Posamezna številli« stane 60 vinarjev* Naročnina listu: Celo leto . . K 50'—• Pol leta . . . „ 26‘— Četrt leta . . „ 13'— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 6U v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica žt 5. — Telefon št. 220. v ¥7 m #j jMk mhm aS A Kit slovensko Ijiidsivo. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petiivrste: pri večkratnih oznanilih — popust „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 60* številka. Maribor, àne 7. junija 1920. Letnik XIL Krščansko mislečemu učiteljstvu 1 Pri sestanku krščanskomislečega učiteljstva na Jbinkoštno soboto je povdarjal tovariš Fabinc, ko je razpravljal o temeljni razliki med cilji Slomškove zveze in'liberalne Zaveze, da se je pokazala potreba po ustanovitvi podružnice Slomškove zveze za bivšo •Štajersko. Končal je nekako tako-le : „Prepričan pa sem, da se bo podružnica Slomškove zveze tudi brkaj ustanovila, če ne že danes, pa pozneje, listano -(vila pa se bo, ker je za to bistvena potreba!“ Kje so pa sploh vzroki, da se Je do sedaj naše Štajersko učiteljstvo tako malo zanimalo za svojo krščansko organizacijo ! ? Vzroki so razni. Začnimo kar pri dijakih uči-ieljiščnikih. Kakšna je bila do zdaj njih vzgoja? Poučevali in vzgojevali so jih večinoma le nemški pro -žesorji in učitelji. Saj šo vsakega zavednega Slovenca takoj odstranili ali mu vsaj tako otežkočili javno delovanje, da ga je — če ni bil posebno trd — kmalu minila volja. Ti nemški profesorji pa so se že kot dijaki nalezli „modernega“ svobodomiselnega duha . Na slovenskem ozemlju so imeli poleg svoje stanov -ske naloge še drugo važnejšo —! ponemčevalno. Kdo jim je tedaj nasprotoval? V prvi vrsti naše duhovni štvo! Koliko so duhovniki storili v narodnostnem o-ziru, tega tukaj ne bomo razpravljali, to vedo vsi, ki imajo količkaj čuta, za pravico. Ni čuda, da so bili (Nemci, med njimi seveda tudi nemški 'profesorji in u-citelji, skoraj vsi hudi -nasprotniki duhovnikom, ker so vedeli, da so to očitni zaščitniki narodnega miš -ljenja in narodne zavednosti. Seveda so bili uidi med Nemci včasih dobri ljudje in tudi res krščanski, pa njih stremljenje po utrditvi nemških pozicij jih je jgnalo na liberalno stran, da bi lažje delovali za svoje ideje. Mržnja na pram veri, mržnja napram d uh Ornikom in kot posledica tudi mržnja napram stranki , •V kateri so sodelovali i duhovniki — to so posamezni členi verige, ki je oklepala vse, kar je bilo svobodomiselnega. Nemški profesorji svojega mišljenja niti niso vselej svojim učencem javno kazali, pa nu -dila se jim je le premnogokrat prilika, da so dali razumeti, na katero stran cikajo. Učenci pa, ki so prav dobri opazovalci,, so se seveda ravnali po svojih uči- teljih ter so se polagoma navzeli duha, ki jim je bil potem voditelj. Od svojih tovarišev, ki so že delovali kot uči-ledji, . se učiteljiščniki v tem oziru tudi niso ničesar priučili, ker so ti pač že skcraj vsi plavali v isti strugi. Zakaj pa ti? Deloma kot posledica svoje vz -; goje, deloma pa zaradi družbe. Kmetskega ljudstva jih je bilo več ali manj sram, druga družba pa je bila vsaj po malo večjih krajih nemška ali pa nem -čurska in kot taka seveda „napredna“ ter svobodo -miselna. Kdo je hotel kaj boljšega doseči, je moral trobiti v njih rog, drugače pa je ostal védim v ozadju; za učitelja pa je to pomenilo: skrajno slabe gmotne razmere. Duhovnikom se seveda niso hoteli in niso smeli približevati, bilo bi ob njih navidezni „ugled“ v družbi. Pa tudi pristna slovenska družba je kaj rada krenila za nemškim vzorom, tudi za njo je bilo vse finejše, kar je dišalo po ravnodušnosti v verskih za-1 dovali, po zabavljanju nad „pobožnimi“ in zaradi tega v njih očeh „neumnimi“, „nazadnjaškimi“ itd. ,To velja zlasti za bivši Štajer. Na bivšem Kranjskem ta nemški vpliv ni segal tako globoko, zato so tam tudi nastale druge razmere in se je mogla Slomškova zveza ustanoviti in krepko razvijati, a kor a v no ji je Za -veza vedno delala zgago. ,Tildi tisti učitelji, ki so si še v srcu ohranili živ spomin na nauke, katere jim je dala mati, katere jim je v verskem smislu nudila .šola, tudi tisti si tu -kaj niso upali na dan, ker je človek — osobito mlad človek — pač boječe in nestalno bitje, V svoji neizkušenosti misli, da je vse to, kar store njegovi novi predstojniki, tovariši in znanci, tudi bolje od tega , kar mu narekujeta lastna vest in zdravi razum. Boji se, da se osmeši, če odločno prizna, da je krščanskega prepričanja, ker pač vidi, kako se drugi rogajo vsemu, kar je v zvezi s krščanskimi nazori in — s krščanskim učiteljskim društvom. Zato pa je tudi sedaj še število tistih, ki so sicer v srcu na naši strani, ki se pa sramujejo javno priznavati svojega prepričanja, prav veliko. Žal da ne premislijo, koliko odgovornost imajo z ozirom na načela, po katerih se bo LISTEK. E« J.: Rnoblehar.; I ^ Iz Jugoslavije v Ameriko (Pismo. Chicago III,, 26. marca 1920). Konec, Tukajšnji Slovenci so večinoma zaposleni v tovarnah, nekaj je rokodelcev in trgovcev, dekleta so v službah po hotelih., Dušno pastirstvo je težavno, ker so Slovenci raztreseni po velikem mestu. Mnogo je prekmurskih Slovencev. Mesto ima mnogo parkov, ki so med seboj zvezani z drevoredi. Naj lepše je šetališče na bregu ob iničiganskem jezeru. Mimo tega jezera sem se 18. marca peljal z vlakom tri ure daleč v Sheboygan, Wis, kjer je veliko Slovencev po tovarnah, pa tudi farmarjev, kmetijskih, bogatih posestnikov, ki imajo svojo župnijo m lepo cerkev. Kjer so urejene cerkvene razmere, tam so tudi ljudje zavednejši kristjani iu zavedni narodnjaki. Brez duhovnika so brez vodnika, potem ni čuda, da se zgube in so v sramoto cerkvi in svoji domovini. V Chicagi' sta dve slovenski župniji in dve hrvatski: slovensko