Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 20. decembra 1964 Leto XX. - Št. 288 (5971) * % . . v; ,'u t ' Kandidat KD Leone prejel tudi glasove PL1 Narašča število demokristjanskih «prostih strelcev* Pri šestem in sedmem glasovanju so kandidati prejeli sledeče število glasov: Leone (KD) 278, 313; Terracini (KPI) 249, 251; Saragat (PSI, PSDI, PRI) 133, 138; Fanfani (KD) 129, 132; De Mdrsanich (MSI) 39, 40; Pastore (KD) 18, 40 - Pri 7. glasovanju je okrog 20 demokristjanov glasovalo za Pastoreja - Danes ob 19. uri osmo glasovanje RIM, 19. — Medtem ko je bilo včeraj samo eno glasovanje za izvolitev predsednika republike (na katerem so dobili kandidati sledeče število glasov: Leone 294- Terraccini 252- Saragat 140; Fanfani 122; Martino 54; De Marsanich 38; Pastore 13; praznih glasovnic je bilo 25, sedem parlamentarcev pa je glasovalo za druge kandidate), sta bili danes dve glasovanji, namreč šesto in sedmo glasovanje za izvolitev državnega poglavar- ja. šesto glasovanje je bilo ob šotnih 947 parlamentarcev in predstavnikov petih avtonomnih dežel. Kakor že pri četrtem in petem glasovanju, je tudi pri teh dveh današnjih glasovanjih bila potrebna le navadna večina 428 glasov. Pri šestem glasovanju so kandidati prejeli sledeče število na 482 glasov. Leone (KD) 278; 10.30. Na zasedanju je bilo pri- De Marsanich (MSI) 40; Pastore (KD) 40. Sedem parlamentarcev je glasovalo za druge kandidate; , 26 glasovnic je bilo praznih, ena pa neveljavna. Prihodnje glasovanje, osmo PO vrstnem redu, bo jutri ob 19. uri. Med šestim in ■ sedmim zaseda- DOSEDANJA GLASOVANJA KANDIDATI I. II. III. IV. V. VI. VII. 16.12. 16.12. 17.12. 17.12. 18.12. 19.12. 19.12. Leone (KD) 319 304 298 290 294 278 313 Terracini (KPI) 250 251 253 249 252 249 251 Saragat (PSDI) 140 138 137 138 140 133 138 Fanfani (KD) 18 53 71 117 122 129 132 Martino (PLI) 55 56 56 54 54 53 — Malagugini (PSIUP) 34 36 36 — — — — De Marsanich (MSI) 38 36 38 41 38 39 40 Pastore (KD) — — — 12 13 18 40 Taviani (KD) 11 8 — — — — T Scelba (KD) (> 6 — — — — —/ Prazne 43 36 32 28 25 38 27 Raznj 8 14 21 8 7 10 7 Terracini (KPI) 249; Saragat (PSI, PSDI in PRI) 133; Fanfani (KD) 129; Martino (PLI) 53; De Marsanich (MSI) 39; Pastore (KD) 18. Deset parlamentarcev je glasovalo Ra' 'drug* kandidate, 36 glasovnic je bilo praznih, dve pa neveljavni. Ker nobeden od kandidatov ni dosegel potrebne večine glasov, je Predsednik zasedanja Bucciarelli hucci sklical novo zasedanje za 18. Uro. Tudi pri sedmem glasovanju ni noben kandidat dosegel potrebne večine. Posamezni kandidati so dobili •ledeče število glasov: Leone (KD) 313; ' Terracini (KPI) 251; Saragat (PSI, PSDI, PRI) 138; Fanfani (KD) 132; | njem se je bila razširila govorica, da je voditelj PSDI, zunanji minister' Saragat, na tem, da umakne svojo kandidaturo v korist nekega kandidata vladne koalicije. Teh govoric niso niti potrdili niti demantirali. To možnost so proučili na sestanku tajnikov štirih vladnih strank, ki je bilo malo pred začetkom sedmega glasovauja. V dobro obveščenih krogih se zatrjuje, da je bil sestanek tajnikov štirih strank zelo buren, da pa ni prišlo do dokončnega razbitja. Po sedmem glasovanju imajo tajniki štirih strank pred seboj ves jutrišnji dan, da bi mogli najti rešitev, ki bi utegnila omogočiti iz- Sinoči ob 23. url je prišlo iz Rima obvestilo, da je Vsedržavna federacija novinarjev sprejela vabilo ministra Delle Pave za nadaljevanje pogajanj s predstavniki založniških podjetij časopisov, da bi našli rešitev sindikalnega spora. Zaradi tega je bila prekinjena stavka novinarjev in danes časopisi izidejo. Naše naročnike in čitatelje prosimo, naj nam ne zamerijo, ker današnja številka Primorskega dnevnika zaradi tehničnih ovir, spričo pozne ure prekinitve stavke, izide v skrčeni obliki. UREDNIŠTVO IN UPRAVA hod iz slepe ulice. Tudi kar zadeva komunistične paralmentarce, ki strnjeno podpirajo svojega kandidata Terracinija, se bodo morali v kratkem odločiti in podpreti nekega drugega kandidata, ki bi bil zanje sprejemljiv. Morda bo ta kandidat Pastore. Sedmo glasovanje je prineslo SE* - ^eja S? StrnifT° £la-! Latinski Ameriki - piše nadalje sovah tudi parlamentarci PLI. Ker «pravda» — boli ali mani trpono evropskih državah. Tako navaja kot primer sodelovanje socialistov in komunistov v Franciji, ter krepitev levih struj v Italiji. Potem ko so ugotovili podobna gledišča o mnogih vprašanjih, bi bilo treba zdaj proučiti možnost za sporazum o skupnem demokratičnem programu vzajemnih akcij. Večina socialističnih strank pa je Leone dobil na sedmem glasovanju le 35 glasov več, kot pri prejšnjem glasovanju, parlamentarcev PLI pa je 56, pomeni to, da je okrog 20 demokristjanskih parlamentarcev, ki je do sedaj glasovalo za Leoneja, oddalo svoj glas nekemu drugemu kandidatu, po vsej verjetnosti Pastoreju, morda pa tudi Fanfaniju. Skratka: število «prostih strelcev« KD se veča od glasovanja do glasovanja. Tekma med Saragatom in Fanfa-nijem za tretje mesto se še vedno nadaljuje in ni izključeno, da u-tegne Fanfani — v kolikor bi med tem ne prišlo do sporazuma med strankami vladne večine — preseči Saragata. Pomemben dogodek sedmega glasovanja je precejšen skok, ki ga je napravil Pastore: od 18 do 40 glasov. V političnih krogih se pozornost obrača k tej osebnosti, okrog katere bi se utegnili strniti glasovi parlamentarcev KD in treh tako imenovanih laičnih strank vladne koalicije v primeru, da bi se te straftke sporazumele, glede skupne kandidature. V takem primeru bi po vsej verjetnosti glasovali za Pastoreja tudi parlamentarci KPI, pa tudi parlamentarci PSIUP, ki sedaj podpirajo Fanfa-nija. «Pravda» za akcijsko enotnost MOSKVA, 19. — Glasilo CK KP SZ «Pravda» poziva danes v uvodniku na solidarnost vseh sil, ki se v zahodnih kapitalističnih državah kot tudi v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki borijo proti imperializmu, za mir, demokracijo in socializem. List pozitivno ocenjuje važne pro- «Pravda» — bolj ali manj trezno ocenjujejo vlogo ameriškega imperializma na tej celini in kaže pripravljenost, da naveže stike in sodeluje s komunističnimi strankami. V znamenju boja proti ekspanzio-nostičnim težnjam imperialistov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki — poudarja nadalje «Pravda» — so potekale tudi kairska konferenca neangažiranih držav, konferenca predstavnikov 40 držav in 12 mednarodnih organizacij v New Delhiju ter naposled konferenca solidarnosti z vietnamskim ljudstvom v Hanoju. Sovjetska zveza in druge socialistične države pozdravljajo vsa ta prizadevanja neodvisnih a-zijskih in afriških držav. U Tant sprejel predstavnike ZDA, SZ in V. Britanije NEW YORK, 19. — Generalni tajnik Združenih narodov U Tant je danes na svojem domu sprejel stalnega predstavnika Združenih držav pri ZN Adlaija Stevensona ter njegovega pomočnika Francisa Plimtona. Naknadno je sprejel še stalnega predstavnika Sovjetske zveze Pri Združenih narodih Nikolaja Fedoremka ter še lorda Caradona, stalnega predstavnika Velike Britanije. Na teh sestankih so po vsej verjetnosti razpravljali o zadevi zaostalih prispevkov za tako imenovane miroyne operacije Združenih narodov. U Tant je včeraj zapustil kliniko, kjer se je 15 dni zdravil zaradi čira na dvanajsterniku. Svoje funkcije v svojih u-radih bo ponovno prevzel ob koncu meseca. lllIlllIllllliliillllIliiililuiiimMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiinfliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOV ZUNANJETRGOVINSKI REŽIM V JUGOSLAVIJI Potreba po hitrejšem vključevanju v mednarodno delitev dela Tiskovna konferenca zveznega sekretarja za zunanjo trgovino BEOGRAD, 19. — ((Zanesljivo lahko trdimo, da bomo letošnji plan izvoza v vrednosti 262. milijard ;« celoti izpolnili, po naših računih pa celo nekoliko presegli,« je izjavil včeraj na tiskovni konferenci zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič. Svojo izjavo je Djuverovič podprl s podatki, po katerih je treba v decembru izvoziti samo še za 25,4 milijarde blaga, v tem ko je bil tempo izvoza v prvih 17 dneh decembra hitrejši povprečno za milijardo deviznih dinarjev dnevno. Djuverovič pa je pripomnil, da s temi rezultati ne moremo biti zadovoljni, ker so notranja gospodarska gibanja, predvsem povečanje industrijske proizvodnje približno za 15 odst. m uvoza za kakih 25 odst., vzbujala znatno večje možnosti izvoza. Glavni razlogi določe- cese zbliževanja partij delavskega razreda v mnogih kapitalističnih nega zastoja v izvozu so v zaosta- iiilimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitimi,liii„iIiM,l|„„,,,„m„|,mi|l)mmllIlllltmlllllllmrmillM)mMI|lnm|||||||||||||||||||||||||||)||||imt|||||l||M||1|lml|M||||| ODMEVI NA SESTANEK DE GAULLE-RUSK Francozi so zadovoljni z začetnimi rezultati Francozi so obnovili svoj predlog o direktoriju treh, ZDA pa imajo določene obzir e, kajti upoštevati je treba - menijo - tudi Zahodno Nemčijo PARIZ, 19. (Tanjug) — Doslej precej napeti odnosi med Parizom in Washingtonom so se zdaj malce otajali, čemur posvečajo francoski listi poglavitno pozornost. V ospredje postavljajo že star francoski predlog o direktoriju treh zahodnih velesil. Pot do večjega medsebojnega razumevanja so utrli intenzivni franeosko-ameriški razgovori, ki "'MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiminimiiiiiiiii ODBOJKA B LIGE Danes zjutraj Bor-Fiamma Danes zjutraj bo z začetkom ob *°.30 v telovadnici šole Morpurgo 116 C Elisi tekma četrtega kola Prvenstva odbojkarske moške B lite med Borom in štestorko Fiam-•be iz Benetk. Ker je srečanje za Bor izredno Va*no, upamo, da bodo tekmi pri-tostvovali vsi. navijači ekipe športna združenja. NOGOMETAŠI PRIMORJA Dopoldne na Poneani popoldne v Nabrežini Proseški nogometaši danes ne “°do imeli lahkega dela s tekme-r*- Juniorji/ bodo ob 10. uri na igrico Pončane gostje enajstorice Pon. ^ahe. moštvo, ki nastopa v II. a-‘jiaterski kategoriji, pa bo popol-bbe od 14.30 imelo v Nabrežini v 80®teh nogometaše CRDA. NOGOMET DANES A LIGA ATALANTA - LR VICENZA Cirone CAGLIARI • FOGGIA Grignani FIORENT1NA . INTER De Marcfr. MANTOVA - MESSINA Rigato MILAN - BOLOGNA Francescon ROMA - JUVENTUS Lo Bello SAMPDORIA • LAZIO Carminati TORINO - CATANIA Campanati VARESE - GENOA D’Agostini SMUČANJE VAL DTSERE, 19. — Deseti Kriterij prvega snega se je zaključil z dvojnim uspehom švicarskih smučark. Therese Obrecht je zmagala pred Francozinjo Bochatay v veleslalomu, medtem ko je prvo mesto v alpski kombinaciji pripadlo Edith Hiltbrandovi. Druga