Poštnina plaeana v gotovini Ishaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mc-o^no po pošti 7 Din, v Cclju po raznašalcih dostavlje- na7"50Din, a ino-'.«mstvo20!)in Ra^un nri poštnem čekovnem zavodu šx. 10.666. Cena 2 Din Redakcija in uprava: Celje, ^trossmaverjeva ulica št. 1, pritličje, oesno. Telefon inieruiban štev. 65. Rokopisi se ne vračaio. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglarov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 103. Celje, sobota 24. decembra 1932. Leto XIV. Obcni zbor Celjskega godbenega društva Celjsko godbeno društvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1899. in ki ima ve'ike zasluge za napredek kulturnega živ- ijcnja celjskih Slovencev, zlasti v le- tih pred vojno, je inielo v ponede- •jek 19- t. m. zvečer svoj redni letni obcni zbor v prostorih CPD v Narod- nern doniu. Društvoni predsednik gosp. notar Burger Jfe po otvoritvi pozdravil vse navzoče, zlasti g. stavbenika Aiojza Kališnika, ki je lani prevzel vodstvo društvenega orkestra in s tem od- pravil prejšnje mrtvilo. Društvo je lctos pokazalo, da zopet živi in ria- prcduje. Po odobritvi zapisnika zadnjega rednega občnega zbora z dno ^l. de- cembra 1931. je poročal tajnik go.-p. \ Bervar, da se je moralo di-uštvo letos po 33 ietih izseliti iz svojih pro- ,-norov v Narodnem tlomu. Po zasiu- gi šefa Zdravstvenega doma g. dr. Ilcbornika je druStvo dobilo lep, brez- plačcn lokal v Zdravstvenem domu. DruStvo piačuje samo razsvetljavo, kurjavo in čiščenje lokala. Občni 2bor je izrekel g. dr. Reberniku is- kreno zahvalo za veliko naklonje- nost. Društveni orkester šteje U Cla- nov in je pridobil letos izvrstno novo moe v osebi prvega trompetista gosp. Weissa. Društvene intervencije za čiane so ostale povsod brezuspeSne. Diuštvo niina zaščitnika pri me.stni občini. Tucli celjska intcligcnca kaže žal le malo razumevanja za društvo. V tem oziru je bilo v Celju pred vcj- iio vst1 tlrugate. Orkoster Celjskega sroclbonega društva je igxal letos na. obrtniškem plesu in na maSkcradi Olepševalncga društva, priredii je v Celjskem domu dobrodelni koncert za dečje zavetišče in I. decembra skupno a Celjskim pevskim dru- štvom vokalno-simfonični koncert, ki je v vsakem pziru uspel. Poročilo blagajnika g. Finka izka- zuje 11-299.91 Din prejemkov in 8.:81.60 Din izdatkov. Saldo znaša 2.518.31 Din napram lanskemu saldu v znesku C.2G6 Din. Dočim ja iinelo društvo v prejšnjih letih nad 100 čla- nov, je letos plačalo članarino sele 22 članov; to število pa se bo gotovo šo zvišalo. Društvo je ostaio ietos brez daril in podpor. Za muzikalije jo izdalo 1487.20 Din. ProraCuti za le- to 1933- je sestavljen po načelu naj- večje štednje, pa kljub temu precivi- ;leva deficit. Gospodar g. Petrak je poročal, da se je društveni invent&r letos po- množil za novo C-trombo. Društvo je cJiilo popraviti', nekaj instrurnentov Inventar je v dobrem stanju in prod- stavlja veliko vrednost. Na predlog pregledovalca računov g. Lenardona je bil vsemu odboru podeljen abso- lulorij. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik notar Franc Burger, odborniki Kališnik, Fink, Adolf Ber- var, Potrak, ravn. Sancin, Segnla, Frischkovitz, Ferant in Putan, na- mestniki Karol Bervar, Viktcr Ko- vač, Košir in ga. Frischkovitzeva; I pregledovalca. raCunov gg. Jarh in i Lonardon. ! Pri slučajnostih je bilo skleiijeno, naj novi odbor prouči vprasanje öpremembe društvenih pravil. Ce bo smatral, da so spremembe potrebne, naj skliče izreden občni zbr, ki naj sklepa o teh spremembah. Občni zhor je izrekel »Novi Dobi« zahvalo za naklonjenost, ki jo izkazuje dru- Štvu, obenem pa še posebno zahvalo kapelniku g. Alojzu Kališniku, ki je steber društvenega orkestra. VESELE BOŽIČNE PRAZNrKE } želiia vsem čitateljem, inserentom in sotrndnikom redakcija in uprava »Nove Dobe«. DANAŠNJA ŠTEVILKA obsega 10 strani in stane 2 Din. FRIHODNJA ŠTEVILKA »Nove Dobe« bc izšla v torek 27. t. m. po- po]dne. DOMAČE VESTI '1 Senat je 20. t. m. sprejel medna- i ro'lno konvencijo o označevanjn teže i na velikih tovorih ter zakon o po- ttaljšanju veljave izprememb in de- polnil v zakonu o prehrani pasivrrih krajcv. Za sejo senata 21. t. m. je vladalo i/redno zanimanje. V tej seji jc odgovoril zunanji minister gosp. Bogoljub Jevtic na interpelacijo te- riatorja dr. Ivana Majstoroviča glede italijanskih izzivanj zaradi poškodo- vanja beneškega leva na trogirskem ubzidju in na intcrpelacijo senator.ia cir. Dinka Trinajstiča glcde inciden- ta z nekim italijanskim mladeničcn na Krku, o katerem so si Italijani iz rnislili, da je bil umorjen. Ta dva do- godka sta dala Italijanom v nekate- rih mestih Italije povod, da so pri- (Odili demonstracije proti naši drža- vi in seveda je tudi Mussolini v ita- lijanskem senatu zaradi tega nasto- pir proti riam. Zunanji ministar .tevtič jo opisal inc'donta v Trogiru in Krku ter v odločnem govoru raz- kr-Jnkal izmišljotine in zlobno kam- | }>anjo Italijy proti naši državi in iz- javil, da je naš narod pripravljen, da .«' ves žrtvuje za svobodo in /a ohi anitev jugoslovenskih nacionalnili pudobitev. Kraljevina Jugoslavija odločno in lojalno želi biti ena izinod braniteljic miru, za katerega je trpe- la in trpi še zdaj žrtve in se toliko trudi zanj. Ta njena politika mini pa ni politika sklanjeno glave in pre- kiižanih rok za obvarovanje najve^- jih narodnih interesov. Odločne be- i--ode našega zunanjega ministra je sprejel senat z bui-nim odobrava- njem. Nato sta senator ja Banjanm in dr. Miča Mičič v temeljiüh govo- iili podčrtala metode italijansko ci- viiizacije, ki dela s pekleiiskimi stro- ji in bombami, s katerimi ubija v naši državi naše žene in deco, civi- iizacje, ki požiga naše narodne do- me ve v Italiji, požigalce pa postav- !ja na visoka mesta. Naši rojaki v Italiji bi bili nadvse zadovoljni, Ce J>i se jim godilo le pol tako dobro ka- kor se godi ltalijanoni v Jugoslaviji. Dogodek v Trogiru in izmišljeni in- t'dent na Krku sta le neznatno zrno pe.^ka napram Himalaji trplj^enja in inuk jugO'Slovenskih bratov pod ob- lastjo italijanske civilizacije. 1*0 teh pomembnih manifestacijah je senat odobril zakonski načrt o naknadnih in iziednih kreditih. Seje senata 0 milijonov (Hnai'jev za pasivne kraje, kj se bo uporabil takole: 5 milijonov za pre- hrano sii'oniasnega delavstva, 10 mi- 'ijonov za podpiranje brezposelnih liclavcev, 35 milijonov za izvedbo j.ivnih del. Od te vsote bo dobi Fa dravska banovina 6,200.000 Din in sicer 400.000 Din za prehrano siro- inaSnih slojev, 1,800.000 Din za pod- piranje brezposelnih delavcev in od- ban dr. OLxiar Pirkmajer, ki spreje- nia stranke ob torkih in petkih od 11. t'io 12. dopoldne. d Relief! v zdraviliškem domu v Laškem niso Thorwaldsenovi. V pix'dzadnji številki smo poročali, da sta publicist g. Rihard Watziawek iz Prage in šolski upravitelj gosp. .^uro Kislinger v Laškem po natančnej- šem ogledu reliefov in kipov v zdra- viliškem domu v Laškem izra/ila iuiienje, da gre očividno za original- r." umetnine slavnega danskega ki- parja Thorwaldsena. Te dni se je mudil v Laškem konservator ljub- i.ianskega muzeja g. dr. Fran Ste)'!e, ki je strokovno preiskal reliefe in ki- pe ter izjavil: V zadevi gre za več kipov in reliefov, od katerih so ne- kateri signirani, drugi pa ne. Med njimi so štirje reliefi, ki predstavija- jo štiri letne case in nosijo po-ipis »Thorwaldsen fee.« Vendar pa to niso originali, ampak mehaiiično v neki masi izvršene kopije, kakršnih je po svetu vse polno. Uvaževati je treba tudi dejstvo, da je kopališče Laško nastalo deset let po Thorwaldseno- vi smrti in torej umetnik pri vseh teh stvareh ni mogel sodelovati. d Prepoved zahajanja v gostilne. Vinku Siršetu, rojenemu 3. febj-uavja 190«. v Arjivasi St. 83, obf. Petrov- če, srez Celje, je z razsodbo okrajne- ga sodišča v Celju z due 7./10. 