NO. 240
Zločinci na čelu rasrsili izgrdOT v Plainfisldu
Mestni župan Plainfielda trdi, da za rasne nemire v njegovem mestu ni bilo nobenih vzrokov.
WASHINGTON, D.C. — Senatna preiskava je dognala, da so bili rasni izgredi v Plain-fieldu v državi New Jersey v preteklem juliju načrtno organizirani in ne spontani, kot so nekateri tedaj zagotavljali javnost. Istočasno so bili senatorji opozorjeni, da je v rokah zločincev, ki imajo v načrtih nove izgrede in nasilja, veliko orožja.
Župan Plainfielda G. F. Het-field je poročal, da je lanske rasne izgrede v njegovem mestu, pri katerih je bil en policaj pobit do smrti, vodila skupina znanih zločincev. Vodniki izgredov so uporabljali radio za zveze in so uporabljali desetine po vojaškem vzoru. Nekatere od teh so bile oborožene.
Policijski načelnik Plainfielda G. C. Campbell je razkril, da je bilo v času po omenjenih izgredih v mestu več tatvin orožja. Policija stika za strojnicami, puškami in drugim orožjem, ki je po njenem mnenju v rokah znanih ekstremistov.
Župan Hetfield je dejal, da je okoli 50,000 prebivalcev Plainfielda popolnoma integriranih, da tam dejansko ni nobenega črnega geta, ter da je med črnci b-lc komaj 2.8 brezposelnih. Črnci niso imeli nobenega stvarnega razloga za pritožbe in izgrede Do njih je prišlo potem, ko je prišlo do obsežnih nemirov, požigov in ropanja v bližnjem Newarku.
SM	©šfif	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 14, 1967
$LO¥€NIAN
mmim
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Novi grobovi
Anton Seitz
Po treh mesecih bolezni ]e preminul v Marymount bolnici 64 let stari Anton Seitz s 13008 Darlington Ave., Garfield Hts. preje iz Newburgha, zaposlen ari Hausermann Co., mož Mary, roj. Ulepic, oče Lillian Vaško, Dorothy Carder, stari oče, brat Mary Vidakovič, Steffie Novak, Sophie Zarembski, Franka, Martina Kodek, Stanleyja Kodek, lohna Kodek, Rudolpha Kodek. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v soboto, čas še ni določen.
Orelja lis Turlifa iššefa nekdanp reime slike
ATENE, Gr. — Seje zunanjih hiinistrov NATO so bile zmeraj Prilika za zaupne sestanke med Posameznimi zunanjimi ministri. Teh prilik so se redno posluževali zunanji ministri tistih držav, ki so bile v sporu, na primer Grčija in Turčija. Dokler je v Atenah gospodarila civilna parlamentarna vlada, so se njeni Zunanji ministri redno sestajali 2 grškimi. To je mnogo pripomoglo, da so med obema država-hia vladali vsaj korektni stiki.
Z aprilsko revolucijo na Grškem so bili ti redni prekinjeni. H'a to ni dobro, je lepo pokazala 2adnja ciprska kriza. Morda bi do nje ne bilo prišlo, ako bi se kila grški zunaji minister in njegov, turški tovariš osebno poznala in bila v osebnih stikih.
Ta teden je v belgijski prestolni posvet zunanjih ministrov Id ATO. Tam sta oba zunanja ministra, grški in turški. Že pri Svojem prihodu v Bruxelles sta Poudarila, da se bosta sestala in obravnavala tekoče zadeve. Razgovori bodo tem lažji, ker je Grčija že začela umikati s Cipra Usti del svojih čet, ki presega §rški kontigent, kot je bil določen pred leti v pogodbi o ci-fTski neodvisnosti.
Vremensk
prerok
pravi.
Naraščanje oblačnosti, brez ntvenih toplotnih sprememb.
Bensi slfsnil Tidie zveze s Vilm
BONN, Z. Nem. — Vlada je Menila obnoviti redne diplomatske odnose z vlado Jugoslavije, ki jih je prekinila leta 1957, ko je Jugoslavija priznala Vzhodno Nemčijo in vzpostavila
njo diplomatske odnose. Zahodna Nemčija je to storila tedaj v okviru takozvane Hallen-3teinove doktrine, po kateri ne -nore nobena država vzdrževati hkrati diplomotske odnose z o-liema Nemčijama, Izjema je edino Sovjetska zveza. Zahodna 'demčija se smatra namreč za Mino zakonito predstavnico Nemčije in nemškega naroda.
Nova zahodnonemška vlada, v katero so lansko jesen stopili so-halisti, je začela novo politiko moti vzhodni Evropi. Trudi se, la bi vzpostavila z vsemi državami komunistične vzhodne Svrope čim bolj normalne odnose. Doslej je v tem pogledu ime-'a nekaj uspeha le v Romuniji.
Titova vlada v Beogradu je kljub pritisku iz Vzhodne Nemčije in nemara tudi iz Moskve iristala “brezpogojno” na obno-/o rednih diplomatskih odnosov z Bonnom, podobno kot je Bonn izvzel Jugoslavijo iz okvi--a Hallensteinove doktrine kot zjemo.
Letalski most sprati!
6,500 mol v Vietnam
Letala so prepeljala v Vietnam ,dve brigadi 101. pa- gresnimi in Predsedniškimi vo-
laeešek ¥2j v nllml raennici m nastopi!
WASHINGTON, se ponavlja pred
D.C. — To vsakimi kon-
dalske divizije z večino njene nujne opreme.
SAIGON, J. Viet. — V zadnjih dveh tednih so prepeljala letala iz ZDA 6,500 pripadnikov dveh brigad 101. padalske divizije z vso opremo v Južni Vietnam. Ostalih 3,800 vojakov te divizije bo prepeljanih v Vietnam tekom prihodnjega tedna. Z moštvom je bilo z letali prepeljano z divizijskega oporišča Ft. Campbell, Ky., v Vietnam tudi preko 14,000 ton njihove o-preme. Preostalo opremo, skupno okoli 20,000 ton, so naložili na pet ladij, ki so tudi že na poti v Vietnam.
Prva brigada 101. padalske divizije je v Južnem Vietnamu že od julija 1965. Sedaj sta ji sledili ostali dve z divizijskim glavnim stanom. Začasno bosta ostali v Bien Hoa, 20 milj od Saigona.	,	;	'
Čete in opremo so prepeljala letala C-133 in C-141, prvih 20, drugih 40. Letela so po severni poti preko Aljaske in Japonske. Celo 9,783 milj dolgo pot so letala opravila v 27 urah vključno pristankom za naložitev goriva. Ves polet je bil organiziran tako dobro, da so letala porabila na letališči Bien Hoa, kamor so pripeljala vojake in opremo, le 14 minut, da so bila zopet pripravljena za polet.
S prihodom novih čet se je število ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu povišalo 475,000 mož.
na
Vanče mesto McNamare
V e dno več dokazov o
organizaciji izgredov
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša dobiva vedno nove dokaze o ozadju in organiziranju protestov in demonstracij proti vojni, pa tudi drugih izgredov. Njihov skupen cilj naj bi bil notranje slabitev Združenih dr-| žav, kar bi bilo v korist komu-
litvami, torej vsako-drugo leto. Navadno začne vaje tista stranka, ki bi rada pri volitvah postala iz manjšinske večinska stranka. Zato ta naloga pripada že 20 let ,našim republikancem. Začeli so jo že letos z veliko vnemo. Njihova računica jim pove to-le:
V	senatu imajo le 36 senatorjev, do večine jim manjka 14-15 mandatov. Pri prihodnjih volitvah je pa na Demokratski strani kar 11 mandatov, ki so sporni. Nihče ne ve, v čigave roke bodo padli. Ako bi bila republikancem sreča mila, bi dobili vse in imeli v senatu 47 senatorjev. To je pa že taka manjšina, ki bi s par nezadovoljnimi južnimi demokratskimi senatorji lahko sestavila trajno konservativno koalicijo.
V	predstavniškem domu je položaj sledeč: republikanci imajo 186 kongresnikov; da bi imeli večino, jim je treba še novih 37 mandatov (dve mesti sta prazni). Če so lani priborili 47 mandatov, zakaj ne bi mogli prihodnje leto dobiti še dodatnih 37 mandatov’ Ako bi si jih priborili, ne bi bili več odvisni od znane konservativne koalicije z južnimi demokrati. V najslabšem slučaju pa lahko računajo, da bo sedanja koalicija imela večino tudi v prihodnjem predstavniškem domu.
Med tem, ko se republikanci z velikim optimizmom vežbajo v tej računici, pa njihov načelnik Bliss molči in organizira stranko po svojih vidikih, ki pa ne računajo samo s tako zmago kot republikanski optimisti.
