Poštnina platana v gotovini Štev. 13. V Ljubljani, torek 18. januarja 1938. Leto III. =-■: — ' — - Važni politični razgovori med dr. Stoiadinovičem in voditeljem Nemčije Hitlerjem: Nemčija za močno, samostojno Jugoslavijo! Berlin, 18. janaurja. Vodja Nemčije in kancler Hitler je včeraj dopoldne ob 11.30 sprejel predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Predsednik vlade se je pripeljal s svojim spremstvom točno ob 11.30 pred kanclerjevo hišo. Pomnožena častna straža mu je izkazala čast. Jugoslovanskega gosta je prisrčno pozdravila velika množica in mu viharno vzklikala. Takoj po prihodu predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča se je pripeljal tudi predsednik vlade armadni general Herman Gdring, tudi njega je množica prisrčno pozdravljala. Pred prihodom predsednika jugoslovanske vlade sta prispela tudi nemški poslanik v Bel-gradu v. Heeren in zunanji minister v. Neurath. (DNB) Politični razgovori med predsednikom vlade in zunanjim ministrom z voditeljem in. kanclerjem Hitlerjem, ki so jim prisostvovali tudi predsednik pruske vlade general Goring, zunanji minister v. Neurath in jugoslovanski poslanik v Berlinu Cincar-Markovič, so trajali celo uro. Naio so kanclerju Hitlerju predstavili spremstvo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadi-noviča. Nasi časnikarji pri Hitleru Ob 13.30 je Hitler sprejel tudi jugoslovanske časnikarje, ki so spremljali predsednika dr. Stojadinoviča v Nemčijo. Časnikarji so čakali, da so Rim, 18- januarja. Voditelj japonskih katoličanov, admiral Jamamoto, je bil včeraj dopoldne pri kardinalu in državnem tajniku Pacelliju. Japonski admiral je izjavil, da njegov obisk v Italiji ni uradnega značaja; izrabil je le okoliščino, da je poglavar japonskih katoličanov in kot tak je obrazložil sveti stolici pravo stališče Japonske, posebno glede katoličanov. »Prinesel sem sv. očetu,« je dejal admiral dalje, »poroštva, da bo Japonska pustila misijonom na zavzetem ozemlju popolno 6vobodo delovanja.« Glede položaja katoliške vere na Japonskem, admiral dejal, da se lahko nemoteno razvija in katoliškemu misijonarjenju na Japonskem nihče ?® dela ovir. Katoličanom so odprta vsa mesta v J^nih ustanovah, po čemer priča najbolj zgovorno Bjegov lastni primer, saj dejstvo, da je katoličan, ni oviralo njegovega napredovanja v japonski voj- se končali razgovori med dr. Stojadinovičem in Hitlerjem. Hitler je sprejel naše časnikarje v veliki sprejemni dvorani svoje palače. Bil je v uniformi narodno socialistične stranke, poleg njega sta bila zunanji minister Neurath in general Goring. Naše časnikarje je Hitlerju predstavil dr. Sto-jadinovič. Kancler se je dalj časa razgovarjal s časnikarji o vtisih, ki so jih dobili v novi Nemčiji. Med razgovorom je Hitler dejal, da je bilo zbli-žanje Nemčije z Jugoslavijo neprestana skrb njegove vlade. Nato je rekel: Jugqislavija mora biti velika, močna in svobodna. Posebej je naglašal potrebo po čim tesnejših gospodarskih stikih med obema državama. Po kratkem ljubeznivem razgovoru z novinarji se je državni voditelj za slovo priklonil, nakar se je predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič zahvalil Hitlerju z besedami: »Posebno se vam zahvaljujem, ekscelenca, da ste dovolili, da vam predstavim tudi jugoslovanske časnikarje.« Uradno poročilo o razgovorih Berlin, 18. januarja. Po kosilu v jugoslovanskem poslaništvu v Berlinu je predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič sprejel ob ni mornarici, v kateri je prišlo na eno najvišjih mest, čeprav je že 40 let katoličan. Glede nadaljnega razvoja vojne je admiral Jamamoto rekel, da Japonski ni do tega, da bi se vojna razširila na francosko in angleško posest na Daljnem vzhodu. Tudi nima Japonska nobenih osvojevalnih namenov glede otočij v Tihem morju in glede Avstralije. Japonski zadostuje to, kar si je osvojila zdaj na Kitajskem. Nadaljno vojskovanje bo, kakor je dejal admiral, pojasnilo nelepo vlogo sovjetske Rusije v tej vojni. Japonci si bodo prizadeli vse, da tako zvano »rusko uganko« pokažejo v pravi luči. Ni še znano, kdaj bo papež sprejel admirala Jamamota v avdijenci. Admiral bo obiskal tudi Mussolinija, morda ga bo pa sprejel tudi italijanski kralj. Po obisku v Italiji, ki bo trajal mesec dni, se bo admiral Jamamoto odpeljal na Francosko. manj s komunisti, ki se ravnajo izključno po na vodilih iz Moskve in da ji tudi ni več do socialne strahovlaoB levičarskih delavskih organizacij, ki si laste vso oblast. Chautemps upa, da bo mogel sestaviti novo vlado še danes — brez komunistov. Razdor v socialistični stranki Ponoči je imela burno sejo socialistična stranka. Na seji je prišlo do razdora. Blum je predlagal resolucijo, v kateri socialistična vlada izpoveduje^ svojo zvestobo do ljudske fronte, vendar pa daje poslancem svobodo, da podpirajo novo vlado, ki bi ne bila sestavljena zgolj iz zastopnikov ljudske • fronte. Proti tej resoluciji sta bili vloženi dve drugi, ena, ki je zahtevala vlado čiste ljudske fronte s socialističnim predsednikom, druga pa, ki jo je vložil voditelj skrajnega, levega krila pri socialistih Pivert. Ta je zahtevala, da je treba poslati množice na ceste in z demonstracijami izsiliti oblast za ljudsko fronto. Ti dve resoluciji sta skupno prejeli več glasov, kakor pa Blumov predlog, zaradi česar je glavni tajnik socialistične stran* ke I1 aure odstopil. Izvršilni odbor socialistične stranke je imel vso noč seje, da bi razdor zagladil, a se mu bo zaradi nasprotujočih si stremljenj v stranki to le težko posrečilo. roke, pripominjajo pa, da se je kitajskim četam posrečijo prebiti se na sever proti Jancau. Med Jangeejemin Vangcajem je 5000 mož nerednih kitajskih cet napadlo japonske oddelke. Japonsko poveljstvo je odredilo takojšnjo očiščenje ozemlja prAd temi nerednimi četami. V zvezi stem je ukinilo promet med Futungom in Šanghajem. Vsem davkoplačevakefn v vednost ; Po razpisu davčne uprave in policije je treba v januarju in februarju plačati takse za služkinje in motorna vozila. Za te takse je treba poleg državn’ega kolka še banovinski kolek., Te banovinske kolke je dala banovina v prodajo trafikantom ,kar je za davkoplačevalce zelo ugodno. Na podlagi tega podpisano združenje vljudno prosi cenjeno občinstvo, da se za nabavo tudi banovinskih kolekov poslužuje trafik in tako pripomore trafikantom do skromnega zaslužka. Iz pisarne združenja trafikantov. Naročajte Slovenski dom! 4.30 popoldne zastopnike nemškega in mednarodnega časopisja v Berlinu ter jugoslovanske časnikarje in jim pri tej priliki prebral naslednje poročilo: Med svojim prebivanjem v Berlinu je imel ' predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič več razgovorov z nemškim zunanjim ministrom baronom v. Neurathom o vseh vprašanjih, ki so obema državama skupna, in o vprašanjih splošne politike. Razen tega je prišlo do izčrpnih razgovorov z ministrskim predsednikom generalom Goringom ter z drugimi vodilnimi osebnostmi nemške države in stranke. Ti razgovori so se. končali z današnjim sprejemom pri . voditelju in državnem kancelarju, kjer se je ponudila prilika za izčrpno izmenjavo misli v smislu medsebojnega zaupanja. Vsi ti razgovori, ki so potekli v ozračju iskrenega prijateljstva in polnega razumevanja za obojestranska politična stremljenja, so vnovič potrdili, da so med obema državama pogoji za trajno prijateljstvo in tesno sodelovanje na vseh področjih v službi evropskega miru. Na obeh straneh so izrazili krepko voljo, naj se sedanji srečni razvoj nemško-jugoslo-vanskih odnošajev tudi v prihodnje v vsakem oziru pospeši. Petletnica Hitlerjevega nastopa Berlin, 18. jan. A A. (DNB.) Svečanosti dne 30. januarja za peto obletnico prihoda kanclerja Hitlerja na oblast bodo po viru uradnega sporeda, vendar poučeni krogi pravijo, da ni pričakovati izjav večjega zunanjepolitičnega pomena. 