1932 izreCena prepoved zahajanja v gostil- ! lie za dobo 2 let in' sicer od 22./X. 1932. do 22./X. 1934. d Dvajsetletnica Legatove sole v Mariboru. Dne 3. januarja l>o dvaj- set let, odkar jej bila ustanovljena in otvarjena Legatova sola v Maribo- ¦ u. Zaradi tega se bo vršila v pri- hednjem inesecu primerna slavnost, na katero bodo vabljeni vsi preisnji a^solventi in absolventinje, učitelji in profesorji, zastopniki oblasti in časopisav ter prijatelji solo. d Razvoj domače industrije. V teh vrsticah želimo obrniti pozornost či- tateljev na delo naše največj» do.ma- Če tvornice oblek »Tivar«, ki se hitro razvija in popolnoma. osvaja tržišče z ozirom mi nizko ceno in odlično kakovost. Imeli smo priliko ogledati si delo tvornice v Varaždinu, ki je najniodernejše urejena ne samo za { produkcijo, marvee tudi za osobje, Fr. Svetina (Brno): Mir ljudem na zemlji... Na Sveti večer, ko so mestne ulice p.razne in leži rad njimi samo gesta megla, je begal po mestu otrok - brez- domec. Nihajoča senca, zibajoČ se ka- kor plamen nad mirno dogorevajočo svečo. Takšno je bilo njegovo življenje. Od praga do praga ga je preganjala usoda. Vse na njem je bilo zapuščeno, tako ubogo in pomilovalno. Ali g'ej! Vidiru ga, kako je postal sredi ceste. Izgleda, da je pozabil na mraz in meglo, na spolzke kamenite prage in mrzle kljuke, ki jih je sto in stokrat odpiral, večinoma zaman. Oko se mu je nekam zazrlo. Kam? Saj ni bilo ničesar, kar bi ga mog;lo vznemi- riti ali razveseiiti sredi te noči. Na drugi strani ceste leže razvaline stare pet- nadstropne hiše in leseni odri se mrko, podobni stenam, dvigajo v višino. Na levi strani se bleščijo rdeče in modre luči biografov in reklam. Toda, tja ni gledal. To je videl vsak dan, leto za letom. Njegovo upadlo obličje je bilo voščene barve. Črne oči so mu bile izredno velike in lepe. »Nocoi ne morem nikamor potrkati. Nihče bi mi ne odprl, ali pa bi me nejevoljno odslovil. Da, da, vem, motil bi ljudi, na Sveti večer. Za tistim raz- svetljenim oknem stanuje z družino tisti gospod, ki se je včeraj proti jutru opotekaje vračal domov. Ni bil pijan. Na valovitem cestnem tlaku se je zibal kakor morski val, podoben neutešeni strasti. Na cesti se je spoznal z riezna- no žensko in se avtomobüom odpeljal z njo. Prej pa ji je odštel še neke pa- pirje . . . Sedaj je gotovo dorna. Sme- hlja se sredi srečne družine, med otro- čiči in ženo . . .« Zdajci mu pride nekdo nasproti. V črno kožuhovino oblečen gospod s cilindrom in očali. Ootovo je nekje bil ali Sele gre. Ker ie bilo na ulici temno in tiho, je naneslo, da sta na oglu trčila drug v drugega. *Ali se sedaj potika po mestu, ti nepridiprav razcapani! Kdo si, pobalin? Kje so policaji?« Policajev ni bilo, ker so imeli tudi oni Sveti veČer, in tako sta se morala ločiti brez njih. »Nepridiprav« ni odgo- govarjal, le pogledal je črno obleče- nega gospoda v oči in mu molče po- vedal, da je smrtno žalil človeka. Vi- del mu je v obrito in gladko lice in čital na njem, da on, brezdomec na svetu in lačen do smrti, zanj ni človek. Iz njegovih oči je siiala samo zloba in prezir. Ugašale so Že luči v stanovanjih, ko se je naslonil ob zid. Tisočere misli so mu rojile po glavi. Pozabil je na svet in mraz, na lakoto in ljudi. Glava mu je žarela v rdečici in sree je raz- bijalo kakor bi biio v zadnjem naporu pred smrtjo. Omahnil je in se sesedel ob zidu. Mnogo je razmišlja! o sebi in živ- Ijenju, ki ni imelo zanj drugega kakor trpljenje. »Vsem so peli v pomladi škrjanci, toda zdaj je zima in le ma- lokomu je toplo v du§i. Ne, umreti ne smem! Jutri pojdem na pot in priča- koval bom nove pomladi!« Sedaj ni mogel več niti misliti. Za- spal je. Zjutraj so tra na§li Ijudje in ga izročili stražniku. Na stražnici pa več ni mogel po- vedati, kakor da je sirota. Stražnikom pa to ni bilo mar, kajti oni kot u~ radni Ijudje so imeli druge skrbi, namreč, kdo je razbil v tej noči izložbeno okno na glavnem trgu. Zato so ga za vsak slučaj pridržali. Poklican je bil celo pred sodnike. Ko je stopil v veliko dvorano, je bil ves prevzet. Čutil se je majhnega in brezpomembnega v tem veličastnem stvarstvu človeSke roke. Še nikdar ni videl tako krasne dvorane. Za mizo so sedeli visoki gospodje, s strog;mi obrazi in še bolj mrkim pogledom. Obleka jih je napravljala vsemogočne. Tedaj prične eden od njih: »Na Sveti večer si se klatil po mestu. Česa si iskal ?« » . . . Razmišljal sem o življenju«. »Znova te vpraSam, česa si iskal na ulici v poznih nočnih urah?« »Lačen sem bil, gospod . . .« »NaSli so te spečega na cesti. Ali ne veš, da se ne sme spati na cesti? Kje so starši ?« »Ne vem«. »Kje stanuješ?« »Nikjer . . .« »Nekje moraš stanovat«, sicer te bomo vzeli rni v prisilno delavnico, nepoboljSljivec ! Dela se bojiš, kaj, mladič ? ! Govori!« . . »Gospod, razmišljal sem o živ- ljenju . . .* »O kakSnem življenju si razmišljal. A . . . ?? O svojem, kaj ne . . .« »O svojem in Vašerr. življenju . . .« »O moiem tudi? Ali se ti sanja? Kdo je razbil na Sveti večer izlož- bena okna na glavnem trgu? Odgo- voii!« Molčal je . . . »Kdo je razbil na Sveti večer izlož- beno okno na glavnem trgu?« S solzami v očeh je izpregovoril : »Jaz ne !« Hoppa damske in mo5ke rokavice v prvovrstni kvaliteti. Kramar & Mislej — Celje Stran 2. »Nova Doha« 24. XII. 1032. Štev. 10.'!. , ; krasne Crepe de Chine v različnih barvah meier Din Os nudi tvrdka Fr»aiXC Dobovičnik, Celje / manufaktura in industrija prešitih odej in perila in prepričali smo se o racionaiizaciji proizvodnje, ki omogoča tako nizke cene. Zlasti je treba pohvaliti pri/a- devanje tvornice »Tivar« oblek, da z ozirom na sodanje razmero nudi vsakomur možnost, da si za mini- malen izdatek nabavi potrebno oble- ko. Priporočamo svojini citatoljem oDleke »Tivar«, ker polcg velikcga piihranka podpiramo razvoj domac«.' industrije in s tern zmanjfiu.iemo brezposelnost. u Važno za vse, ki iščejo delol Opo- zaijamo na današnji oglas tvrdka J. Kalis, Maribor, Tnibarjeva I. d Pri želndčnih inotnjah ic iežko- čah, izgubljeneiii teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesno- bi, bolečinah v čelu, nagnenju k blu- vanju uCmito 1—2 Caäi naravae »Franc oožefove« vode temeljito iz- trebljenje prebavil. Mncnja bolniSiiic izrriCujejo, da jcmljejo »Franc Jože- lovo« vodo radi tudi oni, ki inorajD dolgo polcgati v postolji, in jim srelo ptija voda. »Franc Jožefov»« grenči- ca se dobi v vsaki lekarni, drogcriji in vseh specerijskih trgovinah. PASAR, ZLATAR IN OPTIK K0NI1AI) EAGER CELJE, GOSPOSKA UL1CA 10 DELAVNICA ZA CERKVENO UMETNOST USTANOVLJENO LETA 1820 PONIKLANJE POBAKRENJE POZLAČENJE POSREBRENJE Celje in okoiica c Božično veselje za revno ileco. P'zavna krajevna zaščita decs; in inladinc v Cclju je tudi letos v za- visti, da uboga deca prav o božičniii praznikih najbridkcje obeuti svoj bcdni položaj, pokrenila široko :'.a- snoyano dobradelno akcijo, da bi ie\ni dcci s prispevki ražnih korpo- racij naklonila primernih daril ter ji s tern pripravila nekaj božičnega zadovoljstva. Društvenomu or'.boru je u>pelo, da se je nabralo za božičrico 9 650 Din in sicer so darovali: občina Celje-okolica 3.000 Din, kr. banska uprava dravske banovine, rnestna občna celjska, Rdeči križ in Mostna hranilnica v Celju po 1.500 Din, Ljudska posojilnica 500 Din in Celj- ska posojilnica 150 Din. K teniu zne- sku 9.050 Din je priložila zaSCita iz svojih prihrankov 4.350 Din, tako da ;'© 14.000 Din naklonila revnim So- larjem tukajšnjih osnovnih Sol. Vsa- ka sola je prcjela 3.500 Din. Otroci bodo obdarovani za božič v sol ah, ker znajo te najbolje razdeliti darila po iridividualnih potrebah in razmerah. Ro predlagamo to poroCilo javnosti, smatramo za prijetno dolžnost, «'a i/rekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z darovi pripomogli, da bomo naj- bpdnejšim med nami pripravli vsaj nekaj božičnega veselja. c Skavtska božičnica in obdaritcv bednih. Na Štefanovo 20. t. in. ob 15.30 bo v veliki dvorani Ljudske po- sojilnice božičnica stega skavtov in pianink v Celju. Skavti bodo žgali taborni ogenj, planinke bodo nasto- pile z govornim zborom in lutkarji bodo uprizorili pravljično igro »Tri žeije«. Na konccu pa bo obdaritev biezposelnih in revežev iz Celja in okolice. c Božična podpora brezposelnim. CoJjska ekspozitura javne borze »iela je v petek 23. t. m. izplačala 133 brez- poselnim božične podpore v .skupnem znesku 21,342 Din. c Božične počitnice na celj.skih šo- lah trajajo do vStotega 10. januarja. c Božična slikarska razstava gdč. K«de Piščančeve in g. Rajka Slaper- Dika v Obrtnem domu je otlprta vsak dan od 10. do 16. Obisk te zaniraive in pestre umetniške razstave toplo pi iporočamo. Skupno z obcma uaiet- njkoma je razstavil celjski akad. sli- kar g. Miros lav Modic več izvrstnih perorisb. c Silvestrov večer pi'iredi Sokolsko društvo v Celju dne 31. deccmbra s pričetkom ob pol 21. v vseh prosto- i ih Celjskega doraa. Svirala bo pol- nnštevilnn železničarska godba. Na sporedu so tudi telovadne točke in marsikatere raznoterosti, živa slika i. dr. Vstopnina za osebo 10 Din. Ta j prireditev, ki je že tradicijonalna, bo tudi letos vsakogar zadovoijila ob ' vstopu v novo leto, ki naj nam bo milejše od /ahajajočcga, S pogumom in radostjo v 1933! Pill 193» Crepe de Chine v vseh barvah v izborni kvaliteti po Din 39'— meter dobite pri tv. Vegi & Bevc, Celje, Glavni frg c šolski uspehi na celjski giinna- ziji. V ])etek 23. t. m. jo bil zaključen pi'vi tečaj na drž. realni gimna^iji v Colju. Vseh učencev je 768 (53'i doč- Ucv in 232 deklic). Z odličnim uspe- honi je končalo prvi tečaj 36 ucen- •:cv (4.7%), s prav dobrim 223 (Z9.l%\ z dobrim 194 (25.2%), negativno ore- no iz enega predmeta ima 145 učen- cev (19%), iz 2 predmctov 73 (0 5%), i/ več predmetov 95 (12.3%), ncpo- polno oconjona sta 2 (0.2%) Pet učencev, ki ima več kakor polovico negativnih redov, je moralo zapustiti «avod. lzdelalo je torej 59%' u^encav, padlo 41%; med temi jih je mnogo, ki imajo 1 a'l'i 2 ncgativni ocorn, kar lahko v drugem tečaju popravijo. La Hi je padlo v prvem tečaju 55% ui'encev, torej 14% več nego lotos. Božične počitnice trajajo do vštetega 10. januarja. Na zavodu je obSutno ponianjkn.njf. učnih moči. Javnost že- 11, da bi minislrstvo prosyeto niöti božičnimi počitnicami imenovalo pb- !ro- noviti. Tečaj bo priredila ceijsKa pc- kclska župa skupno s Savinjsko j>o- diužnico SPD. (. Mestni odbor Aerokluba v Cclju ho imel v ectrtek 29. t. m. ob 20. red- ni letni občni zbor v klubovi sobi v Cnljskem domu. Dnevni red običa- je:i. Vabljeni so vsi člani in prijateiji kluba. — Odbor. c Plesna sekeija društva absolven- iov trg. šol obvešča obiskovaice in obiskovalke: Nam,esto na sveii veter be, kakor dogovorjeno, plosna vaja na štefanovo. c S celjskega delovnega trga. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju so jo od 11. do 20. t. m. na novo pri- javilo 192 brezposelnih (101 moških in ol žensk), posredovanj je bilo iz- v/šenih 91 (za 75 moških in 16 žensk), 'Jrje 20. t. m je ostalo v evidenci 814 biezposelnih (705 moških in 109 žensk) napram 735 (024 moSkim in ill ženskam) dne 10. t. m. Brezpo- st-lnost narašča od tedna do tedna. Dclo dobe: 3 mizarji, 1 mizarski va- ;enec, 2 hlapca, 5 služkinj, 2 kmečki dekli in 1 kuharica. c V celjski bolnici so umrli: 20. t in. 21-loini Franc Lešnik, brezpo- selni delavec brez stalnega bivališča, in 15-letna mesarjeva hčerka Mari ja SeniCeva z Dobrne, 21. t. m. pa r.O-iet- ni dninar Valentin Romih iz Zagcr- jjx. N. p. v m.! c Poziv onim, ki se zanimajo za film. Da je mogoče izdelati tudi ju- goslovenske zvoene filme, üokazuje »Mclodija 1000 otokov«. Ta film je sicer skromen, toda pozitiven zače- tek. Da pa laliko izkoristim izkustva iz tega prvega jugoslovenskega zvoC- nega filma in zaposlujem tudi na- dalje domače moči, zavisi od tega, če bi mi uspelo, da zberem sicer okrog raztresene, toda vsekakor obstojsče laiente in moči. Zato sem se odločil, ¦la pozovem vse, ki se zanimajo za film, da mi dajo na razplago svoje moci, pa naj si bodo še tako skr Gin- ne. Pripravljen sem, da vse preizku- sim, kar bi utegnilo pomagati doma- Cemu filmu. Naj se torej vsakdo, ki se čuti sposobnega, obrne name. V mislih niinam samo igralskih taien- tov. Vabim tudi one, ki se čutijo spo- sobne za. režijo. Končno pa sc lahko piidružijo vsi, ki bi hoteli pomagati ustanoviti poslovno podjetje za naš film. Vsakdo lahko sodeluje pri torn podjetju, tudi s skromnimi sredstvi. ParedčasMO osiveaje las prepre- čite z redno nego las s >Ci-no glavo« in s sredstvom ^Haarglanz«. Spiranje s tem sredstvon:. k! je priloženo vsakemu zavoj- (r;ku »črne g.avex, okrepi läse v njihovi strukturi. Lasjc ostancjo zdravi in lepi ter cdporni proti vsem šlcodljivim vplivom. ^črna glava« s sred- r.:tvom .--¦ Haarglanz« in očall je na raspolago za svcHe iu temne lasc in za tako zvani »extra- '«'ond«. T Moje prihodnje delo bo »Veseioigra v snegu«, ki jo born snimal v začet- ku leta 193ČJ. na Bledu, v Bohinju in Ki'anjski gori. Prosim tudi vsh >jiort- na društva, da mi pri tem pontaga- jc. Kdor jma torej veselje in se čuti naclarjenega, naj se Cim prej javi. Rcžiser M. Osvatič, Celje, Kral ja Pe- ti'a cesta. c Žrtve napada In nesreč. V škof- ji vasi je neki delavoc pred dnevi napadel 25-letnega posestnikovega si- rio. Kai'Ia Kolarja, ga udaril z ročico po desni rokii in mu zlomil podloht- r.ico. — 11-letna hčerka uradnika Edita. Krušičeva iz Celja se je 21. t m. m'i padeu občutno požkodovaia po (k-snem stegnu. — 21-letnemu gozd- nemu delavcu Josipu Taškerju iz Lo- kavea pri Rimskih toplicah je padlo v gozdu podžagano drevo na desno Tiogo in mu zdrobilo koleno. --• Vsi poškoclovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Tedenslti svinjski sejmi v Celja se bodo zopet vršili od 1. januarja 1933. dalje. Trgovci s svinjami, ki po- šočajo celjske sejme, se opoxarjajo, d;i morajo biti vozovi in avtomobili po vsakem prevozu svinj temcljito razkuženi, sicer jim bo dovo:^ svinj fiä sejmišče zabranjen. c Javna zahvala. Šolski odbor celj- ske obrtne nadaljevalne sole izreka vsem lanskim podpornikom najiskre- nejšo zahvalo in se toplo priporoča, da bi se izvolili dobrotniki spomniti našoga učnega zavoda zlasti tudi v letošnjeni golskem letu, ko bo obha- jala tuk. obrtna nadaljevalna Sola 50-ietnico obstoja. Za lansko šol. !eto 1931/32 je prejela Solska blagajna glasom odobrenega. obračuna sledeče jenarne podpore: Mestna občina rolj- ska 30.000 Din; okoliška občina 0.500 Din; rokodolske obrtne zadruge v Ce- lju 2.750 Din; po 1.000 Din so daro- vali: Cinkarna d. d. v Celju, Obrtno društvo in pa Mestna hranilnica v Celju; Celjska posojilnica je dala 500 Din; enako je darovala zadruga stavbnih mojstrov v Ljubljani. Za- druga sotogi-afov je dala 300 Din, Ivi dka Urabič & drug v Celju 50 Din in Prvi mestni ml in v Celju tudi 50 Din. c Zglasitev mladeničev rojenih le* ta 1913., 1914. in 1915. v svrho vpisa v vojaško evidenco. Mestno načelstvo v Colju razglaša: Na podlagi čl. 10. in 45. zakona o ustroju vojske in mor- narice ter določil začasnega pravil- nika za rekrutovanje mladeničev za stalni kader poziv am vse v mestu Celju bivajoče mladeniče, rojene v letih 1913., 1914. in 1915., ne glede na njih pristojnost, da se v svrho vpisa v vojaško evidenco takoj osebno zglase pri vcjaškem referentu mest- nega načelstva (soba št. 2) med do- polda.nski.mi uradnimi urami. Mla- denisii, rojeni v letu 1913., morajo prinesti sledeče dokumente: 1. krst- ni list, 2. domovnico, 3. družinsko polo (stara družinska pola je upo- rabna le, če pristojni župni urad po- trdi, da je stanje v družini ostalo ne- izpremenjeno), 4. zadnje šolsko in učno spričevalo, 5. vojaške izprave in potrdila stare jših zadrugarjev, 0. potrdilo o svoječasni vojaški zgla- sitvi pri mestnem načelstvu. Mlade- niči, rojeni leta 1914. in 1915., morajo prinesti s seboj dokumente, navede- ne pod št. 1, 3, 4 in 0. Odsotne in obo- lele mladeniče morajo po obstoječih zakonskih predpisih prijaviti njih starši, bratje, sestre, sorodniki, sta- no- in delodajalci. Nevednost o raz- giasu ne opravičuje in so ho proti vsakomur, ki se ne bi odzval temu pozivu, najstrožje postopalo. Rok za prijavo je do 25. januarja 1933. — Mestno načelstvo Celje, dne 25. Jan. Mestno načelstvo Celje. — Mestni naCelnik: Dr. Goričan s. r. Štev. 103; »Nova Doha« 24. XII. 1932. Stran 3. Prinašamo Vam za Božič 0 nekaj popolnon.a novega ¦ PIoščg in gramofon si lahkoza praznikc I1PO8OD IYE brez kavcije. Oglasite se pravočasno ,-|pri zastopstvu »SLAGER«, CELJE, Dečkov trg 4 (hiša g. Rustjc). 3-3 3. Kratka šaloigra. 4. Ufin zvočni ve- i lefilm »Plavi sen«. V fclavnih uiogah | Lilian Harvey, Willy Fritsch, Willy j Forst, Pavel Hörbiger in Trude lies- terber^. Med predstavo vstop ni dovo- Ijen. Predstave se vrše: ob nedeljah in praznikih točno ob 4., 1/4 7. in xl2 9., ob delavnikih vsak dan ob V2 5. in V2 9. —Prednaznanilo: »BeM demon«. V glavni ulogi Hans Albert. c Obdaritev otrok. Podporno :ki planini in Celjska koča v O!j- skem pogorju. c Fcndu ponicžne akcije za /:a- poslitev in podpiranje brezposelnih U-.j pomoč siromašnim slojem v me- stu Celju in celjski okolici jo daro- vaia ga. Marija Rebeuscbegg v Ceiju .100 Din namesto cvetja na krsto ge. Ivane Vošnjakove. Navedenemu fon- (Ju je tudi daioval neimenovan 100 Din in g. Ivan Rupnik 100 Din. e Nainesio cvetja na krsto g Mira Majemi v Celju je darovala g. Ma- rija. Rebeusclieggova 100 Din fondu poinožne akcije za zaposlitev in pod- piranje brezposelnih ter pomoC siro- mašnim slojem v mestu Celju in celjski okolici, za kar se ji odbor po- možne akcije najprisrčncjše zahvn- c Gasihio in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima o^Zakaj?« — »Ker ne razu- mem niti besedice kitajski.