hercegovine se je princ Gjorgje odre- kel prestolu in tedaj je Aleksander spre- iel tprestolonasledstvo. Mladi prestolona- slednik si je s svojim simpatičnim poja- vom kmalu pridobil srea vseh. Poscbno i Dr. Konrad Klanjšček. V Stevcrjanu je unirl mladi dr. Kon- rad Klanjšček. koncepist pri deželni vladi v Ljubljani. Pogreb se je vršil ob kras- nem vrementi. Na grobu mu ie zapelo aikadeniično ferijalno 'društvo »Adrija« pesem »Vigred« in »Nad zvezdami«. So- delovala je tudi godba iz Kojskega, gosp. kurat Sedej jc vodil pogreb. Njegov prl- jatelj prof. Birsa mu ie spregovoril na, grobu: t" »S strahoto stojinto tvoji tovariši pred tvojim odprtim grobom. Nasa srea ne morejo doinneti usode, ki ie kruto pretrgaia nit ivoiegai mladega zivljen.iu. Ali se spominjaš tistih doljfih. trudapolnih ali vendar presrecnih let, ki smo jih pre- živeli skupno na Sotskih klopeh? Kako so se nam svetili prclcstni cilji našili mladih življenj. Kako smo se nanje pripravljali, kako smo za njimi kopnieli. Vsi smo bili prežeti cue vere: iz naroda tnpinov smo ulior'ni i'/sli, da se vrnemo bogati na dnhu nazaj in da ga vedemo na pot svobode in blagoslanja. ;¦>() ali «to let bo od tega, oÜ kar so se ^ačele po tej tisočletno zasuž- njeiii slüvenski /emljici oglašati v ktnet- skiii kulibah /(.lie da sc vzgoje sinovi za poklice duhä, ki naj lastni narod dvignejo do siovesa in višine tuiih narodov. Tndi Brda, tndi naši briski Slovenci. četudi najbolj udarjeni izmed vseh po kolon- skein suženjstvu, niso zaostajali za izbra- nimi materami in očeti ostalih slov. po- krajin in so dvigali poglede do višjega življen.ia. nego je ona borba za vsakdanji kruh. Bil je klic no kulturi preko sinov. ki so jih rosvetili intcligenčnim poklicom. Todi odkar se sinovi sloveiiskih kmet- skih poljan dvigajo kvišku, tuliio grobovi miiuo njih in veliko jih omaga ipod teles- nimi napori. Mi ne moremo doinneti zmi- sla tvojega ranega kioba spričo neštetc ljubezni ki vo ti jo posvetili Tvoji rodi- telji. sf/iič" iipciv. k> jili je stavila Tvoja brisk i r.odna /cinlja na te, spričo izgube, ki ie dolctcla nas. T'.oje sosolce. da smo prikraji.au! za ci'ic.ti lu jevnika narodnc i-obude in veličine. Ne moremo razumeti skrivnostne roke. ki ti je zapisala prerano sinrt. Ven- dar živo vernjemo, da te je pcljala v zar- jo neskončnega življenja, kamor Ti (]x>- siljam, dragi Rado. poslednji pozdrav Tvojih tovariscv ...« Lei)e besede bodo ostalc nam vsem y tr.ajnem sponiijui. Ostalim pokojnika in njegovim tovarisem naše iskr.cno sožalje ob Lz:-i"iibi. • bia:-;cn:ii .pok';jn:i;it uii ycecu spomln! priljubljen je l)il syoji vojski. zlisri, ker ie uničil turskega generala Zeki-pašo pri Kumauovem. Dne 24. junija je obelodanil belgajski tiradni list lastnoročno pismo kralja Petra, ki iinenuje Aleksandra za regenta. To imenovanje je bilo začetko- ma provizornega značaja. Ker se pa zdravje kralja I'etra ni hotelo več zado- stno okrepiti, je bila gotova stvar, da Jc regentstvoi Alcksahdra stailno. Nastopila je potem zopet balkanska vojna. Regent Aleksander je prcvzel vrhovno povelj- stvo armade v tistem času, to je znanopo vsem svetu. Tri leta je Aleksander bodril svoje jnnake na fronti, ki jo je vodil za svobodo nialcga naroda. In zina- gal je! L. 1918 so Srbi ponovno osvobo- dili domovino in rešili jugoslo'vanski na- r-'id nemških in madžarskih zatiralcev. 1. deceinbra 1918. je proglasil regent svečano ujedinjenje in neodvisnost drža- vc SHS in s tein ustanovil veliko Jfugo- slavijo. Odgovor ministra Rajneri-ja. »Zvezi slovcuskili županstev«. Kakor že znano, je izročila due 12. julija deputacija »zveze slovenskih žu- paustev v (iorici« Kkscelenci ministru za (isvobojene kraje Rai'neri-.ni spomcrtico obsegajočo trinajst lock. Ta spomenica se je objavila v »Goriski Straži« dne 20. julija 1921. št. M. Od omenjenega. mini- stra je dobila te dneve »Zveza slov. žup.« odgovor, ki bi bil že lahko «v prejšnji štc- vilki priobčen, a pismo je zašlo po pomo- ti ipismonoše na dezelni komisarijat. Pri- občujemo torej na tern mestu miuistrov odgovor: »Proiičevaje spomenico ugledne »Zveze« z dne 12. m. m. poudarja mini- strstvo za osvobojenei kraje, preden da primernc odgovore na posameznie točke, da se ni čuditi, če sc niso šc popolnoina in pravilno organizo-vali tozadevni uradi in če sc niso se izpolnili v svojem uradova- nju, ker so se pač komaj pred kratkim časom uveljavili glede voinc odškodninc v novih pokrajinah. Prestopivši k razpravi o raznih zah- tevah izjavlja ministrstvo na vsako točko posebno in stvarno sledečc: 1.) Iz prej navedenih vzrokov je jas- no. da se ne morejo še sklepati konkor- dati tako, kakor bi bilo želcti. Toda čim boljfše se bodo organizovali uradi za ugo- tovite\ vojne škodc in izplačevanje voj- ne odškodninc, tern bolj se bo višalo brez dvoma število konkordatov. 2.) Po uio/nosti se nastavijo pri n- nančnih in tehničnih uradili uradniki, ki poznajo slovenski jezik in ki bodo lahko pregledovali cenitve in druge spise, naj so ti-le spisani tudi samo v tein ieziku. Medtem se je ukrenilo .da se cenit- ve. vloženc v slovenskem ieziku. ohdrže v uradih. 3. 4. 