Goriški trg dela se končno prebuja A Župana Gorice in Nove Gorice napovedujeta mesečna srečanja Končan jesenski del Beneških kulturnih dnevov Primorski Naložba v mlade se začenja obrestovati Danjel Radetič Mladim moramo zaupati. To je nedvomno potrdilo tudi srečanje o vlogi gospodarstva za razvoj slovenske narodne skupnosti, ki ga je v četrtek v Kulturnem domu v Gorici priredilo novonastalo Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji. O izzivih in težavah slovenskih podjetnikov so se pogovarjali predstavniki gospodarskih krogov in krovnih organizacij, ki so se polnošte-vilno odzvali na vabilo mladih prirediteljev, v razpravi pa ni zmanjkala niti kritična izmenjava mnenj. Da so za organizacijo srečanja poskrbeli univerzitetni študentje ekonomskih ved, ki želijo ustvariti nova razmerja med mladino in podjetniki, mora vzeti kot znak optimizma za nadaljnji razvoj naših gospodarskih dejavnosti. Manjšina namreč potrebuje čim bolj trdno gospodarsko podlago za svoj družbeno-kulturni razvoj, saj ne more biti odvisna izključno od zunanje pomoči, h kakovostni rasti našega gospodarstva pa lahko pripomorejo le mladi, ki skrbijo za svojo izobrazbo in poklicno usposabljanje. Četrtkovo srečanje je bilo po drugi strani posreden rezultat pobud, ki jih v zadnjih časih na Goriškem posvečajo kadrovanju mladih. Naložba v Slovik in druge izobraževalne projekte se očitno začenja obrestovati, to pa mora gospodarstvenike spodbuditi, da še naprej vlagajo v mlade in da spodbujajo njihov ustvarjalni potencial. RUMENO MORJE Kitajska noče tujih vojaških sil v »svoji« coni PEKING - Kitajska je včeraj, dva dni pred vojaškimi vajami Južne Koreje in ZDA v Rumenem morju, posvarila pred vojaškimi dejavnostmi v svoji izključni gospodarski coni. "Naše stališče je dosledno in jasno. Nasprotujemo kakršnikoli vojaški akciji kogarkoli brez našega dovoljenja v izključni gospodarski coni," je v Pekingu sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Kitajska je sicer že v četrtek sporočila, da nasprotuje vojaškim vajam, kitajski premier Wen Jiabao pa je posvaril pred "izzivalnimi" dejanji. Na 13. strani dnevnik SOBOTA, 27. NOVEMBRA 2010 Št. 281 (19.988) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Premier Berlusconi in zunanji minister Frattini vznemirjena Vlada: Obstaja strategija za rušenje podobe Italije Vanjo naj bi sodile tudi sodne preiskave okrog Enava in Finmeccanice vreme - Danes premor jutri pa spet težave Glej ... prvi sneg! Temperature so po napovedih padle in marsikje je snežilo - V nižinah pa je deževalo TRST, GORICA - Kot so že nekaj dni napovedovali vremeno-slovci, je temperatura zraka včeraj padla in sneg se je pojavil na kraški planoti oziroma v višjih legah na Goriškem, kjer sta se z be- lo odejo odela Sabotin in Škabrijel. Po kraških vaseh so občinska vozila takoj poskrbela za posipavanje soli in pluženje snega, tako da so bili prometni zastoji kaj kmalu mimo. Že v popoldanskih urah je bilo stanje na cestah pod kontrolo: ceste so bile očiščene in prevozne, le temperatura je bila nekoliko nizka in pri civilni zaščiti niso izključevali poledice. Na 6. in 15. strani RIM - Ustanova za pomoč poletom Enav in podjetja skupine Finmec-canica so se znašli v vrtincu sodnih preiskav zaradi suma finančnih nepravilnosti in davčne utaje. Vlado je to hudo vznemirilo. Premier Silvio Berlusconi in zunanji minister Franco Frattini sta včeraj zatrdila, da smo priče pravi strategiji za rušenje mednarodne podobe Italije. V to strategijo je minister vključil še afero z odpadki v Neaplju, zruše-nje doma gladiatorjev v Pompejih ter spotakljive dokumente o odnosih med ZDA in Italijo, ki naj bi jih v kratkem objavila spletna stran Wikileaks. Na 5. strani Predavanje ZSKD o civilni odgovornosti Na 2. strani Tržaška ekonomska slika v raziskavi Na 6. strani Odkrili 17 kilogramov »kriške« marihuane Na 8. strani Pobeglega vinjenega voznika prijeli v Vilešu Na 14. strani Romjan, gradnja šole na obzorju Na 15. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRÂND0U GROUP sas ffïïtm^ ctot^m? Gmmmnim Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com 2 Sobota, 27. novembra 2010 ALPE-JADRAN / špeter - Zaključen jesenski del Beneških kulturnih dnevov Različna pogleda na sodelovanje slovenskih in italijanskih partizanov Slovensko odporniško gibanje pa je bilo iz organizacijskega vidika za zgled furlanskim in italijanskim borcem ŠPETER - S predavanjema o Ko-bariški republiki in odporništvu v Beneški Sloveniji se je v četrtek zaključil jesenski del letošnjih Beneških kulturnih dnevov, ki so že drugič zapored posvečeni zgodovini. Tokratnja gosta Inštituta za slovensko kulturo, ki pod pokroviteljstvom Pokrajine Videm in Občine Špeter že tri leta prireja niz kulturnih srečanj, sta bila načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki je bil tudi med pobudniki ustanovitve Kobari-škega muzeja in Fundacije poti miru, ki ji predseduje, in zgodovinar z Univerze v Vidmu ter obenem direktor Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja (Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione) Alberto Buvoli. Da je bila izbira teme izredno posrečena, dokazuje tudi dejstvo, da so poslušalci skoraj do zadnjega kotička napolnili občinsko dvorano v Špetru. Likar je spregovoril o stanju v Beneški Sloveniji in Posočju pred in po kapitulaciji Italiji, kjer so domačini zaradi vojne trpeli veliko lakoto in pomanjkanje, ustanovitvi Kobariške republike, številnih bataljonih na tem ozemlju in o sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi partizani. Posebej je izpostavil lik generala Luigija Masinija, ki je bil tudi odličen planinec in prvi predsednik italijanskega združenja planincev CAI, predstavil pa je tudi sporazum o sodelovanju med brigado Garibaldi Friuli in Briško-beneškim odredom iz leta 1944. O sodelovanju med italijanskim in slovenskim odporniškim gibanjem je spregovoril tudi Alberto Buvoli, ki pa je poudaril predvsem, da odnosi med enimi in drugimi niso bili vedno optimalni, tako kot tudi italijanski in jugoslovanski komunisti niso vedno zagovarjali skupnih stališč. Kamen spotike je bilo nekajkrat vprašanje pravice do samoodločbe, kar bi seveda vplivalo tudi na postavitev meje. Na koncu pa je vendarle prevladala ugotovitev, da je treba najprej premagati skupnega sovražnika, to je fašizem in nacizem, nato pa bo prišel čas za ostale dogovore. Slovensko odporniško gibanje pa je bilo vsekakor furlanskim in italijanskim borcem za osvoboditev iz organizacijskega vidika že od vsega začetka za zgled. Beneški kulturni dnevi se bodo nadaljevali spomladi z mednarodnim posvetom o 150-letnici združitve Italije in njenem pomenu za Beneške Slovence. (T.G.) O Kobariški republiki in odporništvu v Beneški Sloveniji sta v Špetru predavala Zdravko Likar (levo) in Alberto Buvoli (desno); na posnetku je še Antonio Banchig nm vreme - Sneg pobelil vso Slovenijo Velike težave v prometu Kaos na primorski avtocesti Prvo pravo sneženje je v Sloveniji povzročilo številne nesreče in zdrse, predvsem zaradi nevestnih voznikov. Po napovedih naj bi sneženje ponehalo v noči na nedeljo, danes pa naj bi se vreme kratkotrajno izboljšalo. Včeraj zvečer je promet iz osrednjega dela države proti Primorski še vedno potekal izredno počasi, popoldne so bile kolone dolge tudi 30 kilometrov in več, tako je marsikdo za nekaj deset kilometrov potreboval tudi do pet ur vožnje z avtomobilom. Mnogo jih je namreč obtičalo v gneči in snegu nekje med Ljubljano in Koprom, kjer je popoldne zavladal popoln kaos in zastoj prometa. Cestne službe trdijo, da so za zastoje v veliki večini primerov kriva vozila z letnimi ali že zelo obrabljenimi