« Kakšno je bilo volilno geslo nove- ga predsednika Zedinjenih držar Röosevelta? — Veni, vidi, whisky! ZA BOŽIČ se je odločilo novo vodstvo Prve južnoštajcrske \inarske zadruge v Celju nuditi odjemslcem vina vseh vrst po IZJEMNO NIZK1 CENI: RITTTUI fytT s steklenico vred DU 1 EJLJl\Li od 12 Din navzdol, dmeo vino no sorazmr-rno nižji ceni Prodaja se : v kleti zadruge na Cankarjevi c. 11 in v zadružrn točilnici v Aškerčevi nlici Išče se kompanjon (-ka) ter plačilna »»takarica z nekaj kavcijeza BLED. Ponudbe na »Šlager«, Celje, Dečkov trg 4. Književnost Conan Doyle: Boj v megli (Bas- kervillski p e s). Roman. Zalo- žil konzorcij »Nove Dobe1« v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 1G6. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobo« v Celju je izdal kot tretjo knji- PLETENINE PULOVERJI VESTJE SPORTNE MAJE NOGAVICE ROKAVICE ŠALI, ČEPICE ZIMSKO BENGERJEVO PERILO TRIKOTAŽA IN VSE VRSTE VOLN L. PUTAN • CELJE go sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljših del sira Conana Doyla, zna- nega avtorja detektivskih romanov. V tern romanu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skrit sovraž- nik, zalirbten morilec. Povest je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem močvir- ju, kjer preži smrt in straši fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moč. Slavni detektiv Sherlock Holmes re- si z velikiini napori in z izredno bi- stroumnostjo težko zagonetko in raz- krije nevai'noga zločinca. Ta roman je višek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo priporočamo. Knjiga je iz- žla v okusni opremi in se naroča v upravi »Ncvn Dob',-« v Celju. Glasovi iz občinstva Na Masarykovem nabrežju in Na okopih Po več letih sem zopet prišel v pri- kupljivo Celje za nekaj dni na dopust. Spreha)al sem se ob Savinji. Odkar nisem bil v Celju, je bila dograjena lepa promenadna cesta, ki res krasi Masarykovo nabrežje, ali kaj pa je Ijudem padlo v glavo, da so dali za- b'.ti 4 stebre na 4 metre široki cesti, tako da se, zlasti ponoči, če dobro ne paziš, zaietiš v steber in se lahko ob- čutno poškoduješ! Tako me je nekega, dne zanesla pot tudi na preišnjo Šolsko ulico, sedaj Na okopih, v stranski del mesta, kjer so hiše postavljene na rimski zid; zato ima ta del mesta še posebno vrednost. Osupnil sem, ko sem prišel s Slomškovega trga skozi »viadukt«, in videl pred seboj več mesarskih voz in stojnic in mesarske pomočnike, ki so kar na ulici umivali stojnice ter se zraven jezili in kregali. Mislil sem, da sem se zmotil in da nisem v Celju, ampak v kakšni kitajski vasi, kjer imajo delavnice, kuhinje itd. istotako na ulici. Ko sem se preril mimo voz in me- sarjev, sem priSel do neke hiše, kjer zapirajo planke vso ulico. Ulica je že ves mesec zaprta za vsak promet. Kako neki bi bilo v slučaju požara ? Gotovo bi bil ves del mesta v ne- varnosti, ker se ne more od nikoder blizu. Tako sem se moral vrniti in zopet zmuzniti mimo mesarjev, da sem prišel pod viadukt. Naenkrat začutim grozen smrad. Vprašal sem nekega moškega, ali je v bližini morda stranišče, ki ml ga je res pokazal, tarn za plotom. Na moje začudenje pa je to stranišče, ka- kršnega niti po vaseh več ne upo- rabljajo. V bližino sicer nisem mogel, ker je bilo vse ponesnaženo. Že 1 me- ter pred straniščem najdeš vse polno neprijetno dišečih kupčkov, povrhu pa še raznih mesnih odpadkov. Kolikor mi je znano, je nad tern smrdljivim prostorom sola Glasbene Matice, in njeni gojenci lahko marsi- kaj vidijo in slišijo z ulice pri razen tega pa so izpostavljeni nevarnosti, da tarn zaradi nesnage ne izbruhne kakšna epidemija. To sem torej videl v mojem rojst- nem kraju, v lepem letoviščarskem mestu Celju, kjer nisem bil že 9 let. Zelo radi se pobahamo, kako pri- pravno je Celje za tujski promet, ka- ko pa sodijo 0 tern tujci, ne vem. To sem videl — kdor ne verjame, pa se lahko ptepriča na lastne oči. E. C. Pri boleznih žolca, jeter in ledvic jo priporočljivo, da pijete vsake dva .lo tri mesccc nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarca Saxleh- nerjeve grenCicc HUNYADI JAN'OS. Grenčiea HUNYADI JANOS je U- borno, noprokosljivo naravno odva- jalno srodstvo. Ureja stolico, odvaja Sk odl jive snovi iz telesa, poživlja or- ganize.m in dela telo bolj odporno. Dnbiva se v vseb lekarnab, drogerjah in boljših trgovinah. Pazite via eti- keto z rdečim srednjim poljom! fcl»1**/ KINO UNION CELJE Spoked za s December 25. Nedelja December 26. Pondeljek December 27. Torek 1. UFA-zvočni tednik (nalnooeise) 2. Westnova tovarna v Celju 3. Kratka saloigra (trikfilm) O D M O R 4 Lilian Harvey IGRA POJE JOČE PLEšE SE SMEJI v družbi najlepših filmskih igraltev: Willy KSf. Paul Hörbiger Trude H«stet*bevg vjopolnomaMnoyem UFA-veletonfilmu Plii sen —^—'—-------s^^.--------------->_------_________________ Mojstrska režija. — Vesela in zelo zanimiva vsebirui. — Lepi igralci Izvrstna igra Pri vseh predstavah celokupen spored Cene sedežev: Din 5'-, 8'-, 10'-, 12'- Med predstavo vstop ni dovoljen! Predstave se vrše: ob nedeljah in praznikih t © 6 n o ob 4., '|47., 'J.9. ob delavni^tSh vsak dan ob '{25. in (j29. Naii»p$2s kino dvoranavdržavi! Prednaznanilo : UFA - veletonf ilm s „Beli demon" (Rauschgift) V glavni ulogi Hans Albers ELITWI KINO UNION UPRAVA Stran 4. »Nova Doba« 24. XII. 1932. Štev. 103. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Da je zadnja trditev upravičena, naj služi vnjen dokaz to, kar je o mojem predavanju zgodovine na sarajevski veliki gimnazili napisal moj bivši učenec na tej gimnaziji, dr. Savo Ljuhib atič, v »Kalendaru« sarajcvske »Prosvcte« iz 1. 1932 »Emil Lilck kao nacionalista, veliki Sloven, često je s uzbudenjem govorio o Rusiji, o njcziuoj misiji u covjccanstvu i o sjajnoj budučnosti slavenskoj. Medu svim Slovenima najvišG jc volio Srbe. Pred- vidao je misiju srpskog plemena u borbi za neza- visnost i ujedinjenje južnih Slovcna. Srpsku historiju, kojoj je u ondašnjim udžbeni- cima bilo dato vrlo rrialo mjesta opširno jc obradivao od najstarijeg do najnovijeg vremena i dugo se za~ državao na onomG §to jg važniJG. Dušanov zakonik tumačio jg cijeli semestar po jedan čas scdmično. Naročito je isticao važnost i mi- siju srpskc narodne crkvc Sv. Save. Opširno jg tu- mačio o srpskim zadužbinama i o cijeloj duhovnoj i materijalnoj kulturi srpskoj. S odušGvlJGnjem je govorio o ratovima i podvi- zima Crnc Gore i SrbiJG, o Karadordjevom i Miloševom ustanku i o njihovim hrabrim i slavnim vojvodama i namjerno s naročitom tendcncijom o iistancima u Bosni i Hercegovini, o Perru Mrkonjiču, Luki Vuka- loviču, Miči Ljubibratiču, Bogdanu Simoniču, Stojanu Kovačevicu i dr. ustašama i vojvodarna, koje je isti- cao. kao velike rodoljube, junake i naqionalne borcc. Mnoga njegova predavanja bila su nG samo du- boko nacionalna, široko patriotska i prožeta osječajima socijalne pravdc, ncgo čcsto piita revolucionarna u prilikama, u kojima su cdržana«.1 Mi slovenski profcsorji smo vedeli za antisrbski kurz pri bosanski vladi in skupnem avstro-ogrskem iinančnem ministrstvu na Dunaju, ali mi sg nismo ni- koli dali izrabiti v svrhc, ki ne bi bJc združijive z našim nacionalizmom, z našo častjo in prisego, našim dostojanstvom in našim pojmovanjem učiteljskih dolž nosti; mi nismo poznali nobene protekcijc. Takšni po- javi se niso mogli dogoditi na sarajevski gimnaziji, kakor so jih v senatu 17. novembra t. 1. izncsli o gimnaziji v Čačku in o podobnih pojavih v naši pro- sveti scnatorji Vujič, Perovič in Tomič.2 Tudi na ve- liki gimnaziji sarajcvski jc skušal predstojnik šolskega oddelka pri Zemaljski vladi — a ni bil minister, am- pak samo dvorni svctnik — izrabiti svojo oblast v korist svojega sina, ki je dobil ponavljaljni izpit iz matematike. Izpraševati ga jg imel prof. Žnidaršič. P.i me je naprosil, naj bi bil prisoten izpitu. Učenec ni Vidi dalje v »Kalendaru« str. 165. »Slovenac« 18. novembra 1932. odgovoril na »zadostno«. Zdaj pa se jc oče pritožil pri predstojniku Zemaljske vlade. Ta je dala meni po dvornem svetniku Mraoviču pismen nalog, naj sg iz- javirn, a)i je bil TrcšČGc. učenec I. razr., pri ponav- ljalnemu izpitu pravično ocenjen. Jaz sem od- govoril »da« — in mirna Bosna. Drug slučaj: K ma- turi v sarajevski gimnaziji je prišel sin nadzornika N. Jaz sem že prej dal staršem nasvet, naj sina nc silijo k izpitu zrclosti, ker on ni zrel za univerzitetne študijc. Kljub temu sg je mladi N. podvrgel izpitu in jg dobil pri meni iz zgodovine nezadostno, čcravno mi je pred- sednik komisije namignil naj born popustljiv. Tretji slučaj: Ko sem nastopil službo na zadarski gimnaziji, me jg nadzornik gimnaziJG takoj naprosil, naj dam njegovemu sinu, ki je bil takrat v V. rnzredu, iz zgo- dovitiG in zemljcpisa od V.