je Francozinja Terraillon, tretja pa Angležinja Hathomova. so bili ta teden med predsednikom de Gaullom in ameriškim državnim sekretarjem Deanom Ruskom. Načela sta v glavnem o-brambne probleme in govorila o Irancoaki vlogi in delovanju v A-tlantski zvezi. Pariški listi trdijo, da je Francija tokrat obnovila svoj predlog iz leta 1958 o direktoriju treh največjih zahodnih držav — ZDA, Velike Britanije in Francije, ki bi vzele nase odgovornost za najvažnejše odločitve Zahoda. Američani za zdaj niso odgovorili na ta predlog in bodo verjetno ne samo zavlačevali odgovor, ampak tudi skušali navesti nekatere obzire do Zahodne Nemčije, ki je proti takšnemu direktoriju prav tako odločno, kot se Francija odločno upira vzpostavitvi multilateralnih atomskih sil, hoteč preprečiti vojaško in politično krepitev Zah. Nemčije. Francozi so zadovoljni z začetnimi rezultati razgovorov z Ruskom, predvsem pa z Ruskovo izjavo, da ZDA niti najmanj ne mislijo ((izolirati Francijo v okviru NATO«, ali kjerkoli drugje. Razen tega je Pariz zadovoljen, ker sta se obrambna ministra McNa-mara in Messmer dogovorila, da bosta obe državi skupaj planirali atomske operacije. Kakor hitro bodo francoske atomske sile postale operativne, verjetno pa že prej, bodo francoski oficirji lahko odšli v glavni štab ameriških atomskih sil v Omahi (Nebraska) in skupaj z ameriškimi strokovnjaki proučevali probleme in cilje skupnega planiranja. Ta koordinacija je nov dokaz francoske privrženosti koncepcijam, sprejetim leta 1957 — piše vladni «Nation» — ki poudarja, da se je NATO s tem sklepom zavezala, da v primeru atomskega spopada udari nazaj z množičnim povračilom in uporabi vse svoje razpoložljivo atomsko orožje. Francoski listi hkrati ugotavljajo, da so se na drugi strani poslabšali odnosi med Parizom in Bonnom. Zahodnonemškemu zuna- njemu ministru Schroderju očitajo, da se mu je mudilo objaviti sporočilo zahodne četverice o pogajanjih s Sovjetsko zvezo, še preden je Francija sprejela njegovo besedilo. Očitajo mu, da je hotel s tem pokazati, da Francija menda noče sodelovati pri tem. Perspektive francosko-nemškega sodelovanja so vsekakor precej slabotne. V VVashmgtonu prav tako poudarjajo, da je bil storjen določen napredek v odnosih med ZDA in Francijo in da pomenijo razgovori med de Oaullon in Ruskom korak k medsebojnemu razumevanju, čeprav so problemi ostali nerešeni. Komentatorji sicer ne verjamejo, da bi se Johnson in de Gaulle lahko sestala v prvi polovici prihodnjega leta. Washingtonskl opazovalci pravijo, da so nesoglasja morda samo nekoliko manjša, kot so bila na začetku pariškega posvetovanja ministrskega sveta NA TO, ki so ga ocenili kot najbolj kritično zasedanje predstavnikov atlantskih držav. O poglavitnih problemih — organiziranju atomskih sil NATO in ((nekaterih idejah« o nemškem vprašanju — pa bodo ponovno razpravljali januarja namestniki zunanjih ministrov NATO. Državni sekretar Rusk in o-brambni minister McNamara sta se po vrnitvi v Washington sestala s predsednikom Johnsonom. ' Demonstracije proti ZDA v Montreal« MONTREAL, 19. Kakih 50 oseb, članov gibanja za mir, je danes tri ure manifestiralo pred generalnim konzulatom Združenih držav v Montrealu. Manifestanti so s svojim molkom protestirali proti ameriškemu vojaškemu in političnemu poseganju v Južnem Vietnamu. Med demonstracijami ni bil zabeležen niti en incident. janju izvoza industrije nafte, kovinske in elektroindustrije in ladjedelništva ter izredno veliko povpraševanje na domačem trgu. «Premije in drugi stimulativni činitelji v izvozu so težko držali tekmo s cenami na domačem trgu. Zato menimo, da bodo ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, ki jih je storil ali ki jih bo še storil zvezni izvršni svet, povečali ekonomsko zainteresiranost gospodarskih organizacij za hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela,« je poudaril Pjuverovič. Pripomnil je, da je temu cilju podrejen ves zunanjetrgovinski in devizni režim, ki med drugim spodbuja k povečanju izvoza in deviznih rezerv. Pri doslednem izvajanju tega mehanizma bodo pristojni organi odločno vztrajali, njegovo bistvo pa je v tem, da administrativne ukrepe v zunanji trgovini zamenjamo z ekonomskimi, pri • čemer bosta poslovni odnos ter sodelovanje bank in gospodarstva na prvem mestu. To je pravzaprav prva etapa na poti k uveljavljanju načela, da postanejo gospodarske organizacije dejanski lastniki deviznih sredstev.« «Ni dvoma, da bo tempo nadaljnjega izpopolnjevanja našega deviznega režima odvisen od notranjega gospodarskega položaja in gibanja v plačilni bilanci naše dežele.« V nadaljevanju pojasnil je Djuverovič pripomnil, da mnoga podjetja menda ne razumejo bistva nastalih ali napovedanih sprememb v jugoslovanskem zunanjetrgovinskem sistemu ali pa, da je njihov odnos do teh sprememb pasiven. Od približno 800 podjetij, vključenih v zunanjetrgovinsko menjavo, jih je namreč samo kakih 300 sklenilo u-strezne izvozne-uvozne aranžmaje s poslovnimi bankami. To rezerviranost nekaterih podjetij razlagajo med drugim z njihovim upanjem, da bo domači trg tudi v prihod-, njem letu njihov glavni vir dohodka. Djuverovič pa je rekel, da so to kratkovidni računi, ker lahko samo s povečanim izvozom dosežejo večji uvoz, proizvodnjo in zaposlenost v jugoslovanskem gospodarstvu. Na koncu je Djuverovič izrazil mnenje, da je treba gospodarske organizacije, ki niso usmerjene na izvoz, da bi krile lasten uvoz, obravnavati kot podjetja, ki poslujejo z izgubami in zato jih je treba devizno sanirati ali pa poiskati zanje druge ukrepe, ki bi jih napotili na bolj zdravo gospodarjenje. DANES OB 15. URI NA OPENSKEM STRELIŠČU Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev Danes 20. dec. ob 15. uri bo na openskem strelišču svečanost v počastitev spomina Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Vika Bobka, Ivana Vadnjala in Simona Kosa ob 23. obletnici njihove mučeniške smrti pod fašističnimi streli. Na letošnjo spominsko svečanost, ki spada v okvir proslav ob 20-Iet-niči zmagovitega zaključka našega osvobodilnega boja. in ki jo organizirajo pokrajinsko vodstvo ANPPIA, ANPI, FIAP in združenje političnih deportirancev v nacističnih taboriščih, so bili povabljeni tudi vsi preživeli tovariši s Tomažičevega procesa. Venec bodo položili tudi predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze. IVAN VADNJAL SIMON KOS Pii i;% PINKO TOMAŽIČ IVAN IVANČIČ VIKO BOBEK ........................ «DRUGO SKL1CANJE» OBČINSKEGA SVETA V GORICI V torek ponovna občinska seja posvečena prizivom proti zakonu 167 Občinski odbor noče upoštevati razlogov, zaradi katerih so posamezniki vložili 151 prizivov, organizacije in stranke pa nadaljnjih 9 - Seja se bo začela ob 21. uri Prihodnja seja občinskega sveta v Gorici bo v torek 22. decembra ob 21. uri. Občinski svetovalci so včeraj prejeli povabilo z dnevnim redom, ki je enako povabilu na prejšnjo sejo; edina razlika je v navedbi, da gre za «drugo sklicanje«. Kakor se naši bralci prav gotovo spominjajo, se je seja, ki je bila v sredo zvečer, zaključila zaradi nelegalnega števila prisotnih svetovalcev. Sejo so namreč zapustili vsi opozicijski svetovalci, ker se niso strinjali z odločitvijo občinskega odbora, da se na seji razpravlja o ugovorih proti zakonu 167. Vsi svetovalci, ki pripadajo KPI, PSI, SDZ, PSDI, PLI in MSI so predlagali, da se razprava o interpelacijah in prizivih proti zakonu 167 preloži na prihodnjo *ejo, da bi se mogli nanjo pripraviti. Ker odbor ni imel namena sprejeti predloga, so svetovalci o-beh opozicij zapustili sejno dvorano v znak protesta. Pridružit se jim je tudi demokristjanski svetovalec Madriz, kmetovalec iz Podturna, ki je bil prav tako za preložitev obravnave. Svetovalec Madriz kot kmetovalec nikakor ni mogel pristati na sklep občinskega odbora, da se zaseže zemlja kmetov za ljudsko stanovanjsko izgradnjo na takšen način, in na takšnem kraju, kakor je to predlagala občinska uprava. Zaradi nesoglasja z njo je skupno s svetovalcem Petarinom tudi vložil na """""C.......................................................iiiiiiiiiitiuintimiii RAZPRAVA 0 NEKATERIH TURISTIČNIH VPRAŠANJIH Sestanek upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove Govorili so med drugim o mazanju voda zaradi čiščenja ladij in o gradnji avto ceste Te dni se je sestal upravni svet pokrajinske turistične ustanove, ki je razpravljal o nekaterih važnih problemih in pobudah za o-krepitev turizma v tržaški pokrajini. Na seji so predvsem razpravljali o vprašanju umazanih voda zaradi čiščenja ladij in cistern, nato pa o perečem vprašanju finansiranja za gradnjo avtomobilske ceste Trst-Benetke z odcepom v Videm. Pri tem so poudarili, da se odcep te avto mobilske ceste ne bi smel končati v Vidmu, ampak bi ga morali podaljšati do avstrijske meje. Vodstvo turistične ustanove je pred kratkim posredovalo pri pristojnih oblasteh, da bi dale prednost gradnji omenjene avtomobilske ceste pred drugimi deli in da bi tudi okrepile mejni prehod pri Monte Croce Carnico. Prav tako je vodstvo pokrajinske turistične ustanove razpravljalo z vodstvi turističnih ustanov iz Gorice in Vidma glede skupne turistične propagande v prihodnjem letu. Kakor je bilo domenjeno na skupnem sestanku v Vidmu 9. decembra, bodo namreč turistične ustanove iz Vidma, Gorice in Trsta sestavile enoten program za turistično propagando, zlasti v i- nozemstvu, da bi privabile vedno, večje število inozemskih turistov v razne turistične kraje Videm ske, goriške in tržaške pokrajine. Na seji so tudi razpravljali o proračunu pokrajinske turistične ustanove za leto 1965. Ob zaključ ku seje pa so odobrili nekatere sklepe upravnega značaja. Med drugim so sklenili, da bodo dali v tisk 32.000 propagandnih letakov, da bodo skrbeli za propagandne oglase v inozemstvu ter povabili v goste številne novinarje in voditelje potovalnih uradov iz srednje in severne Evrope. župana interpelacijo, v kateri izraža svoje nezadovoljstvo. Torkova seja občinskega sveta se bo začela ob kakršnem koli številu prisotnih občinskih ' svetovalcev. Po pravilniku je občinski svet sklepčen, in sklepi, ki jih na seji sprejmejo, veljavni,' če so prisotni vsaj štirje svetovalci. Danes zadnjič «Po brezkončni poti» v torek «^3scfieta» V času stavke sta bili v Kulturnem domu zopet dve krasno obiskani predstavi dela «Po brezkončni poti.. Zlasti predstava v petek je bila deležna izrednega obiska, saj ni bilo dovolj sedežev Za vse, ki so Sl hoteli predstavo ogledati. Igralci