pri Sv. Stefanu oskrbujejo sloven. Frančiškani iz provincije Sv. Križa v Ljubljani, ki ima svoj komisarijat v New Yorku, obe hrvatski pa njihovi sobratje iz provincije sv. Cirila in Metoda v Zagrebu. Letos so se v Chicagi naselile slovensko šolske sestre iz Maribora,j kjer bodo otvorile novici -jat in vsprejemale amerikanska dekleta v svoj red. Potreba po katoliških učiteljicah v teh krajih je velika, zato so vsi dobro misleči rojaki pozdravili novo naselbino narodno zavednih šolskih sester. Seveda, kakor v starem kraju, tako tudi tu hudiča kremplji zasrbe, Redar zve, da mu bo zopet kedo štrene mešal in mreže trgal, v katere s pomočjo cerkvi sovražnih listov duše lovi. Toda bolj ko rohni po njih, to- liko gotovejše znamenje je to, da mu je zopet kedo krepko stopil na rep. C. šolskim sestram pa pozdrav in poziv,: Le neustrašeno na delo, vsi dobri ljudje so z vami! Zadnji čas se tudi slovenski amerikanski rojaki zelo vračajo, v domovino. Mnoge je vojska dalje za -držala v Ameriki, nego so prvotno nameravali. Prav je, da gredo premožnejši domu, pomagali bodo s svojim denarjem in podvzetnim duhom svobodni domovini na noge; manj premožnim pa za enkrat priporočamo, naj ostanejo tu, kjer je zaslužek dober in st vkljub veči draginji vendar le še kak dolar prihranijo za poznejše čase. Da tudi jaz zvest, ostanem običaju, pismo končati z poročilom o vremenu, pripomnim k sklepu, da smo imeli do konca mesca marca izvzemših par dni vedno mrzlo vreme. Ni čuda. Pokrajina je proti .se -veru odprta in preko mičiganskega .jezera brije mrzel veter, ki dostikrat povsem nepričakovano prinese dež, neredkokedaj sneg. Saj so bile do pred tednom dni še vse reke zamrznjene. Vendar ta veter je za nas Cikagčane velike vrednosti, ker nam odgaša smrad iz klavnic in premogov dim proti jugu, po leti pa hladi vročino podnebja, ki bi bilo sicer po svoji zemljepisni legi podobno onemu Rima ali celo Brindisi v južni Italiji. Sklepam to pismo s pozdravi1 vsem rojakom Slo-' vencem, posebno pa prijateljem in znancem v zeleni ljubi mi Štajerski. Chicago UL; 26. marca 1920, 1852 W. 22. Pl. Jože Stabej: Pelikan. (Na deskah slovenskega mestnega gledališča v Mariboru 1. junija 1920). Prazničen dogodek je vprizoritev dobre dramo človeku, ki mu je umetnost odkrivan jty duševnih do - V bodoče vzgajala deca. Ko bo šlo za novi šolski zakon, si bo pridobila tista struja tla, ki bi mogla močno nastopati in katera se bo lahko pri tem naslan -jala na veliko množino članov enakega mišljenja. Kaj .litri' nekdaj poreče vest, če se ne odločijo, da javno nastopajo in bo morda zaradi njih krenila vzgoja v. varstvo jim izročene dece na pota, katerih cilji se nikakor ne strinjajo z zahtevami krščanstva! Cesa še je pravzaprav kršeanskomislečemu u -oiteijstvu bati? Nemške nadvlade ni več, gmotne razmere so se pa učiteljstvu tako izboljšale, da se lahko vsak oprime svojega vzvišenega poklica nemoten in z vso vnemo. Ali krščanskomtsleče učiteljstvo ne vidi, da stoji večina našega dobro čutečega ljudstva na njih strani? Ali ne poznajo ožje domače zgodovine toliko, da ne vedo, kako se je ljudstvo odtujilo učiteljstvu le, ker je to bilo izvečine mišljenja, ki ga vsak veren človek obsoja najostreje? Ali mar mislijo, da je res, če nekateri trde, češ, svetovna vojna je pokazala, da vera ne velja nič več? Ali se tisti, ki so sand gledali smrti v obraz, ne spominjajo, da so obračali vsi, ki so bili takorekoč že izročeni smrti, svoje oči tja, od koder jim je še sevala tolažba — v Boga? Ne, ne, verski čut se gotovo ni omajil, pač pa poglobil in utrdil, kakor se zlato preobrazuje in očisti v ognju. V prvih dneh prevrata se je sicer videlo, kot da bi nihče več ne mislil na vero in na vse to, kar jè z njo v zvezi, to pa je bil le prehoden Stadij. Človeštvo se bo in se že zopet zaveda neskončnega vira tolažbe in upanja; prepričalo se bo zopet, da je iskati temelj življenju le v veri ; zbirati se bo začelo nanovo v krščanskih društvih ter bo razširjevalo i-deje, ki so stalne kakor svet, vkljub vsakemu nas -prot ju. Tildi učiteljstvo ne sme zaostajati. Vsi oni eie -menti, ki so res krščanskega mišljenja, se morajo zbrati pod okriljem krščanskega kulturnega društva, da jih najde nova doba pripravljene za delo in razvoj. Krščanskomisleče učiteljstvo je lahko prepriča -no, da bo imelo na svoji strani mnogo dobrih in blagih bojevnikov, da se mu torej ni bati prav ničesar. Krščanske ideje ni ubila niti svetovna vojna, ki je preobrazila malodane vse — tudi krščanskega uči -ieljstva in njegovega delovanja ne bodo mogli ugono- brin in važen sestaven del duhovnega življenja. Avgust Strindbergov „Pelikan“ je iz umetnostnega kvasa vzišel kruh, še bolj pa mejdan za igralca, kjer more ta pokazati, da, je igfalec vse kaj drugega, ko pa najet uslužbenec, ki naj nastopa ,ob določenih prilikah po volji režišerja ali ravnatelja ob rampinem svitu pred občinstvom. Umetnost igralčeva je posebne sorte — v trenotku more! biti igralec umetnik, ali pa lo govoreča glava na neživem telesu — iu ljudje, ki jo naj presojajo, imajo v gledališču najnehvalež -nejši posel. Med predstavami slovenskega mestnega gledališča v Mariboru je „Pelikan“ posebna točka pozor -nosti in pazljivosti: od režišerja kakor od igralcev, zahteva najglobljega umetniškega stvarjenja. So drame. ki se reže režišerju in igralcem kakor bodice nasproti, ki se naj na njih ta ali oni zbode, ali pa prestopica mirno po njih, ne da bi se oplazil. In „Pelikan“ je večinoma tudi tak preizkuševalen jezi -ček. Težko je biti nasproti igralcu docela pravičen, ker kritik nikdar ne more videti in vedeti vseh okolnosti, ki so soodločevale pri tej ali oni igralčevi u -stvaritvi, in vrsta teh je dolga, ki se od večera do večera veča ali manjša. Treba je