—VIII. razreda pohvalno, da mu nc bi bilo treba delati izpila zrelosti iz ten predmetov. Ali žc v I. semeslru V. razreda sem mu mogel dati samo zadostno, ker ni več zaslužil Zaradi tega huda zamera pri oeetu. Ko je bil sin pri maturi, pristopi eden izmed kolegov k meni — zdaj je pro- fesor v Zagrebu — in me prosi, naj mu napišem vpraštinja, ki jih bom stavil iz zgodovine učencu Z. Jaz ga z indignacijo pogledam, in on se izgubi. Neki srbski list je pisal po prevratu, da smo mi Slovenci »robske duše«. Ali ne bi zdaj isti list po- metal pred lastnim pragom in smatral za svojo prvo dolžnost, da se potrudi izkoreniniti razširjeno pro- tekcijo in sramotno korupcijo, ki že ogroža državo? (Dalje prih.) Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 0 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Božična in novoletna darila, okraski za drevo, čudcžne sveče, papir itd. na veliko in drobno sc dobijo v trgovini Franc Leskovšek, Celje, Giavnitrg16 Velika izbira raznih keksov, oblatov, Co- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno rnaslo pri tv. Karol Loibnei«, Cefje Pri i|Z«oncu" — Kralja Petra e. 17. Takoj kupim dobro ohranjen motocifcel po zmerni ceni. Plačiio takojšnje. Naslov v upravi lista. Uradnica išče za 1. januar opremljeno sobo, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na upravo iista pod značko »Udobno«. Lepo stanovaroje obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda v Celju, Ipavčeva ul. 11. „WERTHEIM" registrirno blagajno in cirkularno žago za žaganje drv na električni pogon kupim. Ponudbe s ceno na ime Ivan Črepinšek, Celje na upravo lista. Absolvenfka učiteljišča išče primerno službo. Gre tudi v pisarno za malo začetno plačo. — Naslov v upravi lista. 5 sobno stanovanje se odda. Najemnina primerna. Celje' Cankarjeva c. 6. Smučarji pozor! Vsakovrstne smuči dobite že od 50 Din naprej v kolarski delavnici Alojz Vrečko v Škofji vasi pri Celju pri gostilni Medvcd. Stavbno in pohištveno strojno mizav*stvo Franje» Juržč Celje, Maribofrska cesta 16. Zaloga izgotovljenih m ^waskih kfst. Polaganje in čiščenje parket- nih sal po zelo nizki ceni. Prepričajle se! Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji nisi v CELJU, KHHLJÄ PETHÄ c 37 laslno mesarijo, prekaievalnico fin gosfflno pri ,Je5enu4* z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča losip Gorenjak. lfSnho HahoBEE, obi, ŽJoncBs.mestnJ tesorshi moisten na Lani nnj rpljll izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I UulJU hiše, vile, tovarnc in cerkve, strope in razna tla, paviljonc, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ''¦';'-:"\^h Damska k«*ojacica nudi temeljit pouk v šivaniu za lastno uporabo. Naslov v upravi lista. Dvosobno sfanovanje se odda starejši solidni stranki s 1. februarjem 1933. v vili, Jurčičeva 5. v Cf.l|U. VIERRE BENOIT: 42 If inil IS 4f^C Ml M iO B# KOIill3l9mi«ifllL Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rlhteršič V skladu s predlogi, ki jih je napisal Edgar Poe v svoji »Psiho'.ogiji pohištva«, je bila soba velike voj- vodke zaokiozena. Siroka rdeekasta krogla pod stro- pom je razsipala pridušeno svetlobo, ki ni metala senc. Po zidovih je viselo nekaj bakrorezov Burna Jo- nesa, Constabia in Gustava Moreauja. Soba je bila polna treh reči, ki so mi ljubšc ka- kor vse drugo: cvetja, kožuhovine in dragega ka- menja. Iz vseh kotov je sililo cvetje in potreboval sem dobrih pet ininut, da sein se privadil njegovega osti'ega vanja. ftole tedaj, ko me je obvladala neka siadka opojnost, sem se malo zavedel. Koliko je bilo rož, koliko drugega cvetja! V torn opojnom razkosju je kazala flora Ccrne in Kavkaza vse svoje redkosti. Vzdolž oli stoni so spuščale niongolske divizme svoje skoraj meter dolge grozde. RdeCkaste vejice s svojim Cudnim cvetjem so kar poplavljale mize. Višnjeve pasijonke, ki klijejo pomladi po pustih obalali Aralskego. jezera, lilije iz Erivana, Skrlatni bosjak, ogromni, pestri naglji, planike, balzamine in murke, jegliči s Kazbeka, veliko, rdeče resje iz Da- rielskih sotesk, vse tc je ustvarjalo v sobi večnj pomlad. Moji pogledi so se najrajši ustavljali na peruni- kah, ki so bile vijoličaste, skoraj Crne, in opojno dehtele. Velika vojvolka je to opazila in se nasmehnila: »Te imam rajši kakor vse druge. Saj so sestre tistih, ki sen» jiii trgaia na bregovih Volge, ko sem bila še majlria dcklica.« Sedla je .ia široko, nizko posteljo, ki je bila po- krita s kožama civeh belih medvedov, in snela mrežo, ki ji je oklepala lase. Bujni svetli kodri so se raz- suli po beli kožuhovini. Ob njenin nogah je čepela Meluzina na tigrovi koži in se opiraia na zverinino lobanjo. Prebirala je si in no na nekakSni kitari in vabila iz nje mračne, Velika vojvodka je jela snemati svoje dragulje i.i jih postavljala vsakega posebej na male mizice, ki so stale okoli nje. Na komodi s ploščo iz zelenega dniksa sem /agledal barbarski diadem, ki ga je no- sila na dan svečanosti 7.-Jiuzarskega polka. Zraven njoga je ležal še c-den, večji in okrašen s safirji. Po kožaii, ki so pokrivale tla, so se bleščali nalik skoiabljem in zlatim kapljam drobni rdečkasti in zcleni dragulji armenskega izvora. Velika ovratnica iz jantarja in turkizov v obliki čepice je visela ob zglavju postoije in nad njo v nekakšni temni vdol- bini višnieva in zlata ikona. Pred njo jc brlela večna luč. Dve veiiki srebrni, krasno cizelirani čaši sta stali pred veliko vojvodko. V eni so bili uveli evetni listi, v drugi brez števila nebruSenih draguljev. Za- kopala je vanje roko in jih spušCala med prsti kakor morski pesek, ta težki in leskečoči se slap biserja in korundov, halkedonov in berilov, sardoniksov in pe- l idotov . . 0 velika vojvodka lautenburška, pred mano si se spet izpremenila v tatarsko cesarično, v orijen- tflsko vilo, v nimfo tajinstvenih volžanskih valov. * * * Prosila me jc, naj ji povem, kako me je zaneslo v Lautenburg. 0 tern je vedela nekaj podrobnosti iz Marcaisovega pripovedovanja, toda po nasmešku, ki je spremljal vijene besede, sem lahko presodil, kako ceni ostroumnost tega diplomata. Potem me je vprašala za povest mojega življenja. Ustregel sem njeni želji s kar najbolj preprostimi besedami. Naposicd, ko sem čutil, da jo zanima in da je dobre volje, se nisem mogel več premagati in nemirno sem priznal, kako me je bolelo njeno hladno vedenje ob prvem srečanju, ko sem vendar že takrat obCutil v srci edino željo, da ji ustrežem. »PozahiiiiO vse to, gospod Vignertc, prosim vas,« je dejala velika vojvodka, »in dajte .mi roko!« Obrnila sa je k Meluzini in ji rekla rusko, ne da hi vedela, "la, njen materinski jezik malce znam: »Zaradi tega se mi še ni treba bati, da bi me za- pili v Kirch haus.« (iospodična von Graff ens ried je v odgovor sko- mignila z rameni-, kakor bi hotela reči: »Ali vam nisom rekla?« »Meluzina,1« jc ukazala velika vojvodka, »prižgi samovar!« Med tern ko je dekle postavljalo čajne skodelice okoli težkega stolpa iz rdečega bakra, kjer je vzela vodo, je Aurora vstala in odprla pisalno mizico. Po- klicala me je. naj pridem blize. »Ali ])0/;natc ta rokopis?« me je potem vprašala in mi pokazala neko pi smo'. Opazoval sem papii1. Te pisave še nisom bil ni- koli videl. »To je rokopis rajnega velikega vojvoda Ru- rlolfa,« mi je preprosto rekla. Moje začudenje je bilo skoraj podobno omeje- nosti. Ni se mogla premagati. Nasmehnila se je. »Oprostite mi, madame, toda Ce je tako, ničesar • ne razumem. Cegav je papir, ki sem vam ga poslal in ki se mu moram zahvaliti . . . .« »Pomirite se, pomirite sc, gospod Vignerte; pa- pirja, ki se mu mcrate zahvaliti za mojo naklonjenost in tudi že moje j^rijateljstvo, ni popisal rajni veliki vojvoda, moj mož. Toda vzlic temu je zame velikega pomena. Kdo ve — morda je zato fio prav posebno važen.« Med temi besedami je razgrnila listino. »Tu je neko ime;« je dejala, »—Sangha. Ali veste, kaj pomeni?« , . »Vem,« sem cdvrnil, »—od davi; to je mejna na- selhina v Ka"ner*.mu, poslednja nemška postaja. De- set milj od ondotl je trdnjavica Flatters, prva fran- coska postojanka.« »Tu je,« je dodala, »— in zdi se mi, da vi tega nc veste — VT tej samotni naselbini je 10. maja 1911. umrl za solnčarico veliki vojvoda Rudolf. Tu so ga tudi pokopali. Zato1 morate razumeti moje razbur- jenje, ko sem na tern popisu ctap, ki bi mu bil moral služiti na potovanju, prebrala ime kraja, kjer se je za veCno ustavil.<; »Cegav je potem ta popis? Kdo ga je sestavil?x< »Neki pi-ijatelj,« je odvrnila velika vojvodka. »Zvest spremljevalec velikega vojvoda na potovanju. Tisti, ki mu jc dvakrat rešil življenje v Kongu. Tisti, ki ga sicer ni mogel rešiti bolezni, po ga je negoval do konca in mu izkazal poslcdnjo Cast.« »Ime mu je?« sem vprašal. »Baron Ulrich von Boose.« Kriknil sem. »Boose,' on!