5.)) Uoločbe glede predujmov. ki so v veljavi v novih deželah, so vdentic- ne z onimi v osvobojenih kraiih in se po- deljujejo prednjmi glasom zakona za vsa- kovrstno škodo. Ce so se dogodili slučaji, ko sc ni ravnal kak urad po zakonskih predpisih. se vabi »Zveza«, naj jih naznarii iposamič, da ukrene ministrstvo vse potrebno. 6.- V senatu leži zakonski načrt. ki nreja zadeve upostavitve. katere je prc- skrbela vlada na račun vojne odškodni- ne. Dokler se ta načrt ne potrdi. se odlo- 7A vsaka likvidacija in vsaJca zahteva po višjili stroških. kakor bi se cventtielno dolgovali. 7.) Poskrbi se za odobritcv rcgnla- cijskega načrta kakor tudi za izvrSitev drugih del, ki se tičejo avtonomnih za-r stopstev, šele po odobritvi pnmernega načrta, ki jja sedaj proučuje zakladno mi- nistrstvo. 8.) Financiranje zadrug se je povcri- rilo hipotečnemu zavodu v Gorici. 9.) Prouču.ie se zakonski načrt. ki dovoljuje. da se popusti oškodovancem v gotovih rnejah plačilo obresti ipreduj- mov, prejetih od »Istituto Federale di Credito«. 10.)) Cim prej se sporoči novi količ- nik poviška, ki ga določi posebna komi- sija, ukvarjajoča se z z.visanem predvoj- nih cen do današnjih cen. 11.) Zahtevala so se poiasnila od Oe- neralnega civilnega komisarijnia Julijske Bcnccije glede oddaje semen in kmetij- sklh potrebščin. 12.) iii 13.) Zainteresiralo se je kom- petentno finančno ministrstvo. da pazlji- vo prouči tozadevna vprasanja glede o- ptistitvc zemljiškega davka in davka na vino. Minister: Raineri I. r. Dopisi. — Iz potne torbice. (Grahovo.) \'.:- ¦ liko veselja imam "do potovauja. Tako me I nekc nedelje zanese pot v Grahovo. Iz postaie jo peš udarim ipo še precej zložni cesti y en četrt tire oddaljeno vas. Vspri- • čo j;rcccjiiijui;a pr^ükJta, kot seal se in- formiral, bi bilo v interesu osebne varno- ' sti priporočliivo, do H <-^ <-~' r--r-^. „--,-¦ tilo veCjo paznost. Skoda, da se je popal- noma oi)iislila ccsta, katera vcže Bukovo z kolodvorom (jrahovo. No. ko sem se pri kozarcu dobrcga vina v vrtni utici »¦pri Florjančiču« ok repeal» me je pone- liala trudnost vsled neznosne vročine. — Začela me jc pa polagoma zanimati gla- sna govorica pri sosednji mizi. kjei" so razpravljali o gasilnem clruštvu. mlekar- iii, narodni čitalnici in elektrarni. Ko člo- vek slisi take stvari, ga začrie še poseb- no zanimati, zlasti še, ker do danes naša javiujst ui zuala, da Grahovo tako napre- duje. (iasilno društvo že obstoii od za- čctka t. 1., Ie žali Bog, da naša oblastva menda j.išejo »avstrijskega simeljna«, da do danes niina društvo še potrjenih pra- vil v rokah. MIckarna zelo lepo napredu- ic. V uorodni čitalnici je še precej živ- Ijenja, zlasti vladn veliko zanimanje med mlajšim svetom za časopise, katerih ima čitalnica okrog 10 naročcnih. Le škoda, da med vodstvcm viada prcceišnjo mrt- vilo radi i^er. F'lc 1-i /cleti. da bi se v tem oziru ka.i iikromit:: kakor sem videl bi bilo na razpolago precej dobrih moči. Elektrarna je sicer še nerojeno dete. ven- dar pa smemo pričakovati, da javnost v kratkem prescmeti vest, da jc elektrarna gotova stvar. Grahovcani le tako naprej! Držite se stare prislovice: .»Samo sloga Slavena spasila«. Ako me bode še kdaj zanesla pot skozi Grahovo. bom se spo- voc\\ (i nasih vrlih Grahovčanih. — Po- tovalec. -- Vrtojba. Grobovi naraščajo, cvet mladine sc man.iša. In spet smo po 14 dneh stali ob grobu 31-letnega, edinega sina, posestnika Humar Franca. Bolehal ie dolgo časa na bolezni, ki si jo je nako- pal v strelskih jarkih in na Vnebo-vzetje ob 3. uri zjutraj mirno v Gospodu zasj)al. Pokojnik je bil kreipke postave. veselega značaja v dnižbi in edina opora bolehne matere in svoje tete. Pogreb je pokaza'l, kako je bil vsem pri sreu. Dc-uiači pevci so inn zapeli nagrobnico in občinski taj- uik Vuga se je poslovil z ginljivimi bese- dami ob odprtem grobu. Preostalim naše iskrene sožalje. — Iz tolniinskili liribov. Že 2 meseca ima- mo y na-iii luibih veliko sušo. vse se lioce posusiti. otavc ne bo, pa tudi sena .ie bilo veliko manj kot drugn leta. Pomanjkanje krme bo letos jako občutno. Pa tudi vode zelo primanjkuje. Ie malo kie se še dobi. Vrhn tega se je tupatam vselila tudi bo- lezen. Kot čujemo so posebno na Ponik- vah ninogi bolni, več jih je tudi umrlo. Due 16 t. m. je v najlepši mladcniski dobi utrirl 21 letni Karol Kobal s Ponikev. Pred fednoni ga je vrla kruta bolezen na Mostelie. uiur! je. ko je komaj jel ziveti. Tez.ko ga ne bodo pogrešali le njcgovi stariši, ampak tudi njegovi sotovariSi. Bit ie ipovsod obče preljubljen, vse ga je ra- do imelo. Ostalim sorodnikom naše is- kreno sožalje! Velike Žablje. Pri nas ie pobrala zavratna bolezen posestnika Leapolda Troha v starosti 24 let. ki zaipušča so- progo z enoletno hčerko. Pogreb ie pri- čal, da ta dol)ri in skrbni mož ni imel so- vražnika. Domači i>evci so mu zapeli par ginljivih žalostink. — Toča nam je sko- raj vse pobila. Sadje je dobro obetalo, zdaj ga ni nič, trgatcv bo morda dobra 1. 