pnevmatikami. Kot rečeno, bi moralo biti danes lepše vreme. Vremenska napoved je ugodna, zato naj bi se položaj na cestah popravil. Včeraj so največ težav povzročali tovornjakarji, za katere od lanske sezone med sneženjem ne velja več sistem samoizločanja, temveč se morajo izločiti šele, ko pripeljejo do signalizacije, ki to od njih zahteva. A je primorska avtocesta glede mest, na katerih bi se lahko izločili, zelo šibka, zato so tudi zamaški toliko hujši. Zaradi tega so v obeh smereh na primorski avtocesti nastajali zastoji, pa tudi na vzporednih cestah ni bilo nič boljše. Podobno je bilo tudi drugod po Sloveniji, kjer so morali ponekod nekatere ceste enostavno zapreti za promet. Toda vremensko premirje bo kratkotrajno. Ze jutrio bo znova snežilo. Popoldne bo sneženje spet zajelo vso Slovenijo, na Primorskem pa bo zapihala burja. Ponoči se bo sneženje okrepilo in v ponedeljek dopoldne ponehalo. Tudi temperature bodo v prihodnjih dneh zimske, saj se bodo vrtele okrog ničle. V ponedeljek popold- ne pa se bo delno razjasnilo, napovedujejo vremenoslovci. Vsekakor pa bo včerajšnje in jutrišnje sneženje predstavljalo dober test za cestno zimsko službo. To zimo bo za slovenske ceste skrbelo 1.158 delavcev, ki so že v pripravljenosti, sporočajo iz direkcije za ceste. Večina akcij zimske službe se začne z izvedbo preventivnega posipanja, s pluženjem pa se v Sloveniji začne, ko je na vozišču tri do pet centimetrov snega, pri čemer na koncu plužne poti količina snega na vozišču znaša največ deset centimetrov, kot poudarjajo v direkciji za ceste Republike Slovenije. Na Severnoprimorskem je sneženje največ preglavic povzročilo voznikom na hitri cesti Razdrto-Podna-nos in na stari magistralni cesti v Re-bernicah, na Idrijskem in v Breginj-skem kotu. Prihajalo je do zapor cest zaradi zdrsov tovornih vozil, saj vozniki niso upoštevali zahteve po sa-moizločanju oz. prepovedi vožnje. Trije funkcionarji ustanove »Ente Friuli nel mondo« oproščeni vseh obtožb VIDEM - Včeraj se je v Vidmu zaključil proces proti trem funkcionarjem ustanove »Ente Friuli nel mondo«, ki so bili pred leti obtoženi malverzacij v zvezi z uporabo deželnih finančnih sredstev. Sodniški kolegij, ki mu je predsedovala Francesca Feruglio, je oprostil obtožene Maria Torosa, nekdanjega predsednika ustanove, Fer-ruccia Clavoro, nekdanjega direktorja in Sauleja Caporaleja, nekdanjega predsednika nadzornega odbora, s formulo, da ni prišlo do kaznivega dejanja. Na mejnem prehodu Starod zasegli skoraj 22 kilogramov droge POSTOJNA - Na mejnem prehodu Starod so policisti 23. novembra v prtljažniku italijanskega državljana našli paketa marihuane, še večjo količino pa med pregledom vozila naslednji dan. Vsega skupaj so zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijana so ovadili za več kaznivih dejanj, zato ga je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kopru priprl. V toyoti rav-4 so odkrili 45 vakuumsko pakiranih PVC vreč s prepovedano drogo, težkih 21,8 kilograma. Poleg tega so Italijanu zasegli pištoli, in sicer ekol special 99 in crvena zastava 99, večjo vsoto gotovine, mobilne telefone, GPS napravo in druge listine. Dimičevo naj bi preiskoval NPU, policija informacij ne daje LJUBLJANA - Nekdanjo vodjo vladnega kabineta Simono Dimic po neuradnih informacijah in poročanju medijev preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Na Generalni policijski upravi informacij niso ne zanikali ne potrdili, saj da odgovorov na "vprašanja o konkretnih fizičnih osebah zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo posredovati". Policija je javno že potrdila, da bo v primeru Simone Dimic preverila sume nepravilnosti, "iz katerih izhajajo znaki uradno pregonljivih kaznivih dejanj". Ker je predkazenski postopek v teku, pa zaradi nadaljnjih aktivnosti več informacij ne morejo posredovati, so zapisali na Generalni policijski upravi. Dimičevi so mediji oktobra očitali vrsto nepravilnosti pri nakupu in obnovi hiše v ljubljanskih Murglah, med drugim, da je od banke NLB dobila za svojo plačo nesorazmerno visoko posojilo pod izredno ugodnimi pogoji, da so hišo obnavljali delavci Vegrada, material za obnovo pa naj bi prihajal tudi z gradbišča Celovških dvorov. zveza slovenskih kulturnih društev - Upravljanje neprofitnih kulturnih organizacij in društev Predavanje o civilni odgovornosti Na srečanju sta prisotne s temi problemi seznanila odvetnik Samo Sanzin in zavarovalniški agent Karlo Devetak - Marsič spregovoril tudi o položaju ZSKD JAMLJE - Na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah je ZSKD priredila predavanje o civilni odgovornosti pri dejavnostih neprofitnih kulturnih organizacij in društev. Na srečanju sta spregovorila odvetnik Samo Sanzin in zavarovalniški agent Karlo Devetak. Uvodoma je predsednik ZSKD Marino Mar-sič poudaril, da je bilo srečanje prirejeno z namenom, da predsednike in odbornike kulturnih društev seznanijo z nekaterimi specifičnimi aspekti vodenja organizacij, ki so zaradi pomanjkanja časa, znanja in izkušenj, večkrat potisnjeni na stranski tir. Marsič je navzoče članice seznanil tudi s trenutnim stanjem na ZSKD oziroma z varčevalnimi in reor-ganizacijskimi ukrepi, ki so bili izvedeni z namenom, da bi učinkovito preživeli krizno obdobje in obenem pozval tudi članice k načrtovanju dela in nadzorovanju stroškov, da ne bi zašle v težave. Odvetnik Samo Sanzin se je v svojem posegu osredotočil na odgovornost pri upravljanju društev, ki nimajo pravne osebnosti (associazioni non riconosciute), tj. na status, ki ga ima večina članic. Le-te nimajo pre-moženjsko-gospodarske avtonomije, zato v pravnem prometu nastopajo predsednik oziroma upravitelji in s tem prevzemajo solidarno odgovornost. Predavatelj je opozoril na štiri kategorije odgovornosti: administrativno, davčno, kazensko in civilno, med katerimi je bila slednja zaradi svoje narave, ki se v primeru nezgode oz. nastale škode, pretvori v denarno odgovornost, osrednja tema obravnave. Odvetnik Sanzin je v svojem izvajanju posvaril, da se morajo osebe, ki nastopajo v pravnem prometu v imenu društva izogniti osebni izpostavljenosti pred civilno odgovornostjo v primeru nezgod, za kar obstajajo razne oblike zavarovanja. V nadaljevanju je predstavnik zavarovalne družbe Unipol Karlo Devetak orisal splošne elemente dobre zavarovalne police, ki naj bi krila vse rizike v splošnem in posebnem delovanju društva ter nekaj primerov iz prakse. Nekatera društva so že poskrbela za zavarovanje, pomembno pa je občasno pregledati oz. obnoviti zavarovalne pogoje. V zvezi s tem je treba poudariti, da lahko kulturna društva preko državnega združenja ARCI, katerega članica je ZSKD, uveljavljajo ugodnejše pogoje pri morebitnem sklepanju zavarovalnih pogodb. Marsič je večer zaključil z ugotovitvijo, da je predavanje ponudilo osnovne informacije na temo, da pa je vsak posamezni primer poseben in kot tak potreben posebne obravnave in analize društvenega delovanja, saj ne obstaja zavarovanje, ki bi pavšalno krilo vse rizike. ZSKD bo članicam na razpolago za morebitna vprašanja, za konkretne odgovore pa bo članice usmerila h kompetentnim strokovnjakom (rsc). Predavanje ZSKD o civilni odgovornosti pri dejavnostih neprofitnih kulturnih organizacij / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. novembra 2010 3 trst - Srečanje med veleposlanikom RS Mirošičem in predsednikom FJK Tondom Obnovitev sklada za Slovence bi bilo pomembno simbolno dejanje Zahvala za Tondov poseg za ohranitev prispevka v finančnem zakonu - Pomen gospodarskega sodelovanja TRST - Potem ko je tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo posegel v Rimu pri italijanski vladi za ohranitev