108. ste v. V Ljubljani, v soboto 12. septembra 1S74. Letnik H. 12 15 Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, n ,, » »l » " » „ )l l» » " ♦» Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trgu h. S t. 16. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. —JtCk za pol leta . . 5 „ »t,/ za četrt leta ninistriciji veljaj *. J Politični list za slorasKi narofl. V administraciji Za celo leto . . 8 gl. tfflfV za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poailjan velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je nu stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto. Župnik Kamor pa „Slov. Narod." Gosp. župnik! kaj ste storili? S svojim glasovanjem v Brežicah veste, kaj ste storili? »Narod" in njegovi bobnarji bodo znoreli. Par tednov je že, kar je bila volitev, pa »Narod14 vedno in vedno še vaše glasovanje vsestransko premišljuje, pretuhtuje — hudovoljni bi znabiti rekli prežvekuje — zakaj ste tako, in ne po »Narodovih" mislih volili, da ste narod slovenski izdali itd. Joj —kaj ste storili? Dovolite, da tudi „Slovenec" saj enkrat malo reč pregleda. Kaki namen ste g. župnik s svojim glasovanjem imeli, ne vemo, dokler sami ne govorite. Mislimo sipa to dvoje: Ali ste res odpadli od narodne stranke, ter nemškutar postali; ali pa ste hoteli djansko pokazati, kako grdo in nedosledno je ravnanje „mladojlovencev". Za prvi namen: odpad od narodne stranke, bi vas pač ne mogli hvaliti, ker to bi bilo zoper naše prepričanje; si pa tudi komaj zamoremo misliti, da bi duhovnik postal kaki nedosleden in — neznačajen — izdajalec svojega naroda. Tudi »Slovenec" bi moral k temu reči: Fej, take neznačajnosti! Zatoraj rajši mislimo, da ste drugi namen imeli: dejanje ,,mladoslovencev" ,,in absurdo pokazati, in če je temu taka, vam očitno kličemo: Dobro! Kakor številke kažejo, bi bilo zelo vse eno, ali ste vi in še kakih pet z vami glasovali za g. Žnidaršiča, ali pa za g. Lenčeka; zadržanju »mladoslovencev" ste pa neizbrisljivo sramno znamnje na čelo pritisnili. Slovenec je katoličan in sicer veren katoličan; naj tudi kter v svoji mladosti marsiktere surovosti in burke — kterih se ve da ne moremo hvaliti — uganja; pozneje le spozna in obžaluje, ter ostane veren kristjan. Kaj pa mladoslovenci?" Oni so postali popolno odpadniki — turški janičari. Vse, kar je katoličanom spoštljivega in svetega, zaničujejo in zasramujejo. Od vsega kršanstva jim je ostala le ena resnica, dajo — zlo rabijol Od ljubezni svete vere Jezusove vedo milo in sladko govoriti, znabiti se jim tudi solze uderejo, kadar jim kdo pretrdo za žilo pošlata. Kadar pa sami brez vsakoršne sramožljivosti lažejo, obrekujejo in psjuejo, takrat ne vedo nič od ljubezni sv. vere Jezusove. Vi hinavci — farizeji! Pred nekaj leti je menda nekdo rekel: Rajši volim nemškutarja, kakor »mladoslo-venca". To je napravib grozno vpitje po maloslovenskem taborju. Tudi nam se je izrek takrat malo pretrd zdel; ali danes naravnost rečemo: Mož je vedel, kaj je rekel in »mladoslovence" že od prvega začetka poznal, ko smo mogli drugi navadni ljudje enako resnico še le pozneje iz njihovega zadržanja posneti. Da — nemškutar je naš narodni nasprotnik, pa je saj očiten nasprotnik, ter se ne lilini narodnjaka; pri vsem tem pa zamore še vero imeti, ker nemškutarija in krščanstvo si