so prejeli tudi obilo cvetja in so nas naprosili, naj v njihovem imenu izrečemo zahvalo vsem, ki so Jim hoteli tudi na ta način izkazati svoje priznanje. Danes popoldne bo še zadnjič na sporedu ta predstava in opozarjamo nanjo vse. ki bi jo želeli videti. Da bi se lahko po predstavi tudi obiskovalci iz okolice vrnili domov z avtobusi, je začetek postavljen te na četno uro. Občinstvu Pa priporočamo, da prihaja k blagajni nekoliko prej in ne samo v zadnjih letih minutah. Kdor utegne, pa naj pride po vstopnico te p predpio-dajo. V torek bo irtaška premiera «Moschete■. Opozarjamo nanjo zlasti abonente premierskega a-bonmaja, vendar je še tudi precej prostih mest. (Ce se kdo od abonentov iz upravičenega razloga ne bi mogel udeležiti premiere, bo lahko prišel na katero prihodnjih predstav.) POBUDA POKRAJINSKEGA KMETIJSKEGA NADZORN1ŠTVA Natečaj za ureditev in vzdrževanje hlevov Natečaja *e lahko udeleže živinorejci tržaškega področja Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu je te dmi razpisalo nagradni natečaj za umno ureditev in vzdrževanje hlevov ter naprav za živinorejo. Za ta natečaj je na razpolago skupno milijon 300.000 lir. Natečaja se lahko udeležijo živinorejci s tržaškega področja, tako neposredni obdelovalci kot najemniki, ki nameravajo izboljšati svoje hleve. Prijave je tre ba predložiti na omenjeno nad-zorništvo do 31. decembra. V prijavah je treba navesti o-sebne podatke prosilca, kraj in občino, kjer bodo dela izvršena, površino kmetije in število živine, opis del, ki jih prosilec namerava napraviti, ter izjavo, da prosilec ni za omenjena dela dobil, niti ni zahteval drugih podpor ali prispevkov z državno pomočjo. Prva nagrada znaša 300.000 lir, drugi dve nagradi sta po 200.000 lir, tri tretje nagrade so po 100 tisoč lir, šest četrtih nagrad je pa po 50.000 lir. Našim živinorejcem, ki nameravajo izboljšati ali obnoviti svoje hleve, priporočamo, naj ne zamudijo te ugodne priložnosti. Zagonetna smrt upokojenca V zagonetnih okoliščinah je včeraj zjutraj nekaj čez 7. uro umrl 54-letni upokojenec Giuseppe Vidali iz Drevoreda XX. septembra 26. Policijskim organom se do sedaj še ni posrečilo ugotoviti, če gre *a samomor, ali pa za nesrečo. Gola dejstva pa so naslednja: pokojnikova žena Lidija Zugna vd. Vidali je izjavila, da je bila okoli 6,30 včeraj zjutraj skupaj z možem v postelji. Pogovarjala sta se o vsakdanjih zadevah in nič ni kazalo, da bi mož imel kake samomorilne naklepe. Nenadoma pa je vstal s postelje, se približal oknu, ga odprl in trenutek nato je zgrmel iz četrtega nadstropja na ulico. Nekoliko pozneje so prišli na kraj nesreče policisti letečega oddelka in takoj nato tudi zdravnik RK dr. Russo. Ta je ugotovil, da si Je Vidali zlomil pri padcu za-tilnik. Nekoliko pozneje je prišel tja tudi policijski zdravnik dr. Ni-colini, ki je opravil predpisani ogled trupla. Preiskavo o zagonetni Vidalijevi smrti vodijo policijske oblasti o-srednjega komisariata na Trgu Dalmazia. Dve nezgodi na domu Včeraj ob 12,20 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 73-letnega upokojenca Giu-sta Barija iz Ul. Almerigotti 32, ki se je poškodoval v spalnici svojega doma. Ko je okoli 23. ure predvčerajšnjim zvečer vstal s postelje, se je spodrsnil ter nerodno HIlliiiiMtiiilillllillllllliiiliilliillllllllllllllllliiliiilitl KINO V GORICI VERDI. 14.30: «Schiave d’amore», K. Novak, čmobeli ameriški film. CORSO. 14.30: «Scandalo in socie-ta», J. Franciscus in S. Plesche-te, čmobeli ameriški film. MODERNISSIMO. 14.00: «Queste pazze pazze donneii, M. Noel in Raimondo Vianello, italijanski čmobeli film, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «Vendicatore di Kanssas City», Z. Kanon in B. Nellig, italijanski film v barvah. CENTRALE. 15.00: «Taras Bulba — il cosaccoi), V. Medar in Lorella de Luca, italijansko-jugoslovan-ski koprodukcijski film v barvah, Zadnja predstava ob 21. uri. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-FOLETTI na Travniku št. 14, tel. 2972. padel na tla. Pri padcu si je zlomil levo nogo v kolku, če bo šlo vse po sreči, bo ozdravil v 60 dneh. Podobna nezgoda se je pripetila tudi 77-letni Fridi Mondini por. Berger iz Ul. Giotto 11. žensko so prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo 90 dni zdravljenja zaradi možnega zloma leve noge v kolku in medenice. Mondinijeva se je ponesrečila na hodniku domačega stanovanja. Tržaško županstvo opozarja, da morajo vsi trgovci na debelo in na drobno do 2- januarja prijavi ti število aparatov za registriranje (gramofoni, radio itd.), ki jih imajo v svojih skladiščih ali trgovinah. Prijave je treba predložiti na občinski davkariji v Ulici Teatro 4. Urnik lokalov za praznike Proslava Tomažiča Proslavo priredi KPI ob 16.3» v prosvetnem domu na Opčinah Tržašlka federacija KPI priredi danes ob 16.30 v prosvetnem domu na Opčinah komemoracijo Pinka Tomažiča. Ta prireditev spada v okvir proslav 20-letnice osvobodilnega gibanja. ‘Komemoracijo bodo vodili poslanka Marija Bemetič, Paolo Šema in Stanka Hrovatin. Na programu so: Oris brošure o življenju Pinka Tomažiča, ki jo je izdala KPi (Mirko Kapelj), branje Tomažičevih pasem iz ječe (člani dramske skupine prosvetnega društva »Opčine«) ter nastop pevskih zborov iz Bazovice in Repna. POBUDA PD BARKOVLJE Prvi festival otroških popevk Prosvetno društvo Barkovlje namerava prirediti prvi otroški festival. Na tem festivalu naj bi sodelovali osnovnošolski otroci v starosti od 6 do 11 let, ki imajo smisel za glasbo in petje. Vabimo starše iz mesta in iz okolice, da pripeljejo svoje otroke v torek, 22. t.m. ob 15. uri na sedež prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12, (nasproti šoleJ, kjer bodo imeli avdicijo, t. j. preizkušnjo. Prva preizkušnja barkovljanskih otrok je bila v torek, 15. t.m. in odziv je bil zelo zadovoljivi Otroci, ki bodo izbrani za nastop, bodo nastopili javno z orkestrom Miramar, ki bo tokrat igral v nekoliko manjši zasedbi. Razpis popevk in pravilnika za izvedbo tega festivala bomo objavili v kratkem. Odbor p.d. Barkovlje ♦OOOOOOOOO0 ******** Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU DANES, 20. decembra ob 16. uri (zadnjič) BRATKO KREFT ((Po brezkončni poti)) Tržaška kvestura obvešča vse lastnike javnih lokalov v Trstu in okolici, da imajo lahko ob priliki praznikov lokale odprte celo noč. Dovoljenje velja za noči od 24. do 25. decembra, od 25. do 26. decembra, od 31. decembra 1964 do 1. januarja 1965 ter od 1. do 2. januarja 1965. iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilpHiiimiiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiimiiiiiimiiimmiiinHniiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiimHmmmmooHvmmulii NA ZADNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Prizori iz Prešernovega življenja ANGELO BEOLCO - RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju Režiser JOŽE BABIČ PREMIERA V torek, 22. decembra 1964 ob 20.30 (premierski abonma) PONOVITVE V sredo, 23. decembra 1964 ob 20.30 (abonma I. PONOVITEV) V petek, 25. decembra 1964 ob 16. (abonma I. POPOLDANSKI) V soboto, 26. decembra 1964-ob 20. uri (abonma Red A,B,C,D) V nedeljo, 27. decembra 1964 ob 16. (abonma II. POPOLDANSKI) Za vse predstave prodaja vstopnio vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. V istih urah se sprejemajo tudi novi abonmaji. Novi sedež Slovenskega gledališča je v Kulturnem domu, Ulica Petronio 4, tel. 734265. POSTANITE ABONENT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU! TAKO BOSTE IMELI ZAGOTOVLJEN SEDEŽ PRI VSAKI PREDSTAVI. Naftovod in tekstilna kriza predmet obširne debate Potrebno je bolj energično posredovanje pokrajinske uprave pri teh in drugih problemih goriškega gospodarstva Na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila v četrtek zvečer! je najprej poročal odbornik Peco-rari o vprašanju terminala za naftovod v katerega zadevi je bil s posebno delegacijo tudi v Rimu. Omenil je ogled podobnih naprav v Wilhelmshavenu v Nemčiji in zaščitne naprave, ki bi lahko zadoščale tudi za 'potrebe na Goriškem Nato pa je skušal zagotoviti, da uradno še ni padla odločitev za terminal ,O.b ustju- Soče odnosno v Zavljah, "Vendar je dalo-iz njegovega izvajanja podvzeti, da obstaja ie malo upanja za terminal na Goriškem. Dejal je nadalje, da je bilo vloženih kar 38 pritožb proti soškemu terminalu. Vendar pa da bodo pri odločitvi prevladali predvsem tehnični razlogi in pa interesi graditeljev. K besedi se je oglasilo več svetovalcev levice in desnice, ki so očitali odboru, da je bilo premalo storjenega za to, da bi terminal napravili ob ustju Soče na Goriškem in za splošno zaščito gori-ških gospodarskih koristi. Debato je zaključil predsednik dr. Chien-tarolli, ki je predlagal sklicanje načelnikov posameznih strank na ožji posvet o tem vprašanju, nato pa naj bi o zadevi ponovno razpravljali na seji pokrajinskega sveta. Sklenjeno je bilo, da bodi tak posvet načelnikov posameznih strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu dne 28. ali 29. t.m. zvečer. Potem je predsednik poročal še o potovanju goriške delegacije v Rim, nato pa se je začela razprava o krizi tekstilne industrije na Goriškem v zvezi z resolucijo, ki so jo predložili svetovalci KPI. Re- solucijo je obrazložila svetovalka Seličeva, ki je prikazala zapostavljanje delavcev, ki nimajo nobene koristi od tehnološkega napredka, ki gre celo v njihovo škodo v teh primerih. V debato so posegli še drugi svetovalci in Marinčič (PSI) je priporočal, naj bi delegacija, ki bo odšla v Rim, postavila tudi nekatere konkretne predloge za omil-je-nje tekstilne krize na Goriškem, med --drii-gim t«di dosego vojaškjh -naatočifeoza visfejadiščeno blago in pospešeno prodajo v inozemstvu. Govornik je priporočal posredovanje tudi v zadevi zakona 167 v Rimu, da bi goriška občinska u-prava spremenila svoje stališče in ne odvzemala vrtov goriškim predmestnim vrtnarjem za nove ljudske gradnje ker so ti vrtovi osnova za njihovo življenje in oskrba mesta z zelenjavo. Po zaključku debate o teh vprašanjih, ki je trajala nad dve uri so prešli na dnevni red seje in odobrili večino točk. Med drugim so povišali dnevno vzdrževalmno v pokrajinski umobolnici, gluhonemnici in najdenišnici ter nadaljevanje akcije proti tuberkulozi in brucelozi med govejo -živino. S tem v zvezi je odbornik Vezil poročal o zadovoljivem zdravju živine na Goriškem, kar se teh dveh bolezni tiče, ker bo naša pokrajina skoraj popolnoma rešena teh bolezni. Dva padca na domu Prejšnji dan, okrog 15.