torej zagotovila, da kritik na odru ne gleda nikdar igralca g. Petra Vre-ska, igralko gdč. Radonico Radonič, temveč samo in vedno Te n. pr. Adrijana Ivančiča in Kasijo. (Dasi je tako, se dogajajo še vedno radi „škandalčki na u-lici“, ki bi bili v nasprotnem slučaju na* rednem re -pertoarju.) So pa stvari, ki pri umetniški vprizoritvi drame več ali manj bistveno soustvarjajo. V teh je pa kritiki tudi določen najvažnejši delokrog umetniške sograditve, in kakor takšna sme in mora pošlo -vati. Ce postavim torej predstavo pod presojevalno mero, nam pokaže ta splošen dojem, da je bila zdat-no slabša od one v narodnem gledališču v; Ljubljani leta 1919, ki so jo vprizorili isti igralci (razen Gerde ge. Ive Sefinske, ki jo je igralai ga. Saričeva.) Konec prihodnjič. ker stoji na podlagi, o kateri je zatrjeval sam Gospod, da je večna. Krščanskomisleče učiteljstvo v krščansko učiteljsko društvo! To pa ne izključuje snovanje skupnega društva vsega jugoslovanskega učiteljstva, ki too imelo namen, da organizira skupno nastopanje v Več Na razne več ali manj neokusne osebne napade v nasprotnem časopisju nočem odgovarjati. Vprašanja prodaje bivše nemške šole Glavni hranilnici pri Sv. Lenartu pa, se mi zdi tako važno, da ne smem mol -èati, dasiravno tega vprašanja nisem sprožil jaz in tudi nisem v nobeni zvezi z dopisnikom „Straže“ z kine 19. maja 1920. Kakor po raznih drugih krajih naše domovine je imelo nemško bojno društvo Schulverein tudi pri Sv.. Lenartu moderno zidano šolsko poslopje in dru -išiveni dom. Po prevratu je prišla : imovina, bivšega nemškega društva pod nadzorstvo, kar je bilo seveda popolnoma v redu. Za sekvestra nemške šole pri Sv. Lenartu je bil prvotno imenovan g. dr. Leskovar, pozneje pa g. dr, Milan Gorišek. Likvidacija imovine nemških društev „Schul -verein“ in „Südmark“ v Sloveniji se je končala ve -činoma tako, da so krajevne šolske oblasti ali pa pristojne občine prevzele bivše nemške šole v svojo last in upravo, da se tako zagotovijo poslopja za tako potrebne meščanske, obrt n on ad alje v al n e in kmetijske šole v naših trgih in mestih. Povsod v celi Sloveniji so smatrali vodilni' krogi kot neobhodno potrebno, da prevzamejo naše javnopravne korporacije (občine, šolski sveti itd.) bivše nemške šole v svojo last in u -pravo. Samo pri Sv. Lenartu 'se to ni zgodilo, ker so 'smatrali gotovi krogi, da je bolj diplomatično, ako si poslopja in zemljišča nemškega društva Deutscher Schulverein zagotovi Glavna hranilnica in „Rodna gruda,“ Na podlagi uradnih zapisnikov in tozadevne korespondence trške občine Sv. Lenart, ugotavljam sledeče : G- Radoslav Kopic, bivši gerent pri Sv._ Lenartu je v svojih dopisih z dne iO. julija 1919 in 27, julija 1919 priporočal deželni vladi Slovenije, oddelku za trgovino in promet kot kupca Glavno hranilnico pri Sv. Lenartu, pri kateri je imenovani gospod član nadzorstva. Prvi dopis z dne 16. julija 1919 se glasi: Ne željo Zadruge glavne hranilnice in posojilnice se potrjuje, da so sedaj denarne in občne razmere pri Sv. Lenartu takšne, da hi niti občina niti kak drug javni faktor pripravljen za bodoče potrebe izdati toliko denarja, kakor bi zahteval nakup poslopij nemškega Schulv,ereina. Pač pa pozdravi voljo gori imenovane zadruge zavarovati bodoči javni interes z naku- vseh stanovskih, pravnih itd. zadevah. V organizaciji je dandanes moč! Da pa v kulturnih zadevah krščanskomisleče učiteljstvo ne more biti istega mnenja kakor liberalni tovariši, to menda uvidijo celo oni sami. Tam pač — roke proč! H W m luci* pom tega posestva kar najtopljeje. V drugem dopisu pa povdarja bivši g.! gerent, da šolski okoliš kot kupec ne pride v poštev, ker so Ijudskošolske potrebe popolnoma krite. v Na podlagi sejnih zapisnikov ter izjav g. Janžekoviča, Bratka in Nedeljka, članov sosveta trške občine pri Sv. Lenartu, smem mirno trditi, da je bivši g. gerent vse to .poročal deželni vladi oziroma g. dr. Marnu,^ ne da bi prej sklical pravilno sejo so -sveta v smislu občinskega reda, dasiravno je bil y tej zadevi sam prizadet kot gerent in istočasni član Glavne hranilnice, ki je vsled njegove zasluge prišla poceni do imovine bivše nemške šole za znesek po 50.000 K. Poslopja in1 zemljišča bivše nemške šolo pa so danes vredna 4—500.000 K. Glavna hranilnica je sicer v) zmislu odloka deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za promet z dne 29, 8. 1919 št. 3228-191-92 dolžna uporab -Ijati kupljena poslopja za javne in občekoristne na -mene, zlasti za šolski pouk. Toda ta poslopja so postala sedaj privatna last privatnega podjetja, ki snu? diktirati pogoje tisti oblasti ki bi hotela ta poslopja odkupiti za šolske namene, Med tem časom pa je Glavna hranilnica s kupno pogodbo z rdne 9. 3. 1920 odprodala društveni dom novoustanovljeni družbi za nakup zemljišč „|Rodna gruda“, katere člani so bivši g, gerent Kopič, bivša člana sosveta g. dr. Gorišek in Breznik ter Polič in g. dr. Weixl, za znesek 10.000 K j Popolnoma izključeno je, da bi se bile te privatne kupčine vršile z vednostjo g. dr. Brejci, ali g. dr. Vrstovšeka. Niti krajni in okrajni šolski svet pri Sv. Lenartu, niti okrajni zastop pri j Sv. Lenartu, niti poverjeništvo za uk in bogočastja v Ljubljani ni bilo obveščeno o nameravani prodaji imovine bivše nemške šole Glavni hranilnici. Šolskih oblasti ni nik-do vprašal, ali se rabi ta šola v šolske namene. Pravilne v to svrho niso bile sklicane. ;.Vse to se, je,zgodilo potihoma in čisto nepričakovano. Vprašam širšo javnost: Kje na Slovenskem bi se mogle odobravati take kupčije? Kje na Slovenskem se je pokazalo rodoljubje v tako kristalnočisti luči, kakor pri Sv. Lenartu? < Besedo ima sedaj deželna vlada v Ljubljani. Dr. Veble. politične vesti. Jugoslavija. LDU. Beograd, 