1922.. a letos ne. Srednja toča je bila de- bela kot najdebelejsi orehi. Nekatere lju- di je kar ranila. — Včasih smo dobili v takih slučajih kako podporo. ali vsaj od- pis davkov. Letos pa kaže Se davek na pridelano vino. — Tudi naše duštveno življenje je preveč mirno. Nihče se ne zgane. Naj bi se v tem oziru vendarle kaj storilo, da ne bomo najzadnji med ostali- mi vasmi. Iz drugih listov.3 1. O vzrokih brezposelnosti oiše Dr. Godina v vEdinosti« zanimiv članek v ka- tcre'ii zaključuje ob kratkem svoja izva- janja: Položa.i jc sedoi na kratko sledeči: tr- ¦^«H'ci iniajo nakopičeno blago r>o nedo- segljivih cenali: ker ga imajo preveč, ne naročajo dovolj biugu v tovarnah in od kmetov. Zato se tovarne zapirajo in o- siajajo deiavei Lvez dela in zaslužka. Cim mani zaslužka imajo delavci, tem manj wmvv tudi denarja. da bi si mogli ori trgoveih nakupiü potrebno blago. Vsled tega mora trtovina vedno boli pešati, blaga ostane vedno več ueraz- prodnn^vra. tovarne dobivajo tudi vedno manj naročil. A|:o se to nadaliuje, pri- demo 7. m:itematično točnostjo do sle- deoegii rcziiltatii: delavci ostanejo po- polnonia brez denarja in ne morejo od trgovcev nič več kupiti, vse tovarne brez narocil. vsi delavci na cesti. Rešitev je le ena in sicer ta, da gredo vsi delavci zcipet na delo ter začnejo kmetje po vsem svetu intenzivno obde- lovati zernljo ter si izmenju.je.io med se- boj izdelke svojega dela. brez posredo- vanja kapitalisticne trgovinc, ki tvori steno med producentom in konsumeu- tom. Producent in. konsuutent. si poda- sta roko. Vsaka drnga rešitev ie le ne- po^ülno sredstvo iu je skodljivo, kefl odvaja misel. od glavnega cilia, kl se imenuje skupno eosnodpr^+vo ».......-- Politični pregled. Y Italiji doživlja iašizem krizo. Mussolini jc izsiopil iz izvršilnega odbo- ra radi tcga ker so kritizirali mir s so- clalisti. Med fašisti se je Dojavila ncdi- scipliniranost. Boji se vršiio dalje, ponc- kodi z isto srditostjo kot poprej. V I- tuliji so bo vršila velika počastitev trupla nezaanega vojaka. — Vlada nainerava izdati važnc ukrepe za novc Dokrajine. - Rusijta. Vedno nove držaive se Pridnižijo organizaciji ki ima namcn po- magati Riisiji. Tako javljajo iz Kodanja, cta bo v kratkem odpotovala v Petrograd danska ekspedicija za pomoč ruskiin o- trokoiii pod vödstvoni soproge lninistra vnanjili stvari Scavenlnsa. Danska vlada ie dala v ta namen na razpolaganje 400.000 kron. V kratkcm 60 ba.ie dala na i'apolaganje dva miljona kron. Iz Bukarešta javljajo, da je roiniin- ska vlada sklenila, da se tudi Romunska Dridruži mednarodni akciji za pomoč Ru- siji. Francoske delavske organizaeije so s svoje strani sklenile, da odstopijo eno- dnevno mezdo v prid strada.iočemu rus- keuui liudstvu. — Listoin poročajo !z Königsberga, da so zastopniki sovjetske vlade sklenili veliko naročb za poljedel- ske stroje prilikotn zadnjega semnja v- ?orcev v Königsbergu. --¦ Reuterjcva a- scencija javlja iz Stockholma. da je bil Maksim Gorki izvoljen uamesto Trockc- Ka za ministra prehrane. — Cičerin Je toredkiKaJ upostavitev odnošajev med Rusi.io in Francijo. ~~ Anglija. Predscdnik irske republi- ke de Valera in Lloyd George se nista sporazumela glede irskega viprašanja. De Valera pravi v odgovoru: Irsko ljudstvo Misli, da se bo njegova državna usoda uresničila najbolje s tem, da se svobodno otrese vsake zveze z angleško krono, kajti vsaka takšna vez predvideva dolž- nosti in postopanja, ki niso v skladu z znacajcin irskega ljudstva. •"¦ Francijo skrbi ruski držav iii dolg in podviza, da sc stvar čimpreje uredi. — Praiicoska vlada zanika. da bi imela s Poljsko glede (lorenie Sleziie kako po- «odbo. -¦¦ Čehoslovaška. (irčija vstopi v jnalo entento. -— Predsednik donavske Komisije Roselli je izjavil naprain zastop- nikoin easopisja. da ie internaciionaliza- cija Donave gotova stvar. Dcfitiitivni se- ^ež donavske komisije bo Bratislava. ~" Bolgarska. Nek a uradna nota za- ttikuje vesti, ki so bile objavliene v ino- zemstvj 0 poskusih bivšega kralja Fer- ^inanda, da bi se ipovrmT na Bolgarsko. oivsi kralj sc po svoji odpovedi 111 nikdar !?ribližal k bolgarski ine.it. Bolgarski do- °istii urad javlja, da se ie kljub naporne- *Uu prizadevanju bolgarske vlade za se- stavo prosiovoljske armade in kljub zelo Oovoijnim pogojem za novince prijavilo sanio 98 prostovoljcev. Javno mnenje Je vsled tega zelo vznemirjeno. Listi nagla- Suio, da je po razorožitvi mir bolgarske- %'<*¦ liudstva v nevarnosti. Vprašujeja se, s Čim naj bolgarska vlada spričo popolne r^zpi>stitve armade iamči za varnost bol- farskih me.i in za notranji red. = ¦ Avstrija. Pogaiania med avstrij- s^o vlado in finančnim odborom Zveze jj^todov so 7Q toliko napredovala, da se °° uaibrže že v najkrajšem času sklenila ^ökfodba 0 posojilu in 0 jamstiyih s strani pVstriie. Pogodba se ie sestavila na pod- laSi načrta Coi-pu-Termoleu z nekaterl- °\l spremembaini, ki jih je zahtevatfa ne- j^visnost Avstrije. Državni zbor ie vSprc« j1 ta načrt in je pooblastil vlado. naj na- ^ljuje pogaianja in sklene pogodbo na °°<*lafi:i tega načrta. , 7 Albanija. Svet Zveze nar-odov ie pienil, da se bode odnošajih mcd Jugo- ,layijo jn Aiban\io razipravljalo na pri- Tj^nji seji, ki sc be, vršila 1. septembra. no 1 !lslta in -ill^oslovanska vlada ^osta ' ijsla'' k tej seji svo.ie posebne zastop- . - Amerika. Dižavni tajnik za so- ^ino skrbstvo Davis je objavil statisti- ^ (- brezposclnosti. Po te.i statistiki je 2"funi^a v PreiTJOj;okoDni industriji Si«/ delavcev. v iransportni industriji ta - delavcev- v trgovini 450.000 de- vcev, v strojni, stsivbiv in drugih indu1 »mjah 3,000.