30. januarja zjutraj bo defilirala Hitlerjeva osebna straža mimo njegove hiše. Opoldne bo propagandni minister dr. Gobbels govoril po radiu nemški mladini, zvečer bo pa običajna ba-klada, ki se je bodo udeležile vse politične organizacija in vojaštvo. Za pospešitev trgovine z Itall o Belgrad, 18. jan. Včeraj so v zunanjem ministrstvu podpisali zapisnik o drugem zasedanju italijansko-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odboru, ki je trajaTod 12. do 17. t m. To zasedanje je imelo nalogo določiti osnovo za medsebojno trgovinsko izmenjavo in gospodarsko sodelovanje z Italijo v prihodnjih šestih mesecih. O delu odbora so objavili tole uradno izjavo: »Stalni mešani italijansko-jugoslovanski gospodarski odbor je danes končal svoje delo. Poslanik in senator Amedeo Gianini in polnočnih zunanjega ministrstva Milivoje Pil ja sta danes ob 11 v zunanjem ministrstvu podpisala za Italijo, oziroma za Jugoslavijo zapisnik o delu odbora med sedanjim zasedanjem. S tem dogovorom je določen obseg medsebojne trgovine med obema državama letos, in sicer na podlagi kontingentov, ki jili navaja zapisnik, podpisan v Rimu 8. julija 1937. < Nove določbe skušajo zlasti olajšati in pospešiti trgovinski promet med obema deželama. ViharH okoli Angllle London, (8. jan. AA. (DNB.) Vihar, ki divja že tri dni nad Anglijo in je od časa do časa dosegel moč orkana, je včeraj terjal življenje 10 ljudi. Mnogo ladij je prosilo za nujno pomoč. Tudi ladja »Glaverhide« s 1500 tonami, ki je odplula iz New Forta s 25 možmi v Irlam, ni prispela na cilj ter ni o njej nobenih radijskih poročil, zato se boje, da se ni ponesrečila. Most radijske naprave in rešilne čolne tovorne ladje »War Bahedusc je vihar odnesel v morje. Ladja kliče neprestano na pomoč. Čstl dobiček Narodne banke 56.5 mili. Din Belgrad, 18. jan. m. Upravni odbor Narodne banke je objavil bilanco te banke o njenem poslovanju v preteklem letu. Iz poročal je razvidno, da je znašal čisti dobiček Narodne banke v preteklem letu 56.5 milij. dinarjev. Od tega dobička dobi država 14.7 milij. din, med delničarje se bo pa razdelilo 24.2 milij. din. Dividende znašajo tudi letos 400 dinarje^. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —5, jasno, mirno, sren, 85 cm. Kranjska gora: —4, jasno, mirno, sren, 50cni, sankališče in drsališče uporabni. Vršič: 115 cm. Škofja Loka: 0, oblačno, 10 cm južnega snega. Kofce: —5,. jasno, 15 cm pršiča na 95 cm podi. Zelenica: —8, jasno,: 15 cm na 210 cm podlagi. Pohorski dom: —1, jasno, severnozahodni veter, sren, 60 cm, smuka manj ugodna. Mariborska koča: isto. Klopni vrh: —2, jasno, mirno, 10cm novega snega na 50 cm podlagi. Pesek: isto. Seniorjev dom: —5, 10 cm pršiča na 125 cm podlagi. Kremžarjev vrh: isto. Peca: —3, oblačno, mimo, južni sneg, 30 cm. V Belgradu so ustanovili iugoslovansko-ita-lijanski klub, ki ima namen skrbeti za čim tesnejše zveze med Italijo in Jugoslavijo. Na ustanovnem občnem zboru je, bil za predsednika izvoljen Dragoljub Todorovič, belgrajsl^} podžupan. za podpredsednika Dragotin Gjorgjevic, odvetnik, in Antonij Difraako, trgovec, ^ Vesti 18. januarja Uporabo judovskega in ruskega jezika so prepovedale romunske oblasti v Besarabiji, ki meji na Rusijo. Angleški zunanji minister Eden je včeraj sprejel francoskega poslanika v Londonu, Corbina, in se z njim razgovarjal glede vladne krize v Franciji. »Ameriški dan« bodo priredili 14. aprila po vsej Severni in Južni Ameriki. Slovesnosti tega dne naj dokažejo vzajemnost in slogo Amerike. 30 angleških mornarjev je izgubilo življenje ob silnih viharjih zadnjih dni. Hitler je odlikoval voditelja japonskega letalstva polkovnika Vatanaba z najvišjini nemškim redom. 25 milijonov plinskih mask za obmejno prebivalstvo je naročila izdelati sovjetska vlada po sklepu vrhovnega obrambnega sveta. Razen tega b.odo letos izdelali 500 ogromnih bombnih letal, vse za obrambo miru seveda. Bombe so metali iz drvečega avtomobila neznanci na glavni cesti v judovskem predelu Jeruzalema in ubili nekaj policajev. Poročilo o gospodarskem položaju Evrope, ki ga je sestavil bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland, bdo objavili 20 januarja. Pogajanja med Irsko in Anglijo, ki so se začela včeraj, potekajo ugodno, čeprav je irski voditelj de Valera zahteval od Anglije takojšnjo zdruzitev protestantovske severne Irske s svobodno Irsko državo. Načrt o razdelitvi Palestine so odklonili ameriški Judje na zborovanju svojih organizacij-v Neyvorku.' Prestolnice balkanske zveze bo v kratkem obiska novi predsednik turške vlade Dželal Baja. Pri tej priliki bo odpotoval iz Belgradu tudi v Budimpešto Če začne Amerika vojno 7, Japonsko, bo od tega imela korist samo Sovjetska Rusija in svetovni komunizem, piše newyorški dnevnik »Daily News«. Taka vojna bi za demokratične države pomenila konec. Bivša abesinska cesarica je včeraj odpotovala iz Londona v Jeruzalem Spremlja jo popularni ras Hasa. Zaradi protijaponskega pisanja so v Šanghaju postavili pred vojno Bodišče dopisnika velikega londonskega lista »Mahclic.ster Guardian«. Italijanski vrhovni obrambni svet bo imel sestanek dne 3 februarja. Pri tej priliki bodo sprejeli važne vojaške sklepe. 600.000 frankov v srebrnih kovancih so odnesli neznani razbojniki blizu Toulona v južni Franciji. Napadli so avtomobil, ki je vozil ta denar v podružnico Narodne banke. Obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Nemčiji je veljal ureditvi položaja poljske manjšine v Gdansku. Celotno politično premirje bi rada izvedla češkoslovaška vlada v letu 1938, ker je to leto dvajseto po ustanovitvi svobodne češkoslovaške države. Zaradi tega bo odložila celo občinske volitve, ki bi najbrž prenesle kako presenečenje. Februarja obiščeta Poljsko nemški ministrski predsednik Goering in madžarski državni upravitelj Horthv. Prišla bosta samo na lov. Veseli dogodek v holandski prestolonasled-niški rodbini, ki ga s tako napetostjo pričakuje vsa država, napovedujejo za danes ali jutri. ; Direktno pomorsko zvezo od poljskega pristanišča Gdinije do Madagaskarja liodo začele vzdrževati poljske pomorske družbe. Do te zveze je prišlo zaradi načrtov o. naseljevanjn-poljskih Judov na tem afriškem otoku. Osrednjo portugalsko komunistično organizacijo je odkrila policija v Lizboni in zaprla njene voditelje. Iz zaplenjenih listin so ugotovili, da je portugalske komuniste z denarjem podpirala predvsem francoska komunistična stranka. Ameriška vlada l>o prenehala objavljati |K>-ročila o stanju svojega vojnega brodovja. Ta poročila so do zdaj pošiljali Zvezi narodov, odslej pa jih bosta dobivala od Amerike samo Anglija in Francija. Vsi Kitajci, ki stanujejo v velikih japonskih mestih, so dobili od svojih konzularnih oblasti oziv, naj še pred 20. januarjem odpotujejo iz aponske. Mehiški komunisti so zažgali cerkev v roe^fu Veracru/.u, katero je vlada odprla za službo txjž- jo. Zaradi požiga je prišlo do hudih spopadov med katoličani in komunisti. število nezaposlenih v ČSR je lani padlo za 170.000. To je povedal na zborovanju svoje st ra like socialni minister Zajiček. Avstrijsko letalsko poveljstvo bo zdaj po- ‘ stalo samostojna vojna panoga in ne bo več podrejeno vodstvu državne obrambe. Odposlanstvo nemške vojske, ki ga tvorijo višji štabni častniki, vodi pa general Liebmaii, je včeraj dospelo v Varšavo. Ledena plošča z ruskimi tečajnimi raziskovalci se pomika zdaj proti jugozahodu z vedno večjo brzino. Raziskovalci so po radiu v stalni zvezi s svetom. Med Madžarsko in špansko nacionalistično vlado so ee začela pogajanja zu sklenitev trgovske pogodbe. Madžarska misli izvažati v Španijo poljedelske stroje, železniške vozove ter električne izdelke., Španija pa ji bo prodala olje, ribe in železo. . » Za Bonnetom in Blumom — prejšnji predsednik Chautemps. .. Tretji poskus za novo francosko vlado Pariz, 18. januarja, o. Voditelj socialistične stranke, Leon Blum, tudi ni mogel sestaviti nove vlade, v katero j_e hotel pritegniti komuniste in pa voditelje levičarskih strokovnih organizacij Jouhauxa. Tako vlado bi komunisti z vsemi silami podpirali. Radikalni socialisti pa so se na svoji seji izrekli proti temu, da bi komunisti, ki se 'se bolj odkrito in drzno pripravljajo na državni Udar, stopili v vlado. Za vstop komunistov se je na tihem močno zavzemal radikalni predsednik poslanske zbornice Hernot, ki si hoče kot kandi-dat za predsednika republike zagotovit, komunistične glasove. Toda najodločneje J« .