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 58-letno Marijo Kudlicko iz Gorice Ul. sv. Mihaela 18. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve roke v za- pestju, udarec na obrazu in druge manjše poškodbe; pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. Ponesrečen-ka je povedala, da se ji je zdrsnilo med čiščenjem stanovanja. Istega dne okrog poldne pa so sprejeli na zdravljenje 34-letno Marijo Simbilo iz Ul. Duca’ d’Aosta 58. Ugotovili so ji nalom tilnika in druge poškodbe ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ponesre-čenka je izjavila, da se je poškodovala prejšri/f dan" med čiščenjem stanovanja; ko je padla v žriak. Včeraj-danes Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; «Cecilijanka»; 10.00 Maša nato Orkester Paramor; 11.15 Oddaja za najmlajše nato Ringaraja; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14 40 Karakteristični ansambli; 15.00 Znani pevci; 15.15 Jazz; 15.45 Zbor ((Giuseppe Verdi*; 16.00 Beethovna Simfonija št. 1; 17.00 Plesna čajanka; 18.00 Kino. včeraj in danes; 18.30 Orkester Ko-stelanetz; 18.50 Komorni ansambli; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajske melodije; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Klasična simfonija; 22.35 Dlxleland ansambli. Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon*. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.30 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor «Ja-cobus Gallus«; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Bovec; 11.15 Glasbeni koktail; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji ln ljudje; 14.00 In 14.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi ln melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem: 19 00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba Nacionalni program 6.30 Vreme na Italijanskih morjih; 8 30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 NEDELJA, 20. DECEMBRA 1964 E. Chabrier; «Le rol malgre lui»; 14.30 In 16.45 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.15 Radijska črtica; 17.30 Toscanini jeva umetnost; 19.00 športne vesti; 21.20 Kvartet Smetana; 22.20 Plesna glasba. //. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Italijanski narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 In 10.35 Oddajali smo; 11.40 Pevci; 12.00 športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 14.30 Teden aktualnosti po svetu; 15.45 Neapeljske popevke; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba ln šport; 18.35 Vaši Izbranci; 20.00 O opernem gledališču; 21.00 Nedelja v športu; 21.40 Glasba v večeru. III. program 16.30 Stare orgle v Evropi; 17.05 Radijska Igra; 19.00 Honeggerjeva sonata štev. 2; 19.15 Ital. slovstvo; 19.30 Vsakovečernl koncert; Revija revij; 20.40 Pergolesl in Nardini; 21.20 Richard Strauss: «Arabella». Slovenija 8.00 Mladinska igra; 8.35 Mladinske skladbe; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Lahka glasba: 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 čez hrib ln dol; 14.00 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tedna; 17.05 Operni koncert; 17.30 Radijska Igra; 18.23 Glasba za podvečer; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Nedeljski sestanek; , 20.45 Glasba ne pozna meja; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 Melodije; 23.05 Komorni koncert. Ital. televizija 10 15 Kmetijska oddaja; 113» Nabožna oddaja; 15.15 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Program za najmlajše; 18.00 Slikanice; 18.10 ((Plesni čeveljčki*; 19.00 Dnevnik; 19.20,Registriran športni dogodek; 20.00, 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Michelangelovo življenje; 22.40 U-metnost in književnost; 23.10 športna nedelja in dnevnik. II. KANAL 18.00 Cronlh: «Cittadella»; 21.00 Dnevnik; 21.15 ((Princese, violine in peneče vino*; 22.30 športne vesti Ponedeljek, 21. decembra I. KANAL 8.30 šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 20.05 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-tednik; 22.00 Glasbeni program; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 ((Tvoja vrnitev*; 22.30 Dokumentarij: Ljudske pesmi na Hudsonu; 23.00 športne vesti. Jug. televizija Nedelja 20. 12. 930 Gozdni čuvaji; 10.00 Kmetijska oddaja; 13.15 Prenos športnega dogodka; 16.00 70.000 TV naročnikov; 17.45 Neapelj proti vsem; 19.00 887. policijska postaja; 20.00 Dnevnik; 20.45 Da ali ne — quiz; 21.45 Poročila. Ponedeljek 21. 12 1140 Televizija v šoli; 15.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina; .17.10 Angleščina; 17 40 Francoščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Kuharski nasveti; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Nagrade naročnikom 20.00 Dnevnik; 20.30 Moments musicaux; 20.40 Majer: ((Gospod Fullr*. TV drama; 21.40 Balet Marte Graham; 22.25 Ob-*- iHk. ROJSI VA: »MK I I IN PUKUKE Dne 18 in 19. decembra se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 69-letna Paolina Laz-zaretti por. Bcttai, 81-letna Stefa-nia Pertot por. Tauceri, 85-letna Maria Anna Treyisi vd. Delpiero, 66-letni Monaldo Morandini, 82-letni Ivan Kjuder, 49-letna Maria Ba-razzutti por. Černigoj, 83-letmi Paolo Mazzoni, 69-letni Giovanni De-grassi, 78-letna Francesca Mogoro-vich vd. Odovisi, 70-letni Vincenzo Rusconi, 53-letni Mario Valencie, 79-letni Manlio Bradicich, 68-letni Arri-go Marconetti, 71-letni Vladimiro Ne-mitz, 72-letna Giuseppina Draschler por. Levitus, 74-letni Antonio Be-lian, 78-letna Maria Krivec, 67-letna Reinelda Giurissich, IMetni Mario Jelen. OKLICI: inženir Salvatore Inter- landi in gospodinja Maria Conforto. učitelj Claudio Nevyjel in učiteljica Marina Tessarotto, tolmač Ugo Pe-losi in gospodinja Anna Piran, tekstilni delavec Bruno Žagar in pom. kuharica Thekla Kramer, električar Gino Gulin in delavka Ornella Mot-tica, težak Emerico Martinolich in prodajalka Nadia Polo, učitelj Lui-gi Cordella in delavka Stella Giacomelli, uradnik Mario Mayer in An-tonietta Castagnetta, tehnik Glpm-paolo Ničli in gospodinja Carla Pi-vidorl, delavec Lucio Bon In gospodinja Pietrina Deiua, avto prevoznik Bruno Sterle ln gospodinja Vilhelmina Zagoranski, zdravnik Eu-genio Coslovich ln računovodkinja Marialuigia Mantsehner, slaščičar Giorgio Splzzlmiglio ln gospodinja Luciana Bruschina, lnstalator Fran-cesco Damato in kuharica Grazia De Meo, tehnik-uradnik Lucio Faidiga in delavka Anna Maria Gregorl, zidar Kmilio Manin ln šivilja Maria Lesjak, pomorščak Cosmo Abbatti-sta in delavka Loredana Giraldi, u-radnik Mario Alborghettl in gospodinja Giuseppina Anchelone, jahač Gaetano Moretti ln kmetica Antonia Grotta, mehanik Lucio, Tamburlini in estetka Christline VVagner, študent Gianfranco SkarlevaJ in gospodinja Yelka Ban DNEVNA SLUŽBA LEKARN <14. 12, — 2«. 12, > AlTAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. dl Servola 80; Alla Basilica, Ul S. Glusto 1; Busolinl, Ul. Revoftella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN <14. 12. - 2» 12.) AlfAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipoila, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. (11 Servola 80. LOTERIJA BARI 20 70 3 19 58 CAGLIARI 6 11 75 4 87 FIRENCE 8 39 77 36 60 GENOVA 50 3 87 88 77 MILANO 39 82 58 85 30 NAPOLI 8 1 31 81 44 PALERMO 13 14 10 1 90 ROMA 20 42 13 75 67 TORINO ■1 45 65 57 49 66 BENETKE 25 37 65 ”5 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Štefanije Tavčar daruje Friderik Žnidarčič 1000 lir za Dijaško Matico. V I-stl namen daruje Marija Brus 500 lir za Dijaško Matico. Nesreča v podgorski tovarni Ob 17. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 38-letnega Luigija Alti-niera iz Ul. Bona 13, ki se je malo prej ponesrečil v kemijskem oddelku tekstilne tovarne v Podgo-ri. S kislino se je ožgal po desnem očesu. V bolnišnici se bo zdravil deset dni. Nazionale 14.30 »Cucina al burro* Fernandel. Arcobaleno 16.30 «Due mafiosi del Far West» Eastmancolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Excelsior 14.00 «Matrimonio aM’ita-liana» Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «11 magnifico cornuto* Ugo Tognazzi, Claudia Cardinale Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Vangelo secondo Matteo* Pasolinijev film. Alabarda 14.30 «Giomi di fuoco* Co-lorscope. Lex Barker. Filodrammatico 14.30 «Da 007 a Hong Kong* Colorscope. Aurora 16.30 «L’ora del grande at-tacco*. . Cristallo 16.30 «1 due seduttori* Mar-ton Brando.‘Techniečior. Capitol 15.00 «Scusa me lo presti tuo marito* Technicolor. Jack Lemmon, Romy Schneider. Garibaldi 14.30 «Sayonara» Marlon Brando. Technicolor. Impero 16.30 «Kali Jug,'la dea del-la vendetta*. Vlttorio Veneto 16.15 «1 malamondo* Prepovedano mladini pod 18. letom Moderno 14.00 Revija «La giarettie-ra» Na platnu «La signorina Mi-liardo* Technicolor. Astra 16.30 «Le gladiatrlci*. Astoria 16.30 «Per sefnpre con te» Technicolor. Connie Francis. Abbazia 16.00 «La maledizione del serpente giallo* Joachim Fucksber-ger. Ideale 14,00 «Gli eroš del west» — VVriter Chiari. Mali oglasi SINTETIČNE PREPROGE m preproge za hodnike iz plastike «Ba-iatum» in «Meraklom». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. PHI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carduccl 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenah. Različne štedilnike na drva In pre mog, na plin in elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke REX ln INDESIT. Plačilo po dogovoru, tudi na obroke dobite PRI CARLU BHUSINI, Trst Ul. C Bat-tisti št 20. Tel. 29-041. V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuke (bunde), hlače itd. opDAM SOBO v Ljubljani študentu-,študentki iz Primorske. Ponudbe na «jADIT», Ljubljana, Stari trg 3-1, DAKVVIL — Plazza S. Giovanni št 1 Dobite ure, različne predmete za darila — natančna In vestna popravila ur In zlatnine. PRI tASTROMOBILIs dobite kakršno koli pohištvo za moderen dom in urad po ugodnih cenah in s plačilnimi olajšavami, Oglejte si naše izložbe »ASTROMOBIL* v Ul Glu-lia 199 (Rotonda del Boschetto). PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I ZAHVALA Mama, žena, hčerka in vsi sorodniki Renata Racmana se iskreno zahvaljujejo kolektivu tovarne Litostroj ter vsem, ki so z njimi sočustvovali in na katerikoli način pomagali ter dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Trst, Ljubljana, 20.12.1964. ENA10TT0 Natečaj št. 51 ZMAGOVITI STOLPEC Bari • , Cagliari Firence Genova Milan • : Neapelj , Palermo Rim . -Turin . . Benetke Neapelj II Rim II 20 6 8 50 39 8 13 20 45 25 1 42 1 1 1 X X 1 1 1 X 1 1 X PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 2.124.000 11 točkami lir 56.900 10 točkami lir 7.000 Dokončne kvote določi o srednja komisija * Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade PRALNI STROJI avtomatični, superavtomatični in ultrasuperavtomatični SIEMENS — MINERVA — NAONIS — INDESIT ter vsi elektrugospodmjski predmeti od sušilca za lase do vseh drugih elektroindu-strijskih potrebščin IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE foo BIVALIŠČE Radio trgovina SERGIO ROSELLI Trieste - Trst Ul. Tor Sgn Piero 2 ,- Tei. 31294 URAR N A -ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio. 