Leto 30                  ANGELČEK                Stran 123    1
_                                               j
Ivan Langerholz
Šola lepega vedenja.
13. Točnost in pozabljivost.
^N^a šolski izlet so bili namenjčni. Vsi so bili točno ^ifjre na nogah in točao <aa zbirališču. A vsi so se Tt&L)-**  nekam ozirali. Vsi v eno siran, Janeza Zamude še namreč ni bilo. Vedno je bil zadnji. Pa če bi bil samo med zadnjimi, bi mu bili odpustili. Ker je bil pa tudi vedno prepozen, je bil šc drugim v nadlego.      i Jej, pa Mctka Mcčkač zraven!   ->Naža  ura ne     ! gre prav; je za deset minut zadaj. In pa tako dolgo niso skuhali.« TaJko in podobno se opra"viču]e, kadar zamudi. Enkrait ;e ura morebiti res vzrok; desetkat     j se pa Metka zlaže.                                                     j
Pa Še take cincarje moramo okregati, kakor so I Tonče Obirač in Minka Morebiti. Obetata in obc-tata to in ono, pa si ne upata reči »ne«, pa tudi ne J »da«, ampak sc skrivata za *ne vem«. ^morcbiti«. I »Če bom utegnila«, ^če me bodo doma pustili«. Doma j ,     pa Še vprašata nič, ali smeta ali ne spieta.                 .1
O), France Skalar  je   pa   drugačen   mož!   Kar    I rečc, pa naredi; če oHjubi, pa tudi pride. Točno 6b    | uri ie na racstu, Ko bo velik, ga bodo povsod radi imeii, Če bo uradnik ali rokodclec, vedno bo storil, kar |e obljubil in kakor je obljubil.
Pozablfivost/   VčasiJi   fe   pozabljivost   tadi   n&    ] mcstu, Pa le včasih. Poglc;tc! Peter Trpincc je b^ jezen in hud. Njegovi tovariSi so niu nagajali in ga dražili, da bi bila še svetniku potrpežl|'ivcxst pošla. In kaj jc dejal Peter? «Le čakajte! Vam bom že še
StnnJM_________ANGELČEK__________Leto 30
vsem pokazall« Vseh s-kupaj se je že malo baJ, vsa-kega posebej pa prav nič. Oni dan jc pa srečal Janeza s Sračjega farda. Pa se ga ni Jotil. Pozabi! >e na krivico; pravzaprav ni pozabil — odpustil mu je. TeŽko, a plemenito je bilo to deio.
Ni pa plemeniio to, kar je storil Joža Rešetnik. Vso »Šolo lepega vedenja« ;'e prebrai, pa je danes ravno tak, kakor je bil takrat, ko je začel brati, »An-gelčka« je pa sproti vsega raztrgal. To pa ni pieme-nito delo! Pa ima vendar Joža Rešetnik več posne-malccv kakor Peter Trpinec.
In ni plemenito, kar dela Katra Trmec. V šolo jc hodila in doma se je naučila tudi veliko lepega. Pa se ;ezi na šolo in še starŠe gleda postrani. Ni hva-lcžna. Te čednosti ne pozna; njeno srce je polno so-vraštva, Tako dekle naj bi ved-slo: vsaka, tudi včasih bolj trdo izgovorjena beseda ie bila izgovorjena iz 1'ubezni do nje! Tega bi ne smcla pozabUi, če bi tudi vse ma svetu pozabila, Hvaležnost mora imeti v srcu prvo mesto.
Pri koncu smo zdai 2 našo šolo. Dovršili smo drugi razred. Počitnic nc bo nic, Lepo vedenje mora-nxo kazaii povsod do konca dni. To zahteva Bog, to pa cd vas terja'o tudi ljudje.
»Prevečh ugovar]'a Mirko Šobec. Veriemite, da nič preveč! Le obilokrat preberite to, kar smo vatn Že povcdali. Pa ne samo preberite; povprašajte tudi sami sebe: »Kaj scm pa dosle^ že dobrega storii, kaj hudega opustil?« Vsak teden en dan odločitc za tako izpraševanje vcsli. Premislite, v čcm ste se pregrešili zopcr lepo vedenje v pretckJem tcdnu. Potem pa, kar je bilo napačnega, vprihodnje popravits! Kakor iztepemo obleko, da se izpraši, tako vrzite vi od sebe slednjo smet nedositojnega vcdenia.
Leto 30                    ANGELCEK                 Stran 125   H
Nekaj moči, nctranje, duševne moči je pa za    ^^
to treba. A zato moč vam ne bo nikdar žal. Karkoli    ^M
boste dobrega storili iz ljubezni do Boga in do bliž-    ^U
njega — vsaj ravno iz nje izvira vse lepo vcdenje —    ^| vsc, vse bo z zlatimi črkami zapisano v knjigi vašega življcnja. Vaš lepi zgled bo potegnil za sabo še druge,
in z vašo pomoč'o ter z vami vred borao postali narod    ^H
poštenjakov, narod vrlih mož.                                    ^H