™sProtoyal vstopu komunistov v vlado prejšnji voj ®r Daladier, ki mu je komunistična Pr°P®8 n vojski prizadela veliko težav. Zaradi te8 vl„jn Blumovi napori, da bi setavil novo, tretj ljudske fronte, padli v vodo. Vrnil je predsedniku republike. . .__ Predsednik je nato poklical k sebi Chautemp in temu naročil sestaviti novo vlado. Chautemp je šel takoj na delo in začel posvetovanja z raz^ ličnimi skupinami, med drugim tudi z zastopni sedanje desničarske opozicije. Po prvih razgovorili je, izjavil, da želi sodelovanja socialistov v novi vladi in upa, da bo vlado lahko prav. kmalu sestavil. Polom Blumovega poskusa priča, da Francija noče imeti več veliko posla z ljudsko fronto, še Volna sreča na Vzhodu se obrača: Kitajci napadajo Šanghaj, 18. jan. O. Včeraj so kitajske čete bile samo še 10 km južnovzhodno od Hangčova in so prispele do Fujanga, kjer se bojuje pet kitajskih divizij z Japonci. Na tem oddelku so še vedno srditi boji. Podrobnosti niso poznane. Teh pet divizij, v kolikor so zanesljiva poročila, napreduje po cesti, ki teče vzporedno z reko Tsijentang, in se bodo združile s četami, ki so prekoračile reko Zapadno od Hangčova so kitajske čete 15 km od mesta. Na cesti v Šihsijen je okoli sedem kitajskih divizij, katere napredujejo proti Juhangu, ki je delno že v kitajskih rokah. Japonci so poslali pomoč bojujočim se čertam na hangčovskem bojišču. Poročevalci pravijo, da je zelo težko dobiti takojšnja poročila s tega bojišča, ker Japonci ne dovolijo poročevalcem dostopa na to bojišče. Japonci se utrjujejo v Putungu, šanghaj-skem predmestju, kjer grade strelske jarke in druge obrambne priprave Tuji vojaški strokovnjaki so mnenja, da so ta utrjevanja samo zaradi uspešnega napredovanja kitajskih čet na hangčovskem bojišču. Kitajski oddelki so prešli v napad ne V11-. huju, njihova letala so pa srdito bombardirala japonske postojanke. Bitka še zmerom divja ob železniški progi Tiencin—Pukao. Kitajci trde, da je resiijŠ&a VASJ *>- fiadcu CjBjpga y japonske Kitajci napadajo na vseh bojiščih Voditelj japonskih katoličanov v Rimu govori o položa.u katoličanstva na Japonskem in o vo ni Pogled v koče premraženih in lačnih Odpri srce, odpri roke... Kranj, 16. jan. čim bolj se približuje pomlad, v tem več hišah in družinah se bo oglasila beda in pomanjkanje, tem večje bo število brezposelnih in tem več vrat bo zaprtih pred berači. Kljub temu pa, da berači mnogokrat nalete na gluha ušesa, vendar niso ti največji reveži. V kletnih stanovanjih, v starih predmestnih bajtah, v kočah po vaseh, kjer prebivajo starci in starke, ki so garali in štedili vse svoje življenje, a so ob prevratu vse izgubili, bivajo najbednejši med revnimi. Bede teh ljudi ne vidimo, ne slišimo vzdihov tarnanja zaradi pomanjkanja jedi, kurjave in obleke, ker ti siromaki niso vajeni tožiti in prositi, vajeni so bili več dajati kakor sprejemati. Takih ljudi obojega spola je mnogo med nami, morda stanuje taka oseba prav v naši hiši, morda pri sosedu, morda nas vodi vsakdanja pot mimo nje. Slutimo, da mora biti tam beda, toda ne maramo pogledati, bojimo se. da bi nos pogled na osamljenost in trpljenje zganil, da bi dali iz svojega žejia, kjer je že itak premalo denarja za naše številne potrebe. Nič ne pomislimo, da morda blizu nas stanujejo ljudje, ki sploh več ne mislijo, kaj vse bi radi, onemogli se zvijajo po svojih ležiščih iu čakajo rešiteljice smrti. Mliogi žive več kot 80 let stari v pomanjkanju že leta in leta Morda se jim tu in tam približa smrt. da že čutijo njen mrzli dih. toda zopet se jim odmakne in jih prepusti trpljenju in le od daleč gleda in preži, kdaj jih bo stisnila lakota in starost. Pred d n e vi sem obiskal 85 letno starko Marijo B. iz okolice Kranja. Okna so bila zamrznjena, vrata v sobo so bila trdno zaprta, morda jih revica že več dni ni odprla Ležala je poleg krušne peči na klopi, pa je bila prav tako mrzla kakor ledene rože na oknih. V sobi je bila še stara miza in dva stola in Se mala peč. ki je bila tudi mrzla. Poleg peči so ležale trske in nekaj drv, zato sem vzel iz žepa vžigalice in prižgal trske. Jezen sem jo ogovoril, zakaj si ne zakuri in zakaj prebiva v tako mrzli bajti, ker sem vendar tudi zunaj videl še nekaj drv. Poštna hranilnica v preteklem letu Poštna hranilnica je pokazala leta 1937 izreden napredek v vseh svojih poslih In je s svojimi uspehi presegla vsa prejšnja leta. Celotni promei v vseh računih je prekoračil 300 milijard din. To se pravi, da je na vsak delavnik prišlo več kot ena milijarda prometa V tem velikem narastu poslov se vidita hkrati tudi splošno blagostanje in procvit narodnega gospodarstva pri nas. Število hranilnih vlagateljev je poskočilo na 475.000, hranilne vloge pa na 1250 milijonov din, to je v primeri s hranilnimi vlogami leta 1936 za 260 milijonov din več Depoziti na čekovnih računih so znašali 1,840 milijonov din. skupni znesek vlog na hranilnih in čekovnih računih je pa prekoračil 3 miliiarde din. Čisli dobiček je znašal za, leto 1937 din 61,464.516 42. V primeri s prejšnjimi leti kaže razvoj poslov Poštne hranilnice tole sliko: Celotni promet PH v preteklih petih letih se je takole razviial' leta 1933 din 227.343,982.994.80: leta 1934 din 234.243263.429.22: leta 1935 din 239.623,368.920.04, leta 1936 din 255.744,348.239.88, in leta 1937 din 300 076,790.297.96. Naraščanje ečkovnih računov je kazalo v zadnjih petih letih tole sliko: 31 decembra 1933 : 23 394 čekovnih računov: 31. decembra 1934 : 24.471 ček. rač.: 31. dec. 1935: 25.439 ček rač.; 31. dec. 1936 : 26.283 ček. rač.: 31 dec. 1937: 25 845 čekovnih računov. Stanje vlog po čekovnih računih ie znašalo konec decembra 1935 din 1.158 253.405 52; leta 1934 din 1.139 milijonov 881.441.21; leta 1935 din 1.178 998 080.61: leta 1936 din 1.466,598.429.72; leta 1937 1.840 milijonov 989.128.76. Hranilni promet, število vlagateljev se je gibalo takole: Konec leta 1933 je bilo 264 515 vlagateljev; konec leta 1934 312 852; leta 1935 : 360.432; leta 1936: 410.418; leta 1937 : 474 551. Stanje vlog se je gibalo takole: konec leta 1933 din 564 103.125 20: konec leta 1934 din 718 492,383.47: leta 1935 din 850.741 001.57; leta 1936 din 982,082.684.40; konec leta 1937 din 1.248,995.419.66. Telefon 27-30 KINO SLOGA Telefon 27-30 predvata seosaoilonalen tn 'aoaven SSSJKT" ..Dama t «t*qr v gl. vlogi: Herman ajeeunn > ln iroae »lanen Ne »amud te sl ogledati ta flunt - Daoes zadnjic! Preiatave oo 16, 19-16 ln 91 16 url. Koroški borci iz Guštanja V prijazni vasici na Fari pri Prevaljah je bil v nedeljo štiri ure trajajoči občni zbor krajevne organizacije Legije Koroških borcev v Guštanju. Po obširnem poročilu predsednika Janka Gačnika in poročil ostalih društvenih funkcionarjev, je obšir-no poročal o vseh zadevah, ki se tičejo Legije Koroških Borcev njen podpresedmik tov. Marušič, ki je e tajnikom glavnega odbora prišel na zbor ter e tem dokazal, da glavni odbor ve ceniti delo krajevne postojanke na meji. Njegovo