GRŠKI KRALJ KONSTANTIN PROTI VOJAKOM Ni USPEL
Včeraj je grški kralj Konstantin poskušal s pomočjo dela vojaštva v upanju na obsežno podporo prebivalstva končati vojaško diktaturo in vrniti deželi ustavno vlado. Vojaška diktatura se je izkazala za močnejšo in kralj je moral po zlomu svojega poskusa bežati v tujino.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
Iz bolnice—
Mrs. Karolina Baša, 9202 Plymouth Ave., Garfield Heights,
RIM, It. — Danes zjutraj ob 4.55 je pristalo na letališču Ciampino grško kraljevsko letalo s kraljem Konstan- se je vrnila iz St. Alexis bolnice tinom, kraljico Anne-Marie, princeso Aleksijo, kraljico ma-jjn se zahvaljuje za obiske, da-terjo Frederiko in prestolonaslednikom Pavlom. S kraljevo rila in pozdrave, družino so bili v letalu tudi predsednik grške vlade Kollias Letne seje— in 4 starejši generali. Kralj je zgledal utrujen in ni hote! j Društvo sv. Ane. št. 150 KSKJ na letališču dati nobene izjave. Med tem je postalo očitno, |ima letno sejo v nedeljo, 17. deda je njegov poskus vreči vojaško diktaturo v Grčiji in vr-!cembra, popoldne ob enih v niti deželi ustavno vlado propadel. Radio Atene je objavil, 'slov. nar. domu na E. 80 St. Na da je polk. G. Papadopoulos prevzel predsedstvo vlade, gen- dnevnem redu so poročila odbora G. Zoitakis pa je bi! imenovan za regenta na mesto v tuji-;in volitev novih uradnikov. Po no odišlega kralja Konstantina.	j seji bo zabava z izmenjavo daril
1	lin okrepčili,
objavila, da ima položaj trdno j Društvo Naš dom št. 50 ADZ
WASHINGTON, D. C. Cyrus nističnemu bloku držav in osta-
7ance, nekdanji armadni tajnik n nato namestnik obrambnega ajnika, ima menda največ iz-Tledov za nasleditev McNamare. Zanj se izjavljajo menda tako ’odniki oboroženih sil kot dr-avno tajništvo in veliko važnih lanov Kongresa.
lim nasprotnikom Združenih držav v svetu.
Bela hiša molči o vseh teh dokazih, ker ne mara spraviti v zadrego skupščine in organizacije, ki so bile k raznim protestom in demonstracijam zapeljane v dobri veri.
Kralj je bil proti vojaški diktaturi cd začetka Ko so v preteklem aprilu prevzeli v Grčiji vojaki vlado, češ da je grozila nevarnost, da se pola-ste oblasti komunisti, je kralj Konstantin dolgo časa odklanjal vojaški diktaturi priznanje. Šele, ko je spoznal, da mu vsaj' začasno nič drugega ne preostane, je priznal novo, vojaško vlado. Pri tem je izrazil upanje in tega kasneje vedno znova ponavljal, da bo dežela skoro dobila zopet ustavno vlado. Zdi se, da so bili vojaki o Konstantinovem razpoloženju in njegovih načrtih dobro poučeni, zate tudi na vsak njegov korak proti vojaški diktaturi pripravljeni.
Ciprska kriza dala povod
Kralj je skušal uporabiti ne-razpoloženje med vojaštvom in v javnosti zaradi popuščanja grške vlade Turčiji na Cipru za odstavitev vojaške diktature. V torek zvečer se je z družino odpeljal iz Aten proti Larissi v srednji Grčiji in od tam pozval včeraj zjutraj ljudstvo, naj se mu pridruži in odstrani vojaško
v rokah in da je kralj iz vasi v vas”.
Papež hvali Legerja
RIM, It. — Papež Pavel VI.
je v posebnem pismu izrazil diktaturo. Zdi se, da med voja-“zahvalo” kardinalu Legerju, ki štvom kralj ni dobil toliko pod-je odstopil kot nadškof Montre- pore, kot jo je pričakoval. Voja-
ala v Kanadi in se pretekli ponedeljek podal v Afriko misi-jonarit med gobavce.
Paul-Emile Leger bo ostal 6 mesecev v državah Dahomej, Senegal, Togo in Kamerun, predno se bo dokončno odločil za kraj svojega delovanja.
ška junta je naglo poklicala v Atene močne vojaške oddelke s tanki in topništvom ter zavarovala vsa vladna poslopja, kraljevo palačo in seveda radio postajo. Kmalu po kraljevem pozivu k uporu proti njej je vojaška vlada preko atenskega radio
LONDON, Ang. — Angleška zunanja politika posveča zmeraj več pozornosti jemenskim monarhistom. Monarhisti so izgubili prvo bitko že v novembru 1962, ko so jih revolucij onarni republikanci pregnali iz prestolice Sane v puščovo in v gore. Od prvega udarca si niso več opomogli, dokler ni Izrael potolkel varuha jemenskih republikancev Naserja, od takrat pa pada vpliv republikancev in raste vpliv monarhistov, ki jih varuje savdski kralj Fejsal.
Fejsal je sklenil z Naserjem sporazum za konec jemenske državljanske vojne. V duhu sporazuma bi morala v Sani prevzeti vlado tista republikanska struja, ki je pripravljena za sporazum z monarhisti. Vlogo posrednikov med monarhisti in republikanci bi pa morala prevzeti tričlanska komisija, ki so jo sestavili delegat je sudanske, iraške in marokanske vlade. Komisija se je resno trudila,
Jemenski monarhisti silijo na arabski oder
da doseže sporazum. Monarhisti so bili pripravljeni zanj, toda republikanci so ga sabotirali. Do sporazuma ni prišlo, ker republikanci niso hoteli popustiti ničesar bistvenega.
Med tem je ugled varuha jemenskih republikancev Naserja padal, varuha jemenskih monarhistov Fejsala pa rasteh Tega republikanci niso hoteli uvideti, kar je le škodovalo njihovemu stališču. Napravili so pa še drugo napako. Začeli so poglabljati prepire v lastnih vrstah. Že preje so se delili v pristaše egiptovskega Naserja in v čiste nacij onaliste, ki so hoteli biti neodvisni od Naserja. Sledila so notranja trenja, pri katerih so prišli na vrh, recimo, nacijonalni republikanci. Na zunaj se je to pokazalo na ta način, da je oblast zgubil Naserjev zaupnik Al Salal, dobil pa voditelj nacij onalnih republikancev El Iriani. Iri-ani nima nobenega pravega varuha in zato tudi nobenega
vojaškega zaledja. Zmanjkalo mu je orožja in vojnega letalstva. Prosil je Moskvo za pomoč, s kakšnim uspehom se bo moralo šele pokazati. Vse-kako so njegove oborožene sile zelo majhne in slabo disciplinirane. Morejo braniti k večjemu prestolico Sano in o-kolico.
Drugačen je položaj monarhistov. Imajo še zmeraj v Fejsalu svojega varuha, toda na odpoklic. Fejsal je namreč obljubil, da bo nehal podpirati monarhiste, kakor hitro bo Naser umaknil svoje čete iz Jemena, kar se je med tem že zgodilo. Fejsal bi moral radi tega ustaviti pomoč monarhistom, ali jo pa tudi bo?
Nastopil je namreč nov moment v južnoarabski zmedi. Nova adenska vlada Narodne OF je prelahko prišla na oblast in se je prevzela. Je že začela groziti neodvisnim obrežnim državam, kot sta Muškat in Oman. Te smatra
Fejsal za svoje prirodne zaveznike. Zato ne bo pustil, da bi tam šarila adenska vlada, ki je obenem tudi prikrit zaveznik jemenskih republikancev in nasprotnik jemenskih monarhistov. Ni torej nikjer zapisano, da bo Fejsal pustil jemenske monarhiste na cedilu. Vsekakor se monarhisti zavedajo, da bi jih Fejsal ne smel več očitno podpirati, zato so zadnje dni pospešili svoje vojaške akcije okoli Sane. So menda zasedli vsa gorovja okoli Sane in okupirali nekaj letališč, da ne bi Rusija mogla tja pošiljati svojih letal.
Trenutno je sreča bolj naklonjena monarhistom; s tem pa ni rečeno, da imajo zmago že v žepu. Ako jo hočejo dobiti, morajo republikance hitro pregnati iz Sane, drugače lahko pridejo v škripce, saj se “kolo sreče” nikjer ne vrti tako hitro kot ravno v arabskem svetu.
Zmagovita junta ponuja amnestijo Radio postaje v Larissi, Solunu in Kavalli v severni Grčiji so zagotavljale grško javnost, da so se večina vojske, letalstvo in vojne mornarica pridružile kralju Konstantinu in da se pripravljajo na nastop proti pristašem vojaške diktature v Atenah. Tako je nekaj časa izgledalo, da je Grčija razdeljena v dva tabora in da bo odločilo v boju med
na begu ima letno sejo v nedeljo ob enih j popoldne na 8601 Vineyard Ave.
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob sedmih letno sejo v šoli sv. Vida. Volitev odbora. Po seji bo zamenjava daril.
Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer letno sejo v SDD na Recher Avenue. Volitev odbora. Po seji bo božičnica.
Božična Ameriška Domovina— Prihodnji ponedeljek, 18. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Na-
kraljem in vojaško junto orožje, i	1° t'omo nekaj izvodov
Odhod kralja Konstantina in|več; Kdor bi jo želel poslati njegove družine iz Grčije je raz- svo]cem aR znancem v Združe-
kril, da kralju poskus vreči vo-1 jaško junto z oblasti ni uspel. Ta je po kraljevem odhodu iz de-; žele pozvala one vojaške enote, ki so se izjavile zanj, k predaji in jim zagotovila polno “amne-; stijo”. Radio Atene je objavil, da so bili prijeti generali Peri-des, Erselman in Vidalis. Prvi je bil poveljnik 3. armadnega j zbora v severni Grčiji, drugi pa glavni vojaški poveljnik za vso severno Grčijo.