nista izklučljivo nasproti. Kdor pa se mla-doslovencem pridruži, se s tem loči od vernega krščanstva. Le slaboumneži tega ne spoznajo in optimisti znabiti še ugovarjajo in zagovarjajo; v resnici pa je „mladoslovenstvo' — brezverstvo. Toraj brez dvoma za slovenski narod škodljivo in pogubno. »Mladoslovenci" so pač zapisali na svoj prapor: „Vse za narod in omiko", da s tem — liščeke love. In da bi jih še več vlovili, veduo bobnajo: »vera ni v nevarnosti"! To, dragi maloslovenčki! brez vas vemo. Da bi bilo v vaši moči, bi bila že v nevarnosti; pa Kristus si ni mladoslovenskih podpornikov izvolil. Če je dozdaj malikovavski in odpadniški kralji in cesarji in celo peklenske moči niso premagale, je gotovo mladoslovenske tudi ne bodo. Toda njih dejanje je pogubno za slovenski narod, ker mladoslovenci katoliški značaj ljudstva povsod zatirajo in zasramujejo, kjer in kodar morejo. Da vse drugo zamolčimo, poglejmo le njihovo zadržanje pri volitvah, ker volitve so dale povod tem vrsticam. Kako hujskanje je tu zoper „klerikalce!" Da vnanjega zadržanja pri volitvah ne bomo pre-tresovali, — prišle bi lepe reči na dan —, poglejmo le njihov organ »Slov. Narod". Da bi svoj cilj in konec ložej dosegli, tu obrekujejo, zasramujejo in z blatom ometavajo naj-veljavniše može; jim pridevajo priimke in psovke, kakor delajo le paglavci na ulicah (nemci jim pravijo Gassenbuben in njih dejanje gassenbubisch). Glej, to je „mladoslo-venska" — »omika"!? Kadar jim pa ni kaj po volji, kedarsejim resnica z navadno kranjsko besedo pove (ne psuje se ve da nobeden, zato pa je tudi stanje katoliškega lista nasproti liberalno-mladoslovenskim tako težavno — psovke so malim duhovom vselej najbolj tehtne in mikavne), oj takrat cvilijo in tarnajo ter po lisičje od krščanske ljubezni sv. vere Jezusove pridigujejo, kakor bi bili vsi doktorji sv. pisma. Komu ne pridejo na misel hinavski farizeji! In da te, »Narode"! tvoje ljubeznivosti prepričamo, rečemo na priliko le to: Naj bi g ^diistek, Papež in njegova posvetna oblast. (Dalje.) Tri leta pozneje je prišel Rim v ravno tako nevarnost. Prišel je iz Afrike Genzerih s svojimi Vandali, ki so svoje veselje razodevali zlasti v požiganji in pokončevanji vsega, kar jim je prišlo v roke. Gotovo bi bil tudi Rim čutiti moral vandalsko divjost, ko bi se ga spet papež ne bil usmilil. S prošnjami in darovi je dosegel Leon Veliki vse, kar je sploh mogoče doseči od zmagovalca, kakoršen je bil Genzerih, namreč, da vsaj požigal in moril ni! Drugič je bil tedaj Rim otet strašne osodel Papež spet je bil njegov rešitelj! V 7. stoletji so pretile Rimu nove nevarnosti; sedaj pa od strani Longobardov, ki so se bili naselili na gornjem Laškem in zmerom škilili v Rim, kterega so na vsak način hoteli imeti za glavno mesto svojega kraljestva. Neprenehoma so napadali sosedne južne k vshodno-rimskemu cesarsvu spadajoče dežele. Ker so se pa bizantinski cesarji malo brigali za svoje podložne takraj Adrije, so si Longobardi lahko prisvojevali eno deželo za drugo. Tako jim je bila kmalo pot odprta v Rim! Luitprand je bil prvi, ki ga je oblegel! Kakor nekdaj Leon Veliki pred Atilo, tako je stopil sedaj Gregorij II. pred Luitpranda in s svojo zgovornostjo ne samo to dosegel, da je kralj popustil vse sovražno početje zoper »večno mesto", ampak da je tudi svoj kraljevi plašč, svojo zlato krono, svoj meč in dragocenna darila položil na grob sv. Petra in Pavla 1. 