poročilo je bilo večkrat prekinjeno z dolgotrajnim ploskanjem,^ ki je pričalo, da se borci, četudi preprosti ljudje, živo zanimajo za vsa vprašanja, ki ee tičejo naših pravic. Kot redni član Legije se je oglasil k besedi tovariš Doberšek, narodni poslanec, ki je živo orisal krivice, ki se gode našim ljudem v socialnem ln gospodarskem oziru. Prav poeebno pažujo bomo posvetili skupno z glavnim odborom, da «e izplača vojna škoda, ki znaša po cenitvi komisije skoro 9 miljonov dinarjev in katero so napravile avstrijske vojaške tolpe v letih 1918-19 našim narodno naj*, bolj zavednim državljanom, med katerimi je največ naših tovarišev-borcev. Predvsem potrebujejo naši tovariša zaposlitve, ki jim bo omogočala, da bodo živeli človeka vredno življenje in ne v posmeh onim, ki so ae borili proti nam, a uživajo vse ugodnosti in se jim ni bati brezposelnosti. Tudi v tem oziru je treba napraviti red. Vsak naš državljan in posebno oni na meji mora imeti moralno oporo vseh, ki hočejo pomagati tem ljudem, ki ne zahtevajo mnogo; le zaposlitve iu mirnega življenja. To jim bo dajalo moč, da bodo iudi v bodoče kot doslej vršili težavno delo v obmejnih krajih v korist domovine. Zbor je bil zaključen z željo, da bi storjeni sklepi rodili tisti uspeh, ki ga upravičeno pričakujemo in emo ga s svojim delom, naporom in žrtvami tudi pošteno zaslužili. Z rahlim glasom mi je odgovorila, da mora pač štediti z drvmi, da jih bo imela do konca zime, kolikor jih rabi za kuho. Takoj sem spoznal, da je morala biti ta ženska skrajno varčna in zato me je zanimalo, kako je prišla do tako strašne revščine. Čim se je soba nekoliko ogrela, se je dvignila iz svojega ležišča in vzela s peči skorjico kruha Z velikim občudovanjem sam jo gledal, kako lahko je pohrustala trdi kruh. Povedala je, da je imela kruh pač vedno najrajši in da bi bila zelo zadovoljna, če bi le tega imela dovolj. Zdelo se je, kakor da se ji je oglasila silna lakota, zato sem ji izročil neke malenkosti. Z velikim veseljem je pograbila in začela jesti, takoj zatem pa se je zanimala, kaj bi storila, da bi mi vsaj malo povrnila. Začela je prav živahno pripovedovali, da še hodi poleti na dnino in da komaj čaka, da bo lahko zlezla izza zapečka in se ogrela na soncu. Zvedel sem tudi, da je bila to hčerka večjega posestnika ter je imela lepo vsoto denarja prištedenega za starost. Toda ob prevratu je izgubil denar vsako vrednost. Mislila je. da si še do let onemoglosti zaslužila vsaj nekaj, zato je delala s podvojeno silo, vendar vsako leto je pešala in kmalu so prišla poletja, ko je zaslužila samo toliko, da je imela oskrbo v hiši Sedaj še opravlja kakšna opravila poleti in jeseni, vendar je nikjer več nimajo radi. ker pač ni več toliko prida za delo. Kljub temu noče beračiti, rajši trpi lakoto in mraz. K nji sp oglasi le tu pa tam dobra žena s kmetov in ji pripravi kako jed, sicer se je pa vse izogiblje Ko sem se vračal domov v svoje stanovanje, me je vodila pot mimo svetlih, toplo zakurjenih sob, kjer vzdihujejo ljudje, ker jim ne morejo biti vse želje izpolnjene. Nehote sem pomislil, ali ne bi bilo dobro peljati jih k tej ženi in drugim revnim in jim pokazati pravo hudo na na svetu. Prepričan sem bil, da bi se vrnili silno srečni domov; ob pogledu na lačne in od mraza trepetajoče bi morda našli sami sebi srečo, ako bi se že ne zganilo v njih srce, da bi dali nekaj od svojih polnih miz siromaku, ki ni postal po svoji krivdi siromak. Letošnja Srcmrkova nar rada -za roman iz prevratne dobe Maribor, 17. januarja. Mariborska mestna občina je lansko leto napravila hvalevreden sklep, da bo vsako leto razpisala posebno nagrado za leposlovno delo. To je »Slomškova nagrada«, ki znaša sicer samo 5000 dinarjev, pa je tudi ta vsota za naše razmere prav znatna. Mariborska občina je pri nas prva, ki je v te svrhe določila stalno vsakoletno nagrado. Pretekli petek se je sestal nagradni odbor, da za letošnje leto razpiše nagrado. Kakor smo izvedeli, je odbor sklenil, da se nagrada razpiše za leposlovno pripovedno delo iz prevratne dobe ali pa iz časa narodnih bojev na severni meji. Odbor bo izdal še poseben razpis. Obenem se je tudi že Cirilova tiskarna ponudila, da bo to delo odkupila ter ga izdala za proslavo 20 letnice osvobojenja, ki jo letos v poletju v Mariboru praznujemo. Gotovo bo letošnja »Slomškova nagrada« ugodno vplivala na našo pripovedno produkcijo ter bo odziv med našimi pisatelji prav znaten. Obsodbe zaradi komunama Belgrad, 17. jan. AA. Državno sodišče za zaščito države je 12. januarja t. 1. obsodilo zaradi članstva Ln propagande komunizma Gjorgja Popoviča, pekarskega poslovodjo iz Doljana (podgoriški okraj) na dve leti ječe in tri leta izgube častnih pravic; Martina Peklarja, brodarskega pomočnika iz Zagreba na poldrugo leto ječe in dve leti izgube častnih pravic, in Adolfa Šrajberja, trgovca Jz Zagreba na leto dni ječe in dve leti izgube častnih pravic. Avtobus povn ljudi se je k sreči ujel ob obcestni kamen Precej strahu so prestali v soboto zvečer potniki, ki so se peljali po Poljanski dolini s Poljan-škovim avtobusom. Avtobus, ki vozi ob 9 zvečer skozi Poljane v Žiri, je blizu Poljan »pod pečnom« na ledeni cesti zasukalo tako, da je -gledal nazaj« proti Škofji Loki. Cesta je tam zelo nevarna in če bi ne bilo obcestnih kamnov, kamor se je avtobus ujel, bi se bil prevrnil naravnost v Poljan-ščico. Potniki so se seveda silno prestrašili. Avtobus pa se na ozki cesti ni mogel obrniti nazaj in je moral ritensko voziti nad 1 km do Poljan, kjer se je šele mogel obrniti. Kokos [e pobegnila v gozd ... Zanimivo je, koliko gladu in mraza prestane žival. Pred tremi tedni je pri nekem posestniku lisica kradla kokoši. Te so se razkropile na vse strani, ena pa je odletela celo v bližnji gozd, kjer je pa niso mogli najti. Sedaj, ko je postalo bolj toplo, pa se je kokoš sama vrnila iz gozda. Seveda so je sedaj same kosti, ker v zasneženem gozdu pač ni mogla dobiti hrane. Čudno jo tudi, da ni zmrznila, ko je bilo med tem blizu 30 stopinj mraza. V zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je umrl sinoči po daljši bolezni preč. gosp. Vincenc Dolenec, duhovnik roške škofije. Čas in kraj pogreba še ni določen. Začasno počiva truplo rajnega gospoda v mrtvašnici na Vidovdanski cesti 9. T Samo Se 3 dni brez vsakega podahšanja bomo predvajali senzacionalen veleiilm o katerem govori vsa Ljubljana Poročnik indijske brigade po romanu, KI izHaia v Slov. domu! KINO UNION Telef. 22-21 Razprodane nredstave v največjem llubJJansnem kinematografu ln eplosna sodba občinstva, da Kaj sličnega če ni gledalo na film. plainu so doitai monumentalnosti tega film. dela. Ne zamudite! Predstave ob 16., 1915 ln 21-15 url Vsled ogiomnega zan manja občinstva priporočamo namip vstopnic v predprodaji! Vrednost hrane je v vitaminih Preprosto ljudstvo si zna pripraviti najbolj tečno in zdravo hrano Ljubljana, 18. jan. Predavatelji s tremi doktorati, kakor je docent na medicinski fakulteti dr. Ladislav Klinc, so pri nas redki. Predavatelj je znan v širšem mednarodnem znanstvenem svetil, medtem ko uživa pri nas vsak znanstvenik, ki predstavlja nesebičnega delavca, s katerega znanstvenimi izsledki se mnogokrat okoriščajo drugi in na njegov račun žive, le malo slave. Kinematografske dvorane so polne, a predavanja so danes le slabo obiskana. Tako je tudi docent dr. Ladislav Klinc primer znanstvenega delavca, o katerega uspehih v širšem znanstvenem svetu je pri nas našemu občinstvu le malokaj znanega ali pa nič. V okviru Prirodoslovno-znanstvenela društva je sinoči v dvorani Delavske zbornice predaval jo vitaminih«, o katerih se dela pri nas takšna velika reklama. Predavatelj je najprej v ironičnih besedah označil vse tiste znanstvenike, demagoge, ki so se postavili