Vreme v Indiji pokazilo industrijo dežnikov
GAUHATI, Asam. — V Asa-mu imajo sedaj svojevrstne skrbi, ki jih je rodilo muhasto vreme. Že od nekdaj je v deževni dobi res neprenehoma deževalo, takrat so bili dežniki potrebni in proizvodnja je cvetela.
Sedaj je monsunsko vreme spremenilo svoj dnevni red. Ne dežuje več neprenehoma, ampak samo ponoči, ko ljudje počivajo. Prodaja dežnikov je zastala, trgovci ne vedo, kam z zalogami, tovarne dežnikov so ustavile obratovanje, vlada pa išče načine, kako bi dobila delo na brezposelne, ki nanje ni računala.
Slinavka in parkljevka napravili veliko škodo v Veliki Britaniji
LONDON, Vel. Brit. — Obstoji upanje, da je glavna nevar-
nih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35 (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za pošiljatev v E v r o p o , Južno Ameriko in druge prekomorske kraje in treba poslati 50^.
Televizorji—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj ZENITH televizorje po ugodnih cenah. — Več v oglasu!
Novi knjigi—
Slovenska pisarna v Baragovem domu je prejela v razprodajo novo knjigo Vinko Brumen: Iskanja, ki je izšla v založbi Slovenske Kulturne Akcije in knjigo Franc Sodja: Vincencijeva podoba. Prva knjiga vsebuje temeljita razmišljanja o našem življenju v emigraciji in perečih vprašanjih, ki nas vse zanimajo, druga knjiga je izvrsten popis sv. Vincencija Pavlanskega, ustanovitelja Misijonske družbe.
Ogletree obsojen na smrt—
Včeraj je mali senat okrajnega sodišča obsodil 25 let starega Brice-a Ogletree-ja na smrt zaradi roparskega umora 50 let starega trgovca Emila M. Edel-mana preteklega 7. marca. Morilec je trdil, da je bil med zločinom pod vplivom mamil. Ogletree je bil soudeležen tudi pri napadu in umoru avtobusnega voznika Jacksona 4. marca letos. Za ta umor je bil obsojen na smrt njegov prijatelj Wayne
nost širjenja slinavke in parkljevke,'ki sta se lotili nekate- Fkmnery največ na osnovi pri rih čred goveje živine v Veliki sevanja Ogletreeja.
Britaniji, prešla. Doslej
so poklali in sežgali okoli 300,000 od 35 milijonov glav goveje živine v deželi.
Živinorejci so utrpeli hudo izgubo, čeprav jim je država izplačala skupno 24 milijonov dolarjev odškodnine.
Bolezen in z njo povezan zasilni zakol in uničenje tolikega števila goveje živine je povišalo že tako visoke cene mesa in razburilo javnost.
Johnsonovi poskusni baloni
WASHINGTON, D. C.-—Predsednik L. B. Johnson skuša na svoje obiskovalce napraviti vtis, da ne bo več kandidiral za predsednika ZDA, vendar mu tega nihče ne verjame. “Sladko je vladati,” pravi stari rek!
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
/tuEiiSM
Mi

6U7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
«^1^83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 240 Thurs., Dec. 14, 1967
Demonstracije proti vojni v Vietnamu
Od kar so Združene države nastopile s svojimi oboroženimi silami leta 1965 v obrambo neodvisnosti republike Južni Vietnam, ko je bila ta že skoraj na tem, da klecne pod pritiskom komunističnih gverilcev, ki jih je organiziral, opremil in poslal v boj proti lastni vladi rdeči Hanoi s ciljem, da razširi svojo oblast nad vsem Južnim Vietnamom je naša dežela doživela vrsto valov demonstracij proti vojskovanju v Vietnamu. Pretekli teden smo doživeli znova en tak Val, ki so ga nasprotniki vojne v Vietnamu organizirali po vsej deželi pod geslom “Ustavimo vojaške vpo-klice!”
Demonstracije so bile organizirane po različnih mestih preko vse dežele, med drugim tudi v Clevelandu, kjer pa je bil odziv sorazmerno majhen, saj se je zbralo pred poslopjem zvezne vlade komaj okoli 150 ljudi.
Jedro napora nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu je bilo usmerjeno na demonstracije v New Yorku, pred očmi Združenih narodov in pred očmi domače in svetovne javnosti. Policija se je na demonstracije pripravila in dejansko se demonstrantom ni posrečilo nikdar tej uiti iz rok V treh dneh je prijela 604 demonstrante, med njimi znanega dr. Benjamina Spocka, bitniškega pesnika Allana Ginsberga in 22 let staro Cathleen Fin, hčerko A. B. Fitta, pomožnega obrambnega tajnika za moštvo. Kljub vsem poskusom demonstrantov je naboren center z vpoklicnim središčem na Whitehall Streetu redno posloval in sprejel vsak dan okoli 250 vojaških obveznikov.
Nič uspešnejši niso bili nastopi demonstrantov v drugih mestih. Oblasti so bile povsod do njih dosti obzirne in umirjene. V kolikor so bili demonstranti prijeti, so bili obtoženi le motenja javnega miru ali neprimernega vedenja v javnosti- Oblasti bi lahko demonstrante, ki so s “silo ali kako drugače” ovirali izvajanje zakona o splošnem vojaškem vežbanju, prijele in obtožile po določilih tega zakona, ki predvidevajo zaporne kazni do pet let in do $10,000 globe ali pa tudi obe kazni.
Protesti proti vojaškim vpoklicem za vojno službo v Vietnamu kljub vsemu naporu njihovih organizatorjev in kljub vsej naklonjenosti časopisja, radia in televizije, ki so o njih poročali, niso mogli nikjer napraviti vtisa, da bi za njimi stale “množice”.
Ob vseh teh protestih in vseh izgredih na kampusih naših visokih šol, kjer protestirajo proti barbarski vojni v Vietnamu nekateri pravi idealisti, toda v veliki večini le študentje, ki so padli pod vpliv poklicnih levičarskih agitatorjev in propagandistov, je očitno, da ogromna večina dežele le stoji za vlado in njeno politiko v Vietnamu. Posebno očitno je pokazala to konvencija AFL-CIO pretekli ponedeljek s svojo resolucijo, ki je bila sprejeta skoraj so-
glasno.	>	v
Vojskovanje v Vietnamu gotovo ni nikomur v naši deželi posebno pri srcu. Nekateri smatrajo to vojno za nujno zlo. drugi pa za nenujno. Prvi so prepričani, da so Združene države bile dolžne poseči v Južni Vietnam, ker so se javno obvezale, da bodo varovale njegovo neodvisnost in da bi morale poseči tja tudi sicer v svojem lastnem interesu, da zavro napredovanje komunistične osvajalnosti v jugovzhodni Aziji in pripravijo tla za ustalitev razmer tam. Drugi tr; djo, da ne prvo ne drugo ni bilo nujno in da je cena, ki jo plačujemo za to v krvi in sredstvih, previsoka ter je zato najboljše, da se iz Vietnama čim preje umaknemo, pa četudi tam svoje naloge ne bi končali in bi zato Južni Vietnam na kraju le prišel pod nadzor in oblast komunističnega Hanoia, posredno ali neposredno.
Večina javnosti je na strani prve skupine, manjšina na strani druge, isto velja za Kongres. Večina v njem podpira politiko zvezne vlade v pogledu Vietnama, manjšina jo napada.
Živimo v svobodni deželi, kjer ima vsakdo pravico svoje mnenje povedati, ga zagovarjati in ga tudi širiti. Oblasti so dolžne to pravico vsakomur varovati, zato javnih protestov proti vojni v Vietnamu niso prepovedale in jih ne bodo, zato so tudi z demonstranti tako potrpežljive in do njih obzirne. Postopajo, kot da bi bile prepričane, da so vsi demonstrantje dobronamerni, da protestirajo iz svojega lastnega prepričanja.
Iz raznih uradnih in poluradnih podatkov je med tem očitno, da so protesti in demonstracije proti vojni v Vietnamu pretežno organizirani in vodeni od komunistov in z njimi povezanih levičarskih skupin in organizacij. Predsednik G. Meany je dejal na polletni konferenci AFL-CIO v Miami Beach pretekli ponedeljek naravnost, da je bila skupščina delavskega vodstva za mir pred dvema tedna v Chicagu zamišljena v — Hanoiu. Čeprav sta dva od dejanskih navzočih organizatorjev te “mirovne skupščine” protestirala in označila Meanyjevo izjavo za “sramotno in ne-
resnično”, jo ta ni umaknil, ker se očitno ne boji, da bi mu mogli dokazati “zlobno blatenje” njenih udeležencev.
V demokratični družbi ima manjšina pravico, da svoje stališče brani, da skuša dobiti zanj novih podpornikov, toda sprejeti mora odločitve večine, pa naj so ji še tako zoprne, dokler jih namreč večina podpira- V naši deželi se dogaja sedaj, da skuša manjšina, celo prav maloštevilna manjšina uveljaviti svoje stališče s silo, kot je pokazala pretekli teden s svojim nastopom pod geslom “Ustavimo vojaške vpoklice!” Tu je oblast dolžna nastopiti, ker manjšina sega preko svojih ustavnih pravic, ker krši pravice večine, določila zakonov, ki jih je večina sprejela in jih pušča v veljavi. Popuščanje oblasti v takih slučajih ni na mestu, je škodljivo samim demokratičnim svoboščinam.