« štev. 103. »Nova Doba« 24. XII. 1932. Strän 5. Božič 1932 Nasmehlja so nam sveti Božič in nas poboža z mehko rokö, v nas predrami najtišje strun.e, ki jih sliši srce samö. Nasmejana se dvigne misel preko trdih, kričavih dni, gkula v nove, sijajne svetove, !i z njim? Saj vendar imamo para- grafe, za božjo voljo! Sestalo se jo .v>dišče in reklo svoje. Prišlo je iz Ri- ma pritrdilo. In kaj se je potem zg'o- dilo, vsi vemo. Mi, ki z njim shnpaü- ziramo, in oni, ki ga sovražijo. A sre- čo je imcl Bog-Clovek, da se je bil spustil prod dvatisoč leti na ta zvc- nženi svet med ljudi, ki so bili brez clvoma boljši in plemenitejši nc-go smo mi. Tri leta jih je moral dra- žiti in jim brusiti resnico, preden so sc ga lotili. 0, ko bi danes kaj take- ga poškusil, ko je vse tako lepo or- ganizirano! Pri priči bi ga prijeii. Pa bi sedaj zalo namesto njega iineli Se veC bogov in malikov nego jih iina- mo. In bi jim morali ponižno žrtvo- vati in streči, da bi .«e jim veliki tre- buhi še bolj bočili in da bi se jim mastna lira še za spoznanje bolj .sve- ti la. 0, kaka sreča bi to bila za lju- di, ki so č.lnni bratovšCine zlatega tc- leta! Kamorkoii pogledam, vidiin gru- čico ljudi, ki poslušajo, kaj jim pra- vi človeče, ki je v njihovi sredi. Clo- veka pa lo ni. Velikega ČL0VEKA. Nam bi ga bilo silno treba. Takega, da bi vse umolknilo, ko bi izprego- voril. Takega, ki bi samo trenil z očcsom ali s prstom .mignil, pa bi se tse zgenilo In pa stopilo, ter šlo k volikim ciljem. Takega, ki ne bi svo- jega obrojenega piskrißa pristavljal v popel k pojemajoči žerjavici, da bi s ob tujem gladu utešil svojo večno lakoto. Tnkcga, ki bi porini! velik lone'c k plapolajoßemu ognju, da bi se vsi vsaj za silo naužili. Saj ni, da In si on, ki nam je to pripravil, i;e smel vzeti kaj več ali kaj boijšega, ampak kar je preveč, je preveč. CLOVEKA bi nam bilo treba, da bi prišel, pa grdo poglcdal, ter bi se - ako je Siovenec — krvavo pridu- Sil in urezal z grčavo pestjo po mi/.i, rc-koc: »Sedaj je pa dosti čvck. Sto- rim'o kaj — dokler je še čas!« FRAN ROŠ: Božična zgodba Vpokojeni oficijal Ignacij Megu- ?ar sedi *v nas^lanjaču ob topli peči in čita časo])is. Noge mu grejojo co- i>rite, zadovoljno sesa dim iz iJišeče cigare in dobro .mu jo tako. V stop a njegova žena, nizka, obil- na. Iz kuhinje zaveje topel -Jih po sveži peki, nocoj je pač sveti večer. Megušar odlaga oPala in si gladi si- \c brke: »Koliko spet jmžcjo časopisi o teh brezposelnih, nekaj seveda pretira- vitjo, da lahko več pišejo! No, žo res, '!.-; jo beda na svetu, n;>, da! I'o- '¦a . . .« ! »Na.ma letos ne bo Se liudo,« od- i ?i jvarja žena. »Dobrot, ki morajo biti (i [.raznikih na mizi, ne bova pogre- šala. Manj bo vsega, pa saj sva lotos sania. Lani je bila. še Mirnica doma to. dan. Vsa leta od rojstva, rivain- dvajset let, je bila o praznikih tu. Na stare dni sva saniä ostala. To jo nso- •.ia, drugače biti ne more!« »Nocoj je Mimičin prvi sveti ve- Zer, ki ga nc praznuje doma. Lepo u b« nocoj ob lastnem ognjišču, Ivan je dober ž njo, v vseh osmih mese- Hi, kar sta poroCena, ji še ni pore- kel trde besede. Da, da, imenitno shižbo ima, blagajnik tako velikcga ))odjctja, kjer se računa z miiiioni, pomisli! Sftc-o je imela Mimiea, da, ^rečo!'v< Iz vaze na mizi štrli smrekova ve- jica, skromen božični znak. Da, ] in kuhinjo, no da bi stradala. Casopis M bilo treba potem odpovedati, se- veda. Todfi kaj bi b>ez Cäsopisa, brez yjovJc?« Potem bi res morala k Mimici in Tvanu, da hi živeli skupaj. Toda v hovo kr'aje na stara leta, ko sta vse življenjft prebila v tem mestu? Ne, he! Pila sta čaj jn prigrizovala potico, Vb je na oknu zazvenela snežna ke- p'si. Ösup'nilä sta: Mimira in Ivan? Kdo drugi bi mo- gel biti? »Naj pogledam, za bažjo voljo!<. vpije Žeria in odpira okno. Mraz puh- ne v sobo, par snežink se zasvoti v iliöi: »Midva sva!« se začuje Jvanov glas z ulice. »Da, obä sta, daj mi vendar hiSni kIjuč, Ignac!« Stari drsa v copatah k oknu in momlja nerazumljive besede. Oči mu ircpečejo, z levico si vleče brke. »Ničesar nista sporočila, prfisone- 111 x sta naju hotela, nič jima nisva prip'ravila,^ ščebeta žena. V papir zavit ključ je padel na uli- cc. Blaženo se smehljajo staro oPi: '•Glcj, glej!« Po stopnicah hite koraki. In zc si ob vr'atih podajajo roke, Mimica se poljubuje, s plašCev otepata sneg, za- vitke in ko\Cek nosita s seboj V kuhinji se oglodujejo, tu je še vse, kakor je bilo, tüdi v sobi. To je še stari dorn z očetom in materjo, o/ek, topel, miren. Sodijo ob mizi, jedo potico in pi- jojo vino, Ivan ga je prinesel s soboj buteljko. Stari se smehlja ženi, njej vztrepetava srce, ab, Mimica bo ma- ti, da, takoj na prvi pogled so da to opaziti. Docakala bo vnuka, pestova- la ga bo, o, da bi bilo posreči! »Čaj skubam!« de in odhaja v ku- liinjo, skrivaj pokliče moža za seboj in 'mu v uho zašepeče novico, s-ain je seveda ne bi bil dognal, za take lanke reči mo§ki nimajo dobrih ofi. Z radostnim strahom se stari vra- Ca k mizi, no, prav, prav. Mimica je krcpka in zdrava, zrasla je, so zdi, dobra ženica pač mora biti Turli Ivan je pravi mož, nič zlega ji ni pri Mjcm, v imenitni službi jo, nikoii ji- ina ne bo sile. »Kar v naglici sva se odločda, iia pojdeva. Sporočila sva, a prekasno. NiČ zato! Ni treba, da bi bila kaj pri- pravljala za naju,« govori Ivan, a ro.snö niiU zro oči, skoro bi tako rnlad človek lahko bil veselejši, vsaj mal- (o. Božič jo vendar in doma sla. In tudi Mimica ni pravzaprav niČ kaj živahna, včasih pa je tu žvrgolela ka- kor kanarček, razigrana jo bila rada. •Seveda, zdaj je tako ž njo, da je pač ]>olna. skrbi, pa se jih že izncbi jnen- da skoro, dolgo pa'c ne bo voC tra- jalo. Mati priseda, hasuje mladima no- vic o znancili, o tem, kako jo /.daj roarsikjo kaj narobe. Mlada j>oshiša- ta. malokdaj govorita, premalo. >Vcsola bedita,« pravi stari, >-dobra siužba danes kaj volja, da. Koiika je vhomakov bi'ez dola in kruha zdaj. Ki izn jo. Ali vaše podjetje deia, dola, ali sploh kaj občuti krizo, kajV« »0, da,v odgovarja Ivan, »zniS^li sd nam že dvakrat plačo.« > Saj si imel v zaCetku zares dobre dobodke, ne pozna se vama toliko to zaižanje.« moni mati in ju ^iii, c!a pijeta caj. »fttediti lio pač treba,« nadaljuje, »žc zato, kor si bosta morda kdaj le ;>mislila kakega črvička, da no bosta :>ama.« In gleda obe.ma v oči, dokler jib no pobesita. Mimica je vsa za- rdela v lica >Prav, prav,« se smehlja oče. »Da, ali Ivan . . .« bruhiio v jok Mimical »Saj nie zato, moj Bog1 . . :¦¦< jo miri mati. »Da-, toda . . .« >Takö je,« jeclja Ivan. »Povodati vnm moram resnico. Nase podjotje jo ustavilo obratovanje. Menaa sajno zaCas'no . . .« »Joj!« zastoöe mati, prebledftla in splaSena. »Kaj?« pade očetu cigara [z ust na niizo. »Da! Že leden dni po&ivamo. Ysi smo na cesti, nad Štiristo ljinli.v >-Nad štiristo ljudi . . .« Molk. Uni bije zamolklo. Devet. Na sHki so smehlja Mimica v pöroCni obieki ob Ivanu, tu ob mizi si z ro- kami zakriva solzni obraz. »In zdaj?« zine mati, z velikini po- fjledom tiplje po vseh. »Čakati je treba, dokler kma ne Jiiine. Morda bo to kmalu . . . Prejel som odpravnino, štiri tisočake . . .« »No,« meni mati, »tukaj ostaneta, Mirje bomo, stisnemo se, že vzdrŽi- mo. Coprav bomo štirje in četudi nas bo pet . . .« »Da!1« so staremu jasni obraz. ;>Stvar se da urediti; počakati, potr- peti bo treba. Skupaj bomo, se žo pre- bijemo. Hudo bo sicer, a navsezadnje so lahko 19 spet zasuče na dobro. Zinošani časi, slaba gospodarska po- litika na vsem svetu, pomanj'kanjo o'enarja, drtištvo narodov, preveC ljudi, stroji so cenejši, ne jedo . .« In spet mu je lice rešno, ugasnila mu je ciga.ra, predse strmi in zmaju- ie z rameni. »Lep BožiČ!« ugiblje njegova žona. - i akole mladi ljudje so ob kruh, ob srečo.« Postelje so postlane, Ivan ima leži- sce v kuhinji na tleh. Vsi molče, gla- vc so jim polne, težke. K Mimici stopa Ivan, pobofca ji li- ce, mokro in vroče je od solz, ocl so ji splašene, zajokane: »Vse bo dobro, veruj mi. Sladko spi!« Ob kuhinjskem oknu sloni sam, sklonjen, skrušen. Zunaj v snegu in airazu molči božična noč. Tist.a ncč, ki v njej zapojo angeli iz nebes: Sla- va Bogu v višavah in mir ljtittem na zenl'lji, ki so dobre volje! JAROSLAV T0KAN, šes Borze dela: Božične sanje trpecih Celje, 24. ilecembra. Rodilr smo se delavski otroci, ka- kont se vsakdo izmed nas rodi. Tudi m;i smo kot otroci sanjali sanje pod vtiskoni bajk in pripovodk, v kate- rih je bilo pol no lepih čarov, upov iiodoče šreče v življenju. in neizmer- !ic ljubezni, ki naj prepoji vse clo- veštvo. čiovek Cloveku brat, človek čioveku ena'k. Božič naj nas spomi- :\!a toga, fn sanjali smo, da je ple- menitost človeka neskoncna. Pripo- vedovali so nam in čitali v raznih časopisih, kako prezebajo ptičice, kako lacri'e so senice, lcako poginjajb v zimi zajci, srne in divje koze. či- tali smo a^pele dobrih sre v časopi- s;ih, da se naj usmilijo bednih ziva- 11' M živaltc1 O, plemeniti rod človeš- k'i, ki inias tako veliko Ijubezen do zivali in do živalic, ki sicer niso tvo- jega ro'du, pa ti koristijo, ali ti vsaj >iKU§aj6 koristiti, ali pa so ti samo v razve'drilo in zabavo. Mir in Ijubezen so oznanjali za bo- '?.'