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur m zlatnine POROKE in KRSTE Poseben popust! CINE FOTOMATERIALE SE G UL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo- Hvala! KAM NA SILVESTROVO? NA VELIKO ELITNO SILVESTROVANJE z v KULTURNI DOM Z OB 100-LETNICI ROJSTVA PESNIKA IN BUDITELJA BENEŠKIH SLOVENCEV, je izšla knjiga: IVAN TRINKO V prodaji je v: TRSTU: v vseh slovenskih knjigarnah GORICI: v obeh slovenskih knjigarnah VIDMU: Uredništvo ((MATA- JURJA*, Via Vitt. Veneto 32 «Libreria Tarantola«, Via Vitt. Veneto 20 ((Libreria Aquileia», Via Vitt. Veneto 17 ((Libreria Carducci*, Piazza XX Settembre ČEDADU: Prosv. društvo ((Ivan Trinko«, Ul. Monaštero 20 SLOVENIJI: v vseh knjigarnah El DARILA!! Za gospe in gospode dobite primerna darila v parfumeriji B E N Y — Trst, Ulica XX Settembre štev. 12 ZLATARNI Splendente Trst, Ul. F.Fiizi 5 — Tei. 23-379 dobite najlepša darila za krst, poroko in za vsako priliko: ure najboljših švi~ar.;kih znamk in zlate ok'aske (ŠKERLJ) OBIŠČITE NAS ! DOBRA KNJIGA najlepše darilo za praznike l TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 2» TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 23. t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK ELEGANTNI ČEVLJI ZIMSKI ČEVLJI mili MODU v TRGOVINI ČEVLJEV__________________________ TRST, VIA G, GALLINA 3 dobite najlepše in najbolj uspele modele DRUŽBA DRŽAVNEGA POMENA IN OBSEGA išče DOKTORJA ali DIPLOMIRANCA, ki' ima temeljito literarno in glasbeno izobrazbo, po možnosti tudi diplomo konservatorija, z namenom da ga za stalno namesti v Trstu. Prosilec mora biti italijanski državljan in mora dobro obvladati italijanski in slovenski je. zik. Podrobne podatke o starosti, o študijskem naslovu in o morebitnih prejšnjih delovnih skušnjah, je treba poslati na naslov: •Uradnik* — Uprava Primorskega dnevnika, TRST - Trieste, Ul. S. Francesco, 20 mm na tincinah predvaja danes 20. t. m. ob 15. uri film: Giorno maledetto Igrajo: SPENCER TRACY, ROBERT RYAN ANNE FRANCIS, DEAN JAGGER, WALTER BRENNAN in drugi KJ_NO PROSEKJCONTOVEIl predvaja danes, 20. t. m. ob 16. uri Metro barvni film: Joselito in America Igrajo: JOSELITO, CESEREO QUESADAS in ENRIQUE RAMBAL Milil.....II..........1111111.....■■■■Illlllllllllllllllll........................................................................................■Illllllllllt............Hilli............................ ★ ☆ RJE BOMO SILVESTROVALI ☆ ★ HOTEL «TRIGLAV> ■ Koper prireja silvestrovanje v svojih obratih HOTEL «TRIGLAV», HOTEL GIU-STERNA in v RESTAVRACIJI RI-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem in silvestrsko večerjo 9000 din Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav, Koper, tel. 21650, Silvestrovanja z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki (hotel «Jadran» z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici, Bovcu, Mostu na Soči itd. Sprejemajo se tudi prijave za božično in novoletno bivanje na Lokvah (nad Novo Gorico). Podrobnejše informacije dobite v potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cicerone 4. tel. 29243. Silvestrovanje v hotelu «LEV» Direkcija novega modernega hotela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mfednarodni artistični program. Prijave sprejema potovalni urad «AURORA» v Trstu, Ul. Cicerone 4. tel. 29-243. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» * KOPER priredi kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujem v vseh svojih obratih; HOTEL ((GALEB*, tel. 21605 — RESTAVRACIJA (-RIBA*, tel. 21181 — KAVARNA («LOŽA», tel. 21198 ln v gostilni ((TAVERNA*, tel. 21322 — Rezervacije sprejemamo v obratih. — Igrajo priznani orkestri — Priporočamo se za obisk. HOTEL «TURIST* - LJUBLJANA, Dalmatinova 12, tel. 36129 priredi kot vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem v vseh prostorih hotela — Rezervacije so obvezne. GOSTINSKO PODJETJE « HOTEL JEZERO • BELLEVUE » • BOHINJ vas vabi na silvestrovanje, ki bo v hotelih JEZERO ln BELLEVUE v Bohinju — Preskrbljeno je za bogato silvestrsko večerjo — V obeh hotelih bo igral zabavni orkester — Izvršite si pedčasne rezervacije. PARK HOTEL - NOVA GORICA prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih svojega hotela — Rezervacije so nujne — Pridite, prijetno se boste zabavali — Vstopnice so v predprodaji v recepciji hotela — tel. 21442 — 21462. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METR0P0L> _ piran- PORTOROŽ vabi na tradicionalno silvestrovanje v hotelu LUCIJA pri Portorožu in v vseh obratih v Piranu — Rezervacije v recepciji hotela SIDRO v Piranu, tel. 73314 •-Trodnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni — Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu LUCIJA — Sobe in prostori za silvestrovanje ogrevani. Tel. 73235. HOTEL TRIGLAV - SEŽANA priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela — Bogat silvestrski menu — Igra priljubljeni orkester. Obiščite slovito restavracijo BELVEDERE nad Izolo. — Dnevno zabavna in plesna glasba. Se posebno vabimo na silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih in v hotelu ZORA v Izoli. — Rezervacija v recepcijah hotelov, tel. 71233 — 71141. Veliko silvestrovanje v hotelu SLON - LJUBLJANA v vseh pr°' štorih kavarne, klubskih prostoru^ v baru. v restavraciji ln v kleti Rezervacije sprejemajo; za restavracijo, klet in banketno dvoran JOŽE FAFLIK, od 11. do 13. ure ter od 19. do 21. ure — Cena S“ve sirskega menuja din 5.000.—; . za kavarno in klubske prostore PJ blagajni v kavarni od 17. do 21. ure — Konzumacija z rezervacijo d‘n zh bar: EMIL JANKOVIČ od 22. do 24. ure — Konzumacija z rezerva cijo din. 3.500.—. . Za razpoloženje gostov ob koncu leta 1904 bodo skrbeli štirje ples"1 ansambli, v baru pa Se pose Dej mednarodni artistični programi "T Informacije po telefonu 20641 - 2»b’" Za trodnevni penzion s silvestrsko v°Č6rjo * soba z i posteljo ln tušem din 20.70® soba z i p. ln kopalnico din 21-7ov soba 7 2 posteljama din 17-0® soba z 2 postelj, in kopal, din 19-20 HOTEL (KRAS* REPENTAB0R telefon 221.331 Velika silvestrovska večerja. Po večerji silvestrovsk zabava. Potrebne so rezervacije- GRAND HOTEL (UNION > * LJUBU ANA vabi svoje cenjene goste na silvestrovanje — RezeIT, cije za restavracijo sprejema s® strežbe — Cena silvestrskega m nuja din. 3.500 — Igral bo trlo vt TAL AHAČIČ. HOTEL MANTOVA - vrhnika prireja lepo silvestrovanje — te, prijetno vam bo - Rezervacij" so potrebne. JAMSKA RESTAVRACIJA • po STOJNA priredi veliko Silvestrova nje v vseh prostorih restavracije Silvestrska večerja ln ples 3 ®°°„eii Igral bo priznani orkester ln Pj=, bodo priznani pevci — Rezervac j v restavraciji, tel. 68. HOTEL KRAS * postojna pj* reja bogato silvestrovanje — NUJ so rezervacije, tel. 100. Burna življenjska pot VVinstona Churchilla «Venem samem dnevu sem izgubil ministrstvo, poslanski sedež in slepiča» 30. novembra je praznoval Winston Churchill svoj 90. rojstni dan. Ob tej priliki smo orisali važno vlogo, ki jo je imel v angleškem m svetovnem političnem dogajanju; danes pa se bomo pomudili pri najbolj pomembnih dogodkih iz njegovega življenja. Zgodba se je pričela v Blenheimu, v gradu, ki bi ga raztreseni potnik lahko zamenjal za vojašnico. Bilo je leta 1874. Takrat so v Londonu obnovili katedralo sv. Pavla, ljudje so čakali v vrstah pred gledališči, kjer so igrali neko dramo Svvinbur-na, operna pevka Adelina Patti pa je bila ljubljenka «boljše družbe«. Nekega večera, bilo je 30. novembra, je bil v Bleiheimu ples in parčki so se vrteli v prijetnem vzdušju viktorijanskega Dva meseca prezgodaj je silil na svel - Leni dijak, resnično «mrlvi jezila in konjeniški napad na derviše - Konec «lepih zlatih časov» - Polom pri Dardanelah in borba z ušmi v prvi svetovni vojni - Jeremijeve tožbe in krvave solze večera. Bila je doba. ko so imeli Danteja Rosettija še za velikega pesnika in Darvvina za čudaka Gospe Randolph Churchillovi je postalo tega večera naenkrat slabo. Ali je bil kriv valček? Ne. življenje-pisci so kasneje odgovorili: bil je Winston, ki je dva meseca prezgodaj silil na svet. Zato se 30. novembra slavi obletnica njegovega rojstva. _ Park gradu je bil nekam čuden: nekemu angleškemu vrtnarju je prišlo na misel, da bi tako razporedil drevesa in grmovje, da bi predstavljali vojake za časa znane bitke pri Malplaquetu, kar je bilo seveda zelo smeš- F_ 2 n r n | r r 10 11 r in L 15 w~ a iT~ i8~ ¥~ 21) 21 ¥~ 23. H M 25 !26 27 26 fS 19 30 BI 31 H J 32 33 r ■ 3P m 35 — Sr ?T a 35 $3 aa 39 , ‘iO I hi S AT ¥i ’ AT1 1 \1. 30 n 51 _ 53 -- ; J VODORAVNO: 1. pred lett umrli slovenski slikar < Fran ),4i. sladokusec, 14. vojaški novinci, 15. omenek, 16. namera, naklep, 17. kompozicija vagonov, 18. začetnici slovenske pesnice, 19. zmešane sanje, 20. mešanica ruma, kropa in sladkorja, 21. ozek kos usnja, 22. kratica za »akademski klub«, 23. bivši avstrijski državni kancler (dr. Julius), 24. južnoameriški čaj, 25. naročnik, stalen odjemalec, 29. ptičji želodec, 30. kritika, recenzija, 31. ognjenik v Italiji, 32. departma v jugovzhodni Franciji, 33. druga najvišja gora v Jugoslaviji, 34. knjižni format, osminka, 35. piškot, 37. zlitina za zvonove, 38. industrijsko mesto na Uralu, 39. kemični znak za rubidij, 41. ime ameriške filmske igralke Blyth, 42. močna tkanina za predpasnike, 43. velik Otok v Sredozemlju, 46. italijanski spolnik, 47. tunizijski zunanji minister, 48. prestavitev, 49. lepilo za celuloid, 51. ostanek pri proizvodnji vina, 52. vojaško poročilo, 53. delavec železarske stroke. NAVPIČNO: 1. češki režiser risanih filmov, 2. tip nekdanje gimnazije, 3. pristanišče v Izraelu, 4. nosilna gred, 5, redovnica, 6. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 7. oziralni zaimek, 8. mestna ptica, 9. mesto v Istri, 10. - j pregovor; 11. okrajšava za iiso- Ljtinka metra, 12. latinsko ime' za šesti sklon, 13. norveški polami raziskovalec (Fridtjof), 17. del telesa, 20. država v Afriki, 21. gornji del ladje (množ.j, 23. ime francoskega misleca Descartesa, 24. domači zdravnik, padar, 26. glavno mesto države Massachusetts v ZDA, 27. širno morje, 28. živec, 29. merska enota, 31. gozdna zver, 32. sladkovodna riba, 33. del skeleta, 34. sršenar, 35. svetla kovina, 36. izrit kupček zemlje, 38. močna starogrška kolonija na polotoku Halki-diki, 40. kovina, ki jo je človek odkril takoj za zlatom, 42. bojni strup, 43. streha, 44. del živalskega telesa (množ.), 45. psevdonim istrskega pisatelja Čara, 47. število, 48. latinski predlog, 50. pripovedna pesem, 51. kratica za «teniški klub«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. stavek, 7. točajka, 13. Moreno, 14. Auber, 15 ar, 20. sel, 21. lektor, 22. rana 23. E(tbin) K(ristan), 24. men tor, 25. David, —1, 26. Kesten 27. Kanosa, 28. postat, 29. ko mite, 30. pester, 31. Romana, —t 33. aktiv, 34. kulisa, 35. ne, 36 klic, 37. sadist, 38. bar, 39. Rim 40. farani, 41. kapa, 42. on, 43 denar, 44. jerbas, 46. galenit, 47 arkada. no. To pa je storil zato, ker je bil Winston sedmi naslednik vojvode Marlborougha, ki je bil šel svoje dni na vojno in ki je zmagal v nekaj bitkah. Mladi Churchill se je torej lahko po nekom zgledoval. Rojen 9 let po Kiplingu, ni bil nagnjen k filozofskim tesnobam. Žal, pa je bila med njegovo zibko in konjenico še šolska klop, v kateri se Churchill ni posebno izkazal. Da kar po pravici povemo, bil je eden najbolj lenih dijakov, kar jih je gulilo klopi v častitljivem zavodu v Harrovvu. Neki profesor latinščine je zato rekel, da je uspelo Churchillu, da je res dal pravi pomen izrazu «mrtvi jezik« (latinščini namreč). Zdelo se je, kakor da bi užival ob svojem popolnem polomu. Samo recitacije so mu bile pogodu, čeprav ni znal pravilno izgovarjati črke s. Končno je moral popustiti njegov oče. Stopil je v vojaško šolo v Sandhurstu, kjer je tudi mučil profesorje s svojo nevednostjo. Končno so le našli eno mesto zanj pri konjenici. Churchill je bil toliko bolj navdušen, ker mu je lepo pristajala rdeča uniforma, obšita z vrvicami, ki pa so jo »hudobni« pacifisti primerjali z uniformo hotelskega vratarja, žal pa je prišel prepozno in ni vedel, ali bo imel sploh še priliko, da bi mahal s sabljo v bitki, kajti ta šport je bil po bitki pri Reichshoffrtu vedno manj «v modi«. Začel je kar požirati stolpce v «Timesu», kjer je iskal, kje bo počila kaka vojna. Bilo je leto 1895 in takrat so še najmanj pobijali. Italijani so sicer imeli neke praske z Abesinci pri Adui in le na Kubi se je zdelo malce bolj resno. Tam je bilo dovolj zanimivega in Churchillu se je vse zdelo kot kale ples v pragozdu. Toda junaki niso bili na njegovi strani; vrnil se je razočaran, čeprav je tam prvič odkril cigaro. Tudi Indija, kjer so se u-pirali Patanci, katere je razvnemal neki fakir, ni nudila Churchillu dovolj razburljivih dogodkov. Razočaran nad vsem, je Churchill prvič v svojem življenju začel resno brati in tudi pisati. Iz njegovih spisov je razvidno, da se je pri zasedi na prelazu Malakand edini med vsemi vojaškimi voditelji dobro odrezal. Leta 1898 je Churchill še vedno iskal priliko za resničen konjeniški napad. Končno je izbral dernše, ki so se uprli v Sudanu. Bog vojnih trum mu je bil naklonjen. V Omdurmanu se je znašel s svojimi konjeniki kot oficir nasproti 60.000 Sudancem. Bil je na skrajnem Churchill leta 1940 desnem krilu bojne črte in udeležil se je zadnjega resničnega napada konjenice v zgodovini. Izpod njegovega peresa je zadobil ta dogodek pravo homersko obeležje: bitka je bila prava kolobocija velikanov, ki so se klali in mrcvarili, medtem ko so se bliskale sablje in damaščan-ke in je konjenico obdajal oblak prahu s pravo povod-nijo ognja in z morjem krvi. Toda angleški gentleman ni izgubil prisebnosti. O tem dogodku je napisal: «Mi smo se zagozdili v; množico der-višev tako, kakor so rozine zasajene v pudingovo testa.« Njegov način pisanja je u-gajal in za njegove članke so se kar trgali. Zato je ponosno odšel v Afriko, a tokrat je imel opravka z Burci. Tudi tam si je pridobil sloves junaštva. Napadel je oklopoi vlak, tako da bi ga lahka primerjali Johnu Fordu. A ulovili so ga in ga spravili v luknjo, od koder pa, je zbežal. Burci so razpisali na njegovo glavo 125.000 funtov' nagrade. Njemu se je zdelo pa to premalo, saj je vendar bil potomec . vojvode Marlbb* rougha. Ko se je vrnil v London leta 1899, je šlo stoletje h kraju z vso svojo viktorijansko moralo in «belle epoque» je bilo konec. Od leta 1884 je imelo 5 milijonov Angležev volilno pravico; toda vsakdo, ki je imel tri hiše je lahko glasoval trikrat. Takrat so nakopali 140 milijonov ton premoga, v šolah pa so ukinili korobač. Vendar je pet odstotkov prebivalstva še vedno uživalo kar 85 odst. vsega narodnega dohodka. Churchill si je izbral politiko. Izvolili so ga med torijevci. Toda mož je bil nestalen'in je presedlal k liberalcem,' za katere je pihal ugoden veter. Postal je tajnik za kolonije in minister za trgovino, kar pa mu ni prineslo popularnosti. Ko so prišle nove volitve, so mu konservativci o-čitali njegovo izdajstvo, su-fražetke pa so ga obstreljevale z gnilimi jajci in pre-mehčanim sadjem. Ena ga je s pendrekom čez lice. Vsakdo drugi bi zaradi tega postal ženskomrznež. V Manchestru je izgubil volilno bitko, a izvoljen je bil v Dundeeju na Škotskem. Čeprav je bil aristokrat, je skrčil privilegije lordske zbornice. Vojvode mu niso tega nikoli odpustili. Leta 1910 je postal notranji minister in je poslal čete proti stavkajočim rudarjem, pri čemer sta bila dva mrtva. Tudi delavci niso pozabili. Bernard Shaw mu je poslal ob premieri neke njegove igre vabilo za dva sedeža in mu rekel: «C; vam je namreč še ostal kak prijatelj...« Churchill je odgovoril: «Na vsak način pojdem z drugim listkom na drugo predstavo, če se bo sploh ponovila.« 3. januarja 1911 je osebno sledil lovu na dva anarhista. Zabarikadirala sta se v hiši, ki je gorela. Gasilcem je dejal: «Ne intervenirajte, saj bosta morala sama zapustiti hišo.« Toda tega nista storila, bila sta pač prava anarhista. Ta dogodivščina mu pač ni mogla pridobiti novih simpatij. Zatem je postal vrhovni poveljnik mornarice. Na nekem plesu, ki je bil leto dni prej, je s svojimi prijatelji zabaval z mornariškimi izrazi. Ko je govoril o ženskah je rekel: «Ta. je vredna prave križarke, druga pa niti navadnega splava. Za to tukaj, pa bi dal celo eskadro.« Ta ženska je bila Clementina, s katero se je kasneje oženi.'. Frišlo je leto 1914. Churchill je napravil prvo napako, ko je hotel braniti Ant-werpen za vsako ceno. Kot prvi lord admiralitete, je natančno pripravil tudi načrt za napad na Dardanele. Kot je znano, je bil ta napad prava katastrofa. 200.000 angleških vojakov je bilo vrženih iz boja. Parlament je zelo hladno sprejel njegove opravičevanje; moral je odstopiti. Zdelo se je, da je kor.ee z njim in začel je slikati. Ker ga je pustila politika na cedilu, je postal vojak. Boril se je v okopih na Flan-skem, kjer je poveljeval 6. bataljonu škotskih kraljevih strelcev. Imel je uspeh in se je lahko vrnil z vzravnano glavo v London, a pri ge- neralih je bil slabo zapisan. Ko mu je bil neki general namreč pri obhodu dejal, da je njegov položaj zelo nevaren, mu je Churchill odvrnil: «Točno, gospod general, vidite, vojna je presneto nevarna stvar.« Leta 1919 je postal državni tajnik za vojsko. V Rusiji je bila državljanska vojna in Churchill se je potegoval, da bi se Velika Britanija množično udeležila borb na strani belih čet. Zanj je bil namreč Lenin «neizprosna po šast«. Osebno se je hotel boriti na strani Denikina in naganjal je Poijake, naj inter vemirajo, ter hujskal adm'rala Kolčaka. Ko je postal minister za kolonije, si je naprtil Egipčane, Indijce in Irce. Povsod so mu grozili in ga napadali in leta 1922 ga niso izvolili niti v Dundeeju. Imel je namreč napad slepiča in se ni mogel udeležiti volilne kampanje. Kasneje je rekel: «V enem samem dnevu sem izgubil ministrstvo, poslanski sedež in slepiča.« Poskusil je svojo srečo v Leicestru, a tu so ga sprejeli z opeko in množica je kričala: ((Dardanele, Dardanele!« Bil je naravnost uničen. Kasneje so ga porazili tudi v Westminstru in ponovno je bil izvoljen šele v Ep-pingu. Baldvrin ga je imenoval za ministra za finance ravno takrat, ko je šel funt po zlu. Položaj je postal naravnost katastrofalen in gospodarska kriza se je še bolj zaostrila, saj je sledila še splošna stavka. Ni mu preostalo drugega, kot da je postal ravnatelj senzacionalnega časopisa «Bri-tish Gazette« in angleški. Usti so se brili norca iz njega. Imel je 55 let in obetala se mu je zelo temna prihodnost. Toda pravi Churchill se je morda rodil leta 1933, ko so ga vsi zapustili. Takrat je našel sebi primernega nasprotnika, to je ne več derviše ali sufražetke, marveč kaplarja Hitlerja. Od takrat so ga lahko imenovali Jeremijo, saj so se njegove tožbe kasneje spremenile v krvave solze. Ostala zgodba je znana: ko so mu 16. avgusta 1945 volivci takoj po zmagi obrnili hrbet, je dejal v poslanski zbornici: «Ko je zvedela za moj poraz, je neka stara dama rekla mojemu prijatelju: .Ubogi M. Churchill, mislim, da ga bodo tokrat ustrelili.’ Moj prijatelj pa ji je razložil, da bodo morda mojo obsodbo spremenili v eno izmed mnogih oblik prisilnega dela, ki so vedno na razpolago podanikom .njenega veličanstva’.