v službo reklame, ne pa v službo znanstvene resnice, ki je v svojem jedru mednarodna kakor le kaj. Njegovo predavanje je obsegalo poljudno-znanstveni del in čisto strokovno znanstveno razlago vitaminov V prvem delu je zavrnil vse tiste, ki pri nas toliko razpravljajo o vitaminih, že naše preprosto kmečko ljudstvo, ki nikdar prej ni slišalo, kaj so to vitamini, je znalo prirejati domače jedi tako imenitno, da se mora današnja znanost kar čuditi in mora samo znanstveno ugotoviti, da ljudstvo najbolje zna pripravljati in uporabljati hrano, v kateri je vse polno vitaminov. Za primer ni predavatelj vzel kake opu-lentne jedi po francoske®! ali angleškem receptu, temveč preprosto kranjsko klobaso z zeljem in črnim kruhom, h kateremu se na primer priležeta prav dobro še kozarček cvička. V takšni kranjski klobasi imamo vse, kar potrebuje telo, beljakovine in mast, v kruhu pa sladkor ali ogljikove hidrate. Prednost te kranjske klobase z zeljem pa je prav v tem, da je za čuda poceni v primeri z raznimi tovarniškimi izdelki. Ker je zelo tečna, prija težaku pa tudi intelektualcu. Izbiramo si kranjsko klobaso tudi lahko po tem, ali je bolj mastna ali bolj mesnata. Seveda si more privoščiti mastno jed pred- Celjske novice Družabni večer v korist Pomožni akciji v Celju. Letošnji predpust v Celju je posebno bogat ^a plesnih prireditvah, če pa vprašamo, kam ves dobiček plesnih prireditev, bodisi od preprostih, družabnih in reprezentančnih, ne bomo dobili zadovoljivega odgovora. Zato z veseljem pozdravljamo prireditev, ki jo bo ime! Družabni klub 22. janua-arja v veliki dvorani Narodnega doma. Čisti dobiček je namenjen za Pomožno akcijo v Celju. Pokroviteljstvo družabne prireditve je prevzel mestni župan g. Alojzij Mihelčič. Na družabnem večeru bodo nastopile solietinje gdč. Štefka Korenčanova iz Ljubljane in ga. Marjanca dr. Kalanova, ki ju bomo prvič slišali v Celju. Nastopil bo tudi Celjski oktet pod dirigentom g. Avgustom Cererjem. Ker je čisti dobiček namenjen našim revežem v Celju, prosimo, da ee te družabne prireditve v kar največjem številu udeležite. Nekaj lepih ur razvedrila in zabave; pomagali boste tudi ubogim. — Vljudno vabljeni! (p 3 metre globoko je padel. V noči med 14. in 15. januarjem je šel počivat v hlev 51 letni dninar Doberšek Josip iz Dobrine pri Žusrnu. Vlegel se je v posteljo, ki visi pod stropom nad živinskimi jasli. Ponoči pa se je nesrečnež skotalil s postelje in padel 3 metre globoko v jasli. Pri padcu se je tnočno poškodoval glavo in desno roko. Za progo Črnomeli - Vrbovško načrt izdelan Belgrad, 18. jan. m. Finančni odbor narodne skupščine je včeraj razpravljal o državnem proračunu za prometno ministrstvo. Sejo je vodil prometni minister dr. Mehmed Spabo eam, ki je o omenjenem proračunu podal tudi obširno poročilo. V svojih izvajanjih je med drugim tudi poudaril, da so *a več novih železniških prog ie izdelani načrti, t«*40 Obzor«. Veranich je bil eden najnadarjenejših in tudi najaktivnejših Slovencev v Milwaukee. V Milwaukee so našli na stanovanju mrtvo Mrs. Mary Starich in rojaka Antona Miklicha, ki stanuje v isti hiši v pritličju. Nezavesten je pa bil najden Miklichev sin Charles, star 38 let, ki je stanoval z očetom, katerega so naglo odpeljali v Zasilno imlniStiieo. Oba sta bila zadušena s plinom. tu in tam Zagrebški del združene opozicije ali KDK koalicija je že sestavila dokončno listo svojih kandidatov za volitve v senat. Nosilec liste je podpredsednik Hrvaške seljačke stranke inž. Avgust Košuti?. Sledijo mu bivši glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič, ki živi že vsa leta v Ženevi ter se ni vrnil domov kljub temu. da mu je vlada dovolila povratek, potem dr. Ivan Pernar, bivši poslanec, profesor Jakob Jelašič, tajnik politične pisarne dr. Mačka, dr. Milan Kostič, podpredsednik Samostojne demokratske stranke, Nikola Srdovič, kmetovalec iz Zaklonice in še Gjura Španovič, kmetovalec iz Somborja. Mačkovci upajo, da bodo z glasovi svojih županov prodrli ter bodo prišli v senat vsi do vključno petega kandidata. Vidimo pa, da med temi petimi ni nobenega »Seljaka«, temveč sama jara gospoda. Na svoj 126. rojstni dan jo umrl Savo Mališič iz vasi Dolac pri Beranah v Črni gori. Savo je bil brez dvoma najstarejšd človek daleč naokoli. V vsem svojem življenju je bil le nekajkrat lahno bolan. Pil ni nič, le kadil je strastno. Še do nedavnega se je lotil vsakega dela: cepil je drva, skrbel za živino in delal na polju. Kljub visoki starosti je imel izredno dober spomin. Vedel je povedati veliko o vseh dogodkih; o vojskah, narodnih pesmih, o junakih. Vse življenje je ostal samec, in nikdar mu ni bilo življenje kaj posebno naklonjeno. Skozi revščino se je pretolkel prav do 125. leta starosti in šele na 130; rojstni dan je podlegel oslabelosti srca. Italijansko motorno ladjo »La z aro Mocenigo«, ki je nasedla na grebenu ob otoku Zmajanu nad Šibenikom, so v nedeljo potegnili spet v morje. Družba »Fiumana«, ki je lastnik parnika, je poslala v pomoč h Trsta posebno ladjo, raz katero se je najprej spustil v morje potapljač, da je ugotovil obliko in obseg skalnatega grebena, na katerega se je ladja nataknila. Kmalu potem so motorno ladjo izvlekli, toliko lažje, ker je nastala izredno velika plima. Ladjo so zapeljali v Zader v popravilo. • Ustnice je odgrizla svojemu ljubčku vdova Le-posava Prvulovič iz Sarajeva, pa_ kar sredi ulice. Lepoša vi je pred letom umrl mož. Z majhno pen-zijo ni mogla shajati. Hitro se je seznanila z nekim Božidarjem in se z n jim hotela poročiti, loda vmes je prišel Marko Devič, ki se je zaljubil v mlado vdovo. Z novim ljubčkom se je vdova rada zabavala po gostilnah. Ko sta v nedeljo stopila v neko gostilno, se je pred njima nenadejano znašlo Devi-cevo dekle. Cini je vdova spoznala, da ima-njen ljubček kar" dve nevesti, je odpeljala Devica na cesto, ga podrla na tla m ga neusmiljeno grizla po obrazu. Spodnjo ustnico mu je dobesedno odgriznila. Volka je pobilo do smrti 16-letno dekle Spasa Vujosevič iz Gusinja. Dekle je šlo v sosedno vas po seno, ko sredi ceste daleč pred seboj zagleda volka, ki je dirjal naravnost proti njej. Ker se ni mogla nikamor skriti, ga je z motiko v roki počakala. Volk, ki je bil močno ranjen, je skočil nanjo, toda udarec z motiko ga je pobil. Tako se je korajžno dekle rešilo gotove smrti. Dalmatinci so se razočarali nad filmom »Ko- ralska princesa«, katerega so delali Nemci lani poleti v nekaterih dalmatinskih krajih. Največ prizorov se je odigralo na otoku Zlarinu, kjer so Ponovili lov na korale po starem zlarinskem obilju. Film se je pred dnevi vrtil v Šibeniku, vendar je prišlo na prvo predstavo največ Zlarinča-nov. Kako so bili razočarani, ko so zagledali svoj kraj le nekajkrat na platnu in slišali dve njihovi pesmici. O vseh kilometre dolgih pesmih in slikali, ki so jih Nemci posnemali skozi cele tri tedne, pa ni bilo ne duha ne sluha. Skrajšanje delovnega časa za trgovske pomoč* luke zahtevajo pomočniki iz Skoplja in bližnjih mest. Posebno resolucijo v tem smislu so podali trgovinskemu ministru v Belgrad. Najprej ugotavljajo, d® 1® za *rSov>ne predpisano deset ur dela na dan, dejansko pa morajo delati po dvanajst ur. To je krivo delno tudi velike brezposelnosti v vrstah trgovskih pomočnikov. Prosijo zato ministra, naj izda novo uredbo o delovnem času pomožnega osebja ter uveljavi uredbo o zaščiti delavcev v pogledu osemurnega delovnega dneva brez vsakršnih izjem. Obenem bi radi, da bi tudi trgovske pomočnike uvrstili med tiste, ki se smejo zavarovati za pokojnino. Svojega očma je ubil in mačeho smrtno ranil kmet Mladen Mišanovič iz Gornje Radnje pri Ložnici. S tem se je končalo dolgoletno sovrastvomed dvema družinama. Ubiti očim se je po povratku iz vojne oženil z vdovo, ki mu je v hišo pripeljala pastorka Mladena. Ko je žena umrla, se je Jovan ponovno poročil. S to drugo ženo je imel kakor s prvo tri Otroke. Tako so bili v hiši otroci iz tren zakonov. Razumljivo, da v hiši ni bilo sloge. Ko je Mladen ck>ra6tel, se je oženil in ustanovil svoj dom. Očim, ki je bil precej premožen, je pastorku dal kos zemlje in nekaj denarja. Ta mir pa je spet ska-lii prepir okrog nekega pešpota preko Mladenove njive. Ko eta v nedeljo šla očim in mačeha po tej stezici, ju je Mladen napadel in pobil s kolom na tla. Očim je obležal na mestu mrtev, mačeha pa smrtno ranjena. 