2. junija. Prestolonaslednik regent Aleksander je 31. maja nenadoma, posetil Sarajevo. Tamkaj ga je pričakoval predsednik kraljevske vlade dr. Srkic, minister na razpoloženju, Spa-lajkovič in armijski komanda,t general Hadžič. Na potu skozi Sarajevo je pri izvini Bosne množica spoznala prestolonaslednika in ga navdušeno pozdrav -Ijala. Regent Aleksander je pri izvirku Bosne med mnogoštevilnim narodom kosil in se vrnil preko Ilid-ža. Narod mu je povsod prirejal navdušene ovacije. Beograjski ministrski svet je sklenil, da se pričnejo pogajanja za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad 3. t. in. Pri teh pogajanjih bosta zastopala parlamentarno zajednico ministra: Korošec in Tritkovič, demokrate pa ministri: Pribičevič. Davidovič in Kukovec. Pri tej priliki se bo'Vršila tudi revizija zakona za občinske volitve v Sloveniji. V Z a g r e b u se je ustanovil ruski konzulat. Konzulom je imenovan Juraj Ferhmin. hüll. Beograd, 4. maja. 95. redni sestanek je otvori 1 podpredsednik dr. Ribar ob pol 6. uri popoldne. Po dovršenih formalnostih se jo( izvedla razdelitev v sekcije, na kar je podpredsednik dr. Ribar zaključil sejo ob pol 7. uri ter je odredil prihodnjo sejo za ponile ijek ob 4. uri popoldne £ istim dnevnim redom. LDÜ. B è o g r a d, 4. maja. Ministrstvo za promet objavlja uradno, da bo prevzelo preskrbo železničarjev z živili v državno upravo} in da bo izposlovalo raznim aprovjžaoijskim društvom železničarjev 'primerno državno posojilo v svrho, da si nabavijo živila in da se bo to posojilo vračalo brezobrestno , potem ko nastanejo zopet redne razmere. Na ta način 'pravi končno uradno poročilo, se hoče odvzeti gotovim agitatorjem sredstvo, ki jim sedaj služi pri za -sledovanjii njihovih ciljev. Italija. d# . Italijanska zbor n i c a je sklicana za dne 1.9. t. m. Na dnevni red pride proklamacija laške vlade. Po Italiji krožijo vesti, da je vsled -zadnjih nemirov v Italiji g. Nitti zopet na omajanih tleh. Ako bi se mu na prihodnji zbornični sejj izrekla zopetna nezaupnica, bo Nittijev kabinet podal o-stavko. Niftijevim naslednikom se imenuje Giplitti. Poštni i n brzojavni uslužbenci v Italiji so stavili vladi 48urni ultimat, v katerem zahtevajo povišanje plač. Krog S k a d r a i n v okolici V a 1 o n e so začeli vstaši oster boj zoper italijanske čete, ki so bile razstrešene v okolici teh mest. Prišlo je do bo -jev, ki so zahtevali na italijanski strani veliko mrt -vih, ranjencev in ujetnikov. Italijani so zbežali pred vstaškimi Četami v Valono, katero sedaj mrzlično u-trjujejo. Francija. LDIJ Pariz, 4. junija. Odsek za zunanje zadeve je sklenil, da bo v najkrajšem času predlagal ratifikacijo sai ni germa inske mirovne pogodbe. Angleška. U p o ri i n tie miri na Irskem še vedno niso ponehali. Sin?ajnovci Še vedno napadajo straž -nice in se polastujejo municije. Angleška vlada je sedaj odposlala dve bojni Indiji z mornarsko pehoto v Quenstown. ,7 Londonu se vršijo pogajanja med Anglijo in Rusijo za obnovo trgovskih zvez med obema državama. K tem pogajanjem je povabil Lloyd George tudi Francijo in Italijo, ki se pa nista odzvali. Za obnovitev trgovskih zvez je stavil Lloyd George angleško zahtevo: Vsi angleški ujetniki naj se pošljejo domov; Rusija ne sme izrabljati trgovskih zvez v svrho propagande boljševizma v drugih državah. Glavni cilj teh pogajanj je : vzpostavitev go -spodarskih odnošajev in izmenjava živil in sirovin za izdelovanje gospodarskih potrebščin, katerih primanjkuje Rusiji. R, u s k i vodja pogajanj v, Londonu Krassin je dobil dovoljenje, da otvori v Londonu nekako podružnico ruskih zadrug. Cehoslo vaška. Ta teden bosta odgođena na večte -denski dopust senat in poslanska zbornica. Po zopetnem parlamentarnem sestanku bo začel ministrski predsednik Tušar s strankami pogajanja radi sestavi* končnoveljavnega kabineta. LDIJ. London, 4. maja. Cehoslovaški minister za- zunanje stvari dr. Beneš je odpotoval iz Londona v Pariz, da prisostvuje podpisu mirovne pogodbe z Madžarsko. Pred odhodom je bil kot göst pri Lloyd Georgeu. Oba državnika sta se razgovarjala o rusko-poljskem vprašanju, o teš,inskem vprašanju in o položaju čehoslovaške države. Lloyd George je izraza! svoje posebno veselje nad dobrim položajem Čehoslovaške ter zagotovil, da bo angleška vlada o-hranila v polni meri svoje simpatije in apra m Cehoslovaški. LDIJ: Praga, 4. junija. Zivuostenska banka izkazuje letos 20,937.474 K čistega dobička. Dividen- da znaša 9%, t. j, 18 K, nasproti 7.5% v prejšnjem letu. Banka zviša svoj delniški kapital od 200 na 300 milijonov kron. LDU. Praga, 4. junija, Finančno ministrstvo pripravlja naredbo radi uvedbe valutne terminske trgovine na praški borzi. Poljska. LDU. Praga, 4. junija. JNarodny Listy“ poročajo, da bodo slušatelji lvovskega vseučilišča, ki jo bilo dne 28. maja zaključeno, poslani v Tješinj in o -boroženi. Dijaki, j ki se ne bodo priglasili v službo poljske propagande, bodo relegirani iz vseh poljskih vseučilišč. Madžarska. Tragedija v zborni c i. V seji ogrskega parlamenta 4. t. m. je nagovoril poslance predsednik Rakovszky in jim naznanil podpis mirovne po -godbe od strani Ogrske. Povdarja! je tudi, da .je s tem podpisom zapečateno razkosanje nekdaj velike Madžarske. Govornik je gromel, da se sicer morajo ločiti razni deli od Ogrske, s katero so bivali skupaj nad 1000 let, vendar to ločitev ni nikakor smatrati večnim. Na to izgovorjeno žalostinko so vstali po -slanci in izpovedali, da se ne ločijo od odtrganih jim krajev. Nato so v znak žalosti na predsednikov predlog prekinili in zaključili sejo. Amerika. N a j n o v e j š e ameriške vesti javlja -jo/ da se Wilson ne bo več potegoval za predsedniško mesto. Pnevne vesti. Regent Aleksander pride v Slovenijo. Po poročilih iz Beograda namerava regent Aleksander v kratkem priti v Slovenijo, da vidi vse krasote slovenske zemlje. Težko je obete! gosp. Martin Lab, župnik pri Mariji Snežni. Priporoča se sobratom v memento. Nemška volilna postava. .V nedeljo bodo v Nemčiji volitve po novi volilni postavi, ki vsebuje nekaj točk, vrednih da se omenijo. 1. Število poslancev ni določeno, ampak se ravna po volilni udeležbi. Na vsakih 60.000 oddanih glasov pride eden poslanec, a ne na število poslancev. Ako je torej v nekem kraju oddanih več glasov, je izvoljenih več poslancev, ako je udeležba majhna, jih je izvoljenih manj. Ta določba se vidi pametna in naj bi našla posnemanja tudi drugod. 2. Preostanki glasov se zaračunajo tako, da se več volilnih okrajev strne skupaj. Ako bi u. pr. v nekem volilnem okraju ena stranka dobila 1.4.0 tisoč glasov, dobi dva poslanca, a preostali glasovi 20,000 se prištejejo drugemu volilnemu okraju. Tudi ta do -ločba je veliko primernejša, kakor pa razni drugi načini, po katerih sc preostanki glasov na umetne načine dele med stranke. 3. Zoper male stranke. Strankina lista, ki ni v nobenem okraju dobila čez 30,000 glasov, ne dobi nobenega mandata. Stranka, ki je samo v enem okraju dobila čez 60.000 glasov, pa v, vseh drugih pod 30.000, dobi samo en mandat. Te določbe so naperjene zoper male strančice, ki so v velikih državnih zborih prava nadlega. Včasih so se u-stanovile kje majhne krajevne stranke, ali je kandi diral ta ali oni vaški magnat na lastno pest. Na ta način so prišli v državni zbor poslanci brezstrankarji in majhne strančice, kar je zelo oviralo delo. Po novi nemški postavi bo to skoro nemogoče. 4. Državna lista. Preostanki glasov, ki so ostali pri volitvah, se vpišejo v državno listino in stranka imenuje poslance po številu glasov. Ta državna lista je dobra, da spravi stranka v zbornico moža, ki je notri potreben, ki pa ne more lahko kandidirati v kakšnem okraju . Tudi ta odredba je pametna, ker na, ta način spravi stranka v zbornico strokovnjake, ki pa niso močno znani med volilci. Veliki shod v Borovljah. Nedeljo, dne 30. mejnika kot tretjo obletnico majniške deklaracije, se je vršil v Borovljah manifestaeijski shod, kakoršnega Še Borovlje niso videle. Od vseh strani, na vozovih, ka-* terih smo našteli okrog 100„ peš in po železnici je prišlo v Borovlje okrog 7000 oseb, da pokažejo svet«, da še živi na Korotanu kljub silnemu nemškemu pritisku jugoslovanski duh, katerega ne more pogaziti nobena sila. Na shodu je nastopilo več govornikov med temi tudi nek koroški domačin iz beljaške okolico, kjer žalibog ne bo plebiscita, ker so o usodi tega Ozemlja že odločili pariški mogotci ter določili, da pride na tisoče zavednih Slovencev pod tuji j arm., Govornik je priporočal, naj bi se ententina komisija zanimala, kje povsod bivajo Slovenci, kajti če se jih enostavno priklopi h kaki državi, Še vendar ni rečeno, da spadajo tja. Omenjal je nadalje nemško agitacijo, ki je tako ogabno lažnjiva in nesramna, da ji ni primere. Nemci pošiljajo med, Slovence cele koše brošur s slikami, ki kažejo, koliko sladkorja imajo V Nemški Avstriji, seveda samo na papirju, toda tega nam ne pokažejo, da so brez moke in Špeha, vSléd česar ugovarja proti temu, da bi Jugoslavija še nadalje dajala živila Nemcem, kajti Nemci jih uporabljajo v agitacijske namene v pasu B proti nam, bočim stradajo Dunajčani, katerim so bila Živila öämenje-na/Po shodu se je vršila veselica, na kateri je svirala vojaška godba in pelo narodne pesmi. Navdušenje Koroške za Jugoslavijo je velikansko. 7. Janija 1920, Na naslov višjega šolskega sveta v Ljubljani! Nedeljo, dne 30. maja t. L, je napovedal učiteljski sapient Lubej v Ljutomeru generalno vajo sokolskega naraščaja za izlet v Križevce v času od 8, do 541L ure dopoldne, torej takrat, ko se tukajšnji otroci povečini udeležujejo službe božje. In res se je okoli 25 otrok, ki ta dan niso bili pri sv. maši, izgovarjalo s to generalno vajo. Vprašamo višji šolski svet, ali res sme sokolski učitelj, ki je že večkrat pokazal svojo mržnjo do vsega krščanskega, v imenu sokolstva tako kršiti § 1 našega šolskega, zakona o verskonravni vzgoji otrok? Vprašamo višji šolski svet, ali smatra on za. vzgojo, da se otroci vlačijo na zborovanje, kjer poslušajo zabavljanje in prostaško hujskanje? Zahtevamo odločno pred vso javnostjo v imenu večine našega ljudstva od višjega šolskega sveta, da ukrene , da se tak slučaj ne bo dogodil nikdar več, ne tu, pa ne v vsej Sloveniji! ,G> M, Zemljiču odgovarjamo, da smo vzeli njegovo „pesniško“ prostost: „Farji so lopovi“ iz zapisnika učiteljske seje. Ako si domišlja, da je pesnik Zemljič obračunal z nami z notico, katero je skrpucal v „Delavca“ v objemu alkohola, se moti. „Farov-ški lopovi“ bodo imeli za gospoda šolnika posledice, da bo lahko pesnil ne samo poskočnih in o žabah , ampak tudi žalostinke. Zemljiču bi tudi kot šolniku priporočali slov. slovnico, da ne bi pisaril in obelo-danjal zveriženk, katere poznajo le bivši nemškutarji, ne pa pravi Slovenci. Na svidenje g. Zemljič, pa ne v Delavcu, ampak kje drugje, kjer ne bomo samo lavali, regljali in govorili v verzih alkoholikov, ampak kot možje, kateri bodo zahtevali odgovor za „pesniš-' ki“' izraz: „Farji so lopovi“. Ta verz je presedal celo Zemljičevim tovarišem, radi tega so nam ga sporočili in je srečno privandral na pristojno mesto. Šmarski dogodki pred sodiščem. Dne 5. t. m. so bili pred okrajnim sodiščem v Šmarju obsojeni pristaši Samostojne, ki so dne 22. januarja t. 1. na tečaju Kmetske zveze v Šmarju dejansko napadli kaplana Somreka in urednika Žebota. Obsodba se glasi: Sovine 4 dni, Pevec Gregor 3 dni in Skorjak 2 dni. Obsojeni morajo plačati zdravnike, sodnijske in druge stroške. Radi oprostitve Habjana, čegar krivdo je potrdilo več prič s prisego, se je priglasil takoj vsklic. Nadzornik mestne hranilnice v Ptuju je vodja okrajnega glavarstva v Ptuju, ki je strankam v zadevah dviganja vlog, ali dajanja posojil na razpolago vsako sredo in petek od 11. do 12. ure na okrajnem glavarstvu, I. nadstr. levo. Zborovanje inženirjev v Zagrebu. M času od 23. do 25. maja se je vršilo v Zagrebu zborovanje inženirjev iz Jugoslavije. Odpust železniških! uradnikov. LDIJ. Sarajevo. 2. junija. V železničarski stavki se je-ugotovilo, da je večje Število višjih, in nižjih uradnikov podpiralo stavkajoče. Izvedla se je preiskava, ki je končala s tem, da je bilo odpuščenih več železniških, uradnikov. Tujci bodo v 48 urah izgnani ,iz dežele, domačini pa odpravljeni v domačo občino. Nov brzovlak Praga—Gradec—Ljubljana—Trst. Dne 8. junija bo začel voziti nov brzovlak Praga—, Gradec—Ljubljana—Trst. V Zidanem mostu se odcepijo vozovi za Zagreb in Beograd. Vlak vozi trikrat na teden. Iz Prage pride v Slovenijo vsako sredo , petek in nedeljo, iz Trsta pa vsak torek, četrtek in soboto. Mimo Ljubljane na Trst bo vozil ob 3. uri popoldne, v smeri iz Trsta pa ob 4. uri popoldne. Br -zovlak ima vozove vseh razredov. Opoldanski vlak iz Zidanega mosta na Zagreb bo vozil eno uro kasneje, da bo imel zvezo z novim brzovlakom. Ekspresni vlak Dunaj—Trst bo vozil odslej v Trst vsak torek, vsak* četrtek in soboto, na Dunaj pa vsak ponedeljek, sre-, do in petek. Železnica Beograd—Sarajevo—Split se bo začela graditi v kratkem času. Gradila jo bo neka ameriška družba. Nove lokomotive za Jugoslavijo. Ameriške tovarne nam bodo dajale nove lokomotive in popravile do 1500 pokvarjenih. Ena nova lokomotiva bo stala od 55.000 do 03.000 dolarjev, Odplačevali bomo v 15 letnih enakih obrokih, deloma pa tudi z blagom, zlasti z lesom. Kredit za naše dobrovoljce v 'Ameriki. LDU. Beograd, 2. junija. Kredit za naše dobrovoljce v A -aneriki je izčrpan, tako da bodo odslej morali potovati , na lastne stroške. ‘ Podpora ameriškega Rdečega križa. LDU. Beograd, 2. junija. Ameriški) Rdeči križ je poslal uradu za zaščito dece in mladine v Splitu 50.000 frankov za podporo mladoletne sirotinske dece. Razen tega je poslal tudi dva vagona raznega blaga za dalmatinske sirote. 1 Mednarodni komunistični kongres. Izvršilni odbor mednarodne komunistične stranke je izdal poziv, s katerim sklicuje drugi mednarodni komunistični kongres na 15, julija fc. 1. v Moskvo. ; Jugo sl. obrtniki na Koroško! 'Ako zamore stanovska, nepolitična obrtniška organizacija skupnosti naše države kaj doprinesti, je iste tudi dolžnost, da to stori. V pomembnih dnevih, ki se bližajo Koroški, ima organizirano obrtništvo kot državotvorni stan lepo priliko, da napravi skupen izlet za časa prazni -kov (27., 28. in 29. t. m.). Pokaže naj tovarišem on-kraj Karavank moč in ponos organizacije, da želimo skupnega delovanja za stanovsko korist ter moč m dobrobit vseh naših državljanov, da hoče raztegniti organizacijo v najzapadnejši del naše Jugoslavije ,, Jtjer čaka obrtništvo še lepa prihodnost, ako ne bo zaspano. Kot zavedni Slovani ne smemo se od tdje - S T R K 2 A. zemstva pustiti podjarmiti, pokazati moramo v zadnjem trenotku vso svojo agilnost in požrtvovalnost za koroške brate. V to sv.rho organizira sporazumno Kranjska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, ravno -» tako Štajerska obrtna zveza in pa Občeslovensko o - s brino društvo v Celju dne 27. t. m. (nedelja) prvi jugoslovanski obrtniški tabor na Koroškem. Vozila bo- j deta dva posebna vlaka iz Ljubljane in Celja po zni- | Žanih cenah. Obrtniške zadruge in posamezniki naj j začno takoj najintenzivneje agitacijo za častno ude - 1 ležbo ter naj sporoče približno število izletnikov na j deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. (1. obrtnikom, mojstrom, ki imajo invalide-va-jenoe, naznanjamo, da smejo invalidi-vajenei izostati iz delavnice le tedaj, kadar sa izkažejo s službenim listom kr. invalidne šole ali invalidskega oddelka in vsakikrat le toliko časa, kolikor je razvidno iz služ-bovniee. Vsako neopravičeno izostanje naj blagovole gg. mojstri naznaniti invalidskemu oddelku pri poverjeništvu za socijalno skrbstv§. --.-------—--------------— ----,-w , ,.... fHariborske vesti. li Mariboru se mudi ustavna komisija iz Beograda pod vodtvom rektorja beograjske univerze. Komisija se je zglasila pri okrajnem glavarju dr. Lajnšiču in vladnem komisarju dr. Leskovarju. Vodja okrajnega glavarstva v Mariboru, dr. 1 Srečko Lajnšift, nastopi . 7. t. m. pettedenski dopust , i Začasno vodstvo okrajnega glavarstva prevzame okr. i komisar Rajko Mulaček. , - Baues D ponedeljek, ob 8, uri zvečer, mesečni sestanek SLS za Maribor v Flosarški ulici. Pristaši, pridite ! - ..Mariborski delavec“ je hudo ropotal, ko smo objavili, da pride njegov sotrudnik dr. Viljem ; Pfeifer v Ljubljano pod kontrolo. Pisaril je o črnem terorju in nasilju, ki se drzne vklepati moža po Pfeiierjevem prikrojil pod nadzorstvo. Vprašamo danes JDS-go -I spodo krog Delavca: Kam spada mož, ki sa,m izjavi, da ni pri pameti? Ce že. ne v norišnico, pač pa go - ; tovo pod kontrolo. Ako je toraj g. Pfeifer sam pri - ! znal o samem sebi, da se smatra brezpametnim, ka- ! ko mnenje je imelo o njem in njegovem delovanju še -le trezno misleče prebivalstvo Maribora! Vprašamo : javno: Kako je presojevati list, ki ima za glavnega ! sotrudnika in duševnega voditelja moža, kij priznava da ni pri pameti? Ni čuda, da se govori po Mariboru j da piše tudi' „Delavec“ brez pameti. Nekaj za mariborske, g. odvetnike. Se pod staroavstrijskim orlom so bili slovenski advokati poleg duhovščine oni, ki so podpirali slovenstvo. Vsakdo bi i pričakoval da bodo ti gospodje sedaj pod svobodnim solncem prednjačili glede narodnosti; a žalbog je ravno nasprotno res. Osobito naši mariborski JDS g. advokati so začeli koj po prevratu postajati glavni stebri podporniki onim pijavkam ljudskega blagra in našega narodnega bogastva, katerim pravimo — verižni ki. Nobenega naših obmejnih verižnikov si ne moreš misliti brez pobratima — kaeega mariborskega advokata. Verižniki, nemškutarji, Nemci in naši slov-advokatje igrajo pod skupno streho, narodnost in naša državna korist sta jim prav deveta briga, samo da se kopiči njihovo premoženje. Radii te advokatske internaeijonale pa, izjavlja mariborski policijski ko -mrsarijat, da bo odločno zavrnil vsako vlogo tudi od g advokatov, ki bo datirana: Marburg, am....... Naše mesto se imenuje sedaj Maribor in ne „Marburg“, to bi lahko znal tudi' vsak advokat. Mariborsko policijo smo že opozorili na znano oderuško posredovalko služb Janežič. Policija je nekaj pobrska,vala v tej zadevi, a ni nič storila, ker izvršuje gospa Janežič še nemoteno svoj oderuški posel naprej. Pred kratkim je zahtevala za posredovanje službe sobarice 500 K. Ako se ne bo tozadevno zganil in res nekaj ukrenil policijski komisarijat, pa bomo milosrdno posredovalko priporočili v Ljubljano. Vse one pa, ki iščejo služb, ponovno opozarjamo na državno posredovalnico za delo, ki ima dovolj služb na razpolago in ne pozna odiranja ravno najrevnejših slojev. Mestni gospodarski urad in krušna komisija se , priklopita počenši s, IS. jumjouv t. 1. mestnemu knjigovodstvu ter poslujeta skupno v dosedanjih prostorih gospodarskega urada na mestnem magistratu soba št, 8. Olepševalno društvo je priredilo drift. 3. t. m. dobro uspeli koncert in cvetlični dan v mestnem parku z dobičkom okoli 7000 Iv. Lep vspeh je zasluga dam obeh narodnosti, katerim se odbor tem potom zahvaljuje za njih neumorno in požrtvovalno sodelovanje. Prebitek se bo deloma porabil za nabavo neob -hodno potrebnega novega inventarja v vrtnariji, deloma za popravo spomenikov, potov in nasadov v našem mestnem parku, deloma pa tudi za zboljšanje dninami vrtnarskih delavcev, katere so dosedaj zaostajale za plačami drugih podjetij. Da bo olepševalno društvo za,moglo izpolniti poverjeno mu nalogo, treba je vsestranske podpore občinstva. Jugoslavija in Grška v trgovskih pogajanjih. LDU. Beograd, 2. junija. Kakor že javljeno, se nahaja v Beogradu odposlanstvo solunske trgovske zbornice pod vodstvom g. Kozinasa, delegata grškega finančnega ministrstva. Odposlanstvo ima nalogo, da, ustvari zveze med našim in grškim trgovskim svetom. Stran S» Slovensko mestno gledališče. Repertoire tekočega tedna : M torek', dne 8. junija: Srpsko veče. Smrt majke Jugovima, Abon. B 48. V četrtek, sine 10. junija: Častni večer Ive Setinske in Rada Železnika. Pelikan. Abon. B 49. Popisi. Zrkovci pri Mariboru. Našega novoimenovanega gerente Rebernika bi „Mariborski delavec“ ozi1 roma njegov dopisnik učitelj Maks Zemljič najraje u-topil v žlici vode. V svoji številki od 29. aprila, je objavi l ogabno trditev, da se je gereut Rebernik pri -znava! še le od preobrata sem za Slovenca. Dopisnik je pa previdno zamolčal, da je bil ravno,^gereut Rebernik napisan na črni tabli bivšega avstrijskega o-krajnega glavarstva kot političen osumljenec, a učitelj Zemljič in bivši gerent Sel sta pa bila zaupna moža in žetvena komisarja. Pozabil je tudi navesti , da je ravno učitelj Zemljič v pravdah j z Rebernikom opetovano propadel. Nam Zrkovčanom je pa eno znano, da se ravno okrog „Mariborskega delavca“ zbi -rajo ljudje, ki so bili pod staro Avstrijo znani kot nemškutarji, kot ljudje, kateri so se kakor ščurki skrivali, le da bi ne pokazali svoje barve — narod -n osti! Ormož. Iz te občine dobivamo nebroj pritožb čez gerenta in njegovo zavoženo občinsko gospodar -stvo. Občani brez razlike strank se pritožujejo, da vlada gerent po nedemokratskih načelih samodrštva in strankarstva na škodo občanov davkoplačevalcev Kar je bil vladni komisar dr., Pfeifer za Maribor, to . je gerent dr. Lašič za Ormož. Dr. Pfeiler je postal vladni tajnik in dr. Lašič pa postlane še gotovo kaj več, če se enkrat prične vlada zanimati za posebne vladne zmožnosti* gerentove. ffarodno gospodarstvo. Izvoz iz Jugoslavije. LDU Beograd, 2, junija. Ministrstvo za trgovino in industrijo objavlja: Ker. se obeta dobra žetev in vsled naglega padanja cen na svetovnem trgu so se pojavile pri nas velike količine živeža, katere so bile zadrževane kot rezerva. Da se olajša trg, je finančni odbor sklenil, da pripravljalni odbor osrednje zadruge izvozi za račun te zadruge do 4000 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov, koruze in 10.000 prašičev. Ječmena in sočivja pa sme zadruga izvoziti v; neomejenih količinah do konca tega mesca. Padanje tujih valut. LDU Beograd, 2. junija. Na današnji borzi je prišlo do ogromnega poloma . Vse tuje valute so silno padle. Izgube, ki so zadele velike trgovce in borzne špekulante s tujimi valutami, znašajo na milijone. Kot vzrok temu padcu se navaja dobra žetev in izprememba v političnem položaju. Značilno je, da se v Beogradu čimdalje bolj prodajajo hiše, katerih je na prodaj, kolikor jih kdo hoče. Istotako je na prodaj mnogo nepremičnin. To po-menja, da gre za to. spraviti realne vrednosti v de -nar sedaj; dokler so cene še visoke. Vsled velikih ponudb nepremičnin jim je začela cena padati. LDU , Beograd, 2. junija. V Beogradu je danes vsled nag -lega dviganja naše krone na curiški borzi in vsled dovoljenja velikega izvoza živil središnji zadrugi došlo do nenadnega padanja tujih valut, tako da so posamezniki izgubili milijone, ker so špekulirali z' inozemskim denarjem. Ponudba francoskih frankov se je. gibala daleč pod kurzom ter se je prodajalo 100 frankov za 170 dinarjev, kar bi