« J. F. Kratke zanimivosti ir PREPONOSEN SLON Uslužbenci zoološkega vrta v Kopenhagnu so opazili, da slon Joco stalno kvari z nohtmi pod svoje kletke in so zato sklenili, da mu jih pristrižejo. Poklicali so živinozdravnika, da bi uspaval žival in neki uslužbenec je slonu z vso skrbnostjo odrezal nohte. Na koncu se je slon zbudil, zaslišalo se je močno rjovenje in slon je nenadoma telebnil mrtev na tla, morda zaradi doživelega ponižanja. ir DRAGOCENE GLASILKE V Edimboroughu na Škotskem imajo muzej znanih Beatle-sov, v katerem hranijo vse številne ((relikvije« članov tega slavnega ansambla lahke glasbe. Sedaj lahko v muzeju rečejo, da imajo svoj «umotvor», t. j. glasilke Ringa Stara, baterista skupine. Ringa so operirali v neki kliniki in neka male« nesramna bolničarka, ki so jo voditelji muzeja dobro plačali, se je na skrivaj polastila odrezanih glasilk. Dali so jih ▼ formalin in sedaj jih lahko vsi ljubitelji Beatlesov občudujejo. + PREDSEDNIKOVA PSA Predsednik ZDA Johnson je imel psa in psičko, s katerima se je ukvarjal ves ameriški tisk za časa volilne kampanje. Novinarji so mu namreč očitali, da ravna slabo z njima, češ da ju vlači za ušesa. Pred nekaj dnevi pa je ostal pes v velikem vrtu v Beli hiši sam, ker je psička urtirla za pljučnico. ir UMETNIŠKE MUHE Ameriški kipar John Edgar Fisher iz Minneapolisa je dolgo časa uporabljal za svoje umetnine (če jih smemo tako imenovati) prepečenec, ki ga je razporejal na razne fantastične načine ter prejemal za to cele kupe dolarjev. Sedaj pa se je naveličal te snovi in bo priredil razstavo kipov, narejenih iz krofov, o katerih pa se ne ve, s čim so napolnjeni. Upajmo, da ne bo imel kakšen obiskovalec razstave preveč teka... ir DRAGOCEN ARZENIK V preteklem juniju so dali na dražbo šop Napoleonih las, toda nihče ni ponudil dovolj in lasje so ostali neprodani. Pred nekaj dnevi pa je kupil nekdo iste lase kar za 600.000 lir. Medtem je namreč prišla vest, da so našli v cesarjevih laseh sledove arzenika, kar je občutno zvišalo njihovo ceno. ^ RESNIČNOST O «SLAČILKAII» Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom «Polnočnjak», ki hoče prikazati resnično življenje deklet, ki se slačijo v zabavo klientov v nočnih lokalih, in njihovih častilcev. Knjiga opisuje resnično zgodbo enega izmed teh gospodov, ki je zaljubljen v dekleta, katera se vsak večer slačijo v kabaretih. Ves zaspan gre ob 5. uri zjutraj po dekle, ki je komaj končala svoje delo. Nato jo pelje na obilno večerjo v zelo dragih restavracijah. Potem jo spremlja s svojim avtom domov. Tu pa jo samo pozdravi, ker sta oba preutrujena in spijeta skupaj samo še zadnjo čašo drage pijače. V mnogih primerih prosi dekle svojega spremljevalca celo, naj počaka do 7. ure, da bo spremljal njene otroke v šolo... ir MOŽ POVZROČA ALERGIJO Neki varšavski časopis sporoča, da je neka gospa na sodišču zahtevala, da ji prisodi razporoko, ker je alergična nasproti možu. Sodnik ji ni preveč verjel tega, kajti tak primer se še ni nikoli ‘dogodil. Znano, je namreč, da marsikomu škoduje cvetni prašek in dobi spomladi tako imenovani ((seneni nahod«, drugi dobe srbečico in podobno.' Toda sodnik se je moral kmalu prepričati, da govori žena resnico. Komaj je mož stopil v sodno dvorano, so se pojavili na ženinem obrazu nešteti vijoličasti madeži. Seveda je sodnik ženski ugodil in razveljavil njeno zakonsko zvezo. ir ČUDNA PRAVICA V neki mali anatolsla vasi v Turčiji sta dva velika vok porinila gospo Kalfan v vodnjak, kjer je utonila. Vdove' je bil strašno obupan in po nekaj dneh je sklenil, da b obsodil vola na smrt. Sredi vasi je postavil velike vislic ter obesil «morilska» vola drugega za drugim. ir «BOMBA» PROTI PSOM Pismonoše v Chicagu imajo mnogo opravka z nevamin psi, ki jim ne pustijo priti do hišnih nabiralnikov. Za1 so zdaj našli novo sredstvo, ki ga s posebno črpalko prhne proti psu. To sredstvo je sestavljeno iz popra in bencina i ukroti še najbolj hudega psa. Učinek traja četrt ure. ir NOVA UPORABA PLASTIKE Vse plastične snovi niso slabi prevodniki električnega to' Ameriška družba General Electric Company je pripravila ke polimere, ki so izvrstni prevodniki elektrike. Zato jih tx lahko uporabljali v elektronski industriji namesto ko\ skih žic. OVEN (od 21. 3. do [ \ 20. 4.) Srčno žlvlje- l I nje bo pod zelo J ugodnim vplivom / zvezd in izpolnile se vam bodo vse želje. Zelo boste privlačni, zaradi česar boste želi obilo uspehov. Na delu pojde vse gladko. V družabnem življenju bodo nastale neke težkoče in zamere. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden je zelo ugoden za mlade zaljubljence, ki bodo preživeli res srečne urice. Poročenci naj ne obešajo svojih zadev na veliki zvon, sicer nastanejo v družini prepiri. Imeli boste srečo z neko poslovno zadevo, samo bodite previdni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ljubezenski odnosi bodo nekam napeti zaradi neupravičene ljubosumnosti. Skušajte se bolj brzdati in razumeti položaj bližnje osebe. Cas je ugoden za sklepanje novih prijateljstev, pri tem pa ne smete zanemarjati starih. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Vaš čustveni položaj je nekoliko napet, toda hkrati je tudi zanimiv. V družini so odnosi na splošno zadovoljivi, le paziti je treba, da ne pride do spora zaradi nakupov. Na delu utegne nastati spor z vašimi nadrejenimi. Veljaven od 20. do 26. decembra , „ . , LEV (od 23. 7. do | 22. 8.) Teden je zelo I ugoden za ljubezenska srečanja in za poglobitev že obstoječe simpatije. Med prijatelji utegne nastati kak prepir, če se bodo nekateri preveč šopirili. Cas je primeren za družabne sestanke in za prirejanje zabav. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ta teden se boste morali premagovati, sicer bo nastal v družini spor, ker nekdo hujska. Kar se tiče nekih gospodinjskih zadev, naj se moški ne vtikajo preveč vanje in prepustijo odločitev ženskam. Odnosi s prijatelji bodo ugodni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Teden je zelo važen za vse tiste, ki še nimajo urejenega čustvenega življenja. Sedaj je tudi čas, da vzdržujete tesne in žive družabne stike. Na delu in v poslovnem življenju boste u-resničili neki načrt, ki ga že dolgo gojite. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne kvarite ljubezenskih odnosov z bolno domišljijo in nepotrebno ljubosumnostjo, ker vam je ljubljena oseba zvesta. Ne zaupajte preveč prijateljem, ki se vam stalno dobrikajo. Na delu se morate brzdati, ker vas bo vaš delovodja gnjavil. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ta teden boste preživljali precej napet položaj. Glejte, da ne zgu- bite nadzorstva nad seboj in da poiščete izhod iz vseh čustvenih zagat. V druž- benem življenju se boste morali za nekaj odločiti. Izkoristite ugodno priliko. ^----X KOZOROG (od 22. / i\ 12. do 20. 1.) Ta te- I J den boste nekoliko ln J nervozni in zmedeni, 'j/ kljub temu pa boste preživeli vedre trenutke z ljubljeno osebo. Zakonski možje bodo morali pojasniti neke nesporazume. Teden je ugoden za neke poslovne zadeve, s katerimi se že dolgo u-kvarjate. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ljubezenski odnosi pojdejo kot po maslu, saj se bo ljubezen še bolj poglobila in utrdila. Ta teden bo tudi dosti zarok in porok. Srečali se boste z mnogimi ljudmi, ki bodo prinesli marsikaj novega v vaše precej pusto življenje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preživljate zelo zanimivo razdobje. Srečali se boste z osebo, ki bo vzbudila v vas precej razgibana čustva. Tudi v družbi boste blesteli. Sploh je to razdobje ugodno za poglobitev čustvenih odnosov, žal vas čaka hud prepir s taščo. © P Fini orsleT * TiTev m k — 4 — 20. decembra 1964 na j novejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini ELEKTRONIC na baterijski pogon ULTRAP1AT LUX za dinamičnega človeka cLuis D’Or» najtanjša ura na svetu Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine ŠVICARSKA SUPERMARKA II v nekaj urah brezhiben motor za vaš avto! Fiat razširja SERVIS TAKOJŠNJE ZAMENJAVE MOTORJEV ^ BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE v v hotelu «TURIŠT» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 • Tel. 36-120. 37-11» j Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje NučU vara: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana je naša kuhinja, ki vam nudi Jugoslovanske in inozemske specialitete Tudi v naših obratih: restavraciji »ZLATOROG* Zupančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni »DALMACIJA* Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro In solidno VABI VAS HOTEL »TURIST* LJUBLJANA & SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika • vla Zahodna Alrika iRijeka • Split Napoll - Genova Marseille Casablanca Dakar Conaki? ■ Takoradl Tema. Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo Indonezijo • Japonsko ZDA • Zahodna airiška obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjapil od 8000 do 18.000 ton nosilnosti — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba*. Piran, Zupančičeva ul. 24. in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran Te-lexi: 035—22, 035—23 Telefoni: 73 470 do 73-477. HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 10, tel. 20-644, 20 645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih iež šč V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete Dnevno večerni koncert v kavarni V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44 PARK HOTEL BLED Telefoni 284 • 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem Vsi obrati poslujejo celoletno Konfekcijska trgovina Trst, Corso Italia 1 (Piazza della Borsa) Tel. 29043 ,L°I dUb tu VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PLAŠČEV LODEN — DEŽNIH PLAŠČEV ZENSKIH IN MOŠKIH OBLEK TER OBLEK ZA DEKLICE IN DEČKE 10 znižane cene za vse nakupe v novembru in decembru % ZA VSAK NAKUP PREJMETE DARILO OBIŠČITE NAS - GOVORIMO SLOVENSKO s tem da širokemu krogu lastnikov modelov 500 D, 600, 600 0, 1100 v raznih izvedbah, nudi ugodno možnost takojšnje zamenjave motorja, ki je pred generalnim popravilom, z drugim že generalno popravljenim v lastnih delavnicah ter gotovost najbolj natančnih tehničnih kriterijev z izključno uporabo ONgilldlnih nadomestnih delov Fiat. največji prihranek časa - ugodni pogoji • trimesečno jamstvo - brez vsake formalnosti Po vsej Italiji je organizacija Fiat (podružnice, zastojr-ništva, pooblaščene mehanične delavnice, pooblaščene trgovine za nadomestne dele) na razpolago za vsa pojasnila o podrobnostih glede SERVISA TAKOJŠNJE ZAMENJAVE MOTORJEV FIAT Podružnica v Trstu Ul Čampo Marzio 12 tel. 31985/6/7/8/9 UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI Superavtomatični pralni stroji CANDV — REX — CGE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih Izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA trieste-trst, Corso Garibaldi št. 4 — Tei. 41243 In Trg Goldoni št. 1 AVTO OPREMA V. ZANCHI Vam svetuje, da si pravočasno nabavite naslednje zimske potrebščine: Verige za sneg «Weissenfels» S Klier maske (zaščitnlce za motorje) 5 Nosilec za smuči • Antifriz 5 Velika izbira potrebščin za vse vrste avtomobilov. TRST - Via Coroneo N. 4 TEL. 29-684 d, Pv'itot TRST, Ul. Ginnastica št. 22 - Tel. 95998 30 LET OBSTOJA TVRDKE OB TEJ PRILIKI VAM NUDIMO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: PODLOGE — ŽENSKO IN MOŠKO BLAGO - ODEJE — ZENSKI IN MOŠKI DEŽNI PLAŠČI — OSEBNO IN HIŠNO PE-RILO — SRAJCE — NOGAVICE — VSEH VRST GUMBI — I.T.D. DEŽNI PLAŠČI «LILION» .... MOŠKI IN ŽENSKI DEŽNI PLAŠČI «GABARDINE».................. KOMPLETNE PODLOGE ZA MOŠKE OBLEKE (komplekt vsebuje 10 kosov) ZIMSKE SRAJCE (fianela) .... a Lit. 1-950— » d 3.900.