Javna občevalna sredstva, časopisje, radio in televizija, so dolžna javnost čim boljše poučiti o vseh bistvenih narodnih vprašanjih, pri tem morajo gledati na stvarnost in nepristranost, na resnico in pravico. Tega žal v slučaju vietnamske vojne, njenega ozadja, njenega poteka in njenih ciljev niso vedno vršila v dovoljni meri in tega delno še vedno ne vrše, zato nosijo tudi odgovornost za zmedo, ki vlada v tem vprašanju v delu naše javnosti.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
LA SALLE, 111. — Posebnih novic od tukaj nimam za poročati, to je takih, ki bi se tikale direktno slovenskega življenja med nami. Tega je seveda še nekaj, a ne toliko kakor nekdaj.
Vzroki temu so taki in podobni, kakor po drugih naselbinah v teh ozirih. Tiste aktivnosti in za- zdaj vsaj nekoliko obleči in o-nimanja, kakor so ga izkazovali , buti, je takoj stotak in še čez.
vse draži. Nekatere jestvine še niso predrage, a mnoge pa so. Kokoši so zdaj skoro naj cenej še. Boljše goveje meso in drugo je pa od sile drago. Pogledaš na o-značeno ceno, se kar ustrašiš. Posebno pa gredo zadnja leta cene navzgor oblekam. Če se češ
Slovenci v La Salle vse tja od 1895 pa do pred kratkem, seveda ni več toliko. Voditeljev društev in drugih marljivih delavcev za to in ono slovensko stvar, kakor so bili v njihovih časih ni več. Odšli so v “večni pen-zijon”, tja gori na božjo njivo sv. Vincencija. Naj omenim, da ko sem pred kratkem obiskal imenovano pokopališče sem videl številna slovenska imena mojih starih znancev in prijateljev. Tekom zadnjih šestdeset let so tu pokopali več sto naših rojakov. S tem se pa ne sme razumeti, da za te ideale ne delujejo več. Mladi tu rojeni krepko delajo na raznih poljih. Seveda v ameriškem duhu. Delajo pa in kar požrtvovalno. Vzdržujejo še društva, župniji pomagajo, Slov. narodni dom še vodijo. Se jim je še kar začuditi.
Župnijo sv. Roka so ustanovili leta 1903. Drugo, sedanjo farno cerkev sv. Roka na vogalu 6. in Crossat ceste, pa so pozidali leta 1918. Torej drugo leto bo 50 letnica, kar so pozidali to sedanjo cerkev. Čez dobrih šest let pa bo 70 letnica ustanovitve fare. Joj, kako gre čas hitro naprej. Pa se mi zdi včasih, kakor da je vse to bilo šele včeraj. Kaj hočemo, čas je hitrejši od nas in hiti po svoje in nas pušča za seboj. Omenjam to le, da se ne pozabi na žrtve in dela tu med nami za slovenstvo v preteklosti.
*	DRUGIH NOVIC TOD O-KROG je vedno dosti. So to vesti o raznih nesrečah, največ avtomobilskih. Ni ga dneva, da se ne bi kdo zaletel v koga drugega, ali koga povozil, itd. So potem pravde in kazni sledijo, pa vse skupaj nič ne pomaga.
Po nižavah ob reki Illinois je zadnje leto po več krajih vse tam od Morrisa, pa tja do Peo-rije zrastlo več raznih delavnic za to in ono. Vse različne izdelke bodo izdelavale. Da razne industrije prihajajo v te kraje, je seveda to, ker rečna plovba nudi ugodnosti za uvoz materiala in surovin, ki jih uporabljajo za izdelovanje. Za tem pa zopet u-godnost za izvoz izdelkov. Tako tudi dobre veleceste za truke in marsikje po bližinah grade tudi postaje za zrakoplove. Vse te važnosti pomagajo druga drugi, da je dela in zaslužek za ljudi po teh krajih.
*	ČEZ DRAGINJO IN DAVKE se tudi tod okrog vse pritožuje. Kdor je stalno zaposlen še nekako gre, kdor ne, ga pa že praznota v žepu opominja, naj se potrudi, da bo zopet kaj v žep prišlo, da bo moč po to in ono v trgovine.
Če bo šlo tako naprej si bomo morali kmalu doma plesti platno in bomo hodili v platnenih hlačah in dolgih srajcah, kakor so nekoč hodili Karlovčani. Po vrhu pa še visoki davki, ali pa najemnine, če kdo nima svoje hiše, je res treba gledati, da se dobi kak dolar. To tudi pove, zakaj delavci naprej in naprej prihajajo z zahtevami za poviške plač. Saj morajo, drugače ne gre.
Pred leti v starih časih še pred prvo vojno smo Slovenci na Zahvalni dan vedno imeli kake večje društvene prireditve. Bilo je obilo zabav. Po gostilnah, katerih je bilo tudi precej, so pa na ta dan pekli kokoši. Pri pokojnemu Mathu Kompu smo jih vsako leto žrebali. Po 5c. listek. Par gostov je kupilo par listkov, pa je bila pečena kokoš pred njimi. V mali dvorani pa je muzikant vlekel harmoniko, fantje pa plesali in udarjali po podu, da se je kar hiša majala. Včasih se spomnim tistih časov in hi še rad kaj takega doživel. Bo ostalo le vse pri spominih.
Oh Zahvalnem dnevu smo se spomnili tudi naših fantov, ki se žrtvujejo v daljnem Vietnamu. Udano se žrtvujejo za vse nas. Pred nedolgim sem videl v pismu mojega soseda, ki mu ga je pisal sin od tam. Po silnih močvirjih gazijo in se borijo, da zaustavljajo komunizem, ki sili naprej, da bi osvojil ves svet. Spominjajmo se jih in molimo, da bi bila borba srečno končana.
* ZA DOBRO VOLJO:
— Dober računar. — Učitelj je v šoli vprašal Miheca, da naj pove, ali se je naučil množiti. Hiša ima štiri nadstropja in v vsako nadstropje drži 24 stopnic. Koliko stopnic moraš prehoditi, če hočeš priti v četrto nadstropje?
— Mihec se malo popraska po glavi in odgovori: “Vse, gospod učitelj!”
— Natolcevanje ... — Hribolazca je dohitela noč in moral je prenočiti v mali gostilnici gorske vasi. Preden leže, postavi čevlje pred vrata, kakor je to običaj po evropskih hotelih. Ko je zjutraj odprl vrata je videl, da so čevlji prav tako blatni, kakor so bili. Ves nejevoljen pokliče gostilničarko in pravi: “Ali ne veste zakaj sem postavil čevlje pred vrata?”
Gostilničarka odkima, rekoč: “Ne, ves čas smo ugibali, zakaj, nazadnje je pa mož rekel, da ste bili sinoči najbrž pijani.”
— Dovolj, pa še drugič kaj iz naših krajev. Čitateljem A. D.
Pesesii Siirije ¥ serkwi
Marije Vnehevzeše
CLEVELAND, O. — To je visoka pesem, ki se je pričela ob rojstvu Kristusovem in so jo peli angel ji nad Betlehemom: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!”
Visoka pesem je prišla tudi med nas Slovence in naše matere so jo pele ob jaslicah, v raznih “vižah” in narečjih ter obogatile zbirko božičnih pesmi. Zbirko starih božičnih pesmi je zbral največji slovenski skladatelj, prof. Matija Tomc ter jo uvrstil v najnovejšo skladbo pod skupnim naslovom “Slovenski Božič.”
Cerkveni pevski zbor Ilirija pod vodstvom organista in pevovodje Martina Rakarja bo priredil v nedeljo, 17. decembra, ob štirih popoldne, cerkveni koncert pri Mariji Vnebovzeti, kjer bo izvajal “Slovenski Božič.” Slovenska pesem se bo razlegala po hramu božjem ter vnemala naša srca lepoti božičnih pesmi, ki jo nobena tuja pesem nadkri-liti ne more.
G. Martin Rakar je pred več kot 40 leti organiziral Ilirijo ter zbral v njej vse odlične pevce in pevke, da pojejo pri božjih službah ob nedeljah in praznikih ter poleg vsega še pri vsakoletnih koncertih. Prav je, da damo odličnemu zboru ter njegovemu pevovodju zasluženo priznanje.
Letošnji cerkveni oratorij o-beta biti nekaj izrednega za slovenski Cleveland; pojdimo torej prihodnjo nedeljo poslušati vse bogastvo slovenskega Božiča!
Ernest Terpin
KULTURNA KRONIKA
Orašbe S¥* larije Magdalene šl !I2 ICSSU
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 17. decembra, bo imelo društvo BOŽIČNICO za člane in članice mladinskega oddelka v “SOCIAL SOBI” NOVE dvorane fare sv. Vida ob 2.30 popoldne.
Starši, pripeljite ali pa pošljite svoje otroke, da bodo deležni tega, kar se za njih pripravlja. “SANTA CLAUS” bo prišel med našo mladino. Toliko v prijazno obvestilo!
Pozdrav
Maria Hochevar, taj.
V trgovinah se pa dan za dnem pozdrav in mnogo dobre volje!
Vsem šasli¥g£g!i škofa Barage!