729. Sicer je pozneje začel zopet rogoviliti, a papež Caharija ga je pripravil tako daleč, da je odstopil in nazaj dal vse podjarmane dežele. — Svojo veljavo in moralično moč je ravno ta papež pokazal tudi pri Luitprandovem nasledniku, kralju ltahis-u, kije imel enako hudobne naklepe zoper Rim. Vsled resnobnega opomi-njevanja papeževega je pa popustil svoje sovražno podvzetje zoper Rim, zraven pa še odpovedal se kraljevi časti in šel v samostan Monte-Cassino 1. 750. To so najimenitniše zasluge, ktere so imeli papeži za rimsko mesto in bližnje laške pokrajine. Da molčimo o druzih, vprašamo le: Kje je kak vladar, ki bi se mogel tudi v tem oziru meriti s papeži? Po vsi pravici pravi tedaj z ozirom na vse te zasluge slavni pro-testantovski zgodovinar Janez Miiller: »Ako natorna pravičnost more določiti, je gotovo po pravici papež gospod čez Rim, ker brez njega Rima ne bi bilo več!" Ali slišite to vi vsi, ki odobrujete oro-panje vašega očeta v Rimu? Pomislite, tako ne govori kak katoličan, ampak trd protestant; od njega se učite pravicoljubnosti! Pa se ve, pred resnico tudi najhujši sovražnik ne more zatisniti oči, če mu le strast še ni vzela daru zdravega presojevanja, le naši libe-raluhi, ki se jezijo, ako jih nimamo za katoličane, ne vidijo, akoravno imajo oči, in ne slišijo, akoravno imajo ušesa. (Dalje prih.) bili v Ljubljani konservativni staroslovenci namesto g. dr. Moše-ta Iruzega kandidata postavili , oj kako vpitje po mladoslovenskem Izraelu! kako bi se vam bilo mudilo pitati jih z izdajalci itd., vse za omiko in narod! Ali kali! Naj bi bili v Brežicah katoliški Štajarci namesto g. LenČeka za kandidata postavili g. kanonika Kosarja in zanj glasovali, smel bi glavo staviti, da bi bili mladoslovenci za nern-škutarja glasovali in hiteli kompromise delati, kakor ste jih v enaki priliki že delali, ne dolgo tega; vse za edinost, narod in omiko, kaj ne! Ja Bauer das ist was anderes — kmetič, to je kaj druzega! Da, da, za nedoslednega, neznačajnega, brezverskega mlado-slovenca! Mi pa mislimo: kar je komu prav, mora tudi drugi odobriti. Se ve, da mladoslovenci imajo drugo logiko in druge postave; kar je njim prav, mora vsem prav biti, ker so nezmotljivi — za-nje prostost, za druge sila. — Zato konečno še enkrat: Če ste g. župnik za nemškutarja glasovali zapustivši narodno reč, je vaše djanje neznačajno in graje vredno; ste pa namen in pogum imeli s svojim glasovanjem „mladoslovencem" dejansko pokazati njihovo nedosledno, neznačajno, pro-tinarodno zadržanje, prav ste storili — naj se saj enkrat za nos primejo. Bodi pa kakor rado, gotovo ste jim budo past nastavili, iz ktere se ne pride, kakor le s poboljšanjem. Bomo videli! Veronauk v naših srednjih šolali ii. Profesor Ilezilo: „Najprej pravim, da ni res, da je gimnazijalec v večih nevarnostih kot kmet ali seljan. Vsaj duhovni na deželi vedno pridigujejo, kako spridena je mladina. Poleg namišljevanega trpljenja papeževega, poleg psovanja svobode in vede so prestopki šeste zapovedi malo da ne edina tvarina njihovim pridigam. Neke bolezni po spričevanji zdravnikov po deželi niso manj razširjene kot po mestu. Tatvina, nečistost, pijanost, težko telesno poškodovanje, uboj, grda nezmernost in