— » » 1.400.— » » 1.100.— VSAK NAKUP V NASI TRGOVINI POMENI PRIHRANEK IN KVALITETO TELEVIZORJI SVETOVNO ZNANIH ZNAMK AUT0V0X, SIEMENS IN MINERVA produkcija 1965 po cenah primernih vsaki zahtevi JAMSTVO IN TEHNIČNA POMOČ Izključni zastopnik: UGODNI PLAČILNI POGOJI RADIO TRGOVINA SERGIO ROSELLI Trieste Trst, Ul. Tor San Piero 2 Tel. 3 12 9 4 IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE ŠPORTNIKI/ V trgovini VELIAK - ŠPORT v Ui. dcllTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah. PARFUMERIJA COSULICH & DINELLI Irt.S i - Ulica Cariiucci st. 2-1 — Tel. 90-00a — Eilialka v ULICI UDINE št. 1 - TEL. 30-361 Založena je s partumi prvovrstnih m z najbolj širni kozmetičnimi kremami vse primernimi ZB darila vošči svoji klienteli vesele božične praznike in srečno novo leto! COMMA PLASTICA Ulica delPIstria 8, tel. 50-<)54 (pn Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode — imitacija par-ketov Vse po konkurenčnih cenah. DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI IN TOR"tCAMl Lastnik A. G E C R0IAN0 TRST, ROJAN, TRG TRA I RIVI 2 - TEL. 31-198 vam nudi — ženske in m~'ke zimske čevlje najboljših znamk ter torbic zadnje ntrvosti — primerne' za darilo ii PRALNI STROJI, avtomatični ln superavtomatični — HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA — Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GOR 4 - Ul. KasteUo 41 tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE PO NAJBOLJŠIH TRŽNIH POGOJIH BOSTE LAHKO KUPILI NAJKVALITETNEJŠE TELEVIZORJE • AVT0V0X • SIEMENS • MINERVA PRI RADIO S ROSEltl TRST Ul. Tor S. Piero št. 2 Tel. 31294 NAPELJAVA ANTEN ZA I-II. ter JUGOSLOVANSKI PROGRAM PRODAJA NA OBROKE o IGRAČE o DARILA O SEZONSKE NOVOSTI • S NADSTROPIJ PRODAJALN • 30 ODDELKOV VELEBLAGOVNICA TANDA T 11 Ikl šk največja veleblagovnica v deželi W Furlani ja-Julijska krajina Drevored XX Settembre — Ulica C. Bat tis ti vošči vesele božične praznike in srečno novo leto A„ BRANDOUN IZBIRA PECI NA PLIN: ŠTEDILNIKI KOPALNICE KOMPLETNE. LESTENCI IBS, • KVAUTETA • ELEKTRIKO, PREM0G-DRVA • Z OPREMO • PIPE. GRELCI IA VODO. • ZA JEDILNICO, SPALKO SOBO VIA S. MAOR 12»O, 2 CENE ZMERNE INNA KEROSEN ZA PRANJE POSODE ZRCALA ITD. ZA PREDSOBO IN KUHINJO FRANCE BEVK 7. MLINI ŽIVLJENJA ,!:::::i:i:i:i:::::i:::i:ii::i:::iiBS:i:iiii::::::i::::i:ii:iiaU::::K:imiai::::H:::::: Smrečja leži na položnem pobočju sreda Slemena. Razpotegnjena, hudo razčlenjena gora Ima eno izmed reber posebno izrazito. Teče od vrha mimo vasi do tesne grape. V njeni pusti strmini, deset minut hoda od cerkve, sta že od nekdaj »tali samo dve domačiji, Plečarjeva in Gmajnarjeva. Prva na ozkem položiču sredi zaplat lazov in košenic, a Gmajnarjeva bajta više v bregu, v objemu pustega sadovnjaka. Reber je zelo strma, pravo čudo, da so se ondi naselili ljudje. Preveč samotna ni bila, saj je bilo do železnice in do Potoka, vasice ob cesti, le malo dlje kot do Smrečja. A videti je bilo, kakor da se iz dna grape svet dviga skoraj navpik v nebo, njivice in ozki jeziki košenic so viseli kot prilepljeni na obronke. Ponekod je bil svet skalovit, prehajal je malone v navpične stene, porasle z zakrnelimi hrasti, gabri, lesko in srobotom. Pri Plečarju so se hiša, hlev, skedenj, klet in hram stiskali pod eno streho. Poslopje se je obračalo proti soncu, ki ga je obsevalo od jutra do večera. Sprednjo steno je prepletala amerikanska trta. Ce je bila jesen dolga in sončna, je grozdje za silo dozorelo, sicer je ostalo kislo in se je le za spoznanje pobarvalo. Pred pragom je bilo komaj prostora za tnalo in za skladovnico drv. Pod gostim, živim plotom je šla st^a, a pod njo je padala skalnata stena do položnega travnika nad Poto-kom. _ Plečarjevi so bili posebneži. Že po svoji vnanjosti so se že od nekdaj ostro ločili od drugih ljudi v Smrečju. Bili so širokih ličnih kosti, mogočnih nosov in rdečkastih las, oči so se jim zelenkasto svetile. Ker so se sinovi ženili z dekleti iz vasi, se je njihov zunanji videz polagoma spremenil, tudi njihov nasilen značaj se je s časom ukrotil. Niso bili več na glasu kot žganjarji in pretepači, a veljali so za dobre delavce. Od časa do časa pa se je še zmeraj rodil kateri, ki.je bil ves iz istega kalupa kot njegovi pradedje. Tak divjak je bil tudi šdrokopleči Balant, oče sedanjega gospodarja Lamberta. Delal je za tri, se zalival z žganjem kot goba in se v pijanosti ves razdivjak Nihče se ni čudil, ko je nekega dne, med gradnjo železnice, z razbito glavo obležal na cesti. Uboja so obdolžili mladega Gmajriarja, neugnanega srbo-riteža, ki je vedno in povsod iskal svaje in prepira. Baje sta se bila še isti večer sporekla v gostilni. Po nekaj tednih ječe so ga izpustili, ker mu niso mogli dokazati krivde. Poslej je med obema hišama visela mržnja. Gmajnar ni rad pozabljal in odpuščal. Sovraštvo se je še poglobilo, ko je ta izgubil senožet za vrhom Slemena, ki jo Je Plečar kupil na dražbi. Lambert je bil v marsičem podoben očetu. Pijančeval sicer ni, a je kot fant razgrajal vse noči in vasoval pri dekletih. Nekoliko se je ukrotil le ob misli na mater, ki je bila mile čudi, občutljivega srca, pravo nasprotje očeta in sina. Očetova nenadna smrt jo je tako potrla, da jo je preživela le za nekaj mesecev. Ugasnila je tiho kot lučka, ki ji je zmanjkalo olja. Mladi Plečar je Mtal sam s svojo sestro Katro. Čez leto in dan je spoznal, da si mora poiskati ženo. Stopil je v Ro- bidnico onstran doline in zasnubil Ograjnikovo Terezo. Vse je bilo zmenjeno, toda na dan poroke se je iz Smrečja zaman oziral na drugo pobočje, da bi zagledal prihajajoče svate. Ni jih bilo. Od nestrpnosti je cepetal, kakor da mu gori pod nogami in slednjič navrhan črnih slutenj stekel do Potoka. Ondi je izvedel, da se je nevesta objokana odpeljala s prvim vlakom. In da se je prejšnji večer nenadoma vrnila domov Bajtarska Micka, njegovo prejšnje dekle, ki je že tretji mesec služila v mestu. Nokollko pozno je bila izvedela za njegove oklice, vendar dovolj zgodaj, da je razdrla poroko. Nato se je iz strahu pred Lambertovo jezo zaprla k svoji ovdoveli materi v bajto. Tereza pa je pred posmehom in sramoto pobegnila k teti, ki je bila poročena v trgu. Ves posmeh in vsa sramota sta ostala Lambertu in mu z vso težo legla na pleča. Nekaj dni je kot nor popival po sosednjih vaseh. Ko se je vrnil, je svojo ihto znesel nad sestro. Revica je morala za eno noč pobegniti v vas. Lambert je prespal pijanost, se zaprl vase in se dolgo izogibal sosedom. Ni več vasoval, to mu še na misel ni hodilo; zdelo se je, da je za vedno opustil misel na ženitev. Ko je Katra dobila snubce — mladi Jeram iz Smrečja jo je poprosil za roko — se je moral odločiti. Storil je, kar je že nekaj časa nosil v mislih, a je iz dneva v dan odlašal. Stopil j« v Robidnico k Micki, ki ni več skrivala nosečnosti, a ga tudi nikoli ni nadlegovala. Zdelo se je, da je mirno čakala tega trenutka. Poroka je bila tiha, med zgodnjo mašo, kakor da je pogrebščina. Moža je bila preveč potlačila sramota, da bi se ne streznil. Poslej se je ves posvetil hiši. Postavil je preprost kozolec kraj njive ln zgradil drvarnico. Popravi] je tudi hišo, ki Je že razpadala, in prebelil stene, da se je poslej dom kar svetil med zelenim drevjem. Micka mu je rodila sina, ki so ga klicali za Ferjana. A že kmalu po porodu je zbolela in umrla. To je moža hudo potrlo. Ker ni mogel ostati sam z dojenčkom, je najel za deklo neko Tono s samote pod Melnlkom. Bila je dve ali tri leta starejša od njega, iz bajte, ki je bila polna otrok, in se mu Je sama ponudila v službo. Po nekaj mesecih vdovstva jo je zasnubil in ona se mu je iz hvaležnosti razjokala na prsih. Do prve žene ni občutil velike ljubezni, a tudi Tono ie vzel le iz žive potrebe. S svojo tiho vdanostjo in predvsem s svojo materinsko skrbjo za Ferjančka se mu je polagoma pri' kupila in prirasla k srcu. Vse dni se je bal, da mu tudi ona ne umre po prvem otroku. Rodila mu Je Pavleta, a ni umrla Ko mu je čez nekaj let rodila še Lenko, je zbolela, a je zopet ogoršala, vendar ni bila nikoli več prav trdnega zdravja. Fanta sta s« potegnila, tudi Lenka je že odrasla šoli. Lambertu so lasje rahlo osiveli, nič več tako prožno ni hodil P° strminah. Kadarkoli se je ozrl po otrocih, sta se mu veselje in skrb zarezala v lica. Med Ferjanom ln Pavletom je oilo le dve leti razlike, a sta si bila tako malo podobna, kot si le moreta biti različna sinova istega očeta. Ferjan je bil ves njegov po obrazu, vročekrven kot žrebec in nepreračunljiv kor aprilsko vreme. Pavle je imel vse po materi. Temne lase, molčečnost in neko otožno zamišljenost. Težko Je bilo uganiti, k8' tera misel se mu skriva za čelom. Kadar je Ferjanu iz d°3 zenic nenadoma zagorela upornost in pritajena strast, je Lam-bert sebe spoznal v njem. Lenka, ki je hišo polnila s petjem in smehom, je spominjala nanj in na mater. «Ferjan me skrbi,» mu je nekoč rekla žena. «Zakaj?» se je Lambert zavzel. «Ali kaj veš o njem?* «Ne, ne,» se je Tona preplašila, kakor da je preveč rekla-«Le v srcu tako čutim.» Tona nikoli ni izrekla žal besede proti Ferjanu. Kadar le bil kot otrok vreden kazni, ga je samo posvarila, a nikoli udarila. S srcem Je bila bolj navezana na Pavleta in na Lenko, 3 se je bala le majčkeno malo pokazati, da Ferjan ni njen. Možu Je bila preveč hvaležna za streho nad glavo in za žlico Prl skledi, da bi ga kakorkoli hotela raniti. (Nadaljevanje sledi) UKMINISI VO: TRSI - UL. MONTEGGH1 6 U TELEFON 93-808 Ul 94-6)01 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 8ilvlo Pel Ilce 1 II Telefon 3382 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna HOO Ul - Vnaprej: 4a»rl letna 2 250 nr, polletna 4.400 Ur, celoletna 1.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno «60 Cip, četrtletno 480 din - PoStnl tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADII, DZS, Ljubljad® Stari trg 3-1, telefon 22-207, tekoCi račun pri Narodni banki v Ljubljani H00I 4 603BH — (Mil.ASI: (2-ne oglasov: Za vsak mm v Sirim enega st.upca trgovski 150. finančno upravni 250 osmrtnice 150 tli - Mali »glasi (0 lir beseda — Uglasi trzaSke In gori.Ake pokrajine naročajo pri upravi — Iz vsen drugih pokrajin Italije pri «8odeta Pubbhcita ltaliana* - < kig..v-.r-u urednik MANISI.AV Ki-.NKli - Izdaja in uska Založništvo tržaške :a tiska Trst