1 Pesem za pesmijo tvori d i»n i glasbeni prikaz BELI JORGOVAN DANES IN JUTRI NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Predstave ob 16. 19 in 21.15 Minister dr. Krek je govoril na zborovanju kat. delavcev Ljubljana, 18. januarja. V dvorani Delavske zbornice je bilo snoči zborovanje katoliškega delavstva, ki sta ga sklicali Zveza združenih delavcev in Zveza zasebnih in trgovskih nameščencev. Zborovanje je otvoril predsednik g. Maks P r e ž e 1 j, ki je spregovoril besedo o pomenu zborovanja. Ker glavni govornik minister dr. Miha Krek z Notranjskega zaradi majhne prometne nezgode še ni mogel dospeti, je dal predsednik zborovanja besedo g. Rudolfu Smersuju. G. Smersu je v temperamentnem govoru orisal uspehe dosedanje socialne zakonodaje. V dveh letih, ko sta v vladi voditelj Slovencev gg. dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek, je bilo na področju socialne zakonodaje storjenega več kot prej po vojni. Viharno pozdravljen od delavstva je med govorom prispel v dvorano minister dr. Krek, ki se je opravičil za zamudo. Kot zastopnica mono-polskih nameščencev mu je gdč. Francka Zajčeva poklonila lep šopek rdečih nadeljnov, povezan s trobojnico v državnih barvah. G. minister se je zahvalil za to pozornost in nato v izklesanih besedah prikazal delo vlade na polju socialne zakonodaje in raztolmačil zakone in uredbe, ki so vidne postaje in visoka znamenja socialnega prizadevanja, da bi se naša država uvrstila med moderne, socialne potrebe razumevajoče državne edi-niee. Vlada skuša v zahtevah delavstva uveljaviti posebne naše slovenske zahteve in želje. Da je vlada čuvala slovensko stvar v socialni zakonodaji, priča primer nameščenskega zavarovanja, katerega osnova je v Ljubljani Pokojninski zavod. Vse organizacije nameščencev v državi, od Slovencev pa do nameščencev na jugu, so zahtevale razširjenje nameščenskega zavarovanja. Zdaj, ko imamo svoj zavod, je to uspelo. Posrečilo se! je Pokojninski zavod ohraniti v Ljubljani kot našo ■ ustanovo Prejšnji slovenski socialni ministri si niso upali niti načeti nameščenskega zavarovanja. Danes pa je organizacija nameščenskega zavarovanja urejena tako, da bodo imele pokrajine svoje ustanove pod nadzorstvom socialnega ministrstva po načelih avtonomije in samouprave nameščencev in stanov. Dokaz za to je, da tega v ‘20 letih nihče ni mogel izvršiti. Skupno delo delavstva in vlade gre za ureditvijo znosnejših razmer v monopol- skem delavstvu. V ljubljanski monopolski upravi so se stare pokojnine zvišale od 200 do 300 din prej — zdaj na 500 do 800 din. Ko je bila ljubljanska tobačna tovarna v nevarnosti, da reducira obrat, se je posrečilo vladi za delavstvo spet najti zaposlitey. Jaz morem reči,-je naglasil g. minister, da je tudi novi pravilnik in regulator plač v novem prvem konceptu izdelan in poslan pristojnim organom v izračunavo finančnih efektov. To. kar je bilo storjenega doslej v dveh letih, je plod prizadevanj našega socialno političnega programa. Na svoje dveletno delo smo zato lahko ponosni in nikogar ne more biti sram, da pripada nam. Imeli smo vlade, v katerih so bili zastopniki socialne demokracije ali drugih struj, ali v dveh letih takšnega programa še tako socialistična vlada ni izpeljala. Ko je g. minister podal socialno politično poročilo, je obeležil v jedrnatih besedah še politični položaj. Zdaj, ko je na dnevnem redu predlog državnega proračuna, je organizacija mirna, trdna iti nepremakljiva. Razne ljubljanske politične kuhinje so se že davno odvadile raznih govoric o padcu vlade, to pa najbrž iz obupa, ker smo že toliko časa pri odločanju državnih poslov. Ta spiža se kuha v Ljubljani, ker pa je le malokomu teknila, skušajo zdaj z Opreznejšimi vestmi delati zmedo. Razmere so trdne in ustaljene, je poudarjal g. minister. Kot doslej, bomo vozili tudi letos. Dr. Korošec je predstavnik ogromne večine slo: venskega ljudstva od začetka Jugoslavije, pa je bil i n imel večino tudi takrat, ko so vsi vseh pet let pisali, da nobenega Koroščevega človeka več ni. Tedaj je bil zaprt in preganjan. Imel pa je večino, kakor je videti, ko je bil na vladi in ko je bil na tleh. Kajti nas ne združuje ne vlada ne opozicija, marveč program, načelo, srce, pa naj bo položaj tak ali tak. še preblizu je spomin na tiste črne dni. Zaradi višjega dobra in discipline bomo vodstvo podpirali. .Mi nismo od včeraj. Govor ministra dr. Kreka je žel viharne ovacije. Za klene besede se je ministru zahvalil aosn. Maks Preželj. G. minister je po zborovanju, ki je bilo zaključeno ob 19.25, sprejel več zastopnikov delavstva in poslušal njihove želje. Z večernim brzo-vlakoni ob 20 se je minister dr. Krek odpeljal spet proti Belgradu. Kako se razvijajo ,fdogodki lahki atletiki a v nasi Hranilno knjižico z vlogo 84.000 dinarjev je ukradel neznani vlomilec iz pisarne zagrebškega odvetnika dr. Markulitia. Odvetnik je šele pred dnevi zapazil, da mu je iz blagajne zmanjkala knjižica, ki ni bila njegova, temveč last neke stranke, ki je za stroške procesa založila pri odvetniku svojo vložno knjižico. Ko je dr. Markulin stopil vprašat v hranilnico, so mu povedali, da je nekdo že pred 4 meseci dvignil celo svoto. Policija je prijela odvetnikovo uslužbenko, vendar jo je izpustila, ker za njeno krivdo ni bilo nobenih dokazov. V Hrvaški in Slavoniji je vsega skupaj 812 odvetnikov. Sam Zagreb jih premore 340. Po verah se zagrebški odvetniki takole razdele: 233 je katolikov, 83 Židov, 19 pravoslavcev, 11 staro-katolikov, 3 protestanti, 1 musliman. Vsekakor je zanimivo visoko število judov! V vseh ostalih področjih okrožnih sodišč v Hrvaški in Slavoniji je 472 odvetnikov, od teh je katolikov 316, pravoslavcev 86, 51 Židov, ter po en protestant, en musliman in starokatolik. Vidimo, da je v Zagrebu več Židov, kakor v vsej ostali Hrvaški. 21 stavk je bilo v preteklem letu na ozemlju primorske banovine. V vseh teh stavkah je bilo udeleženih okrog 5000 delavcev. Delavci so v teh stavkah izgubili za 6,100.000 dinarjev na mezdah, plače pa so se jim kot uspeh stavke povečale za povprečno po^ti do 20 odstotkov. Poleg stavk so se v velikem številu pojavila tudi gibanja za sklenitev kolektivne pogodbe. Takih gibanj je bilo 51, udeležilo pa se jih je 7500 delavcev. Povišanje plač so fi delavci dosegli v večji meri kakor stav-kujoči. Njim so se mezde povečale za 15 do 27%. •Ljubljana, 18. jan. Pred nekaj dnevi smo v našem listu opozorili slovenske simpatizerje tega plemenitega športa, kakšne hojnatije so se razpasle v jugoslovanski lahki atletiki. Opozorili smo na nevarnost popolnega razkroja, podali smo histo-riat >razkofa« ter pojasnili dejansko 9tanje. Pri tem smo s prstom pokazali na oblastiželjno trojico Ugrinič-Frančič-Dobrin in podčrtali, da bi bilo najboljše, če bi se ti ljudje umaknili iz delovanja v športnih vrstah. Nihče se ne bi za njimi žalostil, smo dejali. In res ne bi za njimi drugi točil solza kakor kvečjemu trije zagrebški klubi, ki so: židovsko gombalačko (»telovadno ) društvo Makabi, Hrv. športni klub Conc.ordia ter Hrvatske (prej Jugoslovenski) športni klub Ma-rathon. Danes pa vas hočemo informirati, kako potekajo poskusi za »sanacijo«. Prvi