hudovoljno zaničevanje vsega spodobnega vedenja, velikrat sparjeno s preklicano versko pregorečnostjo (Religionsfanatismus) značijo odraslo mladino po deželi nasproti študujočim ali dijakom v mestu. Sodnije spričujejo to z dokazi. Krivo vsega tega je čisto pomanjkanje poduka v nravni in v potrebnih svetovnih rečeh (in der Moral und in den wissenswerthen profanen Dingen)." Katehet Istinič: Da bi res ne bilo v mestu večih nevarnosti učencu, kjer biva brez skrbnih starišev, v zanikarnih stanovali-ščih, v gostilnicah, kazališčih, po bukvah; koliko mu prihaja sedanji čas že od brezver-skih profesorjev! Kaka je pa mladina po mestih? Doslej nisem mislil, da hodiš tako marljivo pridige poslušat po deželi; odkod bi jih sicer vedel ? Ali je trpljenje papeževo domiš-Ijevano ali resnično, o tem mi tebi ni govoriti; prašam le, kdo psuje svobodo in vedo? Ako nekteri pridigujejo večkrat o šesti zapovedi; smeš li to trditi sploh? Pa še to ni res; in kjer pridigujejo, je že treba; in po tvojem sklepanji bi nečistosti skor nikjer ne smelo biti vsled tolikanj nravnostnega podučevanja, pa jo vendar naštevaš med drugimi pregrehami. O boleznih in ostalih hudobijah, praviš, spričujejo zdravniki pa sodniki; ali spričaj tukaj tudi ti! Kdo ti more sicer verjeti? Da bi nravnostnega in drugače v posvetnih rečeh potrebnega poduka pomanjkovalo, kolika laž! Kaj pa delajo šole ? II. „Ako duhovni daljno podučevanje v verstvu zahtevajo kot branilo proti nevarnostim zapeljevanja pri šolski mladini, zakaj utegujejo njim to brambo ravno sedaj, ko nevarnosti najhuje protijo, o začetku študij vseučiliških? Se ve, da je poprejšnja navada, tudi vseučilišnike silitii v verstveno kuto (die confessionelle Zwangsjacke), ravno dokazala, da nravna priprava na gimnazijah ni nič vredna." I. Mar duhovni utegujejo ono branilo vse-učilišnikom? Ali morda krščanska cerkev? Sila ni nikjer mila-, dobra navada pa je krepost. Je-li nekdanja navada pa nekdanji dokaz tudi spričevanje, da po sedanjih, ali morda ravno naših gimnazijah nravnostna priprava tudi sedaj še nič ni vredna? II. „Zakaj ne zapoveduje dalje cerkev tudi rokodelskim, obrtnijskim in trgovskim učencem, ki se nahajajo v enakih nevarnostih, naj čez dvajseto leto svoje starosti poslušajo vsaki teden versko podučevanje, iz glave se učijo zbornih določil in svetopisemskih rekov, naj po petkrat na leto k spovedi in večkrat na teden k maši hodijo?" I. Da bi mogla, kako rada bi cerkev velevala kaj tacega, svesta si, da bi ne bilo napačno; ker pa ne more, pa svetuje, priporoča, pospešuje, in ravno duhovni podpirajo to po društvih in bratovščinah, da še po večkrat hodijo mnogi k sv. maši in k spovedi, kakor je tebi drago, ter se učijo raznih koristnih ved in umetnij! (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani 11. sept. Avstrijske dežele. CesHi' so se iz Prage 9. t. m. podali k vojaškim vajam v Brandiž. Prav šegavo je, kako ustavoverni listi skušajo dokazati, da cesarjevo bivanje v Pragi ne daje nikakoršnega upanja za spravo med Čehi in državo. Vsi odgovori cesarjevi na razna pozdravila, pravijo, so bili od ministrov sostavljeni! Dobro, potem pa bi bili morali ministri tudi raznim deputaeijam naročiti, kako naj cesarja pozdravijo. Ustavoverci se tudi tolažijo s tem, da cesar pri svojem prihodu na kolodvoru niso nagovorili