WASHINGTON, D.C. — Vse častivce našega svetniškega škofa Barage bo zanimala novica, da bo ob stoletnici smrti izšla nova knjiga o njegovem življenju in delu v luči vatikanskih dokumentov. Dne 19. januarja 1868. je v sluhu svetosti umrl škof Baraga, ki je življenje posvetil predvsem Indijancem, pa vendar v divjinah severnega Michigana ni pozabil pisati knjige Slovencem. Prav je, da ob tej priliki pokažemo vsemu svetu in predvsem ameriškim katoličanom, kakšna velika osebnost je bil naš Baraga.
Ko sem poleti z družino obiskoval kraje, kjer je deloval Baraga, sem takoj opazil, kako ga poznajo ljudje različnih rodov in ver. Kako ponosni smo bili kot Slovenci, ko nam je starejša gospa Indijanka iz rodu Ottawa v Harbor Springs, Mich., pokazala v muzeju Baragov molitvenik, ki ga še sedaj uporablja!
Sto let od Baragove smrti bo poteklo januarja. Veliko smo že prosili Barago in veliko prošenj je bilo uslišanih. Zato je prav, da ob stoletnici njegovo veliko delo v najtežjih okoliščinah, ki jih niti v Rimu tedaj niso vedno razumeli.
Pisatelj nove knjige o Baragi je mons. Maksimilijan Jezernik, Slovenec, ki je sedaj podravna-telj Propaganda Fidei v Rimu,
Marolt: Rojstvo, življenje in smrt Ludvika Kavška
“Knjigi daje poseben čar obilna mera zdrave šegavosti. Kot celota je knjiga tako zdrava in sočna, tako nekaj posebnega v našem slovstvu, da smo lahko ponosni nanjo”, je napisal o Maroltovem prvem romanu “Zori noč vesela” pisatelj Karl Mauser. V polni meri to velja za njegovo novo povest “Rojstvo, življenje in smrt Ludvika Kavška.”
Dr. Tine Debeljak je o novem Maroltovem delu zapisal tole: “Tako po domače kramlja in opisuje, da komaj veš, da ustvarja umetnino. Na ta način ne ustvarja Marolt deroče struge, temveč stoječ tolmun, globok, skoraj negiben, toda prozoren in čist, da vidiš v njem žive ljudi v živem času.” Ljubljana, okolica, Notranjska, Slovensko Primorje, Prekmurje in Slovenske Gorice, tja do nekih vasi in krajev v Srbiji in Macedoniji, pa na Koroškem, v Italiji in Argentini so pozorišča življenja, dejanja in nehanja Maroltovih ljudi, ki spremljajo Ludvika Kavška ob rojstvu, življenju in smrti. Čas njihovega življenja je desetletje pred drugo svetovno vojno, vojna doba in nasledna leta do današnjih dni.
Marolt slika svoje ljudi z njihovimi lastnimi besedami. Oni vse sami povedo kaj in kakšni so. Le sem in tja šaljiva pri pomba, dovtip, poseben ljudski izraz podčrta kako posebnost, kako značilnost, ki naj bravca prime in se ga drži, da bo tisti dogodek Kavškovega življenja prav videl. V tem lahnem, živo žuborečem načinu pisanja je knjiga umetnina. Nova umetnina je, pa te kot nekdaj zgodba prime, da jo težko odložiš in hitiš spe k njej kakor hitro ujameš hipec.
Ta roman je podoba tiste družbe, ki so jo napravili fantje in dekleta, ki so s kmetov šli študirat in postali del slovenskega meščanstva. Blažilna posebnost povesti je, da, dasi gre
kjer je iz dokumentov izbral in zbral podatke, ki jih tam hranijo o Baragi. Knjiga bo izšla v zbirki “Studia Slovenica" pod naslovom “Frederic Baraga, first Bishop of Marquette, his life and activities in the light of Wa-tican documents.” Studia Slovenica je doslej že izdala šest knjig o Slovencih v angleškem jeziku. Ker imamo s to knjigo velike stroške v tiskarni, prosi mo vse Baragove častivce, da knjigo naročijo v prednaročilu in jo bodo prejeli takoj ob izidu v januarju ravno za stoletnico Baragove smrti. Cena knjige v prednaročilu je $5.50 za vezan izvod in $4.00 za broširan izvod.
Mislim, da je dolžnost vseh Baragovih častivcev, da naročijo to novo knjigo, ker bodo s tem opravili veliko delo, da se bo knjiga mogla razširiti med Amerikanci in bo govorila o velikem delu našega škofa Barage za katoliški preporod Amerike. Prav tako bomo hvaležni za prispevek v kakršnem koli znesku za pomoč pri razpošiljanju te knjige ameriškim in evropskim ustanovam in revijam, da bo postal Baraga še bolj poznan povsod po svetu. Kdor hitro da, dvakrat da!
Vsa prednaročila za novo knjigo o Baragi se sprejemajo na naslednjem naslovu: Studia Slo-1 venica, P.O. Box 4531, Washington, D.C. 20017.
E. A. Kovačič
v čas vojne, revolucije, izgnanstva in točno pokaže vse značilnosti, vendar ostane taka kot povprečni človeški delovni dan. Grozovitih prepadov in strahot v besedah ni, vidiš jih pa, ko gledaš kaj počenjajo Maroltovi ljudje z Ludvikom Kavškom na čelu. Ko bereš, slišiš vse tiste klenkače, ki so odmevali čez slovenski dol in breg, ko Ludvik Kavšek skoraj slutil ni, da je revolucija vse na okrog.
Maroltov Ludvik Kavšek je izvrstna posebnost v našem pripovedništvu. Tisti med nami, ki so sami doživeli razmere, ki so bile v osnovi Kavškovo in njegove družbe življenje, bodo knjigo brali kot popis lastnih let, ali vsaj kot zbir podob, ki so jih že videli, pa jih bodo s povestjo lepše podoživljali in jasneje gledali. Vsi drugi bodo iz povesti dobili, čeprav bolj prijeten in lahek, pa vendar prepričljivo pristen popis življenja, ki je ostalo zvesto vodilom in izročilom preko vseh slabosti, pasti, ?prememb in nezaslišanih napadov na reden razvoj in potek.
Tole sem napisal, da opozorim na knjigo, ki bi bila po mojem najprijetnejše branje za na-':e ljudi, ki radi bero. Le hitro '>em jo preletel. Preprosto lep slavospev ljubezni do poklicnega dela je Maroltov Kavšek. Kot otrok je naravo ljubil, kot su-pient je porabil svoj prosti čas, da je v svoji šoli zbral in uredil vse, kar je bilo za naravoslovne oredmete dosegljivega. V andskih gorah je umrl z izredno rožo v roki, ki jo je šel tja iskat.
Knjiga je izšla v založbi Svobodne Slovenije, pri nas jo raz-orodaja Slovenska Pisarna v Baragovem Domu, St. Clair Ave. Cleveland, O.
Miha Krek
Nova razširjena izdaja “Communism as 1 know it”
Gospod Mirko Kozina je doživel s svojim spisom “Commu-lism as I know it”, o katereib je AD že poročala, izvanreden uspeh. Prva izdaja je pošla v par mesecih.
Svojo zahvalo za poslano knjigo in svoj blagoslov mu je poslal tudi sv. oče. Knjigo je ponovno priporočal tukajšni škofijski list “The Catholic Voice.” Rabijo jo kot pomožni vir katoliške srednje šole v San Franciscu. Neko zelo vgledno založniško podjetje mu je ponudila odkup avtorskega prava.
Izšla je v drugič, razširjeni izdaji, opremljena s slikami & časa krvave revolucije. Naroča se pri avtorju Rev. Vladimii Kozina, Piedmont, California! 94611, 322 St. James Drive. Stane 50c. Ker je pisana v anglO' ščini je posebno priporočljiva! da se z našo tragedijo seznani tudi svet.
F. M.
Močvirni svet
WASHINGTON, D.C. — F0 pred nekako 300 leti je bilo en° tretjino sedanjega ozemlja ZD^ pokrito z močvirji, poraslimi 2 raznim rastlinjem.
IZ NAŠIH VRSJ

BETLEHEM, Pa. — Cenjen« uredništvo! Prilagam enoletn0 naročnino in se Vam obenem i«' po zahvalim za vestno pošiljanj« Ameriške Domovine. Res, ^ ima včasih list malo zamude, da pridejo po dve ali tri števili skupaj, toda to me ne moti liko, da naročnine ne bi obnovil' Prosil pa bi Vas, če Vam je na« goče kaj storiti, da bi list b0^ redno prejemal.
Želim Vam mnogo nadalje6 ga uspeha in ostajam s spošt« vanjem!
Stephen Cela«
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
UsUnoTljena 2S. aoTembra 1914
t Zedinjenih Državah QnJpS- Iftlipl N! tokorp. v dri. flllnoi« Severne Amerike	JOliei, iU. l4. maja 1*15
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, IU. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
Joliet. Dl.	....... o... .j milili
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Dl.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Darken Ave, Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, Hi.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življer-je, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasU oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 ^ ^

On behalf of the Supreme Board, we want to wish each and every member of the Holy Family Society a ^ very Merry Christmas and a Happy New Year.
STEVE J. KOSAR,	||
President — Holy Family Society
OF HOLY
JULY 28, 1967
(Continued)
At this time the Secretary Reported regarding new business and at this point turned the procedure to Jean Kon-I’ad, who presided in the ab-sense of Nancy Owen.