(KH» aelavcev. med hisnlm M)bjCni 335000 delavcev. skupaj s-7-^000 delavcev! Sk./ Turcija. Na azijski strani mesta od InJ"1 le izbni'.;nil siraliovit požar. Več rein 7 lllrš.kjh i" arrriciiskih his je zgo- PomJrave/Iliško v°iaštvo Je orhitelo na Dint lJ°riekod Je moralo rabiti orožje rovi r^neni. ki so hoteli pleniti po go- ^^11] lnšah. IU) . .. Zveza narodov. Neka posebna Urn ¦ a v ^v-ezi narodov je izdala še 2y'k\ ^«'edloK, po katereni bi se članl ^_ e »^rodov razdelili v narode prve In narode druge vrste. Italija in Japonska bi se steli v drugo vrsto, dočim bi v prvo,( vrsto spadali Francija in Anglija. ¦-- In drugi? Kam spadajo? - Neiuciia. Senator V. Klofač, ki je odpotoval z večjo sokolsko delegacijo k ameriškemu sokolskemu zletu, je poslal »Češkeniu Slovu« pisnio s ipotovanja, v katerem pravi. da vlada v Neinčiji na znotra.i se vedno hohenzollernska era. Napisi: Kaiserliche Post, Kaiser Hotel In povsod Ie Kaiser in Kaiser. Stari monar- | iiistični duh .preveva »repub'iikanske« ! Nemce. Povsod visijo Viljemove slike In vse govori o cesarstvu. Grška. Clrki prodirajo dalje proti Angori in so brez l)oja zasedli nekatere nove polo/.aje. Domače vesti. Županstvo Števerjan priredi dne JM. t. 111. ob 3h pop. pred cerkviio v Ste- ve rjanu javno tombojo s sledečimi dobit- ki. tombola L 500:—, prva činkvina L 150-— druga cinkvina L 100:—. Po tom- boli se bode vrsila prosta zabava in sre- čolov. Ker je čisti dobiček namenjen voj- nim širotani onienjnnega županstva, se prosi obilne vdeležbe. + Skupna konferenca vseh dnhov- skih Zajcdnic .lulijske Benedie bo v \pon- dcljck, dne 5. septembra ob lOh pedpol- dne v. (lorici. Zaradi izredne važnostj so nujno vabljeni vsi čč. sobratje, da se je \ deleže pomoštevilno. Konferenca se vrši^v knezoškofijski palači. Za zbor dekanov: Ignacij Valentinčič, Alo.jzij Novak. + Koruze ima Goriška zveza nekaj vagonov na razpolago za svoje članice. Zastcpniki zadrug naj se takoj oglasijo v njcni pisanii. + Vedne aretacije. Due 15. t. in. so finančni organi napravili hišno preiskavo pri Vugovih (p. d. Keršanja) v Morskcm. Najbrže so iskali tobak. Tega pa niso na- šli. Prevrgli so vse po stanovaniih, ter tidobili eno puško. Zato je gospodar po- bral na polju, kjer jih je bilo vso polno ter jo prinescl v hišo, da bi ustrahoval jaz- beca, ki dela škodo po polju. Hiša se na- haja na samem, ter je bila že večkrat 0- biskana od tatov. Ker se je slučajno na- hajal v liiši njegov drugi sin. so ga pri- jeli in peljali v Kanal, drugi dan pa v Go- rico. In sedaj čaka ta revež že 8 dni v za- poru, da mu že vendar enkrat dopošljejo oA'adbo, da bo sojen. V zadnjem casu se vidi da kanalski fin. organi prav vestno opravljajo svojo službo. Vse žandarine- rijske posle opravljajo oni. rekvirirajo srebru denar in drugo. Ljudstvo ie niocno razburjeno. S takšnim postopanjem si ne pridobijo ljudstvo. Nasprotno! * Proiuocija. Na titnskem vseuči- lišču je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod France Jakončič. Na- semu gcriškermi rojaku najprisrčnejSe čestitke! -r I7 Brd. Imora je bil osumljen tn je sedel v preiskovalnih za/porih Alojzij Cerniffoj, a dckazalo se je, da je popol- noma nedolžen in je bil izpuščen na svo- bodo. f Smrt je pobrala zopet ednega Iz- med duhovnov sobratov. V nedeljo, dne 14. t. rn. zvečer je umrl Josip Vidmar, vpokojeni vikarij gorenjepoljski. Rojen je bil v Rihenbergu. Služboval je kot kaplan •v Biljaiiu, potem pa ves čas na Kanal- skem. V Kanalu si je kupil hišico in malo posestvo. Pa kruta vojska mu ie oboje vničila. Pred tremi meseci se ie vrnjl v Kanal, ter začel popravljati hišo in zem- liišče. V sredi dela, pa ga je Bog pokJical v boljfš'* življeuje. Star jo b;l* 56 let in 8 mesecev. Bil je goreč duhewen. vnet za vse dobro. Akoravno bolehen ie po svoji inoči ipoinagal v cerkvi. Pogreb ie bil 16. t. 111. v Kanalu. Kanalci so mu napravili lep pogreb. Vse, kar je odličnega se ga je vdeležilo. ter ga spremljalo k zadnjemu počitku Marijina družba dekleta. rrüade- niči, pevci in drugi, posebno iz Gorenje- gapolja, kjer je zadnje služboval mu je skazalo zadnjo cast. Nai v miru počiva, ter vživa ve6ni raj. f V R^nčah sta utonili 19-letna Jul- ka Simčič in 20-letna Matilda Krpan, ker se je prevrnil coin, v katerem sta se vo- zili, plavati pa je znala samo ena. Pogreb je bil due 17. t. m. tak, kakrsnega še niso videle Renče. .__, -f Nagrada. Izgubila se ie pred 14 dnevi od Sv. Gore do Solkana zavitek s 4 rn črne svile. Posten najditeli ie napro- šen, da ga odda proti nagradi v upravi tega lista. -I V poročHu iz Cerkna o nabranili vsotali za žrtve v lstri se ni omenilo pridnega Skoka Janeza iz Ravni, ki je v ti vasi največ nabral, kar bodi s tem po- pravljeno. | Makarovič Šteiaaiia. donia z Vrha : nad Kanalom, 17 let stara, bivajoča ipri županu Robcrtu (irahovmik na Ranci pri Mariboru p. Pesnica išče svoio mater vdovo Veroniko in svoje sestre Marijo, Emilijo in Emo Kdor bi kai vedel o ma- teri in sestrah, nai ji blagovoli sporočiti na njen naslov na Štajersko. i Ponesrečil se ie 23 letni rudar v , ldriji, Ivan Poljanec. Dne 16. t. m. sei je ! zgodaj na delo v žgalnico ter je pri strojü f spodrsnil, da so ga kolesa potrla. Bil je ! takoj mrtev. Pri našem rudniku se malo i nesreč zgodi, ker se za varnost precei j skrbi, a nesreča nikdar ne .počiva. 