dosedanje višine prispevkov za slovensko narodno skupnost v državnem finančnem zakonu, ni izključeno, da utegne deželna uprava obnoviti deželni sklad za Slovence, kar bi bilo zelo pomembno simbolno znamenje. To in še marsikaj drugega je bilo slišati na včerajšnjem sicer kratkem, a intenzivnem srečanju med veleposlanikom Republike Slovenije v Rimu Iztokom Mirošičem in Tondom na tržaški Pomorski postaji. Mirošič, ki sta ga spremljala generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot, se je Tondu zahvalil za poseg pri rimskih oblasteh glede ohranitve višine sredstev za Slovence v finančnem zakonu (vlada je namenila 5,3 milijona evrov, potem ko je nameravala to vsoto dejansko prepoloviti) in pri tem opozoril, da če bi tudi Dežela naredila nekaj za našo narodno skupnost, npr. z obnovitvijo deželnega sklada za Slovence, bi bilo to na simbolni ravni zelo pomembno dejanje. Mirošič je na srečanju obnovil vsebino razgovorov, ki jih je imel s podtajni-koma pri predsedstvu italijanske vlade in notranjem ministrstvu Giannijem Letto in Alfredom Mantico, o katerih je dejal, da želita imeti nov pogled na manjšine, ki naj postanejo sredstvo za promocijo sodelovanja, to stališče pa Slovenija popolnoma sprejema. Veleposlanik je Tonda tudi pozval, naj Dežela imenuje svojega visokega predstavnika v snujoči se novi organ, ki bi se pri predsedstvu italijanske vlade ukvarjal s problematiko Slovencev v Italiji in katerega naj bi sestavljali predstavniki narodne skupnosti, Dežele FJK in raznih ministrstev, predsedoval pa naj bi mu podtajnik Letta. Dobro bi bilo, da bi se ta organ sestal še pred obiskom slovenskega predsednika Danila Turka v Rimu, ki bo potekal od 17. do 19. januarja 2011, je dejal Mirošič, ki je omenil tudi slovensko-italijansko medvladno srečanje, ki bo 15. decembra v Rimu, obenem pa opozoril na potrebo po oživitvi mešane komisije Slovenija-FJK in posledično tudi manjšinskega omizja, ki deluje v njenem okviru. Veleposlanik je tudi omenil vprašanje bodočega statusa Slovenskega stalnega gledališča, glede katerega se je zavzel za kompromis, ki bi zagotovil slovenski značaj gledališča. Na gospodarskem področju pa bo treba pospešiti sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi logističnimi operaterji, pri čemer bo zelo pomembno srečanje, ki bo 10. decembra v Pordenonu, je opozoril Mirošič. Mirošič in Tondo sta se pogovarjala o manjšinah, pa tudi o možnostih krepitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo oz. FJK S svoje strani je Tondo poudaril pomen medsebojne pomoči, glede vprašanja finančnih sredstev za slovensko narodno skupnost pa je pri italijanski vladi naletel na največjo razpoložljivost. Opozoril je tudi na pomen koncerta prijateljstva, ki je bil 13. julija v Trstu in ki so se ga udeležili predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipovič. Glede manjšinskih vprašanj pa sam zagovarja zelo »laično« stališče, da v Evropi mora zaščita nekega jezika izhajati iz ljudi, ki ga govorijo: če ga ne govorijo doma, potem ne vidi potrebe, da bi ga še zakonsko ščitili (zato je tudi nasprotoval zaščitnemu zakonu za Furlane). Vsekakor je bil posibilist glede možnosti obnovitve deželnega sklada za Slovence in imenovanja predstavnika FJK v snujoči se novi organ za Slovence pri predsedstvu italijanske vlade, glede vprašanja SSG pa je poudaril potrebo po primerni teži krajevnih uprav v novem upravnem svetu. Drugače je Tondo pokazal veliko zanimanje za gospodarske teme in vprašanje brezposelnosti, kjer se je zavzel za skupno delo pri razvojnih politikah. Pri tem je v odgovor na Mirošičevo vprašanje dejal, da se na politični ravni rešuje vprašanje blokade nekaterih čezmejnih projektov Interreg (tu je Tondo dejal, da je zaradi pretesnega sodelovanja s Slovenijo imel težave z Venetom in Emilijo-Romagno, pa tudi z ministrom za dežele Raffaelejem Fittom), prav tako pa se je rešilo tudi vprašanje skupnih gospodarskih projektov. (iž) rai slo - Danes Zanimiv sobotni večer pred in po TRST - Današnji večer bo na slovenskem televizijskem programu RAI obogaten s ponudbo za otroško in mladinsko publiko. Na sporedu bosta namreč dva programa, ki sta namenjena najmlajšim. Pred televizijskim dnevnikom bodo okrog 20.20 gledalci lahko sledili radovednemu molju, ki se bo odpravil na obisk v Narodno in študijsko knjižnico v Trstu in tam srečal prijazno knjižničarko, pa še pravljičarko in lepo skupinico otrok. Ob 20.50 pa bo na sporedu prvi del festivala otroške popevke Brinjevka, ki je bil v Sežani 19. septembra v priredbi Kosovelovega doma ob sodelovanju sežanske občine in drugih pokroviteljev, s podporo RTV Slovenija in Regionalnega RTV centra Koper Capodistria. Pomembne pobude so se udeležili tudi nekateri otroci z naše strani meje in med drugimi bomo lahko prisluhnili Roku Dolencu, Veroniki Škerlavaj in Katarini Polojaz. Naj še omenimo, da so bili tudi med avtorji izvirnih otroških popevk nekateri naši ustvarjalci, predvsem Aljoša Saksida, pa tudi Iztok Cergol, Jasna Tuta in Fabrizio Polojaz. varnost - Podpis dveh dokumentov na tržaški prefekturi Zoper drogo in nelojalno konkurenco bo Dežela FJK odštela 170 tisoč evrov Videmski prefekt Ivo Salemme, deželna odbornica Federica Seganti in tržaški prefekt Alessandro Giacchetti med podpisom dokumenta kroma tiskovno sporočilo - Slovenska skupnost Terpin in Gabrovec s Tondom o manjšinski problematiki TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec se je v sredo popoldne skupaj s političnim tajnikom SSk Damijanom Terpinom srečal s predsednikom dežele FJk Renzom Tondom. Na dnevnem redu pogovorov je bilo zlasti vprašanje dotacij za slovensko narodno skupnost s posebnim ozirom na finančni zakon, ki ga bo deželni svet sprejel v drugi polovici decembra. Kot piše v tiskovnem sporočilu, sta predstavnika slovenske stranke predsedniku Tondu izpostavila potrebo po ponovni vzpostavitvi finančnega poglavja, ki naj oživi deželni sklad za Slovence po zakonu 26/2007. O tem se je svetnik Gabrovec pogovarjal tudi z deželnim odbornikom za kulturo Eliom De Anna in ga obenem seznanil s pomenom ovrednotenja pred kratkim nastalega Inštitua za slovensko kulturo v Benečiji. Predsednika Tonda je zelo zanimalo trenutno gospodarsko in politično stanje v Republiki Sloveniji, ki mu ga je predstavil tajnik SSk Terpin. Slednji se je deželnemu predsedniku tudi zahvalil za konkreten poseg v odnosu do rimske vlade, ki se je naposled odpovedala krčenju finančnih sredstev za slovenske organizacije in ustanove. Govor je bil tudi o predlogu o ustanovitvi posebnega delovnega omizja pri italijanski vladi, pri katerem naj sodelujejo predstavniki manjšine in javnih institucij. Tondo je povedal, da podpira tako rešitev, o kateri bo govor na bližnjem decembrskem srečanju vlad Italije in Slovenije v Rimu in dodal, da je tudi dežela FJk zainteresirana, da pri tem omizju sodeluje. Gabrovec in Terpin sta predsednika Tonda seznanila s potrebo, da se tudi v fazi reformiranja organizacijskega ustroja krajevnih uprav primerno upošteva pravice in pričakovanja slovenske narodne skupnosti, ki so med drugim okvirno zapisane v zaščitnih zakonih. Kar zadeva odnose z javnimi upravami sta predsednika Tonda seznanila tudi z zapleti pri obnavljanju statuta Slovenskega stalnega gledališča. Pri tem je bilo naglašeno, da ni sprejemljivo, da bi se v statutu te pomembne kulturne institucije Slovencev v Italiji uveljavilo načelo, da so Slovenci v odnosu do Občine-Pokrajine-Dežele v manjšini in torej v podrejenem položaju, še piše v tiskovnem sporočilu. koroška - Dvojezični napisi Polemika zaradi izjav zgodovinarke CELOVEC - Izvajanja direktorice Zgodovinskega društva za Koroško Clau-die Frass-Ehrfeld na 21. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Celovcu, ko je manjšini in tudi zveznim oblastem v zvezi z dvojezičnim tablami očitala (so)kriv-do za negativno sliko Koroške izven njenih meja, je kritično odmeval tudi v vrstah slovenske manjšine. Zelo ostro je trditve koroške zgodovinarke zavrnil predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik, ko je dejal, da se Claudia Frass-Ehrfeld ni potrudila za znanstveno objektivnost, temveč je svoja izvajanja podredila političnemu prisiljevanju. Predsednica Koroškega zgodovinskega društva Claudia Frass-Ehrfeld je v svojem uvodnem govoru mdr. menila: »Ustavno sodišče je decembra 2001 z razsodbo, ki jo je povzročil koroško-sloven-ski odvetnik (Rudi Vouk op. ured.), s tem da je zavestno kršil zakon o cestnem prometu, (... ) razveljavilo s težavo doseženo uredbo o dvojezičnih napisih iz leta 1977.« Takšen prikaz je Smrtnik označil za enostranskega, saj bi morala namreč tudi po- udariti, da sta leta 1977 deželna in zvezna politika enostransko diktirala uredbo o dvojezičnih krajevnih napisih. »In to v nasprotju z določili Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in brez soglasja s slovensko manjšino,« je še pristavil Smrtnik. Medtem se razprava o tablah nadaljuje predvsem v desnem taboru. Tako predsednik koroških svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch in predsednik avstrijskih svobodnjakov sedaj zahtevata glasovanje o tablah na dvojezičnem območju oz. v krajih, kjer na bi postavili dvojezične napise. Drugače govori deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), ki v svojem govoru o preštevanju ni izrekel besede. Predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) in namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser pa je preštevanje ali glasovanje o tablah izrecno odklonil. Proti preštevanju se je dokaj jasno izrekel tudi vodja poslanskega kluba ljudske stranke (OVP) Stephan Tauschitz, samoumevno pa tudi deželna poslanka Zelenih Barbara Lesjak, ki je zahtevala rešitev na osnovi razsodb ustavnega sodišča. (I.L.) TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo na podlagi pred nedavnim obnovljenega protokola z italijanskim notranjim ministrstvom vložila 170 tisoč evrov v dva načrta za izboljšanje varnosti, enega na Tržaškem in drugega na Vi-demskem. S podpisom ustreznih dokumentov so se včeraj na tržaški prefektu-ri zavzeli za učinkovitejši nadzor nad prometom s prepovedanimi drogami ter nad nelojalno konkurenco, ki škodi industriji stolov v Furlaniji. Srečanja so se udeležili deželna od-bornica za varnost Federica Seganti, tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, vi-demski prefekt Ivo Salemme ter župani občin Manzano, San Giovanni al Nati-sone, Premariacco, Buttrio in Koren (Corno di Rosazzo). Prišlo je do podpisa dveh dokumentov, prvi zadeva Trst, drugi pa Furlanijo. Z deželnimi sredstvi (iz deželnega zakona št. 9 z dne 29. aprila 2009) bodo v sodelovanju s finančno stražo kupili nova sredstva za prevoz enot z izurjenimi psi. Tako naj bi bil nazor nad prometom prepovedanih drog na ozemlju za odtenek učinkovitejši. Z deželnim denarjem pa bodo vse sile javnega reda po drugi strani poostrile nadzor nad nelojalno konkurenco in nezakonitimi obrtniškimi dejavnostmi, ki škodujejo industriji stolov. Omenjeni dejavnosti sodita v sklop protokola, ki ga je 5. julija v Trstu podpisal italijanski notranji minister Roberto Maroni. (af) 4 Sobota, 27. novembra 2010 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Delovna mesta? Ne, hvala! Vojko Flegar Večina delničarjev največje slovenske banke NLB (njen največji lastnik je država) je ta četrtek po več kot letu dni priprav sprejela sklep o dokapitalizaciji banke s četrt milijarde evrov. Druga največja lastnica (z okrog 31 odstotki), belgijska banka KBC, dokapita-lizacijskega sklepa, sprejetega kot dodatni predlog (eden izmed treh - kot rečeno, po letu dni priprav) na sami skupščini, ni podprla. Že dolga leta ne prav prisrčni odnosi med največjima lastnicama NLB, ki so se močno ohladili po tem, ko prejšnja vlada Belgijcem ni dovolila prevzeti nadaljnjega deleža (do 49-odstotkov) se zato skoraj gotovo ne bodo izboljšali, prav tako pa ne sloves Slovenije kot države, odprte za tuji kapital. Dan ali dva prej se je ta teden iz Slovenije poslovilo podjetje s sedežem na Cipru, ki je nameravalo v Mariboru proizvajati očala, potrebna za spremljanje tridimenzionalne televizije. Iz drugega največjega slovenskega mesta, katerega tradicionalna industrija (strojna in tekstilna) je v poldrugem desetletju skoraj povsem izginila, zato je število brezposelnih nad slovenskim povprečjem, je tako »odšlo« nekaj sto delovnih mest. Po več kot pol leta se je investitor naveličal čakati na odgovor države, čeprav je očitno imel resen namen, saj je že najel proizvodne prostore. Na odgovor države se je v začetku letošnje jeseni naveličal čakati tudi podjetnik iz Murske Sobote, ki je z vsemi potrebnimi dovoljenji opremljen postavil predelovalnico avtomobilskih pnevmatik. Nato pa leto dni čakal, da mu država izda še okoljevarstveno soglasje in obratovalno dovoljenje. Ne, da ju ni dobil: najprej dolge mesece sploh ni dobil odgovora. Nato so se pristojni uradniki zapletli v razlago, da mu dovoljenja ne morejo dati, ker - ne vedo, kakšni so okoljski vplivi predelave, zaradi katere bi sicer marsikatera star pnevmatika izginila z divjih odlagališč odpadkov. Torej izdajte začasno obratovalno dovoljenje, recimo za dva tedna, in zmerite vse vplive, pa se boste lahko odločili, jim je pisal podjetnik. Ne, to pa ne, mu je odgovorila birokracija, »na teren« pa ne hodimo. Kaj je podjetnik v Prekmurju, kjer je brezposelnost še višja kot v Mariboru, hotel drugega kot povprašati čez mejo, v avstrijski Radgoni (Bad Radkesburg), zdraviliškem mestecu. Dvakrat v mesecu dni so si avstrijski uradniki prišli ogledat obrat v Mursko Soboto in 25 delovnih mest se bo verjetno preselilo v Avstrijo. Kot se v Italijo z novo proizvodnjo namerava iz podobnih razlogov seliti ajdovski proizvajalec ultralahkih letal Pipi-strel (o čemer je bilo pred mesec dni na tem mestu že izčrpneje govora). Medtem ko levosredinska vlada Boruta Pahorja (podobno kot njena predhodnica, desnosredinska vlada Janeza Janše) nenehno napoveduje nove reforme za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, takšnih in podobnih zgodb kar noče zmanjkati. Zdi se celo, da jih je vse več. In medtem ko vlade snujejo vedno nove »razvojne paradigme« in se vedno novi ministri čudijo, kako da ni mogoče določiti »visokih tehnologij«, ki bi dobile prioriteto v »razvojnih načrtih«, Slovenija izgublja delovna mesta (z višjo dodano vrednostjo od sedanjega povprečja), ki jih sploh še ni imela, a so bila na dosegu roke. Pa še državi bi bilo treba komaj kaj storiti oziroma vložiti vanje. A je še ta »komaj kaj« očitno preveč, četudi gre zgolj za to, da bi moral uradnik izza pisalne mize. Zgodbe imajo, cinično rečeno, samo eno dobro plat. Slovenija ni šovinistična. Ne zapira se samo pred tujim kapitalom, ampak se boji tudi domačega. Ali pa se v najboljšem primeru zanj ne zmeni. Kapital vedno nekaj hoče, če že ne kar zahteva. Slovenska politika -in državni uradniki - pa tega ni navajena. Politiki in birokraciji bolj ustreza, če so vloge zamenjane, če lahko določata, kaj sme kapital. Ne na splošno, z vnaprej določenimi pravili igre (kar je naloga politike), ki veljajo za vse, ampak »poljubno«, arbitrarno, od primera do primera. Če je podjetje s Cipra, je sumljivo, lahko bi imelo tudi slovenske lastnike, ki hočejo, groza, priti do subvencij, ki so namenjene tujim vlagateljem. To, da sta ji dva