Jean Konrad p r e s e nted three new Charters for lodges Who have petitioned to be hiembers of the Ho’y Family Society of U.S.A.
The Charter for the Society °f Jesus, Mary and Joseph Was presented to the Supreme fioard for the signatures and then forwarded to the Secretary of the Society of the petitioner which was approved at earlier meeting of the •Board.
At this time two petitions have been presented, one for htoly Family Society, St. Jude No. 36 and for Holy Family Society, St. Ann, No. 37.
RESOLUTION
“Be it resolved that in ac-c°rdance with the powers in 0hr office, we, the Members 0f the Supreme Board, hereby direct our President and our Secretary to issue a Charter to °Ui' new Lodge to be known as HOLY FAMILY SOCIETY, ST. JUDE, NO. 36.”
RESOLUTION
Be it resolved that in accordance with the powers in our office, we, the members of the Supreme Board, hereby direct our President and our Secretary to issue a Charter to our new Lodge to be known at the HOLY FAMILY SOCI-CIETY, ST. ANN, NO. 37.”
The resolution having been duly presented and read for the acceptance of the petitioners for branch Lodges to the Holy Family Society of U.S.A., a motion was made by Joseph J. Konrad and seconded by Anton Smrekar that the two resolutions be acted upon and accepted. Carried.
Secretary Joseph J. Konrad now proceeded with his last part of the report, according to the schedule, the claims report.
Number of claims repoi'ted decreased by 99 for the first 6 months of 1967.
Amount for claims increased by $17,178.01 for the first 6 months.
1966	— 1st 6 months — average claim payment per claim reported — $135.87.
1967	— 1st 6 months — Average claim payment per claim reported — $144.22.
CLAIMS REPORTED AND CLAIMS PAID BY MONTHS
January 1966	claims	610	$102,863.02'
February		622	77,681.45
March	9f	557	96,267.52
April	99	675	83,484.56
May	99	634	88,463.69
June	99	668	62,929.63
Total		3766	$511,689.87
January 1967	claims	557	$101,206.70
February	99	569	88,627.30
March	99	586	94,740.51
April	99	571	85,972.96
May	99	631	94,645.83
June	99	733	63,674.58
Total		3667	$528,867.88
I, Steve J. Kosar, President of the Holy Family Society, do hereby propose the following Resolution for the approval by the Supreme Board at the Semi-Annual Meeting held today, July 29, 1967.
RESOLUTION
July 29, 1967
“Be it resolved that in the best financial interest of the membership of our Society, the following fifteen (15) Savings and Loan Common Stocks be liquidated:
Aurora Savings and Loan Association	$10,000.00
Bell Savings and Loan Association	$10,000.00
Central Federal Savings and Loan Association $10,000.00 Clyde Savings and Loan Association	$10,000.00
Fidelity Federal Savings and Loan Association $10,000.00 Gibraltar Savings and Loan Association	$10,000.00
Home Building and Loan Association	$10,000.00
Improvement Federal Savings and Loan Association $10,000.00 Lawn Savings and Loan Association	$10,000.00
Lincoln Federal Savings and Loan Association $10,000.00 Mutual Savings and Loan Association	$10,000.00
Olympic Savings and Loan Association	$10,000.00
Reliance Federal Savings and Loan Association $10,000.00 Southern Federal Savings and Loan Association $10,000.00 St. Paul Federal Savings and Loan Association $10,000.00 The total money accumulated will be $150,000.00.
“I further propose that in accordance with the Illinois Insurance Code pertaining to Investments, Chapter 737.11a, Paragraph 125.11a, Preferred or Guaranteed Stocks, the Holy Family Society purchase the following:
300	Shares	Commonwealth Edison Company
100	”	Household Finance Corporation
100	”	Radio Corporation of America
100	”	Tenneco, Inc.
200	”	Transworld Airlines, Inc.
100	”	Western Union Telegraph Company
“In addition in accordance with the Illinois Insurance Code, Chapter 737.12a, Paragraph 125.12a, Common Stock, the Holy Family Society purchase the following common stocks:
300	Shares	Allied Chemical Corporation
200	”	American Telephone & Telegraph Co.
300	”	American Tobacco Company
300	”	Atchison, Topeka and Santa Fe Ry. Co.
300	”	C.I.T. Financial Corporation
150	”	Continental Oil Company
100	”	Morgan Guaranty rust Company
200	”	Republic Steel Corporation
200	”	Westinghouse Air Brake Company
“The above stocks are to be purchased from the A.G. Becker & Co., 120 South LaSalle Street, Chicago, Illinois, and Mr. H. Jablin will act as the Society’s Broker.”
The investment resolution having been read, a motion was made by Joseph L. Drašler and recorded by Louis Barbie that the resolution be accepted. Carried.
A motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Joseph Sinkovič that the whole report of the Secretary Joseph J. Konrad, be accepted as given and read. Carried.
President Steve Kosar now called on the 1st Vice-President for his report.
Mr. President and members of the Supreme Board:
To me .this has been one of the better Board meetings which I have attended. We are all involved in these matters and the discussions were very interesting and fruitful.
I am sure that what we have accomplished today at this meeting will have great effects for the future. I am pleased with this meeting and it was very intei'esting thru-out.
This is about all that I can say at this time, I thank you, Louis Barbie,
1st Vice-President
President Steve Kosar now called upon the 2nd Vice-President for a statement regarding the meeting and the reports.
Mr. President and members of the Supreme Board:
My report, if you want to call it such, is short. I have
been in the discussions at this meeting and have asked various questions in some of the matters which were not clear to me, but the explanations that were accorded me were clear and to the point.
The meeting as a whole was very interesting and I am satisfied with the accomplishments today. This is all that I have to say, I thank you,
Anna Jerisha,
2nd Vice-President
President Steve Kosqr now called upon the Recording Secretary, Joseph L. Drašler, for his report.
Mr. President and members of the Supreme Board:
Members, this meeting has been interesting and exciting from start to finish. The reports of the various members on the Board, the Financial and the investment end is very good and gratifying thruout.
I know that the Board members have one thing in common, from the President down to the last member of the Board for greater success and achieving the goals that we are setting. So far the results are forthcoming and very good.
I know that our Secretary is working hard and is trying out all kinds of angles to achieve these goals, and he is doing a very good job of it.
This is about the extent of
my report, I thank you,
Recording Secretary Joseph L. Drašler,
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Joseph Sinkovič that the report be accepted. Carried.
At this time the 1st Vice-President took the gavel and called upon the President, Steve Kosar, for his report to the members of the Supreme Board.
Vice-President and members of the Board:
This being our Semi-Aanual meeting today, I knew there were many items on the agenda for clarification, discussion and adoption. So far we have done a good job of it and I am pleased with the way you have conducted yourselves during this meeting and resolved the questions that confronts all of us.
We have accomplished matters today that will be for the betterment of the Holy Family Society, its growth, and what is more gratifying is the issuance of the three Charters to our new Lodges today. We welcome them to our organization of a happy and growing family.
Let us continue in this path of progress, not for now, but for the many years that are ahead of us for the future. I know that with your cooperation and all of the members, that our goal is upward. I am very confident in the expansion and the growth of new members for the present as well as the near future.
I thank you for your efforts to date and also for the future, and with the help of God and the Holy Family that we continue on this road. I thank you, Steve Kosar, President
A motion was made by Joseph J. Konrad and seconded by Joseph Sinkovič that the report of the President be accepted as given. Motion carried.
There being nothing further on the agenda for this session, a motion was in order for adjournment. The time 3:00 p.m.
A motion was made by Joseph Sinkovič and seconded by Joseph J. Konrad that we adjourn. Motion carried.
Recording Secretary Joseph L. Drašler, Claims report continued.
For 1967, the average cost per claim reported has increased $8.35.
Secretary Joseph J. Konrad, at this time, read a letter from A. G. Becker & Co. Investment Brokers in Chicago, Illinois regarding a sum of money which is not at this time having the earning power which it should have. In the letter a number of Convertible Preferred Stocks and a select number of Common Stocks have been listed as very good investments.
A general discussion took place with pro and cons regarding the investments by which the Society could have better earnings from the invested dollars to the benefit of the treasury.
This concluded the report of the Secretary, Joseph J. Konrad, of the schedule which was followed thruout.
The following is the result of the discussion on this item.
I, Steve J. Kosar, President of the Holy Family Society, do hereby propose the following resolution for the approval by the Supreme Board at the Semi-Annual meeting held today, July 29, 1967.
Current Users
New York — Residential coi sumers use only about 25 pe cent of the electric energy pr duced in the US.
Komunisti znova izpričujejo svojo nesposobnost
Že vsako leto doslej se ob tem letnem času pojavlja v Sloveniji in ostalih republikah v Jugoslaviji veliko pomanjkanje e-lektričnega toka. Dostikrat zavzema zelo nevarne oblike in resno ogroža obratovanje industrije. Vsako leto znova ugotove vzroke in sprejemajo sklepe, da bodo za drugo leto poskrbeli, da se napake prejšnjega leta ne bodo ponavljale. Pa ne store tega, kar sklenejo, in tako v jeseni nastopi redno kritična doba, ko zmanjka električne energije.