4- Iz Rusije se .ie vrnil po skoro sed- i mih letih Jožef Crne iz Toma.ia, kjer je j našel še živo ženo in otroke. 6 let se ni vedelo zan.i. -| Neki Walter Fuchs se je baje iz- dajal v zasedenem ozemlju za člana ljublj. neniškega viteškega reda v Ljubljani. Iz- vodeli sino, da omenjeni ni- clan ouicnje, nega reda in nima pravice nositi duhov- ske oblcke. ker ni pod nobenim cerkve- nim jioglavarjeni. Toliko v ravnanje. Društ^eno gibanie. H- Bilje: Pri narodni slavnosti v Bi- Ijali dne 4. septembra so obljubila sodelo- vauje sledeča društva: »Pevsko in glas- beno drustvo« iz Gorice, tamb. zbori iz Žtandreža, Vrtojbe in Mirna, dalje pevski zbori iz Mirna, iz Štandreža, Iz Steverjana, iz Solkana. iz Rene, iz Ose- ka, iz Rihenberka iz Dornberga in iz Me- dane. Zanimanje za to slavnost, ki se bo vršila v znamenju ljudskega tabora, Je velikansko. Natančnejši spored objavimo prihodnjič. -}- Baška dolina. V nedelio dne 28. t. in. vsi na shod g. poslanca Ščeka, ki se vrši ob 3. uri popoldnc v Hudaiožni iv ne- kdanjem hotclu »Črna-prst«. Razun po- slanca Ščeka govori še dr. Bitežnik in drugi. -f Športno telovadni dan v Prva- čini se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 28. t. in. v Prvačini ob vsakem vremenu. Vspored ob 1 l.^zjutraj: plavalna tekma iv Vipavi. Ob 1. popoldne kolesarskc dirke. Start in cilj Prvačina. Ob 2. pop. brzo- hoja .na 5 km. Cilj: Prvačina. Ob 2.30 poi>.: Tek na 200 m in tekme v prosti te- lovadbi: I) Skok v višino z zaletom in brez zaleta. 2) Skok v daliino z zaletom in brez zaleta. 3) Skok ob palici. 4) Me- tanje kamna. Ob 4. popoldne: Telovadni nastop. Ob 7. zvečer: proglasitev izida tekem. Ob 8. zvečer: dramatična pred- stava v »Sok. doinii«: »Veriga/<. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Spisal F. S. Piužgar. Konec igre ob 9. in pol. Zvečer: Ljudska veselica. Prosta zabava. Paivi- ljoni.^Godba. Petje itci. Tekmovalci vseh kategorij morajo biti na lieu mesta ob 11. I uri;,sodniki pa ob 10. uri zjutra.j. 9 '-*- Narodna Citalnica v Kanalu. usta- novljena 1. 1S67, ki je imela 20. iunija svoj prvi občni zbor po vojni, priredi v soboto 3. zvečer in nedeljo 4. septembra popol- dne vcselico, s sledečim sporedom: 1. Nagovor in deklamacija. 2. Sloveski svet, moski zbor.*— H. Volarič. 3. Pogodba, veseloigra v 2 dejanjih. — Dr. 1. Česnik. 4. Slovenska deklica, rnešan zbor. — A. Leban. 5. Večer, moski zbor. — Beetho- ven. 6. Ce sta dva, šala v enem dejanju, priredil V. Bratina. 7. Krojač in ceVljar, kiuplet. 8. Ljubav, mesan zbor. — H. Vo- larič. — V nedeljo popoldne tudi šaljivo srcčkanje. Ker je veselica prva priredi- tev po vojni, priporoča se za obilno ude- ležbo. — Odbor Naiodne Čitalnicc v Kanalu. * -% 4 Bralno in pevsko društvo iz Šma- rij pri Štanjelu se iskreno zahvaljuje cen- jenini drustvom iz Rihemberka. Brje, Sv. Kriza in Vogerskega ter domačim cer- kvenini pevkam za njih tmd in sodelo- vanje pri veselici. -f Akad. fer. drustvo »Adrlja«. Cital- nica je v prov, drustvenem lokalu otvor- iena in je z današnjim dnem pričenši od- prta: ob delavnikih od 17.—20. avečer, ob nedeljah in praznikih pa od /pol 10. do 12. ure dopoWne. Knjižnica se otvori prl- četkom prihodnjega tedna. — Tovariši, ki še niso poravnali članarine, naj to ne- mudotna store, ali pismeno pri tov. blag. Fr. Priinčič, Riva Piazzutta 10. Gorica, ali osebno pfi službtijočem odbonnku v čitalnici. — Odbor. -f Seja »Adrlje«. V četrtek. dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne ie v prov. dru- štvencm lokalu važna odborova seja. — Pridite vsi in točno! — Predsednik. 4 Tovarisi! Akad. Ifer. drušfvo ¦ Adrija« v (iorici priredi v »prvi polovici septembra sestanek celokupnega akade- mičnega im srcdnješolskega dijaštva v obliki »Prosvetuega tečaia«. 4 Iz Šempetra pri Gorici. V nedeljo, dne 21. avgusta smo imeli obnovljalni občni zbor Pevskega in izobraževalnega društva »Prešeren«. Vpisalo se je nad 125 članov. 4- Iz Vrtoibe. Dne 25. septembra 1.1. priredi »Slov. Üitalnica<' v Vrtojbi ve- selico na prostem. Sodeluje več sosednjih— društev. Pred veselico priredi kolesarsko društvo »Vrtojba« kolesarsko dirko. Na- tiMičnejši spored objavimo pravočasno. I Iz Ajševice. Naša mladina priredi dne 25. septembra veselico z bogatlm vsporedom. Vspored bo pravočasno ob- juvljon. mmm -I Gradišče nad Prvačlno. Omladina na Gradišči priredi dne 8. se.ptembra t. I. veselico z igro in petjem. Igralo se bo Finžgarjevo »Verigo«, na vsporedu so razne pevske točke. Veselica se vrši na prostem. Prosimo sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo drugili zabav — pač pa vsi na Gradišče! ¦}¦¦ Pevsko in glasbeno društvo vabi ^. pevke in pevce k pevskim vajam, kl pričnejo za ženski zbor v četrtek. dne 25. t. m., ob 18., za moški zbor pa v petek, 26. t. 111., ob 20. Ker ima zbor v se>ptem- bru več nastopov in je treba pripraviti za te nastope nov program, ie nujno po- trebno, da se vsi dosedanji člani točno vdeležijo že prve vaje. Ob enem se va- bijo tudi nove gg. pevke in pevci, ki do- sctkii sc niso sodelovali pri zboru, na pri- stop. — Odbor. 