/:¦ ljudem. Zveličar se je radii, pro- i'ok pravice in desnice; prorok člo- vcštVa, predvsem vseh' onih, ki trpe l>od pezo življenja. Otroci dolavcev smo bili in takrat nismo pozhali in Cutili svojega polo- žaja v človcški družbi. Živeli sicer iiiis.mo v izobilju. Vedeli smo le to, da so nekaterim godi bolje, in upali s-'no, da pride tudi za nas zlati cas. Ali glej krutosti! Stöpili smo z na- dami v Življenje, kot naivni otroci, in spoznali, da smo se varali z baj- ';ami in piJipovedkanii; varali glede histva ])raktičnega življenja: Opaziti smo morali na žalost, da s:no v človeški družbi le igračioa, se- ntca, zajec, si'na, niC drugega ne. Pa niti to rib. Vzgojeni smo bill v veri, (la smo hlapci drugim, v veri, da nam dajejo vse, kar rabimo — oni naši gospodarji, ki niso vzgojeni v duhu, da smo vis ljudje enaki in da so ?a- )ovi zemljo in dela za vse. I Sheg. Z njim so pokriti hribi, do- Str&a 6. »Nova Doba« 24. XII. 1932. Štev. 103. line in mesta. Božični večer. Preze- 1'ajo senice in srne, prezobajo pa tu- di milijoni ljudi. Le v lepih palaeah in bogatih domovih slave božični ve- čer in čitajo, kako zebe senice in sr- \i'.i. Darovi so pod božičnim Ireves- cem in veselje je doma v bogatih rodbinah. Milijoni nezaposlenih in njih svojcev pa ždijo v zasilnih ba- ,rakah, kleteh, podstrešjih, v temi. Ni dela, ni kruha, ni luči, in mraz je. Iii ti siromaki preklinjajo plemeni- tost človeštva, toda ne plemenitost, inarveč njegovo pravicoljubnost. To človeštvo jiin ropa naravno pravico do življcnja. Življenskih potrebščin je prevec na svetu, preveč, toda laste si jih oni, ki pravijo, da so gospodar- ji, čeprav je vse to blago sad dela, ki bodi v prid vse.niu človeštvu v po- trebi. Kot otroci nismo pojmovali vsega tega ;.la, pojmujenio in občuti- mo ga pa clanes tem bolj i svojimi .iiužinami vrcd, ko smo zavoljo ne- urejenih razmer pritisnjeni k tlom, in to nam izsesava življensko kri. Lepe besede o božiču niso besede proroka, ampak so le besede plato- nične tolažbe. Božič bo simbol vseh nas le tedaj, ko bodo v vseh naših domovih oni sadovi, ki jih nudita /cmlja in delo. FIR: Ljubezen morme Caterine Faulse beaulte, qui tant me couste cher, Hude en effect, hypocrite dotilceur .... (Francoys Villon) Giovanni Caramico, po običaju hu- manistov zvan Joannes Carus-Airri- cus, je bil doma iz Kastelfranka. Stu- diral je na univerzi v Padovi in po- stal šo v inladih letih doktor vsega zdravilstva. To je bilo leta 1528. Na- selil so je v Firenci, kjer je kmalu zaslovel zaradi izredne spretnosti. Giovanni je razumel zdi'avniäko umetnost. Opazoval je silno ostro — ter se je tudi v precejšnji meri po-- služeval domačih, kmetskih zdravil, ne da bi kedaj zapadel v babjever- stvo. Ljudje so ga zelo čislali, čeprav so nekateri mislili, da je čarovnik. Tako je pač, ljudje so bili v onih ča- sih polni predsodkov, skoraj tako, kakor še dandanašnji. Giovanni Ca- ramico je bil strasten raziskovalec narave. lskal je zelišča in tudi pisal o njih — početje, ki je bilo v onih easih dokaj nenavadno. Ob solnčnih nedeljah, ko so se lepe visokorasle Firentinke zbirale k maši, so ga več- krat videli, kako se je vračal iz oko- lice s starim slugo Bernardom, ki je nosil čudne posode. Nič hudega ni bilo v njih, le zelišča in vsakovrsten plevcl; a tega ljudje seveda niso ve* deli. . -4Iäm Ko se je nekega dne vračal skozi pisano, klepetavo množico, ga je po naključju zagledala moima Cateri- na, ki je bila izmed najbolj zalih dam, kar jih je premogla Firenca. Vitka zlatolaska je imela čudovite temne oči ter prekrasne majhne ro- ke in noge. Ubčutljivost ji je bila za- pisana na obrazu, v nestalnem pogle- du, v smehljaju, v trepetajočih nozdrvih. Bila je polnokrvna ženska, a tem čudovitejša, ker se je zdelo, da ji iz vsake kretnje odseva duša. Njen mož je bil clebeli go'spod Onofrio Ve- nusti, bogat trgovec in bankir. Gospa Caterina je zagledala mladega zdravnika in v trenutku ji je zbudil dopadenje. To ni bilo tako čudno, kajti Giovanni je bil zal mož, ne ve- lik, a cez pas ozek, v ramenih pa ši- rok kakor pravi vitez. Poteze so mu bile krepke po naravi, a fine od du- sovnih naporov. Držal se je mračno in je vljudno, a kratko odzdravljas ljudem — blestečega pogleda monne Caterine niti opazil ni, kar jo je do- kaj ujezilo. — Njena preteklost je bila še popolnoma neomadeževana, vsaj hudobni jeziki niso vedeli o njej ni Cesar poročati, sedaj pa se je to tomoljito spremenilo. Dejstvo je, da jc od tega trenutka na vse načine skušala ujeti mladega doktor j a. Monna Caterina je, zdrava kako»1 i riba, nenadoma zbolela, a njen mož, debeii ser Onofrio je seveda moral takoj poslati po mladega, a slavnega doktorja Caramica. Giovanni je pri- j šel in bil spočetka čisto stvaren in služben, premetena gospa Caterina pa se je že okoristila s tem prvim obiskom. Vkljub temu, da je bil mož skoraj ves čas prisoten, je dala zdravniku slutiti čare svoje prožne lepote. Tako vražja je bila, da je za trenutek pdgnala Giovanniju kri v glavo. A ostal je zdravnik, pomiril gospoda soproga, priporočil pomirje- valna sredstva in sei. Debeii gospod. Onofrio Venusti do' tedaj nikakor ni imel prilike, da bi dvomil o zaneslji- vosti svoje žene, le zavzdihnil je nad njenimi inuhami, odštel zdravniku dva cekina in ga še s Castjo spremil do vrat, predno se je vrnil k njej, da bi jo pomiril. Monna Caterina se je nenavadno hitro popravila, a od ča- sa do časa so se ji napadi ponovili in seveda je ni znal nihče tako zdra- viti kakor Giovanni Caramico, mla- di doktor iz Kastelfranka. Cutila je neki nemir, neko težo v vsem telesu, ripati ni mogla in kaj vem, kaj Še vse, Giovanni pa jo je moral pomi- riti. Včasih je bilo treba, da je obse- »Da Itonio vedeli, kedaj bo deževalov — Žena: »No — in čemu pa inmmo tvoj icvmatizem?« * * On: »Ali šo vedno nisi zadovoljna? Mar ti ne dam vsoga, kar potrobu- ji>S?« — Ona: »To že, toda pred po- roko si mi obljubil, da mi boš dal vse, kar bom hotela, ne samo, kar bom potrebovala.« * * »Mama jc strašno krivičua z me- noj. Ce si grizern noht, me nabijo, tp- cla če si mala Nadica vtakno kar celo nogo v usta, pa se zdi jnami iznulno di ažestna!« # * Mesarski mojster prejme telefon- sko obvostilo o rojstvu prvega otro- ka: »Deček je, tehta šest funtov.« -- »Brez kosti?« vpraša ponosni oče. * * V celici se pogovarjata dva kaz- Mjonca o svojih zločinih. »Zakaj so te obsodili?« — »Zaradi mušice.« — >>Kako? Zaradj mušice človek ven- ö.nr ne pride v zapor.« — »Ti pa inia.s pojino! Vlomil sem v banko. Pri tem mi je priletela mušica v nos, »la sem DOi-al strašno kihati — in tako so Me zasačili.« Smešnice »Kakor otrok se veselim na božič! Na tovorne.m kolodvoru sem že ukra- del zaboj, a ga bom odprl Selo na božicni večer, človek se da vendar tudi rad malo presenetiti!« * * »Ali naj poročim bankirja ali /fjravnika?1« — »Torej takorekoc de- nar ali življonje?« * * DELO vtehtežkihčasih lahko najde vsnltdo Sf najbo- lje z ureditvijo doniace plcti nico vliiši. Dnjcnio v tekočem vsakomur de:o s tem, da jemljc- nio izgotovljene plete- nine, dobavljamo prejo in plnčujemo mczde za pletenje, kar dokazujejo Ste- viina zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjern obrniti glede bre/plačnih prospeklov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Izšla je Blasnikova WELIKfl DRüTIKil za navodno lefo 1932 ki ima 365 dni. „VELIKst PRÄTIKA" je najstarejSi slovcuski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštcvan in je Se dnnes najbolj obrajtan. V „Vcliltl PrHtikl" nujdeš ysc, kor Clovek potrebuje vsuk dan: KatuliSki koledar z nchcsniml, solnCnlmi, lunininii, vremtn- skirni in dnevniinl ztuuiunji ; soliifne in luiiine iiirkc; — lunine sprcmeinbc; — poštne določbc za Jugoslavijo ; — k'stvlcc za kolke, za pobotiucc, kupne pogoubc In račune; — konzulate tujili držav v Ljubl|an| in Zagrebu; — vse stjine na Krunjsk' in, Koroškern, Stajerskem. Prt'k- murju, Mcdžimurju in v Julijski Hent'ciji; — prcgled o koncii brcjosti živine; — pop s vsuh važnili oomaClli In tujili do- godkov v prett;kleni letu ; ¦- tabelc z& raCunanje ob'e.stl, — 2ivljenjcplsc važnlh in odloCilniii ostb s sliKami; — ozrionila prcdmctov, ki jih rabi ktnetovulec in 2ena v hiSi. — Ccna 5 Din „VEL1KÄ PHAT1KA" sc dobl v vseh vecjih trgovinah in se luhko naroCl tudi pismeno pri zaloZniku: lis!i,rni 3. Blssniba nssl. d. d. u Ljuü jani. Štev. 103. »Nova Doba« 24. XII. 1932. Stran 7. VE5EL BOŽK IN 5REQN0 NOVO LETO želijo vsem cenjenim gostom in strankam sledeče tvrdke: Vsem svojim cenjenim strankam želi vesel božič in istočasno tudi srečno Novo leto Jos. Krell trgovina galanterijskega biaga in sportnih potrebSčin Celje Kralja Potra cesta 8 Alojz Plankl urar in zlatar Celje Alsksandrova ul. 3 Taček Ivan ml. kemično čiščenje in barvanje oblek Celje Gosposka ulica 21 Celjska vinara d. z o. z. veletrgovina z vinom CelJG Ljubljanska ccsta 10 Močnik nasl. Močnik & Filli specerijska in kolonijalna trgovina. delikatese Celje, Glavni trg Zontič Anton čevljarna Celje Gosposka ulica 13 Andrej Selšek pekarna Celje Kralja Petra c. 33 Motoh Maks brivnicH Celje Gosposka ulica M. Covnik čistilnica in likainica perila Celfc Prešeruova ulica 8 Delikatesna irpovina „Pri turistu" Celjc Glavtü trg Ivan Knechtl krznar, trgovina s krznarskim blagom in Cepicami Celje Slomškov trg Karol Florjančič elektrotehnična trgovina Celje Cankarjeva cesta 2 Vekoslav Bornšek špecerija, kolonijale, delikatese Celje Prešernova ulica 8 Ivan Doplihar gostilna Celje - Gaberje i Tovarniška ulica Anton Brumec manufakturna in inodna trgovina Celje Gosposka ulica Kavarna „Europa" lastnica Helena Krušič Celje Kralja Petra cesta Valentin Hladin manufaktura Celje Prešernova ulica Prva Specijalna trgovina s čokolado in bonboni Marija Fabijan Celje Aleksaridrova ul. 2 Anton Dimcc urar Celje DeCkov trg 2 Jos. Kolar čevljarna Celjc Samostanska ulica 6 Maks Zabukošek modna krojačnica Celje Cankarjeva cesta 2 AIojz Liška me sari ja Celje Gosposka ulica 3 fiote/ska družba v Celju Vese/e božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim gostom Hotel „Evropa" Rafael Salmič urar in zlatar, optika Celje Narodni dom Ferdo in Beti Krašovec pekarna Celje Cesta na grad Karl Kramer modno krojaštvo Celje Ljubljanska cesta 19 „Uran" diplomirano damsko in nioško krojaštvo Celje Kolenčeva ul. 6 (Palača Pokoj. zavoda) HOTEL „POŠTA" CELJE Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim gostom Franc Rebeuschegg Andrej Rozman sploSno ključavničarstvo, vodovodne instalacije Celje Za kresijo 12 Franjo Dolžan kleparstvo in vodovodne instalacije Celje Za kresijo M. A. Baldasin sodavičar Celje - Gaberje Mariborska cesta M. K. Kus restavracija Celje Olavrii trg Stran 8. »Nova Doba« 24. XII. 1932. Štev. 103. Vesele božične praznike želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina Ivan Ravnikar, Celje Fr. Strupi trgovina stekla in porcelana Celje Kralja Petra c. Älojz Drofenik manufakturna trgovina pri »Solncu« Celje Olavni trg Fr. Nerad mestni zidarski mojster Celje Aškcrčeva ul. Franc Jakše specerijska trgovina Celje Ljubljanska cesta pcdruž.: Cesta na grad Viktor Hohnjec mesar — stojnica Celje Glavni trg Roza Zamparutti delikatesa in zajutrkovalnica Celje Äleksandrova ul. Roko Meštrov specerijska trgovina in »Sibeniški vinotoč« Celje Za kresijo F. Junger delikatesna trgovina in gostilna — Lava Celje PreSernova ulica Ignac Simenc izdelovanje krtač, čopičev itd. Celje Kralja Petra c. 8 Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju želi svojim dobrotnikom in darovalcem vesele praznike in srečno Novo leto ter se jim prisrčuo zahvaljuje za podporo v starem letu in prosi za nadaljno naklonjenost tej dobrodelnj in Clovekoljubni instituciji Franjo Vehovar tovarna pohiStva Celje Kersnikova ul. Podružnica: Beograd Delavska pekarna splošne gradbene gospodarske pro- duktivne zadruge r. z. z o. z. „Naprej" Celje Lastni dom Ivan Reicher mesar Celje Ljubljanska cesta in Glavni trg A. J. Kreuh mesarija in gostilna Celje Gubčeva ul. 4 Marija Lapornik gostilna »Pri mostu« Celje -Breg G. Gradt ključavničarstvo, vodne instalacije itd. Celie Vodnikova ul. Anton Oražem krojaäki mojster Celje Gledališka ulica Anton Con frizerski salon Celje Dečkov trg 4 Simon Gaberc agen-ura in komisijska trgovina z žitom, mlinskimi proizvodi in deželnimi pridclki Celje Fr. Dobovičnik manufakturna in modna trgovina industrija prešitih odej in perila Celje Gosposka ulica Josip Gorenjak mesar, klobasičar, zaloga suhomesnate robe, gostilna pri »Jelenu« Celje Kralja Petra cesta Najemnik gostilnc J. Kirbiš Celje Ljubljnnska cesta Drago Bernardi hotel »Hubertus« Cetjc Gosposka ulica Anton Permozer mesarija in gostilna Plevčak Celje- Gaberje Frsnjo Belak instalacijsko podjetje Celje Prešernova ul. 3 Tocilnica »Vinska klet« ). Pečnik Celje Dečkov trg Josip Kirbiš pekarna Celje Ljubljanska cesta Stefan Hohnjec mesar Celje Glavni trg - stojnica Franjo Jurič stavbno in pohištveno mizarstvo, znloga pohištva, polaganje in renoviranje parketov. Zaloga rnrtvaških krst, Lava pri javni bolnici Celje Mariborska c. 14 Gostilna Gsund Ignac Bezenšek prva »Turška kavana« Celje Gosposka ulica Martin Orehovc krznar in izdelovatelj raznih Cepic Celje Gosposka ul. Hotel »Zvezda«, restavracija in mesarija Josip Zumer Celje Glavni trg Anton Hofbauer trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Celje Gosposka ul. 6 Jos. Jagodič specerlja in železnina Celje Glavni trg Podruž.: Gubčeva ulica Rudolf Mlaker pekarna Celje Komenskega ul. Karl Loibner delikatese - specerija Ccljc Kralja Petra cesta „Fenix" trgovina usnjatih izdelkov Celje Gosposka ulica 6 Restavracija »Skalna klet« J. A. Ušaj Celje- Zavodna Cesta na grad A. Savodnik »nesarija Celje Prešernova ulica Cevljarna D. Uršič Celje, Breg, Gaberje Matija Esih mesarija Celje - Breg Jos. Kos čevljarski mojster Celje Dečkov trg 6 Maks Zabukošek krojaški mojster Celje Cankarjeva c. Štev. 103. »Nova Doba« 24. XII. 1932. Siran 9. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjcnim strankam Ignac Grilec strojno mizarstvo Celje- Gaberje Prečna ulica 1 P. Matkovič veletrgovina z vinorn in točilnica Celjc Oosposka ulica 3 Veselc božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim gostom hotel »Celjski dom« M. Sine Celje Maks Lipičnik tvornica cementnili izdelkov Celje - Cret Ignac Kadunc trafika Celje na kolodvoru Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim strankam Franjo Uršič stavbno in pohištveno strojno mizarstvo Celje Klavniška ulica 1 Älojz Ornig splošno mizarstvo Celje Kralja Petra cesta 28 F. S. Lukas veležganjarna in tvornica likerjev Cclje Restavracija >Pri zelencm travniku« Anton Reberšak Celje Ivan in BogomirNaraks tvornica sodavode in pokalic Celje Kralja Petra c. 41 in Žalec Gostilna »Amerika« Celje Spod. Hudinja R. Grobelnik frizerski salon za dame in gospode Cclje Olavni trg in Kocenova ul. K^avarna „Merkur" /g. Lebič Celje Alojz Kališnik mestni stavbenik Celje Glavni trg Domenika Zamparutti delikatesa in zajtrkovalnica Celje Alcksandrova ulica TIVAR OBLEKE 1A GOSPODE močna obleka za delo lepa vsakdanja obleka fina in imenitna obleka posebno topla obleka fina obleka iz kamgarna najfinejša obleka iz kamgarna Din 240 » 290 . 340 . 390 » 490 » 590 1A OfflROKE ZA LETA 3, 4-5, 6, 7, 8 — 9, 10 Dobra mornarska obleka Din 70-130 Mornar. obleka iz kamgarna « 250-270 Obleka po najnovejšemkroju » 70-loO Velika pratika! v Dmžšnska pratika! KARL GORICAR ^ celje i KNJIGARNA, ZALOGA UMETNIN IN MUZIKALU I opozarja na bogato zalogo raznih lepih daLril za Božič in Novo leto Božlčne in novoletne razglednice. Cene izredno ugodne ! PUPILARNO VAREN ZAVOD HßANILNICA DRAVSKE BANOYINE C E I J i prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g3 na knjižioe in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo zzi Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoJa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toJna in solidM Franjo DoBžan Stran 10 »Nova Doba« 24. XII. 1932. Stev. 103. CeOsko poilra 11 v Celjn V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro« daija devize in volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki že obstoji 64 let Celisha mestna hranilnica v Celju, Krekov trg iv lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ämeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča tcr naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zcmljišča po najnižji obrestni meri. Vsg prošnje r e š u j c brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg ^A f^^cf^ PaIiA Z VSem Premoženiei11 premoženja hranilnice ^ IllCalU vCIJC ^vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan sietina. - Oba t Čelju.