spretneža pred nosom dve leti zapored pobirala subvencije za domnevna invalidska podjetja, ki sta jih po tekočem traku ustanavljala zgolj za ta namen (ljudi pa nikoli zaposlila), ne moti nikogar. Uradnikom, ki so odobrili vloge, čeprav jih je za sedemnajst podjetij prinesla ena in ista oseba, se ne bo nič zgodilo. PISMA UREDNIŠTVU Ljubezen do »očetnjave« Da italijanska skupnost le ni tako odklonilna do svojih slovenskih sosedov kot se slej ko prej kaj rado zazdi, izvemo med drugim iz glose prof. Jožeta Pirjevca (PD, 25.11.2010). Na šoli Galileo Galilei je predaval skupini dijakov, ki so se jim pridružili še njihovi vrstniki z liceja France Prešeren in učiteljišča Giosue Carducci. Povod za srečanje pa je bila 150-letnica združitve Italije oziroma njenega »risorgimenta«. Čeprav prof. Pirjevec jasno izpostavi, da je to »vstajenje« terjalo »strmoglavljenje fevdalne družbene ureditve, temelječe na oblasti, dani 'od Boga'"«, torej revolucijo in s tem jasen družbeni preobrat, se pri nadaljnjem branju zazdi, kot da bi to spoznanje spet zanikal, saj nenadoma preide v govorico, ki bi ji lahko rekli evolucijska psihologija. Zelo očitno to postane na koncu predavanja, ko ga nek dijak vpraša, kakšno mesto ima po njegovem v sodobnem svetu ljubezen do »očetnjave«. Prof. Pirjevec takole povzema svoj odgovor: »Ugotovil sem predvsem, da gre za prvinsko človekovo čustvo, globoko zasidrano v njegovi psihi, [...] Izvira očitno iz prirojenega nagnjenja vsakega od nas, da pripada nekemu krdelu, klanu, plemenu ali narodu in si s tem zagotovi fizično in psihološko varnost.« Ker me je ta govorica zbodla in se z njo nikakor ne morem strinjati, naj na tem mestu opozorim le na to, da obstaja mnogo poskusov opredelitve ljubezni do »očetnjave«. Pirjevčeva spominja na tisto od Enocha Po-wella, ki naj bi opredelil »nacijo« kot »dva moška plus obramba ozemlja z ženskami in otroci«. Gre torej za definicijo, ki temelji na naturalizirani podobi nacije (oziroma dejansko na etološki podobi vedenja živalskega tropa), na katero prisegajo zlasti »pri-mordialistični« teoretiki nacije. Po teh teorijah nacije niso le večne in splošne, temveč Nlfl pomenijo tudi naraven podaljšek družine in sorodstvenih razmerij. Družina in sorodstvene enote v teh konstrukcijah temeljijo na naravni spolni delitvi dela, v kateri moški ščitijo »ženske in otroke«. Tej naturalizirani, vsekakor tudi pa-triarhalizirani podobi ugovarjajo medtem tudi v znanstvenih krogih zelo sprejeti, pravzaprav že klasični konstrukti nacije. Gre za nacije, ki so pojmovane kot »zamišljene skupnosti« (B. Anderson). Večina učenjakov se dandanes strinja, da nacije niso splošen ali večen pojav, temveč - kar v svojem prvem delu predavanja oziroma glose zagotavlja tudi prof. Pirjevec - specifično moderen pojav in neposredna posledica specifičnega razvoja evropske zgodovine. K tej zgodovini spada seveda tudi leto 1789, ko so pod giljotino revolucije letele glave. Moderne na-cije praviloma ne nastajajo na miroljuben način. Potemtakem tudi ne ljubezen do »očet-njave«. Toda kako pride do tega, da ljudje čutijo, da je njihova pripadnost »očetnjavi« ali naciji nekaj naravnega ali celo atavističnega? In kako do tega, da se eno »krdelo« (klan, pleme ali narod) lahko spravi na drugo vse tja do izničenja? Vprašanji sta aktualni še zlasti v današnjem globaliziranem času, ki izziva množično komuniciranje najrazličnejših subjektov. Ustrezen odgovor nanju pa bi odgovarjal tudi potrebi, da so ti subjekti, da smo torej »mi vsi« (vključno z dijakom, ki se je pozanimal o profesorjevem pojmovanju ljubezni do »očetnjave«), lahko doma kjerkoli in povsod, da smo torej zmožni komunicirati v mediju, ki je dostopen vsem. Marija Juric Pahor SKLAD MITJA CUK Vzgoja v času V zgodovini je bil pristop do vzgoje različen. Šel je skozi različne vzgojne faze. V začetku zgodovine otroci pravzaprav niso imeli nobene družbene vrednosti. Otroške smrti so bile sprejete v splošnem kot nekaj povsem običajnega, neželene otroke so brez problema ugonabljali na različne načine in z različnimi metodami: utopili so jih ali jih zaprli v velike posode in nanje pozabili. To naj bi trajalo od antike do 4. stoletja po Kr. Zgodovina takega otroškega odraščanja je kot nočna mora, iz katere smo se zbudili v sodobnosti. Ne le v antiki, pač pa tudi v srednjem veku so bili otroci brezpravni, izpostavljeni, pomorjeni, tepeni, zlorabljeni, zasužnjeni in izplenjeni. Raziskave so pokazale, da je vsaj polovica vseh otrok vegetirala v stanju med življenjem in smrtjo in da so številni umrli. Mnoge načine sobivanja odraslih z otroki so družbeno naredili sprejemljive in legalne tudi z religioznimi argumenti in starodavnimi miti v mnogih civilizacijah, npr. pri Sumercih, Babiloncih, Izraelcih kakor tudi v običajih Grkov in Rimljanov. V srednjem veku, vse do 13. stoletja, takih neželenih otrok sicer niso več ubijali, pač pa so se jih "za vedno" znebili, npr. tako, da so jih oddali v samostane. Vsekakor pa so takrat otroci višjih družbenih slojev veliko več svojega življenja preživeli s služabniki kot pa s svoji rodnimi starši, revnejše družine pa so svoje otroke že zelo zgodaj uvajale v težko delo, saj so morali pomagati prehranjevati družino. Kasneje sta bila zakon in družina - v renesansi - zastavljena v smislu verskih vzgojnih napotkov. Različno, glede na pripadnost tej ali oni veri. Za ene so bili glavni napotki Cerkve, drugi (npr. protestanti) pa so poudarjali avtoriteto očeta, ne le kot ekonomsko nujo, pač pa tudi iz religioznih razlogov. Šele v 18. stoletju je bilo otroštvo omenjeno kot povsem posebna faza življenja, ki naj bi v primerjavi s pravili in običaji sveta odraslih, imela svojo samostojno vrednost. To fazo so začeli kasneje opisovati in so ugotavljali, da so spremembe v otroškem značaju odvisne od družbenih in kulturnih okoliščin, pri katerih odigrajo najvažnejšo vlogo pričakovanja staršev do otrok. Posebni oddelki za vzgojo otrok so služili namenu, da se v začetku novega življenja odrasli lahko izognejo biti podrejeni potrebam novega bitja. V to se je vključil tudi proces "učenja na pamet" na eni strani in zahteve po storilnosti s strani odraslih do otrok, ki se niso mogli več sproščeno posvečati igranju. Od devetnajstega vse do srede 20. stoletja je družba celotno izobraževalno področje izoblikovala na novo in postavila veliko novih oblik. Socializacija otroka je postala osrednja tema družbenih veščin, saj so ugotavljali, da otroka ni dovolj negovati le pri njegovi telesni rasti in po nekaterih splošnih navodilih, pač pa mora ob svojem osebnem razvoju spoznavati tudi zapleteno družbo, tako da bo v njej lahko bival in preživel. Nekateri menijo, da je otrok odkritje 19. stoletja. Vpogled v otrokove sposobnosti za nekaj in v odvisnost od vzgoje je polarizi-ral na eni strani družino, ki se je strnila okrog otroka, na drugi pa družbo. Od polovice 20. stoletja je postalo najpomembnejše spodbujati in pospeševati otrokov razvoj v smer individualne osebnosti. Iz tega je nastalo enakopravno razmerje med otroki in starši, pri čemer se je bilo treba izogniti nevarnosti, da bi se otrok ne razvijal po svoji osebni nebrzdani volji. V luči modernih idej so starši sprejeli vlogo pomagati otroku pri njegovem osebnem razvoju, vendar so pri tem izostali disciplinski ukrepi, ker se je takrat zdelo, da to prizadeva otroka, namesto da bi ga spodbujalo in podpiralo. Namen vzgoje je bil torej odsev idealov, ki so veljali v družbi. Družba pa po drugi strani gleda na vzgojo predvsem kot na sredstvo, s katerim bi si zagotovila svoj nadaljnji obstoj in svojo kulturo. Če pa začnemo gledati na vzgojo s posameznikovega zornega kota, potem postane jasno, da