4 Idcrsko pri Kobaridu. »Bralno društvo« v Iderskcm, priredi dne 28. av- gusta veselico s petjem in igro. Igrala se bo Finžgarjeva »Naša kri«. Vsa sosednja društva so vabljena, da se udeležijo v o- bilnem številu. — Odbor. 4 Goriška zveza bo imela dne 15. sept, izredni občni zbor. Več v oglesu, Iz Jugoslavije. j. Pogreb kralja Petra. Dne 22. se Je vršil pogreb kralja Petra, ki je bil narav- nost veličasten. V katedrali se ie vršila pred ipogrebom svečana zadušnica, kate- re so se udeležili kraljeva družina, vlada, pGslanci, vojaški in civilni dostojamstve- riiki, diplomatski zbor in razna tuja za- stopstva. Cerkev, trg pred njo in ttlice, po katerih je imel kreniti sprevod. so bile nabito polne ljudstva. Ves čas pogreba so grmeli topovi. Nad mestom so krožili aeroplani. Tudi rečna flotilja se ie udele- žila pogreba. Nepregledna vrsta, ki Je sledila krsti, aii imela kraia: bilo je pri- sotnih nad 100.000 ljudi. Voz s krsto na katero je bilo pokxzenih nad 2 tisoč ven- cev. so vozili vojaki. Prizor ie bil tako ginljiv, da je ninogo ljudi jokalo: Rrsta je bila prepeljana s posebnim vlakom v To- polo kjer bo skranjena v kralievi grob- nici. Razne vesti. ' Davek za neoženjene v Romuniji. Kmalu se bo v romunskem parlamentu sklepalo 0 načrtu zakona s katerim bo u- veden za neoženjene možke od 26 do 30 let letni davek 500 lejev. od 30 do 34 let 1000 lejev, od35 do 40 let 2000 lciev. Žen- ske od 21 do 25 let 100 lejev. od 25 do 30 let 150 lejev, od 30 do 36 let 200 lejev. z maksimalnim letnim dohodkom 6000 lejev. * V aeroplanu na severni ool. Fizik Edwin Neulty namerava preleteti v sep- tembu s tremi spremljevalci v aeroplanu v Alasko in preko severnega pola v Nor- veško. Stacije bi imel: po prvi četrtini bo prvi počitek pol. drugi Spitzberii, tretjl medvedji otoki, četrti Nordcap. * Prijeti roparji. Od iunija 1920 se ponavljajo na progi od San-Francisco do Newyorka roparski napadi vsak mesec. V teku enega leta .ie bilo uropanih okoJih 6,000.000 dolarjev. Kakor poroča »New- york Herald« se je posrečilo policiji pri- jeti poglavarja rofparske banke. Preiska- va v tem oziru obeta biti zanrmiva, ker so bajc soudeležene pri teh ropih tudi o- sebe, ki uživajo kot pristni trsrovci vse- obče spoštovanje. ^ * »Rafaelova« lobanla. Kraljevska a- kademija v San Luca hrani več stoletij v dragoceni skatl.fi lobanjo, ki je predmet oboževanja vseh umetnikov in turistov. Pravijo, da je lobanja slavnega Rafaela. Goethe in Stendhal sta tudi že pocastjla tisto lobanjo. Ko so pa odprli ^afaelov grob, so nas'li celo okostje. Kdo ve koliko lobanj, ki so zemski ostanki kakih lopo- vov. častimo kot svetinje!______________ Prejzkušnja novih zvonov. in. Pretres krila s kembljem prehaja y druge dele zvonu ter jih sili v tresljanje, ker sc ti zvonovi deli innogo tanjši. De- belost krila se hamrec polagoma stanjsu- ie do polovice navpični zvonove višine- Od tu in v celi gorenji polovici zvona je Narodna Tiskarnd v Qorici - Via C. favetti št. 9. (S. ^regorčičet/ Oom) oskrbliena i mainoderneiSimi tiskarskimi strolL lastna kmsgoveznica» le tretjina debelosti krila. Vsled tega sta nadkrilni del zona in skrajni spodnji rob nmogc bolj ehistična. njiju glasovi so da- Jje uisa doneči, dočim krilni glas umol- kne, kakor hitro nelia zvon zvoniti. Brenčanjc tvorijo torcj alik.votni glasovl. Aii ravno to nrenčanje, ki je nenado- mestno svojstvo bronastega zvona in največ pripomore k veličini nieKOvega v^Jasu, ovira ivečkrat zaznawanje njega idasovnc višine. Ni redek sluča.i, da "so alikvotni y-lasovi med seboj čisto liarmo- nični. z jjlavnim uiasom pa disonantni, kar je navadna posledica prekratkega premera (pod krilom) nasproti obliki ipro- filovi. V tern slučaiu daje torei zvonjenje zvona drutfi tflas kot saino brenčanje. — Še cn slučaj, Med alikvotnimi elasovi je jako »važen, poiuožiii tflas«. Ta fflas ima posebno nalogo. V dobrd uspelem zvonu ima z glaviiim glasom isto višino. On je izpolujcvavcc prekinjenih udarnili srlasov glavnega krlasu. ']'a namreč uniolkne po vsakem kembljeveni udarcu. in te pre- sledke zatika brenčanje poinožnega Kla- su. ,)e pa nmogo zvotiov. v katerih ta glasova ne so^lasatat, tenivee direriraia za pol glasu, eel glas in tudi več. Kako naj tore prosto ulio tak zvon sodi. ko sli- ši ob udarcu s keembljem en jrlas, potein pa drugega. V tcli dveh virih zvonovega glaŠanja tiči vzrok otcžkočenega zaznavanja pra- vega zvonovega glasu. Ako bi imel vsek zvon vzorno lep glas, t. i. cc bi biki liar- monija vseh zvonovili delnih glasov — tudi udarnega — jedinstveno čista, bi ne bilo zaslišavanje pravega glasu celo ne- veščemu ušesu pretežavno. Ali ta vzorno čista harmoničnost je žal le redka prika- zen, 1 ideal, ki ga želijo .zvonarji dosečl, ki ga pa sc noben zvonar ni dobil v svojo oblast, ampakse dobrim zvonariem na- vadno le posreči. Kjer pa tega ni, je skupni glas nego- tov, nedoločeni, nestalen, omahljiv, in si- cer tembolj, činibolj stopa neharmonič- niost glasoV na dan, najbolj pa takrat, ko so alikvotni glasovi prcglasni ter begajo s svojo preglasnöstjo ulio neveščemu po- slušulcu. To se godi osobito pri zvonovih lahkcg-a sistema s tankim okrilicm, kakor so v navadi v našili krajih. Zato