Letošnje pomanjkanje je še posebno občutno. N.pr. Dravske elektrarne v Sloveniji so obvestile tovarno dušika v Rušah, da je morala od 24. oktobra do preklica zmanjšati odjem električnega toka za 288.00 kWh. Zaradi tega so morali v tej tovarni o-menjenega dne ustaviti elektro peč za korund, dve peči za fe-rokrom, 5 peči za silikokrom in 5 peči za ferosilicij. Karbidno peč pa samo ogrevajo. 500 ljudi zaradi te omejitve toka nima dela. Podjetje je v velikih skrbeh. Tovarna ima obveznosti do držav v zahodnem svetu, kajti po sklenjenih pogodbah bi morala pripraviti nekaj tisoč ton karbida in več sto ton ferokroma.
Dravske elektrarne niso gornjega ukrepa izdale na lastno roko, ampak po naročilu Raz-deljevalne službe Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu, ki je začelo s 30. oktobrom omejevati uporabo električnega toka po vsej državi.
Zaradi odredbe o omejitvi u-porabe električnega toka je završalo po vsej državi. Od vseh strani lete protesti v Beograd. Nič drugega ni preostajalo, kakor da se je sestal na sejo zvezni izvršni svet, na katerem je moral zvezni sekretar za gospodarstvo poročati o tej pereči zadevi. Branil se je, da je bil to edino možni ukrep, ki ga je mogel izdati. Ugovorov proti takemu sklepu je pa bilo toliko, da je zvezni izvršni svet sklenil imenovati posebno komisijo, ki naj preuči zadevo z omejitvijo uporabe električnega toka. V listih so namreč objavljeni ogorčeni napadi na tako gospodarstvo v Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva in z vso jedkostjo ugotavljajo: “Zdaj, ko so a-kumulacijski bazeni prazni, ko je toliko termoelektrarn v remontu, je seveda redukcija električne energije edini in najlažji izhod. Zato so povsem ustavili dobavo toka industriji karbida in ferolegur, podjetjem elektro-metalurgije so zmanjšali porabo za 16%, drugi industriji za 15%, gospodinjstvom pa za desetinko.
Pri tem pa listi 'ugotavljajo, da so termoelektrarne od jauar-ja do septembra izpolnile samo 70% določenega načrta, rudniki so pa v istem času zaradi ogromnih zalog premoga morali omejevati kopanje premoga, ker s starimi zalogami premoga niso mogli več nikamor.
Tako ljudje vsako leto v jesenskih in zimskih mesecih najbolj na lastni koži čutijo in občutijo nesposobnost komunističnega režima, da bi mogel uspešno rešiti to najvažnejše gospodarsko vprašanje, od katerega je v veliki meri odvisno materialno blagostanje ljudi.
Vsak po svojih sposobnostih
V nekem slovenskem podjetju, v katerem je zaposlenih 1180 delavcev,, opravlja posle pravne službe in urejevanja delovnih razmerij — usnjarski tehnik. Kaj bi šele bilo, ko bi pravnik izdeloval usnjeno galanterijo? (Delo, 4. novembra 1967).
Delavcem y tujini manjka zaupanja
V	Sloveniji je 60.000 do 80.000 družin, ki žive v bolj ali manj neustreznih stanovanjih, pri čemer niso zajeti samo tisti stanovalci, ki žive v kletnih, podstrešnih in drugih slabih stanovanjih, ampak tudi družine, katerim so stanovanja postala pretesna. Za ublažitev stanovanjske krize je Ljubljanska kreditna banka in hranilnica ustanovila oddelek za stanovanjsko kreditiranje. V njem ima naložbe že 5000 varčevalcev, ki v banki nalagajo sredstva za nakup ali zidanje lastne hiše. V ta varčevalni sistem bi omenjeni denarni zavod rad pritegnil tudi v inozemstvu zaposlene delavce, od katerih je sedaj samo 30 takih varčevalcev. Ista prizadevanja ima tudi ljubljanska Mestna hranilnica, ki se je glede zbiranja deviznih naložb slovenskih delavcev že obrnila na razne denarne zavode na Dunaju, v Zahodni Nemčiji in na Švedsko.
Mostove grade
V	Sloveniji so trenutno v gradnji trije veliki mostovi. Podjetje Gradis gradi montažni most čez Muro pri Veržeju, Te-hnogradnje pa mostova čez Dravo pri Rušah in Ormožu.
Manj potnikov na železnicah
V	pododboru republiškega sindikata za promet in zveze v Ljubljani so ob razpravljanju o gospodarjenju v organizaciji Združenega transportnega podjetje v letošnjem prvem polletju ugotovili, da se je število potnikov, ki so jih v tem času prevozile železnice, zmanjšalo od 53%, v prvem polletju 1965 na 35%; v prvem polletju 1967. V Sloveniji je to znižanje še občutnejše. Tu se je železniški potniški promet od 34.6% v letu 1965 znižal na 20.8% v letu 1967. Medtem, ko prevoz potnikov z železnicami pada, se pa zelo zvišuje cestni promet. Ta se je v državi od 16.1 .% v letu 1965 povečal na 64.6% v letu 1967. V Sloveniji je cestni promet narasel od 65.5%; v letu 1965 na 79.2% v letu 1967.
Moški dobijo delo
Pomočnika sprejmemo
za našo izdelovalnico klobas. John Cech’s Sausages, 478 E. 152 Street at N. Marginal Drive. Telefon: IV 6-1944.
(12, 14, 18 dec)
Ženske dobijo delo
Razpis službe
Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja In splošnih pisarniških del. Nastop službe z januarjem 1968. Pismene ponudbe na Ameriško Domovino.	(x)
MALI OGLASI
V najem
Pet lepih sob se odda, spodaj, na 1251 E. 74 St., blizu Superior. Kličite 391-3071.
(241)
Madison
Route 84, zelo ličen 4-sobni bungalow, polna klet, plinska gorkota, velik zaprt pore spredaj in zadaj, 2 akra zemlje. Lastnik sprejme pametno ponudbo.
Lake Shore Blvd.
Mentor, blizu jezera prazna zemlja, 218x250.
J. KNIFIC REALTY IV 1-S980	820 E. 185 St.
■=%
%
S
Sir Arthur Conan Doyle:
IZGUBLJENI
SVET
(THE LOST WORLD)
■'S
■ v
Povsod nam je dana prilika za junaštva.
Mister Hungerton, njen oče, je bil brez dvoma najmanj obziren človek na svetu, pi'ava našopirjena, razkuštrana, nemarna papiga, jako dobrodušen sicer, a popolnoma zatopljen v lastno malenkostno osebo. če bi se sploh mogel izneveriti moji Gladys, bi se to lahko zgodilo edino radi pomislekov o bodočem tastu. Na tij-hem je iskreno mislil ( oterh sem prepričan), da se oglašam trikrat na teden pod njihovimi starimi kostanji samo zatq, da uživam njegovo prijetno družbo, predvsem pa, da poslušam njegove nazore o bime>-talizmu (bil je namreč pravi strokovnjak v tem vprašanju).
Tudi ta večer sem že več kakor eno uro poslušal njegot-vo enolično čebljanje o tem, da ima srebbro samo pogojmp priznano vrednost, da slab del-nar vedno bolj izpodriva boljšega in da pada kupna moj: indijske rujpije, da morajp imeti borzni tečaji svojo stvarno podlago.
“Pomislite samo,” je zaklical slednjič razvnet, “če bi bilo treba v istem času takoj po(-plačati vse dolgove na svetu ! Kaj bi se potem zzgodilo pri sedanjih razmerah?”
Odgovoril sem mu seveda, da bi jaz v tem slučaju prišel na kant. Plani] je nato s svojega stola in mi očital vedno lahkomisehoogt, ki mu je oner mogočala v moji navzočnosti razpravljati o kateremkoli resi-nem vprašanih. Nato je ves bei-sen odsopihal iz sobe in zaloputnil vrata, da se preobleče za neko prostozidarsko sejo.
Tako sva jaz in Gladys naposled ostala sama in napočil je trenutek, ki je moral odlo^ čiti mojo usodo! Ves ta večer sem se počutil kakor vojak, ki pričakuje povelja, naj odrine na mrtvo stražo: zdaj upa na zmago, zdaj se zopet boji poraza.
Sedela je nekoliko stran od mene in rdeči zastori v ozadju so razločno poudarjali njen ponosni in nežno oblikovani obraz. Kako lepa je bila in kako nedosegljiva zame! Do-zdaj sva si bila dobra, prav dobra prijatelja, a nikoli se mi ni posrečilo, priti preko o-nega tovariškega razmerja, Id bi lahko obstojalo tudi med menoj in katerimkoli drugim sotrudnikom pri “Daily Gazette”: bilo je jako iskreno, zelo ljubeznivo in popolnoma nedolžno. Sem takega značaja, da se nikoli ne morem ogreti za ženske, ki so napram meni predomače in samozavestne. Sličen nastop je slab poklon za moškega. Za pravo razmerje med obema spoloma sta od kraja značilni plahost in ne-zaupnost, preostanek iz starih krutih časov, ko je ljubezen korakala še sporedno z nasilnostjo. Pravi izraz zaljubljenosti nudijo povefšena glava, stran obrnjene oči, zamolkel
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
DOCTOR’S OFFICE & PRACTICE for sale in southwest industrial location. Patients records and equipment. Due to death. 749-1912
(241)
glas in drhteče roke, ne pa odkrit pogled in pogumen odgovor. Toliko sem se naučil celo tekom svojega kratkega življenja, če ni živel v meni od pradedov podedovan spomin, ki ga imenujemo samo nagon.