nobenega mestnega svetovalca, kar je tem bolj čudno in pomenljivo, ker so v Beravnu najprisrčnejše pozdravili mladočeha Trojana. Tudi se politika v nagovorih, s kte-rimi so deputacije pozdravljale cesarja, ni čisto nič omenjala. To je bilo od previdnosti Čehov pričakovati, ustavoverci brž ko ne ne bi tako previdno ravnali. Tudi odgovori cesarjevi se politike niso dotikali, pa „N. fr. Presse" hoče vendar le pri nekterih najti dokaz, da „ustava" ostane pri svoji veljavi. V odgovoru na adreso pražkega mesta, pravi, je cesar omenil varstva postav in od njega podeljenih naprav; čeških deputacij, ki so mu hotele izročiti adrese za spravo, ni sprejel, njim pa, ki so prosili za češko vseučilišče v Pragi, je odgovoril, da bode prošnjo izročil ministerstvu. Le ljudje, ki za vsako bilko popadejo, da bi se obdržali na krmilu, morejo v teh besedah najti dokaz, da „ustava" ni v nevarnosti. Pa pri vsem tem jim precejšnjo skrb dela, da Andrassy ni šel s cesarjem v Prago in da ministerski predsednik, ki je bil tje prišel, je 18 ur pred prihodom cesarjevim zopet odrinil. Vradni listi hočejo ravno s tem dokazati, da edini namen popotovanja so vojaške vaje. To je res; pa češko ljudstvo se je te prilike poslužilo, da je cesarju sijajno pokazalo svojo vdanost in zvestobo, in to ne more biti brez dobrih nasledkov. „Ker se ne da več tajiti", piše „Politik" od 8. septembra, ,,da je ljudstvo pri cesarjevem obiskovanju polit, vprašanje stavilo na prvo mesto, začeli so nas ustavoverci psovati, češ, da beguni od 1. 1868 in napihnjeni deklaranti so se zdaj priplazili k cesarju ter za spravo beračijo. Pa ne pri-hlinjenost, ne beračenje nas danes k cesarju ne pripelje; stališče čudnih liberalcev iz dobe konfiskacij je omajeno in dolžnost naša je iskati akcije, če je pa ne najdemo, ali ne najdemo primerne, vrniti se tje nazaj, kjer so nas videli že 12 let sem in od koder nas ne bodo spravili ne naši očitni sovražniki, ne naši potuhnjeni prijatelji.. . . Danes nas k cesarju ne pelje priliznjenost, ne lovljenje redov, ne uečimurnost, ne ginjenost (Sentimentalitat), ampak skupne koristi, ktere danes po mnenju vsakega previdnega človeka dinastijo in Češko skupaj vežejo." Najbolj pomenljive med cesarjevimi odgovori so gotovo besede, s kterimi je odgovoril na pozdrav kardinala Schwarzen-berga, ki je cesarja ogovoril nekako tako-le: Cerkev od časa do časa trpi preganjanja, ali krvava ali nekervava. Dasi pri nas krvavega preganjanja še ni, mora cerkev vendar-le pre-našti veliko hudih napadov; in dasi bode vse te, kakor zmerom, zmagovalno prestala, se je vendar le bati, da jih veliko pri tem zgubi svoje zveličanje. Da se število teh kolikor mogoče zmanjša, zato priporočimo cerkev varstvu Vašega Veličanstva. Cesar so na to odgovorili : Če sem bil dozdaj po okolščinah zadržan za brambo cerkve to storiti, kar je moje srce zahtevalo, in si zarad tega nisem mogel pridobiti nobenih zaslug za cerkev, sem si vendar svest, da sem veliko zabranil, kar bi bilo moralo cerkvi še bolj škodovati, kakor to, kar se je njej na kvar res godilo. Obljubim, da hočem po svoji moči in po okoliščinah varovati katoliško cerkev. So mar tudi ta odgovor so-stavili ministri? Ko se jim je predstavil se-meniški vodja, ga cesar vprašajo, koliko jogoslovcev da ima? Prav malo, je bil odgovor, in še ti so skoro