je pri nas treba bolj kot kjo, da se pri prosojevanju glasov zvoiiot ne za- našamo na goli sluh, anipak da preizku- šamo zvonove z glasbeuimi instrument!, izdelanimi v to svrho. Gospodarstvo. g. Izvoz iižola. Najveeji Konsument jugoslovanskega fižola je Italija. Samo v Beneško in Lonibarciijo se je tprcj uvozilo na leto do 600 vagonov. vcčiinoma prc- peličarja (koksa). Prepeličar iz Kranjskc je pa izgubil svoj sloves. Rajši so imcli koks iz mariborskega, liutomerskcga in ptujskega okraja. Oba je pa izpodrival zaclnja leta pred vojno gališki koks. Ligurija in Pijemont sta uvažali ruski fižol iz Odese preko Oenue. Bil je to drob- ni in poceni fižol (vedolini), kakoršncga se dobiva tudi na Hrvatskem. Srcdnja Itatöja (Toskana, flinilija) pridclujc mali beli fižoj (fržolico). V južni Italiji (Kam- panja, Apulija in Sicilija) pridelujejo fižol najbojjše kakovosti, katerega ipotcm izva- žajo na Francosko. Anglcško. Ameriko in tudi v Neinčijo. Nasprotno pa uvažajo velike množinc fržolicc iz Ruinunije, Ru- sije, Turčije in iz .lugaslavije. Leta J919 je šlo iz Slovenije 125 va- gonov fižoJa v Avstrijo. Lansko leto je pa bil izvoz fižola z 5()odstotno izvozrjo ca- sino oncmogočen in zato sc dobijo še znatne množine starega fižola. v Jugo- slav iji. Darovi. ZAHVALA. Ob nepričakovani snirti našili ljubl.ie nili ličerk Jie Simi in Cilke Kruan se tem poioni prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnjkom, prijateljem znancem za tolažbo in obilno udgležbo pri tpofire- bu, posebno se zahvaljujemo domačemu pevskemu društvu za ginljive zalostinke v cerkvi in na pokopališču. darovalcem evetja in vencev ter preskrbiteliem god- be -— Bog vsem obilo povrni! Renče, 18. avgusta 192J. Žalujoči družini: Simčič in Krpan tcr Brumat Franc. Za nesrečne žrtve v Istri: Dekliška Marijina družba v Drežnici po o . g. kn- ratu Jos. Kalin 100 L., v Breginju (nab. pola 178) nabrali g. Ant. Lazar, domača dekleta in č L. zupnik Karel Reja 400 L., (za Sv. goro so nabrala dekleta 5392 In za N. O. S. so darovali 50 L.,) v Prvačlni (nab. pola 71) nabrali 119 L., riranimlca in ppsojilnica v St. Petru pri Oorici 500 L,. Šenpcterci nabrali 370 L., gčna. Fran- čiška in Marija Samec nabrali v Šmarjah ob priliki veselice 231 L. 64 v. in 1 sreb. krono skupaj 1720 L. 65 vin. — s prej- šnjim izkazom 23.690 L. 70 v. 1 dol. in 1 ' /eb. krona. Vsem srčna hvala! Za »Sklad Goriške Straže«: Qosp. Vladko V\CZ Trnovo - kot naročnina 4 L., hvala! * Zahvala. Povodom izgube naše predrage soproge in malere, gospe Hironime Furlan se tem potom najlopleje zahvaljujemo vsem ki so blagovolili udeležiti se pogreba, posebno še onim ki so iz daljave pribileli in spremili ranjko k večnemu počilku. Vipava, 20. avgusta 1921. Zalujoča družina. Henrik Vuk ključavničarski in mehaniški molster Gorica, Via Ascoli (p. d. Get) St. 5 7 izdeluje vsa ključavničarska dela. kakor: štedilnike, železne ograje in vsa v to stroko »padajoča dela po najnižjih cenah. Priporoča se slav. občinstvu v me- stu in na deželi. Deklico 13-15 let staro, ki nima nikogar da bi skrbel zanjo - sprejme za svojo družina v Goriri. Ponudbe na upravo «Gor. Straže». Franc Prinčič • Katerinjev trg St. 2 - Gorica Prodaja cementa PORTLAND HZZ prve vrsle. ZZZIZI Delavnica cementa in umetnega kamnja. Nasnanilo! Gospodarski si/et u Svetem pri Komnu naznanja, da se bode nadalje obdržava! navadni semeni Jv. Tilh3f dne 1. septembra vsakega leta od ietos naprej. K vdeležbi vabijo se vsi pozna- valci in kramarji tega semnja. NAČELSTVO. SORODNIKI. kaierih nagrobni spo- meniki svojeev na pokouališču v Mirnu so vsled vojne puškodovaiii. se pozivija- jo, da iste do 31. tck. mes. odstranijo s pokolišča oz. jih spravijo v prejšnii stan. ostale proda županstvo na javin dražl)i dne 2. septembra. lmonik občanov, kateri zadobe ital. državljanstvo po polnem pra\"ii v smislu § 1. Kr. odloka z dne 30. decembra 1920. št. 1890 v področju župans^va Miren Je razpoložen od 15. avgusta do 15. septem- bra tek. leta v občinskem uradu. Pritožbe se sprejema ob uradniJi urah t. i. v torek v pctek od 8—12 in 3—6 ter ob nedeljah od 9—12 predpoidan. Županstvo v Mirnu. due 15. - 8 - 21. Resnost! Naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril svoj KROJAŠKI MODNI SALON z delavnico z najfinejšim in modernim blagora, v CORICI, Gosposka ulica St. 3 (Via Carducci) Priporotan] sc za vsako najfinejše v to stroko spadajoče delo, po DajmodepneJAem kroju. ALOJZM PAHOR. Točnosti NA PRODA.I STA 2 nova hrastova soda 14 in 17 hi ter dva bela inJinska kamna prcmer: 90 cm, debeiost 20 cm. Moz^er St. Vid pri Vipavi. Dražbeeii oklic. Vsled sklepa z dne 30. junija 1921 opravilua števlika 1:24/21/2. se proda one 5. septembra 1921 predpofdne ob 10 uri v KANALU. na javni družbi: ena sttskalnica za spravljenje in vezanje sena z motorom na paro. Reči se smejo ogledaii dne DRAŽBI: v času med 9. in 10. uro predp. v Kanalu. K. okrajna sodnija Kanal, sedaj v Gorici dne 30. junija 1921. FAB1JAN. Zupanstvo Podgrad v Istri naznanja, da se pričnejo oč generalnega civilnega komisarijata ^a Julijžko Benecijo dovoljeni mesecsi semiji i km 8. avfHsta t. 1- Seinenj ss bo vršil dne 8. vsakega ineseca. V tlnčaju, da pade la dan na praz- nik, se vrši semenj priliodnji delavniii. V mesecrj novembru se bo vršii seinenj dne 27. Proda se Jahek voz v najboljšcm stanju in težji voziček. Ravnotam tudi nekaj vinske posode. Pojasnila daje An- ton Lokar, Ajdovščina 9. Vozni red drž. železnice, vcljaven od 1- avguta. Proga: Podbrdo^Gorica »Trst (drž. žel.) Proga: Udimicc6orica»Trst. i Os.vl. Os.vl. B.vl.iOs.vl. | Podbrdo .... 