sestanek f,*an>te?cev" C. Veljko Ugrinu- je pred nekaj dnevi skli-sestanek zagrebških lahkoatletskih klubov. Na sestanku naj bi se dogovorili glede nekakšnega kompromisa, sami med seboj. Kompromis bi bil potreben zaradi naslednje glavne skupščine. Že pred »kompromisnim« sestankom pa so zagrebški dnevniki objavili »proskripcijsko« listo, na kateri so bile one »personae ingr^ae«, ki za IkkIočo upravo ne bi stpele priti vpoštev. »Ju-tarnji list« z dne 13 i. m. poroča, da so se klubi zmenili glede »eksponiranih lica«, ki kot taka ne prihajajo v poštev za bodočo zvezno upravo. Za dne 14. t. ni. (pretekli petek) je bil odrejen ponoven sestanek, na katerem naj bi klubi »prešli na pozitivni dio rada i da imenuju sa svoje strane ljude, koji če zameniti one koji otpadaju«. Aha, sem je molil pes taco! Zagrebčani naj bi na tem sestanku po tem takem kar lepo med seboj uredili bodočo zvezno upravo zveze! List pove še določnejše: »Ostaje nadalje još samo pitanje brace Sancin iz Ljubljane, koji su pravi vodje sadanje opozieije, a upučeni krugovi vje-ruju, da ce oni pristati nato da ne udju v novu upravn-« Zdaj pride pa v tem članku na vrsto »res illustrissima«; tudi laik bo takoj na prvi mah razumel, za katerim grmom leži pravi zajec: »Sigurno je. da bi pred složnom frontom zagreb-čkili klubova morala kapitulirati svaka akcija za razaranje koliko Zagreba kao športskog cen- Iz Cerknice Kmetijsko nadaljevalno ttolstvo v Cerknici. Naši kraji so pasivni. Zemlja, ki je kolikor toliko že kraška, ne da toliko, da bi zadostovalo za vsakdanje življenjske potreba Zato pa je vsebolj potrebno, da se ta zemlja obdeluje pametno. Ustanavljati so se pričele kmetijsko nadaljevalne šole. Hvalevredna je bila ta odločitev. Pri nas sta bili dovoljeni dve šoli in sicer v Cerknici in v Martinjaku. Toda v Cerknici se kar ni moglo zbrati toliko kmečkih fantov, da bi Solo lahko odprli. Je to prava slika današnjih dni. Nič kaj prav pa se nam ne zdi, da tako prepotrebna iu hvaležna ustanova ni našla toliko pristašev, da bi lahko obstojala. Sicer pa, saj je to ljudem samim v škodo. Pač pa so pokazali za to veliko umevanja vaščani iz Martinjaka. Sicer mala vas, vendar obiskuje šolo nad 20 učencev. Poučujejo pa: cerkniški predstojnik g. Slabe državoznanstvo, dr. Smrdu zdravstvo, kaplan Kovačič verouk in spisje' šolski upravitelj iz Cerknice g. Skubic, upravitelj iz Grahovega g. Globokar računstvo in g. Mohorčič iz Logatca. Pouk je 4-krat na teden in so prebivalci zelo hvaležni banski upravi, da vsaj ona posveča nekoliko pažnje tem pasivnim iu revnim krajem. tra prenosom savoža toliko i nastojanjem u p<>-?le4u održavanja Balkanskih igara.« Kako jasno in odkrito so se far azili Zagrebčani to pot! Drugi sestanek Dne (6. t. m. je v »Jutarnjem listu« izšel poti naslovom >Pregovori za kompromis u JLAS _____ napreduju«, članek, ki govori o drugem, petkovem sestanku zagrebških lahkoatletskih klubov. Menili so se o možnosti poslavljanja skupne liste za glavno skupščino. To pot so »razanatranjeni položaja došli do zaključka da interes uspje.šnog rada u takoj atletici (raži. da se ne eliminiruju s obili strana s\a eks^x>nirana lica-jor l>i odbor bez iskitsiiili starih radniku iinao vrlo ‘■‘težak položaj.« Mišl jenja so se toliko zbli-zala, da je bila postavljena kombinacija, ki obeta možnost skladnega dela. (Seveda zagrebškega!) Namenoma nočejo — tako člankar — dati v javnost imen, ki so jih zagrebški klubi Predvideli za Ix>cločo dolo. s.Suderi po glaso-vima štampe ti Sloveniji su mišljenja neštcim zveze ue bodo na_ naš račun polomili, tako kot so ga naši zastopniki1 na plavalni skupščini! Bogat lovski plen. Lovski fuvaj Jože R., je te dni imel posebno lovsko srečo. V Javorniku, zadaj za Jelšami je ujel na past precej veliko kuno zlatico, ki mu bo prinesla prav lepe denarce. Dobro prej premislite! Že nekaj časa se ljudje iz naših krajev l^ar papraj odpravljajo v Francijo, posetmo [ia fantje. Tani delajo po gozdovih. Res jih je nekaj, ki se jim je posrečilo dobiti dobro suljibo, mnogo pa jih je, ki so z delom, še bolj pa z'zaslužkom nezadovoljni in se kesajo,' da so v tujino sploh odšli. Cyje pa se, da se tudi mnoge zenske odpravljajo, da bodo na spomlad šle z otroci za možmi. Kako je v tujini, vam lahko povedo tisfti, ki so se vrnili napol izželi in izmozgani ter seveda tudi brez denarja. Dobro premislite! »Slovenski dom«, najcenejši in najboljši opol-dnevnik dobite že isti dan, ako ga naročite pri kolporterju Potočniku (Žagarju), ki vam ga bo prinesel piav na dom. Iinsčaite in širite Slovenski dom! Vremensko poročilo doma« P* »tanjn ilane« ob 7 rjntrn) Krai Barometer II sko stanje ji tempe- raturo 5- |'l _ * z > •i a - u *« ■i > 1 ‘Hilaflno-at 1 ! >• 1 Veter i smer, iakont) iJada vine . ■33 c; e 3 vrsta Ljubljana 762 0 0-8 5-6 80 10 N N E, .Maribor 761-4 4-0 9-0 80 0 SE, Zagreb 767 5 Ov 5-i 90 4 NW, Belgraf 764 1 1-0 11-0 95 3 SW, ^._ ‘ -'arajevo 765 9 2-0 4-(- 95 10 0 Okoplje — — — — _ Split 705’t’ 50 11-0 50 5 NE, _ Kumbor 764". 4-0 13«) 50 5 Rab 766-7 4-0 7-0 90 4 SSEi — — *u-»,VrC’Hen?ua nalJOl'ed: Spremenljiva oblačnost, sicei nobenih sprememb, Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila do 1035 S 'Uegla,; d° 11,50 se je megla popolnoma 17 se il’ K,r J? ostal° d0 17 deloma p« 17 se je pooblačilo. Ljubljana danes Kolcfor Danes, torek. 18. januarja: Priska. Sreda. 18. januarja: Kanut. Solb° imaj° ,ok#r',e: '»r- Bakarčič, Sv. .l.ikoba Irg 9: mr. Ramor, Miklošičeva ce«ta 20' mr. Murma.ver H., Sv. Petra cesta 78, ’ Frančiškanska prosveta priredi v torek, dne iu ro v "t reh t ,ra"* iSkanski dvorani 1» Ji -, - 'D e t e k t i v VI e g | a« Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima danes zvečer ob 8 svoj redni sestanek Pro-fiava g dr Pogačnik, in sicer nadaljuje svoj ciklus-J . " ',ekle / Udeležba obvezna za vse članice Nove Članice vljudno vabljene. - Odbor Uijaska drama »Pese,,, svete uofi< bo čiSbJnri,-' i'e j° Januarja ob 5 [»poldne v fran-t je drama zt‘l0 osojna in dihštvo dTl i Ll?nja’ vabi"’° l,redv«em naše vmiiiteiif «?« -7” •ff0 d,eio ogleda. Pa tudi vsi KeriiliPrijatelji prav lepo vabljeni. y vzlmirt n utjdeljske Ponovitve namenjen v^'(,JO misijonskega naraščaja v Knobleharje-\em zavodu«, pričakujemo Se toliko večje udeležbe ............... Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 10. 1 m bo predaval umv prof. dr. Evgen Spektorski: Kaj je sociologija. Predavanje bo v mali dvorani Kil-larmomčnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20. Vstop prost. Dražb« kožuhovine v Ljubljani bo nepreklicno \ Ronedeljek 24. januarja. Kdor še ni oddal kožuhovine naj jo takoj pošlje na naslov: »Divja koža--. Ljubljana, Velesejem. Prosvetno društvo Trnovo. Na sedmem prosvetnem večeru, ki ga fmredi društvo v sredo, dne 19. januarja ob 20 v društvenem domu, bo imel zanimivo predavanje >0 perečem vprašanju ljubljanskega mesta *g. župan dr. Jure AdlešiČ. Vabimo vse elane m prijatelje, da se prosvetnega večera udeleže polnoštevilno. — Odbor. Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 24. t m. ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje »Belgrajska poskusna šola in njen pomen« Predaval bo g. Kobilica Rudolf, pedagoški vodja ljubljanske poskusne šole. Vse, ki s<* zanimajo za poskusno in reformno šolstvo, vljudno vabimo. — Vstop prost. »iubljai*?