vsi vojaki (cesar se močno začudijo) raznih vrst, od častnika do prostaka. Hrvaški zbor je sprejel šolsko postavo, ki cerkvi jemlje skoro ves vpliv do ljudskih šol. Poslanec Lehpamer je predlagal, da bi v deželnem šolskem svetu sedel tudi zastopnik škofijstva, pa predlog ni obveljal. Živahen razgovor se je bil vnel pri predlogu dr. Brlica, da v srbskih srenjah je učni jezik srbski, kar se je z majhno večino sprejelo, in pa o predlogu poslanca Grčiča, da srbski narodni kongres vsled nove postave ne zgublja svoje dosedanje pravice glede vravnanja, oskrbovanja in vzdržanja ljudskih šol in preparandij. Pa ta predlog je bil zavržen z vsemi glasovi proti 7. V seji 9. t. m. se je sklenilo spustiit se v razpravo tiskovne postave. Predlog dr. Brlica, kavcijo za periodične liste od 4000 gld. znižati na 2000 gld., je bil zavržen. Vnaiije države. Bk HrroHiia se poroča, da kapitan Werncr ostane v službi. Tako želi cesar sam, ki je jako omečil graje v razsodbinem pismu. Pomenljivo je tudi to, da je bila vojaška sodba Wernerja prvokrat že obsodila, da je pa cesar razsodbo ovrgel zarad neke formalne pomanjkljivosti(?). To kaže, da so bili v višjih krogih z ravnanjem Wernerjevim čisto zadovoljni. V francoskem mestu Meze so se ljudje 4. t. m. puntali. Žandarji so morali na nje streljati iu so jih 19 ranili, od kterih je eden že umrl. Tudi v Lvonu so nekaj rogo- vilili. — List „Univers" je zarad nekega članka o pripoznanju vlade Serranove za 14 dni prepovedan. Iz Šjianjskesa je bilo te dni slišati, da bode Serrano postal cesar (!), če pruski princ Fridrih Kari ponujene mu krone ne bo hotel prevzeti. Za poveljnika severne armade je imenovan Lasserna. — Karlisti so se spred Puicerde umaknili; začeli so pa oblegati Pam-peluno. Neki telegram poroča, da je general Lopez Pinto Karliste po dolgi bitvi pri Mori premagal; drugi iz Londona pa naznanja, da so Karlisti streljali na nek železničen vlak, misle, da se na njem peljeta avstrijski in nemški poslanec (?). Ljudstvo(?) je neki omenjena poslanca z navdušenostjo sprejelo. Na Aiiislcžkeiii je nedavno h katoliški cerkvi prestopil markez Ripon, ki je bili. 1863 komaj 36 let star, že vojni minister. Ripon je silno bogat in ima 300,000 gold. letnih dohodkov. V Ameriki je strašen vihar poškodoval 4. podmorske telegrafe med Neufund-landom in New-Yorkom. Ravno te dni so pa dodelali že peti taki telegref. Izvirni dopisi. Iz Žužemberka, 9. sept. (V po-jasnjenje.) Verjemite, da kar osupnile so nas besede, ktere ste posneli v mnogocenjenem »Slovencu" iz „81. Naroda", ktere njegov dopisnik iz Žužemberka zakliče duhovščini: „Vi duhovniki, kako vam neki ide zasluga, če si prizadevate sicer zmožno, bistroumno ljudstvo ohraniti v starf bedariji!" Gotovo velja to najpred duhovništvu fare žužemberške, zato je naša dolžnost to vsaj malo pojasniti, da izobraženi svet ne bo mislil, da pri nas tekoči artikel, kteri se duhovstvu oponaša, „die Volksverdummung", tako cvete in zori! Kdor le količkaj pozna delovanje tukajšnje duhovščine, mora pripoznati, da, akoravno ne more vsega doseči, da si vendar vestno prizadeva to storiti, kar se od duhovna tirjati za-more. Najložej se pa to, da si duhovništvo žužemberško ne prizadeva sicer zmožno bistroumno ljudstvo ohraniti „v stari bedariji", razvidi iz tega, da smo od vsih treh dušnih pastirjev