6.05 11 25 21.35 !16.45 I Hudajuina. . . 6.17 11.38 ,16.57 i Grahovo .... 6.31 11.52 17.10 ! Podmelec . . . 6.38 12.02 117.20 1 Sv.Lucija-Totmin . . 7.10 12.35 22.06il7.50 1 Avče...... 7.25 12.50 j 18.05 Kanal..... 7.37 13.— ; 18.15 Plave...... 7 47 13.10 j 18.28 | r . 8.07 13.27 22,46 18.46 ica ' ' " ' 5720 13.35 22.51 18.52 Št. Peter .... 5.29 13.44 Jl9.-VolCjadraga . . 5.37 13.55 Ü9.14 i Prvačina .... 5.45 14.02 119.21 i Rihemberk . . 6.03 14.18 119.37 i Štanjel..... 6.26 14.40 19.52 : Dutovlje .... 6.37 14.50 120.08 Repenlabor . . | 6.55 15.04 20.22 ! Občina.....1 7.04 15.14 23 08 20.31 i Sv. Ivan .... | 7.20 15.30 120.47 Rocol .....; 7.29 15.39 ,20.48 Trst ....:.. | 7.40 15.50 24 30 |21.08! Proga: Trst»6orica»Podbtdo (drž. Žel.) - B.vl. Os.vl.'Os.vl. Os.vl.i Trsl...... 5.25 6.— 12.- .17.25: Rozol.....! 6.15 112.16 17.40! Sv. Ivan . . . 6.25 12.27 17.50 Opčina .... 6.— 6.44 12.49 18.09 Rcpentabor . . 6 54 12.59 18.10 Dutovlje .... 7.04 13.09 18.29 ^tanjel .... 7.15 13.20 18.40 Rihenberg . . 7.29 13.34 18.53 i Prvačina . . . 6.44 7.40 13 45 19.04 Volčjadraga . 7.53 13 54 19.13 St. Peter . . . 8.03 14.04 19.23 _ , 7.05 8.10 14.11 19.30 Gorica . . . 7A0 8 20 14.16 19.35 Plave..... 8.42 14 35 19.57 Kanal..... 8.53 14.45 20.07 Avče...... 9.02 14.54 20.16 ! Sv. LucijaT. . 7.59 9.20 15.12j2O.34 Podmelec . . . 9.30 15.22|20.45 ! Grahovo ... | 9.38 15.30j20.53 Hudajužna . . i 9.56 15.48j21.ll Podbrdo . . . 8.42 jlO.10 16.O5i21.25 Brzovlak proti Trstu vozi samo ob torkih, četrtkih in sobotah. Brzovlak proti Podbrdu vozi samo ob pondeijkih, sredah in petkih. Osebni vlak, pi gre iz Gorice ol? 9'05 ima v Tržiču zvezo z brzovlakom ob 10.25, pi prispe v Trst ob 11.15. Osebni vlak, ki gre iz Trsta ob 11. uri proti Benetkam, ima zvezo v Tržiču za Qorico ob 12.11 in pride v Gorico ob 12.58. Os.vl Os.vl.jOs.vI. Os.vl. Udine ..... 5.10 8. 117.30 20 Butiio..... 5.24 8.13 17.44 20.15 iManzano . . . j 5.33 8.22 17.52 20.23 S. Giovanni . . 5.38 8.28 17.58 20.30 Kr.iiin . . . , . 5 46 8.35 IS.06 20.38 ' Kopriva .... 5.56 845 18.15 20.52 MoSa .....i 6.03 8 52 18.22 21.02 Ločnik..... 6.10 8.59 18 29 21.09 G«r\cZ 615 905 18.34 21.14 oocica .... 6 20 2! 20 Rubije..... 6.31 21.31 (iradišče .... 6.41 21.40 Zagraj..... 6.48 21.46 Redipulje . . . 6.54 21.52 Ronki..... 7.02 21 59 Tržič...... 7.11 22 07 Devin ..... 7.52 2236 Vižovlje ..... 8.01 j Bivij...... S.09 1 i Sv. Križ .... 8.16 \ Grljan..... 8.23 j Miramar .... 8.28 | ! Trst ...... 8 40 23.15 Brzovlaki Udinc«6otica-Trst: Gorica odhod 18.15 . Udine prihod 19.0-^ 14.36 . „ ' 15.25 12.27 . Trst „ 14.07 14.29 . n „ 16.05 Pcoga: Trst-Gorica-Udine (juž. žel.) ! Os.vl. Os.vl. Os.vl. Trst....... 6.12 ! 18.20 ; Miramar..... 6.32 18.40 1 Grljan...... 6.38 18.46 ! Sv. Križ..... 6.46 18.54 ; Bivij....... 6.55 119.03 1 Vižovlje...... 7.02 1Q.10 Dsvin....... 7.07 10.15 | Tržič....... 7.18 19.26 ; Ronki ...... 7.34 19.45 Redipulje..... 7.41 19.53 1 Zagraj...... 7.46 19.59 ! Gradišče..... 7.52 20.05 I Rubije...... 8.01 20.15 I «^t^ 8.09 20 25 1 uorlca......5.56 8.16 20.40 ! Ločnik ....... 6.04 8.22 20.47 j MoSa.......6:13 8.28 20.54 Kopr.va......... 6.19 8.33 21.01 • Kormin ...... 6.26 8.38 21.07 1 S. Giovanni .... 6.39 8.48 21.22 Manzano.....6.45 8.54 21.28 I Butrio......6.53 9.01 21.3S! ! Udine.......7.05 9.10 121 .SOi ŽeleznSca Čedad-Kobarid. od 15. XIII. dalje. 8-55 12-25 20-26 a., j Postaja . . j 713 12-33 18*29 905 12-35 20-35 ^eüaa \ Barbetta . | 703 12-23 18-19 9-15 12-47 2047 1 šenčur(Sanguazzo) . t : 6*51 12-11 1806 9'2O 1253 1 20-53 1 Pri Aloslu S. Quirino) i 6-45 1205 18'— 930 13 04 2105 Šempeter-Slovenov . ! 6*35 11*55 17*50 945 18-24 ! 21*24 Brišča..... 6*14 11*34 17-29 10-02 13-30 21-30 Podbonesec .... 6*09 11-29 17-24 1006 13*35 2135 Log........ 603 11-23 1718 1018 13-46 21-46 Štubica...... 1 5'53 1113 17*08 10*30 14-01 1 22-01 ' Poljana ....... | i 5*37 1057 16*52 10*43 14*17 22-17 l Robič....... « ; 5*22 10*42 ! 16*37 1051 14*28 22-28 Sužid....... ! 5*10 10-30 16*26 11-05 14-38 2238 Kobarid . ..... | 5* 1019 1610 Iz Vidma dohod v Čedad 850, 12*20, 16.30, 20-25. Iz Čedada odhod v Vid em 720, 1035, 13-— 1850. Iz Čedadu.počaka železnica Cedad-Koband vedno dohod vlaka iz Vidma. Železnica Čedad-Kobarid se ustavi med bempetrom in Briščami tudi pri SorŽentif v Petjaku in v Lipi. Proga t Gorica-Ajdov&eina In naxaj. 705 14 40 19*20 Gorica južna kol. . 1 630 13*51 1 1807 7*19 14*54 19-24 1 Sv. Peter..... f j 6*20 1341 1758 7-31 1506 1937 Volčjadraga .... fr— 1325 17-43 746 15*19 1952 Prvačlna..... 5*50 1317 L7'3<5 7-54 15*27 20-— Dornberg..... 5*37 13*07 1726 806 15*38 20-12 Batuje...... 5*23 12*53 17l2 818 15-49 20*24 Kamnje...... j 511 1241 1701 8-29 16«- 20*35 Dobravlje..... 5'02 12 32 1652 #37 lrH* L0*43 * Sv. Kfiž-Cesta . . . • 4*55 12-25 1645 S-47 16*18 20*53 AjdovšCJna .... 445 12*15 145-35