*« ftlMfclilče Drama. _ Začetek ob 20 Torek 18. januarja: Zaprto. ^£1 5,’esen' s cestec. Red Sreda, četrtek, 20. jan.: >Pinnac. Red Četrtek. Opera. — Začetek ob 20 Torek, 18. jan.: »To*«u. Red B. Sreda, 19. jan.: Zaprto. Kr fmf*rlClC’i i”°' *an" lleItea (Smaragdno srce), abonma! ' °Perute- Premiera. Premierski .. vprizoritev Župančičeve tragedije »Veronika Desenmka« bo dne 22. t. m„ v soboto, kot predstava izven abonnmna. Delo, ki je doživelo krstno predstavo pred desetimi leti na našem odru, režira sedaj g Ciril Debevec. V glavnih vlogah gospe: Mira Danilova in Marija Vera, nadalje Polonca In Vida Juvanova, Levarjeva in Milena Bol- Cc^aMn dr88" ar’ Grpt!0ri,1> Krali- Skrbinšek. Krstna predstava operete »Helfea« (Smaragd- ihnn?W) t° 'i CelrJf“k' f,ne 20 '• ™ premierski abonma, lo domače delo, m katerega se zanimajo tudi ze inozemska gledališča, l>o gotovo nenavadno zanimiv dogodek v našem operetnem življenju. >ila\m avtor operete g. Golovin, ki je spisal libreto m napravil muzikalni osnutek, je (zbral za kraj dogajanja Mexiko in New York, kar bo dalo opereti ni nogo prilike za posebno posrečene prizore. V glavnih partijah: dame: Nollijeva, Smerkoljeva, Japljeva ter gg.: Gorski, Janko, Peček, Zupan Burger in Simončič. Dirigent: dr. Švara. Režiser: prof. Sest. Koreograf: P. Golovin. Poškodovan e želesniiKih vozov za smučarfe V poslednjem času je žel, uprava ugotovila, da so rezali poluiki v smučarskih vagonih jermenčke fn trgali železne spojke pri napravah za pritrjevanje smuči. Nadalje so se našli smučarski vagoni z zlomljenimi ročicami pri napravah za okna. Po sledovih se vidi, da potniki s silo in celo s Čevlji odpirajo primrznjene šipe ali pa okvirje ob vodilu. Vedeti je treba, do ni potrebno spuščati oken na vhodnih vratih zaradi odpiranja vrat od znotraj, ker je na notranji slrai.l ročica, s katero se lahko zapah odpre. Da bi zel. uprava tudi s svoje strani pripomogla k podvigu našega zimskega športa, je pred letom dni izročila prometu 10 modernih in vsem sodobnim zahtevam ustrezajoče vozove, s Čimer ie oskrbela za čim udobnefj&i prevoz smučarjev. Zato se potniki pozivajo, naj ne poškodujejo žel. vagonov in da prijavljajo sprevodnikom vsakega, ki bi povzročil kakršnokoli škodo na drž. iniovinf. Če se bodo |M>škodbe kljub temu ponavljale bo^ zel. uprava prisiljena vozove vzeti s prometa,' s čemer bodo prizadeti prav naši, smučarski krogi. namrefi kljub svojim 18 letom dvorcem Soerdijk, v ročila o veseler ■katerem je inozemska prestolonaslednica, tolu n unin bi us Geoffrey ni slišal, kdaj je Perry stopil v sobo in obstal pred mizo. dum. izhaja »sak delavnik ob IS Mesefnu naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din UrednUlvo: Kopitarjeva nlica fi/H! Telefon 400( do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica 6. la Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; K. Cti. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Nemci hočejo letos spet na Himalajo Kdo bo dobil dovoljen e: Nemci ali Angleži? Še čisto sveža so trupla petih Nemcev, ki so se med drugimi lansko pomlad udeležili ponovnega pogumnega in dobro pripravljenega naskoka na drugi najvišji vrh na svetu, na Nanga Par-bat v Himalaji, že prihajajo poročila, da Nemci z vso vnemo in skrbjo spet pripravljajo novo odpravo v ta neznani himalajski svet. Trupla ponesrečenih naskakovalcev so ostala v večnem ledu in bogve, če se bo kdaj komu posrečilo — in če se bo, bo gotovo to samo naključje — da jih odnese na zeleni breg in tu pripravi zadnje počivališče. Toda, ta nesreča ni učinkovala kot opomin, da je >tisti nor, ki gre gor«, pač pa je prinesla še večjo spodbudo vnetim hribolazcem, da si osvoje to, kar je ostalo do danes nepre-. maganega, da pogledajo preko vrha nekoč tudi najvišjemu grebenu, ki ga je zemeljska notranja sila zgrbančila na kraju, ki mu danes pravimo Himalaja. Ko je leta 1932. nemška odprava pod vodstvom Willija Merkla prvič poskušala priti na Nanga Parbat, niti sami plezalci niso smatrali tega koraka za bogve kako pomembnega, navadni ljudje pa, ki so se jim takšni podvigi po skalnatih in zasneženih robeh menda vedno zdeli kot nekaj neznansko neumnega in pregrešno predrznega, so tedaj kvečjemu rekli, da so si Nemci takrat privoščili spet neumnost več. Vsi tisti, ki takšno odpravo gledamo od daleč, to se pravi, ki o njej beremo samo časopisna poročila, imamo bore malo pojma o silnem naporu in nadčloveškem boju, ki so si ga izbrali in ga zato tudi z najsilnejšo voljo prenašajo plezalci na tem neusmiljenem gorskem svetu, ki je povrhu tudi toliko lep, kakor da bi bil res bližje Bogu. In, če se ne bi vse dosedanje odprave ustavile tik pod vrhom, ki je zahtaval toliko žrtev, bi si predstavljali te gorske vrhunce takorekoč le kot bajen svet, ki ga je božja roka dvignila v človeku nedostopne višine. Ne bi niti pomislili na to, da je ta gorski svet tudi tako grozoten, tako krut, da mora vsak, kdor ga hoče videti čisto od blizu, prestati nadčloveški napor in biti pripravljen vsak hip, da zazija pod njim ledeni grob, ob katerem ni dano nikomur niti to, da bi ^ nanj vtaknil in prižgal malo svečko za verne duše. Do danes še ni nobena odprava v teh neznanih gorah opravila tega, kar si je stavila za cilj. Nekajkrat se je že izkazalo, da so bile vse priprave za naskok najvišjih vrhov preveč površne in so bili zato udeleženci prisiljeni, vrniti se nazaj, ne da bi dosti opravili, ali pa je po-segl.a vmes brezsrčna sila himalajske narave in Parbat. Usoda je hotela, da je tudi njega in z njim vred še štiri druge zagrnil led v večni objem. Nemci pravijo, da je bila ta lanska odprava najbolj upravičena, da se odene s slavo najvišjih vrhov. Priprave zanjo so bile: takšne, da boljše niso mogle biti, odšli so na Himalajo ljudje, od katerih je svet pričakoval največ. Vsaj tako pravijo Nemci. Aprila meseca je lani odšla ta odprava iz Miinchena, prav v istem letnem času pa namerava Pod poledenelimi pečinami Himalaje. izkopala le — nove grobove. Že samo Nemci imajo v teh gorah šestnajst grobov, v katerih počivajo najboljši njihovi plezalci, nekateri že od leta 1632, še več pa od 1. 1934 in od lani. Da bi prinesel mrtvecem iz leta 193-1 zadoščenja, se je lani odpravil s skupino najboljših nemških plezalcev dr. Karel Wien spet na Nanga Težavni vzpon na Nanga Parbat tudi letos oditi nova odprava v Indijo. Kdo se je bo udeležil, še ni znano. Tudi še ni točno določen dan, kdaj bo ekspedicija odšla iz Nemčije, to pa zaradi tega ne, ker indijska vlada tega podviga še ni odobrila, oziroma XT°nici še niso dobili odgovora od nje. Tudi Angleti... Zanimivo je, da je istočasno prišla tudi vest, da nameravajo letos tudi Angleži organizirati' svojo novo odpravo na Himalajo. Vprašanje je zdaj samo to, če bosta obe odpravi, nemška in angleška, dobili dovoljenje za svojo pot, kajti do-zdaj je bila navada, da so indijske oblasti vsako leto izdale samo po eno dovoljenje za naskok na Nanga Parbat. Mogoče tudi ne bo čudno, če bodo letos prišli na vrsto Angleži in bodo Nemci morali počakati do drugega leta, ker takšne prednosti menda tudi nimajo, da bi morali biti vedno bolj upoštevani, kakor pa drugi, posebno pa še ker so njihovi tekmeci Angleži, ki jim gotovo tudi ni vse eno, kdo bo prvi stopil na najvišji vrh sveta, ali pa vsaj na Nanga Parbat, ter za- bodel tam v ta neizprosni led svojo zastavo. Avtlrlci za slavo »o se »glasili letos Se tretji, vstrijči. Tudi ti nameravajo letos aprila Sicer ti nimajo tako velikih načrtov, kakor pa Nemci ali Angleži in nameravajo prodreti samo v gprski svet Gangotri. Njihovo vodstvo bo prevzel predsednik Alpinističnega društva profesor Schwarzgruber. Trije naskoki v enem letu na vrhunec sveta — kdove, ali bo kateremu uspel poskus, da bo premagal goro, ki se je do zdaj upirala vsakemu človeškemu osvajanju. Bomo videli! Cvetko je gradil hišo in ni mogel pričakati dne, ko bo gotova. Komaj so zidarji prišli iz temeljev, že 1 je pripeljal velik voz pohištva. »Hitite, hitite,« je priganjal zidarje, »pohištvo je že tu.« Ženin (za slavnostno mizo, zahvaljujoč se čestitki enega izmed gostov): »In srečen 6em, da vam morem vsem skupaj naznaniti, da se z mojo žen