vse idealne duševne naravnanosti, niso nekaj poljubnega in slučajnega, pač pa so odraz določenih norm iz okolja, v katerem človek živi. Mnogi izvedenci menijo, da otrok prevzema od družine način subjektivnega kodiranja, kot posledico družinskih izkušenj, čeprav še ni povsem jasno, kako se lahko neki zunanji dogodek spremeni v subjektivno interpretacijo. Izvedenci pa sklepajo, da v okviru specifičnih kulturnih okolij starševsko sovražno nastrojenje in tesna kontrola vodita do agresivnega vedenja otrok. To pa pomeni, da ni tako starševsko vedenje enako sprejeto v sleherni kulturi. Izvedenci menijo, da otroci, ki pripadajo družbenopolitično visoko pluralni družbi, veliko bolj poredkoma trčijo med odraščanjem ob avtoritativno na-strojene odrasle, kot pa otroci iz veliko manj pluralnega družbenopolitičnega okolja. (npr. Rusija). Vzgojna pravila, njihova usmerjenost in izvajanje so bila vedno obravnavana kot nedeljivi del kulturne celote okolja, in so pravzaprav določala samo kulturo. V sodobnem svetu se soočamo z mnogimi duševnimi težavami otrok zaradi "spremenjenega sveta". Strokovnjak za otrokovo duševno znanje iz Linza dr. Merl, je prepričan, da otroci in mladina doživljajo danes zelo pogosto velike težave, ker se njihov razvoj ne more odvijati tako, kakor bi to potrebovali. Mnogi starši ne morejo ali ne znajo dajati svojim otrokom občutka, da so sprejeti, ker imajo sami kopico problemov, s katerimi se prvenstveno ukvarjajo. Starši so danes negotovi, veliko pogosteje doživljajo situacije, pri katerih ne vedo, kako naj bi pravilno vzgajali, kako naj bi otroka pravilno vodili. To je odvisno tudi od številčnosti družine. Veliko pa vpliva naša družba, družba, ki odvrže vse, česar ne potrebuje več. Tako je odvrgla tudi preveč stvari, ki bi jih otroci danes potrebovali za zdravo vzgojo in odraščanje. Nekoč so si ljudje nekatere stvari naredili sami in jim zato pripisovali večjo vrednost. Danes vse kupujemo v trgovini, že izgotovljeno. Tudi doživljati življenje iz prve roke skozi skupinske igre je danes za otroka že zelo redka priložnost. Da ne omenimo sposobnosti razumevanja, kako sogovornik sprejema signale, ki mu jih pošiljamo. Ta je spričo novih komunikacijskih oblik, prizadeta. Otroci skoraj ne znajo pravilno razbrati na obrazu sogovornika presenečenja ali veselja. Pravilno razumevati reakcijo partnerja v komunikaciji in jo začutiti, sproža tako imenovane zrcalne nevrone - vrsto možganskih celic, ki se odzivajo enako v primeru, ko izvedemo neko dejanje, in v primeru, ko opazujemo nekoga drugega izvesti enako dejanje. Število zrcalnih nevronov potemtakem usiha. Tudi skupnih družinskih dejavnosti je premalo - skupnega časa, skupnih obedov, - razen takrat ko nas situacija privede do točke, da se moramo spopasti s problemi in težavami. Izgublja se kultura skupnega posedanja v aktivnem pogovoru z drugimi. Tudi ta sposobnost lahko pomaga otroku, da občuti sprejetost v družini in širšem okolju, da ve, komu pripada. (jec) EVRO 1,3225 $ -0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 26.11. 25.11. ameriški dolar japonski jen 1,3325 110,92 8 8178 1,3321 111,35 8,8595 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 41,5390 60 6430 41,6510 60,9700 ll lUlJjlVa l upila danska krona hritancU ti int 7,4558 084470 UU,J / VJVJ 7,4548 0,84645 L/1 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «rnna 9,3070 8 1770 9,2705 8 1275 1 1UI VCJKCI MUl IG češka krona c\/ir3rcKi TnriH 24,725 1 3252 24,720 1,3326 jVILoIjKI llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 279,90 15,6466 277,35 1 1 \o\Ji.O 1 jl\l IUI 11 1 L poljski zlot 4,0275 1,3523 3,9789 1 3454 KC11 IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,3715 1,9558 1,3595 1 9558 uuiuai jM ictv romunski lev lii"rt\/CKi ifac 4,3125 3,4528 4,2995 3,4528 IILUVJM HLaj latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7096 2,2862 0,7093 2,2902 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti iriks lira 290,00 1,9707 290,00 1 9660 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,4218 7,4150 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25344 0,28750 0,44688 0,13833 0,17167 0,24333 0,804 1,030 1,260 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.079,25 € -264,30 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. novembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,60 INITEDIII IDr»DA /1 1 D +1,49 +2 50 KRKA I UKA KOPER 62,71 1808 +0,34 -0,50 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 157,87 260,50 -1,97 +0,56 TELEKOM SLOVENIJE 91,42 -2,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 20,08 DELO PRODAJA - rrm .07 nn -5,55 m ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 A .HIS NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 10,54 +0,48 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! US Ml IB! IANA 15,63 8,30 +0,84 +1,10 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 120,93 -9,70 IERME CAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 95,00 16,79 -2,86 +0,54 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. novembra 2010 -0,50 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,021 86,8 15 65 -0,39 -1,58 +0,00 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,36 0,87 +1,97 -0,51 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,75 0,81 -0,45 -1 33 EDISON ENEL ENI 3,74 15 64 -1,12 -0 19 FIAT FINMECCANICA 13,19 8,97 -2,22 +1 99 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,24 -1,52 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,13 9,75 -0,58 -1 56 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 20,6 4,48 -1,58 +0,22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,68 1 95 -0,82 -0,51 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,09 12 6 +1,41 +0,80 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,4 3,73 +0,85 -0,47 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,84 0,97 +1,26 -0,97 TENARIS TERNA 16,57 3,2 +1,78 -1,16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 6,77 -1,05 -0,66 UNICREDIT 1,61 +0,25 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 83,76 $ -0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 849,46 -0,39 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.784,91 905,66 -1,07 +0,82 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.372,98 639,46 +1,47 -0,33 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 257,58 1.434,91 +0,01 +0,07 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.250,57 +0,30 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.092,00 2.153,91 -0,85 -0,31 S&P 500, New York 1.189,40 -0,75 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.223,72 6.848,98 5.668,70 +1,08 -0,45 -0,53 CAC 40, Pariz 3.728,65 -0,84 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.681,39 1.126,5 2.781,77 -0,10 -0,50 Nikkei, Tokio 10.039,56 -0,40 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.159,23 2.871,70 +0,71 -0,92 Sensex, Mubaj 19.136,61 -0,94 / ITALIJA Sobota, 27. novembra 2010 5 politika - Načrt naj bi bil druga plat medalje davčnega federalizma Vlada odobrila načrt za jug Berlusconi v Neaplju zaradi smeti EU vnovič zagrozila Italiji s kaznijo zaradi odpadkov - Montezemolo za vsedržavno občansko listo preiskava Enav v sodnem vrtincu, vlada vznemirjena RIM - Karabinjerji in finančni stražniki so včeraj preiskali sedeže Vse-državne ustanove za pomoč poletom Enav in podjetij skupine Finmeccani-ca, ker sumijo, da so vpleteni v vrsto finančnih nepravilnosti in davčne utaje. Deset ljudi je bilo vpisanih v seznam preiskovanih oseb, med katerimi sta tudi predsednik in pooblaščeni upravitelj ustanove Enav Luigi Martini in Guido Pugliesi, menedžer Finmecca-nice Lorenzo Borgogni in voditeljica podjetja Selex Marina Grossi, žena predsednika grupe Finmeccanica Pier-francesca Guarguaglinija. Rimska javna tožilca Rodolfo Sabelli in Paolo Iello sumita, da so v okviru številnih del, ki jih je dala ustanova Enav v zakup, »napihnili« račune in tako ustvarili tajne sklade, da bi na ta način utajili davke. Ustanova Enav je včeraj sporočila, da bo nudila sodnim oblastem »največje možno sodelovanje. Preiskava je imela včeraj tudi politični odjek. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je izrazil zaskrbljenost, ker je Finmeccanica pomemben italijanski gospodarski dejavnik in je prav pred dnevi podpisala pogodbo z Rusko federacijo v vrednosti milijarde in pol evrov. Potem je izjavil, da je »samomorilsko ukrepati proti tistim, ki s svojo sposobnostjo predstavljajo pomembno gospodarsko silo za državo«. Zunanji minister Franco Frat-tini pa je dejal, da so sodne preiskave okrog Enava in Finmeccanice del »strategije za rušenje mednarodne podobe Italije«. V to strategijo je minister vključil še afero z odpadki v Neaplju, zrušenje doma gladiatorjev v Pompejih ter spotakljive dokumente o odnosih med ZDA in Italijo, ki naj bi jih v kratkem objavila spletna stran Wikileaks. RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila načrt pomoči jugu države, za katerega bo namenjenih 100 milijard evrov evropskih in proračunskih sredstev. Načrt predvideva posodobitev infrastrukture, davčne spodbude za podjetja, raziskovalna sredstva, boj proti sivi ekonomiji in večjo preglednost javnih razpisov. »Pripravili smo načrt za jug države, ki temelji na velikih vsotah denarja. S tem načrtom dela vlada vse, da bi Italijo obdržala skupaj, saj je načrt za jug druga plat medalje davčnega federalizma,« je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal premier Silvio Berlusconi. Italija sprejema zakonodajo o davčnem federalizmu, v skladu s katero bodo bogatejše severne dežele lahko obdržale več davčnih prihodkov. Nekateri analitiki se zato bojijo, da se bodo razlike med severom in jugom še povečale. Jug Italije se že tradicionalno spopada z velikimi gospodarskimi težavami. Po zadnjih podatkih se je brezposelnost na jugu v drugem četrtletju povečala na 13,4 Silvio Berlusconi ansa odstotka, medtem ko je na severu brezposelnih 6,1 odstotka ljudi. Demokratska stranka je medtem načrt označila za »veliko šalo«. »To je navadna igra napovedi brez temeljev, je manifest dobrih namer,« je izjavil demokratski poslanec Antonio Misiani. Po seji vlade je Berlusconi odpotoval v Neapelj, kjer je vodil sestanek za rešitev krize z odpadli. Tik pred tem je predsednik republike Giorgio Napolitano podpisal odlok o reševanju tega žgočega vprašanja, ki ga je vlada odobrila že pred dobrim tednom, a ga je predsedni- ku republike predstavila za razglasitev šele pred kratkim. Napolitano je povrh imel več pripomb, ki jih je vlada v celoti sprejela, kot so sporočili s Kvirinala. Evropska komisija pa je včeraj znova posvarila Italijo, da ji grozi visoka kazen, ker ni uspela rešiti težav s smetmi v Kampaniji. V začetku tedna so inšpektorji EU obiskali Neapelj in ocenili, da se položaj v zadnjih dveh letih ni izboljšal. »Skrbi me, da bo trajalo več let za vzpostavitev infrastrukture, s katero bi zagotovili, da bi vse smeti v Kampanji ustrezno reciklirali in preprečili nadaljnjo krizo,« je dejal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Medtem se množijo ugibanja o usodi Berlusconijeve vlade. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je včeraj premierja pozval, naj odstopi, da bi omogočil oblikovanje nove vlade. Vsekakor je izključil možnost predčasnih volitev s sedanjim volilnim zakonom. Poslovnež Luca Cordero di Montezemolo pa je namignil, da bi morali ustanoviti vsedržavno občansko listo, ki bi presegla sedanji bipolarni sistem. gospodarstvo - Marchionne poziva sindikate k novemu začetku Fiat in Chrysler bosta proizvajala nove modele v turinskem Mirafioriju TURIN - »Fiat namerava ustvariti novo podjetje s Chryslerjem, da bi skupno proizvajala nov SUV znamke Jeep in nov avtomobil Alfa Romeo. Skupno nameravamo investirati milijardo evrov, proizvajali pa bi 280 tisoč primerkov letno.« Tako je povedal prvi mož Fiata in Chryslerja Sergio Marchionne, ko se je včeraj na sedežu združenja industrialcev v Turinu nepričakovano udeležil začetka pogajanj s sindikati o preureditvi Fia-tove tovarne Mirafiori v Turinu. Marchionne je še pred nekaj dnevi v ZDA dejal, da se tega srečanja ne bo udeležil, včeraj pa je bil na njem prisoten, kot je dejal, da bi potrdil velik simbolni in stvarni pomen, ki ga osebno pripisuje Mira-fioriju, središčni tovarni v sistemu Fia-tovih proizvodnih obratov. Sicer pa je pooblaščeni upravitelj turinskega kolosa hotel izkoristiti to priložnost za vzpostavitev novih odnosov s sindikati, zlasti s kovinarji Fiom-Cgil, s katerimi se je v zadnjih mesecih večkrat ostro sporekel. »Vse vas pozivam,« je dejal Marchionne sindikatom, »da začnemo znova, z ničelne točke,« in pristavil, da je treba pustiti politiko in ek-stremiste zunaj vrat tovarn. Prisotni sindikalni predstavniki so se na splošno pozitivno odzvali. Tako tudi predstavnik Fiom-Cgil Giorgio Arau-di, ki pa je opozoril, da je Marchionne v drugem delu srečanja predstavil za delavce v Mirafioriju podobne pogoje, kakršni bodo veljali v Pomiglianu. »S tem pa se ne moremo strinjati,« je dejal Arau-di in vsekakor izrazil upanje, da se bodo pogajanja konstruktivno nadaljevala. Sergio Marchionne ansa Korupcija, Italija slabša od Ruande MILAN - Korupcija je v Italiji večja kot v afriški Ruandi. Žalostno dejstvo je omenil predsednik vsedržavnega združenja sodnikov ANM Luca Pa-lamara v svojem uvodnem poročilu na 30. kongresu organizacije. V lanskem letu so podkupnine prizadele italijanske državljane za kakih 60 milijard (!) evrov. Palamara je opozoril tudi na počasnost sodnega stroja, saj je potrebnih kar 1.210 dni za izterjanje kredita. Te zamude naj bi italijanska podjetja prizadele za kar 2,3 milijarde evrov: povprečno 371 evrov na vsako podjetje, je izračunala zveza obrtnikov Confartigianato. Tudi včeraj protesti proti reformi univerze RIM - Študentje, raziskovalci in nekateri profesorji so tudi včeraj protestirali proti reformi univerze ministrice Mariestelle Gelmini. Kot že v preteklih dneh so protestniki zasedli znane kulturne spomenike. Tako so v Benetkah zavzeli baziliko Svetega Marka, v Messini so splezali na zvonik katedrale. V Firencah so morali zaradi protestov odpovedati napovedano otvoritev akademskega leta. Razdeljena vladajoča koalicija se je medtem zbrala v parlamentu, da bi našla skupni jezik o reformi, ki povzroča vse več težav. Zaključno glasovanje zakonskega predloga v poslanski zbornici bo predvidoma v torek. Predsednik poslanske zbornice Fini je napovedal, da bo njegova stranka FLI podprla reformo. Pevka Gianna Nannini pri 54 letih postala mati MILAN - Rock pevka Gianna Nannini je pri 54 letih prvič postala mati. Včeraj je v milanski bolnišnici rodila hčerko, ki ji je ime Penelope, poroča spletna stran italijanske revije Sorrisi e Canzoni. Nanninijeva je sicer nedavno noseča pozirala za italijansko izdajo revije Vanity Fair. Gianna Nannini je na glasbenih odrih prisotna že več kot 35 let. Prvi večji uspeh je doživela leta 1979 z rockovsko ploščo California. Objavila je že okoli 25 albumov. Med drugim je pred tremi leti posnela odmevni duet Aria z makedonskim »angelskim glasom« Tošetom Proeskim. Toskanska vokalistka bo 11. januarja prihodnje leto izdala svoj novi album Io e te (Jaz in ti), ki ga je napisala med nosečnostjo. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev The New York Times: Z Berlusconijem je kot s tenorji - Italijani ga obožujejo, dokler ga ne izžvižgajo Sergij Premru Italijanski prvi minister Berlusconi se je že večkrat izkazal kot nekakšen Houdini, znani iluzionist, in je doslej premostil tudi najhujše težave. Tokrat pa mu kaže drugače, piše The New York Times: medtem ko ga najzvestejši sodelavci niso zapustili leta 2006, ko je bil poražen na volitvah, so tokrat mnogi »zavohali« njegovo politično šibkost in se pripravljajo na novo poglavje, ko ne bo več vodil zavezništva. Gre pač za vpeljano italijansko tradicijo: tenorja obožujejo, vse dokler ga ne začnejo iz-žvižgavati. In izžvižgavanje se je začelo z visokega, ko je soustanovitelj Ljudstva svobode Fini umaknil svoje ministre iz vlade, pa tudi drugi odstopajo in celo novinarji iz njegovih krogov popuščajo, kot tudi tisti, ki so do nedavnega molčali glede italijanske nizke kompetitivnosti in produktivnosti, strahovitega javnega dolga, bega možganov in davčne utaje. Približuje se trenutek, ko bo na dnevnem redu finančni zakon v parlamentu in zakon o imuniteti pred ustavnim sodiščem, in to bo verjetno odločilno za nadaljnjo Berlusconijevo usodo, meni newyorški dnevnik. Berlusconi ostaja na oblasti, ker je v očeh Italijanov alternativa slabša, piše The Daily Telegraph. Izvolili so ga trikrat, čeprav je vpleten v spolne škandale, zaradi katerih bi zardel celo zvezdnik nogometa, njegove šale so vredne gostilne, tako da je postal »the clown prince of Europe«, obtožen je korupcije, pred procesi pa se je zavaroval s posebnimi zakoni, natrpal je parlament s svojimi pajdaši, odvetniki in očarljivimi showgirls in še marsikaj drugega, ugotavlja konservativni britanski dnevnik s pripombo, da bi tako ravnanje brez nadaljnjega pokopalo vsakega voditelja v normalnih zahodnih demokracijah. V Italiji pa je B. še na sedlu, nasmejan in večno zagorel, in pooseblja Italijo 2010. Zakaj ga Italijani še niso odslovili? Odgovor je tudi v dejstvu, da alternativa ne privablja italijanskih volivcev. Demokrati so menjali tri liderje v dveh letih in noben ni sposoben, da bi podrl Berlusconija. Televizijsko informacijo v glavnem usmerja premier, ki kroji svojo podobo v javnosti: čeprav je vlada paralizirana, v medijih, ki jih kontrolira, prikazujejo odločnega moža, ki se spopada s številnimi italijanskimi problemi. Kljub številnim pregreham je mnogim Italijanom še vedno všeč, ga občudujejo in mu zavidajo, ker je pač tak, kot so oni sami, ugotavlja londonski časopis. Pa pustimo groteskno italijansko notranjo politiko. Najprej bi se posvetil slajšemu argumentu: čokoladi namreč. The Times poroča, da je Evropska unija zmagala v čokoladni vojni proti Italiji. Evropsko sodišče je namreč razsodilo, da tudi Italija mora spoštovati določilo, po katerem ni dovoljen naziv »cioccolato puro«, to se pravi čista čokolada, za proizvode, v katerih so poleg kakavovega masla tudi druge maščobe. Tako bo napis na zavoju moral jasno opozoriti kupce, da so v čokoladi tudi rastlinske maščobe, kot se dogaja drugod po Evropi, piše britanski dnevnik. Po sladkarijah še nekaj o energiji. Spletni portal CNET, ki nudi zanimive in verodostojne ocene o novih tehnologijah, piše, da je v Italiji začela delovati največja sončna električna centrala v Evropi. Postavili so jo blizu Roviga in proizvaja do 70 megavatov električne energije. Drugod po Stari celini premorejo tudi večjo proizvodnjo, vendar ne v eni sami centrali, pač pa v omrežnih sistemih. V mestecu s 50 tisoč prebivalci na jugu Veneta, ki velja za kraj uspešnih novih tehnologij, pa bo nova fotovoltaična centrala zagotavljala električni tok več kot 17 tisoč družinam. Italijanska elegantna Pepelka. Tako New Zealand Herald piše o Tu-rinu, prikupnem mestu na severu Italije, v primerjavi s katerim je bližnji Milan dolgočasen. Če ju imamo za dvojčka, je prestolnica Lombardije nedvomno grši brat, meni dnevnik z druge strani zemeljske oble, ker je pie-montsko glavno mesto ob vznožju Alp lepše in očarljivejše zaradi svoje arhitekture, zgodovine in lokalov, tako da ga lahko primerjamo - v malem - s Parizom, Rimom ali Dunajem. Ameriški ABC News uvršča med darila za skorajšnje božične praznike tudi nekaj knjig na temo potovanj po svetu, in ena je posvečena Italiji - na petem mestu med državami, ki jih obiskujejo turisti iz ZDA. Posebnost vo- diča je, da svetuje turistične znamenitosti Italije razdeljene po letnih časih. Tako za mesec februar predlaga kalabrijsko mestece Scilo na Mesinski ožini in, na našem koncu, oglejsko baziliko ter bližnjo laguno. Ostanimo kar v naših krajih in lagunah. Organizacija Greenpeace opozarja na nevarnost, da zaradi naraščanja morske gladine, ki ga povzroča globalno segrevanje, bo v prihodnosti morje preplavilo dežele, kot sta Florida in Belize, ali pa otočje kot so Baha-masi in Maldivi, ter »mesta kot so Trst, Bangkok in Daka«. Črnogleda napoved naravovarstvenikov me zaskrblja, ker ne stanujem na Opčinah, pač pa na Pon-terošu ob kanalu... Na koncu pa še Wall Street Journal, ki piše, da se tržaški Il-lyCaffe uveljavlja na trgu ameriških luksuznih hotelov. Doslej so bili v izključni domeni verige Starbuck, sedaj pa je tržaško podjetje sklenilo pogodbo s hotelom Mariott v Miamiju, kjer bodo ser-virali ekspresno Illyjevo kavo. Kava Illy je danes na voljo v dva tisoč hotelih po vsem svetu, pred petimi leti pa jih je bilo samo sedemsto. 6 Sobota, 27. novembra 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pomorska postaja - Predstavitev raziskave Fundacije Nord Est in Pokrajine Trst Trst ima velik potencial, razvija pa se prepočasi Študija »fotografirala« trenutno stanje - Ključne so povezave, politika pa prej ovira kot spodbuja razvoj Tržaško gospodarstvo ima velik potencial, razvija pa se prepočasi. Tako kaže raziskava Fundacije Nord Est, ki so jo včeraj predstavili na pokrajinski gospodarski konferenci na Pomorski postaji. Pobudnica raziskave in konference je bila tržaška pokrajinska uprava, srečanja, ki je »fotografiralo« trenutni ekonomski in družbeni položaj na Tržaškem, so se udeležili predstavniki krajevne politike, gospodarskih združenj in stanovskih organizacij, pristaniške oblasti in sindikatov. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je razložila, da so raziskovalci anketirali nepolitične vodilne kadre, študija pa podaja obračun razvoja v zadnjih desetih letih. Dokument, ki ga je predstavil Daniele Marini z Univerze v Padovi, sestavljajo tako podatki kot mnenja, na začetku pa posveča pozornost demografskemu stanju. Prebivalstvo se stara, v tržaški pokrajini živi 240 tisoč ljudi, od katerih je skoraj polovica upokojena (108 tisoč). Trst je vsekakor na državnem vrhu glede kakovosti življenja. Od leta 2003 do 2009 je »zmanjkalo« 600 podjetij (s 15.450 na 14.845). Lani se je največ podjetij (30%) ukvarjalo s trgovino, sledili so gradbeništvo (17%), nepremičninska podjetja (14%) in obrtništvo (10%), kmetijstvo je bilo na sedmem mestu (3%). Dobre novice prihajajo iz turističnega sektorja, saj je ta pokrajina lani zabeležila 315 tisoč obiskovalcev, 29% več kot leta 2002 in 4% več kot leta 2008. Ključnega pomena je vprašanje infrastruktur. Trst je glede na italijansko povprečje bogat z infrastrukturami, še najmanj zadovoljive so cestne povezave. Izboljšati pa bi morali predvsem povezave s pristaniščem, od koder potuje blago prepočasi. Pristanišče je po podatkih o pretovoru močno občutilo svetovno gospodarsko krizo, upad pre-tovora kontejnerjev pa je bil v Benetkah in Kopru manj dramatičen. Trst je, tako piše, iz več pogledov zelo posebno mesto z odlično strateško lego, kljub svojim značilnostim pa na državni ravni ni prepoznaven. