Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J aro sla v, 39.
Korzika in Sardinija.
Korzika ia Sardinija sta dva otoka v sredozemnem morju. Nekdaj sta bila spojena, o tem ni dvoma, ali morje je pretrgalo ožino sv. Bonifacija, in tako napravilo dva otoka. Otoki Cavallo, Lavezzi, Razzoli, Budelli, Sparigi in Magdalena so sami vrhunci gora, ki so zginile. Stanovniki so junaški osvetniki. Ne ve se za gotovo, od kodi so današnji Korzi. Eni trdijo, da so to bili Ligurci, eni da so to bili Sikulci, a eni da so to bili Iberci. Naj so bili to ali ono, oni so čudni ljudje. O njih se govori, da zaslužujejo vešala, in da znajo vi-težki umirati. Ta pregovor je rad v usta jemal Pasquale Pauli, oni isti, ki je poprej junaški varoval slobodo svojega utoka, a potem se bedasto in svojevoljno predal Francoski na milost. Bila je pri Korzih huda Krvna osveta v navadi, in še dan danes ni do celega zatrta. Vsakega leta je padlo zbog tega nad tisoč Korzov. Tudi pri njih je ženska nedotakljiva, kateri možak ne sme na silo kaj zalega učiniti, čejioče, da ga potem psujejo in sramote, kakor na pr. v Črni gori.
Več potov se je uže prigodilo, da so same ženske morale obdelovati polje, ko so možaki zbog krvne osvete prežali po dnevu in po noči drug na druzega. Kedar so prinesli užaljeni obitelji ubitega očeta, brata ali sina, tedaj so najbližnji sorodniki prepevali žalostinke, izzivali rodbino, iu zaklinjali jo na osveto. Nikdar ta pesem nirtvaška ni bila brezvspešna; roke so se vzdigovale, po deset in deset, in pred mrtvecem so se možaki zakleli, da bode zopet tekla kri. Te pesmi so najlepše narodne pesmi korzijanske. Krvna osveta je vladala dolgo na Korziki, kakor tudi na Sardiniji, s to samo razliko, da so tu krvni prizori bili še strastnejši. Rakuni se, da je na istem otoku v štiridesetih letih padlo •zbog osvete nad 50.000 glav. Divjaštvo sardinsko pa ima še druzih doKazov. Žena je bila robinja možu. V znak tega robstva morala je koj prvega dne, ko je prišla v hišo moževo, prebiti tako, da se ni tako rekoč nikamor ganila, da je tako dokazala, da nima več svoje volje, da je odslej moževa stvar. Vladala je na Sardiniji tudi še neka vrsta divjaškega in besnega obnašanja do umirajočih. Neke ženske, „accabadure" nazivane, dobivale so nalog, da spravijo umirajočega čim preje v grob, samo da ne trpi. No ti zli običaji so hvala Bogu, do celega se po^gubili. Krvna osveta se pa še drži tu in tam, a vzlasti na Korziki, kjer so junake vedno v zvezde kovali. Slave Korzi svoje junake še iz one davne dobe, ko je hotela Kartaga osvojiti tudi Korziko, kakor je bila osvojila Sardinijo, ter jo priravnala za skladišče pšenice. Ali Korzi so se uprli vitežki, in Kartažani so bili zadovoljni, da so mogli obvarovati po katero luko ter tako odrivati od otoka ostale tekmece.
Da ste Korzika m današnja Sardinija bili nekdaj spojeni, to najbolje spričuje ožina sv. Bonifacija. Ali sestavina zemljišča spričuje tudi še to, da je današnja Sardinija bila nekdaj množina otokov in otočičev, ki so se spojili v eno celino vsled kakih silovitih stresov Zemljinega droba. Ta predel je bil sedež strašnih vulkanskih pojavov, in dandanašnji seljas stanuje in spi mirno v svoji koči, ki morda stoji v samem kraterju kakega bivšega vulkana.
Sardinija je polna slanih močarin, katere kužijo mk z nezdravim izparivanjem. Ta nečista in nezdrava sapa se vlega kedaj pa kedaj daleč na okolo, in razsipava povsodi smrtonosno mrzlico,  a megla,  ki se vzdi-
293
guje zjutraj z onih močarin, tudi še mnogo pripomaga. Na Sardiniji je več krajev, s katerih tujec mora pobegniti, če pa ostane prisiljen v takem kraju, tedaj se ne zmoti, če reče, da je obsojen na zgodnjo smrt. Domačini, ki so se po tolikih rodovih privadili zakuženemu zraku, nosijo vedno na sebi obleko iz kože, ki je ne slečejo niti v najhujši vročini. Glavni je vzrok tej ne-zdravosti zraka ta, da malokdaj severovzhodni veter piha. Tako sodijo domačini, tako so sodili stari in sodijo tudi noveji zemljepisci. Na otoku prevladujejo južnovzhodni vetrovi (šilok), in severozahodni (maistral). Prvi vleče s pustinje libijske, a drugi s Pirenej in z Alp. Silok nazivajo domačini „maledetto levante" (prekleti vzhodnjak), a pozdravljajo radostni toli olagenosni maistral, ki s svojim studenim dihom tako blago deluje na živce, ter jih krepi in oživlja.