odgovarjalo razmerju 100 frankov za 680 K. Borza. LDU Ljubljana, 5. junija. Iz Dunaja se poroča dopisnemu uradu: Jugoslovanska krona trajno in sigurno raste brez rapidnega skakanja in padanja, kakor avstrijska krona in nemške marke. Tekom enega mesca je skočila deviza Zagreb na curi-ški borzi od 3 na 5.10 franka; deviza Dunaj je padla početkom mesca junija v Curihu od 4.25 na 3.95 franka; deviza Berlin od 15,25 na 14.10 in dalje na 13.05. Na praški borzi je skočila deviza Beograd od 1.50 na 164.25 čehoslovaških kron. Dunajske banke plačujejo za kronsko-dinarske novčanice po 40Ó kron 650 avstrijskih kron. — LDU Curili, 4. junija. Devize: Berlin 13.05, Nizozemsko 201, Newyork 549, London 21.57, Pariz 42.15, Milan 32, Bruselj 41,25 , Kopenhagen 93, Stockholm 118, Kristjanija 97, Madrid 89, Buenos Aires 251, Praga 12, Zagreb 5, Budimpešta 3.10, Dunaj 4, avstrijske žigosane krone 4, Varšava 2.90. — LDU Dunaj, 4. junija. Devize: Amsterdam 59.75, Milan 428,50, Curili 28.40, Kristijariija 27.75, Kopenhagen 24.75, Stockholm 31.50: valute: nemške marke 424,50. leji 330, levi 290, švie. Iranki 28.15, francoski franki 12.75, italijanske lire 900, angleški funti 620, dolarji 155, carski rublji 226, tečaji v prostem prometu 155—165, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice 91—101, plačilo v žigosanih' kronah 91—101, madžarske žigosane krone 90—100, Praga 361—386, Varšava in Krakov v poljskih markah 89—99, čehoslovaške krone: bankovci po 5000 K 361-386, manjši bankovci 361—386, novi dinarji 625 -675. Izvoz zlata iz Angleške za Ameriko. Federal Reserve Board vWashingtonu poroča, da je uvoz zlata iz Angleške v zadnjih 10 dneh mesca aprila dosegel višino 4,633.000 dolarjev. Celokupni uvoz zlata iz Angleške znaša za prve štiri mesece t. 1. 57 mil. 723.000 dolarjev. Trgovina StäSÄ jajca, stara upeljana tvrdka, se da v najem. Licitacija dne 18. avgusta la20. Posestnik tvrdke Jakob Morgenstern, Gornji Petrovci pri Mnrski Soboti, Prekmurje. 409 Kupi sei Kupimo r'.’a*TS Ä„Jadran“üä d. z o: z. v Mariboru, Gosposka nlica 44. Telefon 893. 383 KUPUJEM po najvišjih cenah hlode, rezan la tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Blaser, lesna trgovina v Sušah pri Mariboru. 1796 Kosti, staro že leso, ščetine» euBtje kupnje vsako množino po naj-446 s višjih cenah. KAREL SIMA, POLJČANE Za nakup “ “«Äi eno večje. Ponudbe na Anton Zalar, vaä Bezuljak 28, p. Begunje pri Cerknici, Jugoslavija. 454 LES rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini „SEVER« društvo lesnih industrialcev dravske doline M Ä R X13 O JR, Aleksandrova cesta 45. Fratta sei Na prodaj &£•“"** gonju št. 78, pol ure od Rogaške Slatine, vinograd, gozd in njiva, 4 orale. 455 Pf CA Ba KraDjBk*m 1 A UUti ht5 vij», 14 sob, elektrika, parketi, bivši hotel z ^oi-af hiše, posestva, vile itd. potom pisarne nepremičnin ZAGORSKI, MARIBOR, Barvarska nlica 3. 453 LOVSki VOZ, jen^na^non* lakiran na prodaj Cilenšek, sedlar, lakirar, Zrinski trg 1 (Tapeiner-platz), Maribor. 462 Modra galica TS; 98—9s%> se oddaja direktno pri Državni cinkarni v Celju. 451 Dve kobili let, temno- rujave barve, visoke 15 in pol pesti prodam. Izve se pri Matevžu Vodovnik, posestniku, Staritrg pri Blovenjgradcu. 458 POZOR ! Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6: prodaja po najnižjih cenah sledeče kranjske vrtarske izdelke iz pristna konopljina. S o n a p c e (šteange) močne in navadne, uzde, pletene in navad., cungelce, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 Slovenci širite „STRSlO“ Službe i S oli cit at or se sprejme takoj. Plača zelo visoka. Zadostuje nekaj prakse v sodnih stvareh. Odvetniška pisarna dr. Ivana Lovrenčič-a v Ljubljani, Miklošičeva c. 8. 482 P. T. trgovstvu in občinstvu naznanjam, da sem dobil od ministrstva za trgovino koncesijo za otvoritev informacijskega zavoda ki preskrbuje informacije zasebnega, kakor tudi trgovsko kreditnega značaja vedno točno in zanesljivo, ker imam zveze z svetovnoznanimi tvrdkami. Abonnements coupons se izdajajo v pisarni v Mariboru na Grajskem trgu št. 1, I. nadstr. S spoštovanjem 447 IVAN SOBER. Mešt Učnim spoštovanjem u, Fetiše S&raM. VABILO NA OBČNI ZBOR „Okrajne posojilnice v Ljutomeru“ ki se bode vršil v NEDELJO dne 13. JUNIJA 1920 ob 8. uri dopoldne v POSOJILNIČNI PISARNI v Ljutomeru. DNEVNI RED : »»»»«»»ìiiffisaBswiiiiìittaiia 1. Poročilo naSelništva. 2. Poročilo nadzoraištva o računu za leto 1919 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije. 6. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8, uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. 450 V Ljutomeru, dne 1. junija 1920. Lsiiiwife Bataik, načelnik. Hranilnica in posojilnica društva katoiišklh 4ss mojsiroif v Maribora, Vetrinjska ulica 2D obrestuje «toge po 4aj» io daje posolila »roti poroitvir. Uradne m pondeijek in četrtek od 5.—?. ore pop» % 0 % 0 ti 0 m 0 % 0 % 0 %. 0 % 0 m 0 % 0 MARIMOMSKA ESK&M MAMMA. MAllltSOil, Junija 1020, Vabilo aa sub škripci jo deloic Medni obrni sbordar 21. majnika 1920Je sklenil svitati delniško glavnico od G na IO milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400 — nominale pod sledečimi potfoji: 1. Starim delt»i čar jetn se zagotovi opcijska pravica na ta način, tla pripnete jo itn pet starih delnic dve novi delnici po kurzu M 90(r—. JZa izvrševanje opcijske pravice je trebes deponirati delnice pri centrali v Mariboru ali pri njenih podružnicah v Mnrski Solim è in Velikovcu. Z. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu M S&er— novim delničarjem. S. Mel nice p ari »pic troj o na čistem dobičku banke od M. julija M&ZO. 4. Mi ur zn i dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. Mčupnlno je pri prijavi polno vplačati. Od tepa zneska se povrnejo