Gladys je imela vse pristne ženske lastnosti. Marsikdo jo je sicer smatral za brezsrčno in hladno, a ta sodba je bila vsekakor iz trte zvita. Njena nežno bronasta, skoro o-rientalsko pobarvana polt, vranji lasje, velike krotke oči, polna, a dovršeno oblikovana usta, — vse to je dalo sklepati na ognjevit značaj, žalibog sem moral priznati, da še vedno nisem odkril skrivnosti, ki bi lahko raznetila ta plamen. Zato sem sklenil, da moram — pa naj pride, kar hoče — končati nejasnost in še nocoj razčistiti to svojo zadevo. Naj me le zavrne, — sem mislil, — rajši odnesem košek, kakor pa da ostanem samo nekak pobratim.
Tako daleč sem bil dospel v svojih mislih in sem baš hotel prekiniti mučni, dolgi molk, ko so me pogledale stroge, črne oči, in je Gladys z očitajočim smehljajem zmajala s ponosno glavo.
“Slutim, Ned, da me hočete zasnubiti. Ne bi rada videla, da to storite, zakaj zdaj je vse mnogo lepše.”
Primaknil sem svoj stol nekoliko bliže.
“Tako . . . Odkod pa morete vedeti, da sem vas hotel zasnubiti?” sem vprašal ves zavzet.
“Mar žene ne poznamo vedno vsega? Vendar ne mislite, da katerakoli žena na svetu ne opazi, če se kdo zanima za njo? Ah, Ned, kako prijetno in lepo je bilo najino prijateljstvo ! Kako škoda bi ga bilo uničiti! Ali ne občutite, da je to nebeško lepo, če smeta mlad mož in mlado dekle tako odkritosrčno govoriti drug z drugim kakor midva?”
“Kako bi rekel, Gladys . . . Lahko bi odkrito govoril tudi, na primer, s postajenačelni-kom.” Sploh ne vem, kako se je zapletel ta uradnik v najin razgovor; vsekakor pa je prišel vmes, in temu sva se morala nasmehniti. — “A tega mi je vendar premalo. Rad bi vas objel, si pritisnil na srce vašo glavo in, Gladys, rad bi. ..”
Tu pa je planila na noge, zakaj postalo ji je jasno, da namerava dejanski uresničiti svoje nadaljnje želje.
“Vse ste pokvarili, o Ned,” mi je rekla, “vse je tako lepo in naravno, dokler ni prekoračena neka meja. Kako mi je žal! Zakaj se ne morete bolj obvladati?”
“Saj nisem tega samo jaz kriv,” sem še opravičeval, “to je vendar narava, ljubezen je to.”
“Dobro. Stvar je najbrž čisto drugačna, če se imata oba rada. — Jaz pa še nikoli nisem bila zaljubljena.”
“Saj to morate vendar tudi vi občutiti... Vi z vašo lepoto in vašo dušo! O, Gladys, saj ste ustvarjeni za ljubezen! Tudi vi morate ljubiti!”
“Počakati bo pač treba, dokler ne pride ljubezen sama od sebe.”
“Zakaj pa me ne bi radi imeli, Gladys? Ali je tega moja zunanjost kriva ali kaj?”
Njen obraz se je malo omilil. Iztegnila je roko — zdaj je bila videti prijazna in pri-
zanesljiva ter mi upognila glavo za spoznanje nazaj. Zamišljeno se smehljaje je potem pričela ogledovati moj navzgor obrnjeni obraz.
“Ne, za to pač ne gre,” je rekla naposled, “nimate tako odurnega obraza in zato vam lahko povem, da ni to pravi vzrok. Leži pač mnogo globlje.”
“Ali je v mojem značaju?” Resno mi je prikimala.
“Kaj pa naj potem storim, da se poboljšam in vam ugajam? Sedite vendar, pa mi o tem kaj povejte. Ne, prosim lepo, usedite se!”
Gledala me je nekam začudeno ter nezaupno, a to mi je bilo vse bolj všeč kakor prejšnja ravno dušna zaupnost. Vem, da se zdi vse, kar tu zapišem s črnim po belem, dokaj otroško in bedasto! Sicer pa je to morebiti le meni umljiv občutek . . . Dobro, naposled je vendarle sedla.
“Povejte mi torej, kaj vam pri meni ne ugaja?”
“Zaljubljena sem v drugega,” mi je rekla.
Zdaj pa sem moral skočiti pokonci jaz.
“Ne smete misliti, cla imam koga drugega rada.” je nadaljevala in se smajala mojemu osuplemu obrazu. “Imam samo neki ideal. Nikoli še nisem srečala moža, o katerem sanjam.” Pripovedujte mi torej kaj o njem. Kakšen pa je?”
“O, po zunanjosti bi vam bil lahko jako sličen?”
“Kako sem vam hvaležen za te besede! No, in kaj takega počenja, kar pri meni pogrešate? Kar naravnost povejte! Morebiti je pri sveti vojski, ne i uživa mesa, ali pa je letalec, spiritist, človek in pol? Prav vse rad poizkusim, o, če mi vsaj približno poveste, kaj vam je všeč.”
Nasmehnila se je prožnosti mojega značaja. “Dobro, predvsem pač mislim, da moj ideal ne bi tako govoričil, kakor zdaj vi to delate,” mi je rekla.
srčen, gleda naj smi-ti v obraz, ne da bi trenil z očesom, izvršiti mora velika dejanja in prestati izredne izkušnje, če bom sploh kdaj koga rada ime- j la, ne bo veljala moja ljubezen človeku, temveč slavi, ki si jo je pridobi in katere sijaj | pade tudi name. Pomislite nal primer na Richarda Burtona! Ko sem čitala njegov življenjepis, ki ga je spisala njegova žena, sem pač razumela njeno ljubezen. Ali recimo lady Stanley! Morda ste že kdaj čitali ono prekrasno zaključno poglavje v knjigi o njenem soprogu? Da, take može žena lahko ljubi iz vsega srca in Gladys, |pri tem sama zraste v svoji ljubezni do moža, zakaj ves svet jo časti kot navduševalko pri izvršitvi sijajnih junaštev.” Bila je tako lepa v svojem navdušenju, da sem skoro pozabil na smoter najinega razgovora in bi lahko vse pokva-
“Biti mora jeklen in pogumen,ril. Napel sem vse moči, da se mož, ki se ne vda tako lahko (premagam in sem odgovoril in
raznim muham, ki jih je polno kako neumno dekle. Predvsem naj bo čil, podjeten in
dokazoval:
“Vsi vendar ne moremo biti Stanleyi in Burtoni,” sem re-
kel, “nima vsak človek take sreče, meni je na primer vedno manjkala prava prilika. Lahko si mislite, da bi se je poslužil, če bi mi usoda hotela biti tako naklonjena.”
“Ah, kaj, povsod nam je dana prilika za junaštva. Za ljudi, na katere mislim, je pač značilno, da so sami svoje sreče kovači. Sami si poiščejo prilike in se ne pustijo ovirati, še nikdar nisem srečala takega moža, in vendar se mi dozdeva, da ga natančno poznam. Povsod naokrog je vse polno prilik za junaštva, ki samo čakajo, da jih kdo izvrši. Mož
ima nalogo izvesti tak čin, ženi pa je naloženo, da čuva svojo ljubezen in ž njo obdari takega moža. Poglejte onega mladega Francoza, ki se je oni teden dvignil z zrakopR' vom. Kljub hudemu vetru je vztrajal na tem, da se mora dvigniti, ker je bilo razglašeno, kdaj vzleti. Veter ga je tekom 24 ur odnesel 1500 milj daleč in spustil se je na zemljo sredi Rusije. Ta je tudi e-den izmed mož, na katere mislim. Le pomislite na ženo, katero ima rad, in na to, kako so ji morale druge žene zavidati!
(Dalje prihodnjič)
GIGANTIC VALUE!
The SEA VIEW • Y2011C The SHm Line Series
New, gracefully slim portable TV in a lightweight molded two-tone color cabinet. Charcoal color and Off-White color. Top Carry Handle. Monopole Antenna.
FULL QUALITY! FULL PERFORMANCE!
handcrafted
Greater dependability! Fewer service problems!
Every chassis connection carefully handwired!
1
20,000 VOLTS OF PICTURE POWER...
for unsurpassed picture brightness
T^e quality goes in
^ before the name goes on®
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
En zaboj... 24 steklenic Stroh’s piva. To je zadovoljiv način uživanja Stroh’s, ki tekne tako, kot nobeno drugo ameriško pivo. Stroh’s se razlikuje po okusu zaradi tega, ker je varjeno drugače kot ostala ameriška piva. Je varjeno z ognjem. Pokusite Stroh’s. In kupite ga v zaboju. To je najboljši kup piva.

%
Z OGNJEM VARJENI OKUS
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki na dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
___ KUPON_____________________________
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino Uoi moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime .................................—..............................................
HOLMES AVE. MARKET
15638 HOLMES AVE.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki
VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIČNA IN PISMENA NAROČILA!
cesta
DRUŠTVENI IMENIK
mesto in država .........-...
Za to darilo pošiljam znesek $„
Moje ime je ................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo, mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
.... |
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
1