slišali mnogo podučnih govorov, v kterih se ni samo na to gledalo, da bi ljudstvo samo za trenutek ginjeuo solze točilo, ampak da bi verske resnice temeljito zapopadlo, vražam, krivim mislim in napačnim navadam pa slovo dalo. Ravno nedeljo potem, ko je med tednom toča pobila, slišali smo o tej nesreči v jutranjem govoru to-le: „GIejte, zdaj je zmed vas marsikterega strašna nesreča zadela. Vse vaše upanje je splavalo po vodi, ves trud vaših rok je zastonj! kaj hočemo zdaj storiti? Bomo to temu ali drugemu sovražniku pripisovali, kakor da bi bil on to učinil? se bomo li grozili, ali proti nebu žugaje Boga rotili? Gotovo ne! Pač pa nam bi se čudno zdelo, ko bi Bog vsacega željo in prošnjo uslišal. Za ta pridelek je treba mokrote, za druzega je suša boljša, vsaj za grozdje vsak želi dosti gorkote, ktera mu daje pravo moč! Kdor ima pa blizo vinograda njivo, bi znal zahtevati drugo vreme, da mu pekoče solnce vsega ne posmodi; tako bi hotela dva soseda različno vreme imeti! Kdo bi si vendar zamogel misliti, da se bo slehernemu godilo, kakor bo hotel? Gospod Bog prepusti prigodke pod nebom natornim postavam, ktere je pa on vstanovil, po kterih se vrtijo dan in noč, solnce in dež, dobro in slabo vreme, po kterih burja razsaja in toča bije. Te postave bodo trpele do konca sveta, in le Bog jih zamore ovirati. Toraj je nespametno misliti, da duhovniki zamorejo točb ustaviti. Če bi temu bilo ta1x o s ec 1 >a a> >s i > iz v O L. £ as >"5 O ; H ^ £ ta v Ljubljani 2.65 1.70 1.55 1.00 2.00 2.00 1.50 2.00 ▼ Kranji - - v Loki 2.80 2.00 _ 1.10 2.50 2.20 — v Novomestu 2.50 1.90 1.50 0.90 2.50 2.00 2.30 v Sodražci 2 90 1.80 — 2.40 — — — v Mariboru 2.60 2.10 1.85 1.20 2 60 2 10 — v Ptuju 2.40 1.85 1.55 0 90 2.40 1 80 _ t Celji 2.70 2.00 1.80 1.20 2.40 2.50 2.00 — v Celovca 2.72 2 15 1.75 1.00 2.45 — — — v Trstu 3.80 2.05 — 2.10 — — — t Zagrebu 2.45 1.75 t 20 0.85 2.00 — — — t Siseku — — — — — — — v Varaždinu 2.50 1.65 1.40 0.90 2.25 2.00 — — na Dunaju 2.85 2.20 1.50 1.00 1.95 — — v Peštu 2.66 2.04 1.60 1.06 2.24 — — v Pragi 2.95 2 50 2.10 1 45 — — — v Gradcu 3.15 2.20 1.80 1.40 2.40 — — Tržna cena i 2 'a i « v k sC a 'ir ts 9 Reči 2 s o > « hi o •o o U tf tik ■J S * J CG s O ► > > > > > > > Masla funt 0.54 0.45 _ 0.50 0.48 — — Špeha „ 0.42 0.42 — — 0.48 0,40 0.44 0.38 Leče mernik 3.- — — — — — — Krompirja „ 1.25 — — 1.00 1.20 1.80 1.00 0.75 Fižola ,, 3.30 — - — 2.90 — — — 8ena cent 1.25 1.20 1.40 1.25 0.80 1.80 1.20 1.70 Sem. detelja,, Prešiči cent 21.0 — — Govedinefunt 0.30 0.26 — 0.28 0.28 0.28 Teletine „ 0.26 0.30 — — 0 30 0.28 0.28 Jajc zalOkr. 6 6 : — 5 6 — — — Zdravilske specijalitete Gabrijel Piccoli-jeve lekarne „pri angelju" -v Ljubljani. NaroČila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo s poštnim povzetjem - Stroške zavitkov in pošiljanja trpe naročniki. — Prodajalcem se dajo navadni odstotki. Za Kranjsko edina zaloga sledečih reči: jo na telesni lepoti kaj ležeče, s pridom obrajta (32-6) Izkuha iz Kine in Koke. Najboljši dozdaj želodčini likčr (pijača). Ta izkuha sc dela iz ltinske skorje in kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in prav iz vira, in tako mi je mogoče podati zdravilo, ktero sme veljati za najboljše, ker pomaga zoper telesno slabost, izvirajočo iz razdraž.nosti čut-nic; daljo pomaga zoper onemoglost in vtrujenost, ki zavira reprodnktivno zmožnost, pospešuje tek krvi, prebavaije in dajo različnim delom in udom života novo moč in novo življenje. Ona steklenice (flaške) 80 kr. Pravo norveško Dorševo olje iz ribje masti, ktero dobivam naravnost iz Bergena na Norveškem Posebno se rabi ta lierKCliska Dor-seva ribja mast zoper revmatične bolečine, putko, zlasti pa zoper škroleljne, pljučno sušico in jetiko, zoper začasna izpuščanja in trpljenje čutnic. Cena izvirne llašice 80 kr. Voda izlankasterskegalimbarja. To vodo v elegantnih krogih tako zel6 rabijo, da bi bilo od več jo še posebno priporočati. Treba nam je le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. Raba in skušnje so pokazale, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod imenom lankasterska lillibarjeva >oda. Ona di koži leskečo belo barvo, je varuje prezgodnjih gub in hipoma pogladi grbe. Očisti je tudi raznih madežev in mozoljčekov, in zaceli poke, ki se naredž vsled sušo. Z eno besedo, prav zaklad je za Učenje, zato jo ženstvo, kteremu in rabi Steklenica te vode velja 1 gold. Izkuha iz skorje tamanske, zei6 okrepče- valno rdravilo zoper nahopičenje žolča iu gnjilobo, ktero razžene, ako se jemlje po malem; ako se ga pa vzame več, goni brez bolečin in težav prav laliko naprej, zato svetujejo zdravniki to zdravilo zlasti tam, kjer bi bila druga enaka zdravila prehuda. Pri prisadu v drobji in pri različnih mrzlicah za vedno žejne bolnike pač ni prijetnejše pijače. Steklenica velja 40 kr. Gotovo zdravilo za mrzlico, zanesljiva pomoč pri mrzlicah različne vrste. Da pomnita . to je dokazana resnica, o tem se prepriča vsak bolnik, ki ga rabi. Mrzlica, po tem pripomočku ozdravljena, se ne povrne in ne čuti se nobenih slabih nasledkov. Cena steklenice 80 kr. Za zobe in zobno meso. Ako hočeš biti zdrav in lep, moraš imeti snažna usta in čiste zobč. Če se zobje vsak dan ne snažijo, daj6 od sebe neprijeten, večkrat zelo hud duh, dobo črno ali umazano barvo in začno gnjiti tako, da bole in ne služijo več. Nasledek tega je slaba prebava iu shujšauje. Vsemu temu pomaga vsakdanja raba moje vode za ust« in moke za 7-obe; oba krep'ata zobno mesA, ohranita sapi dober duh in zobem lepo naravno barvo in branita gnjilobi in riji z6b. Cena steklenice *ode za zobe 60 kr, škatljica moke za zobe velja 40 kr. Kipeča moka (Brausepulver) škatlja . Borovniško žganje, flaša . . . . Repineevo olje za ohranjenje las, flaša Životna esencija, flaša..... Životni balzam po Seehoferji, flaša . Mandeljnova moka (namesto žajfe) za lepšanje in ohranjenje kože, flaša Po vsem svetu znane Menottl-pastile, gotovo sredstvo za kašelj, škatja Oksfordska esencija, c. kr. izkl. priv. 8 to imepitno esencijo se v enem gl. 30 kr. trenutku ozdravi najhujša zobna „ 60 „ bolečina, flaša...... ,, 50 „ Prava Seidlitz-eva moka, Škatlja . . „ 10 „ Paljanovi sirup iz Florence, zdravilstvo „ 10 „ za očete gospodarje, ali domači 7. Iravnik, flaša...... „ 10 „ Rajževa moka. ekstrafina, nježnim konsumontovkam priporočena za ,, 75 „ najboljšo sorto, prijeten duh in nizka cena, 1 škatlja .... 50 80 1 ~ 40 10 _________ ______— 1 paket Da se varujejo vsakega ponarejenega blaga, prosijo se naročevalci, da se pri na- ročevanju obrnejo naravnost na lekHrno _ " ^ riocoli ..!>*•» ang»'ljn'S (liiiui)sUii oest« št. v Ljubljani._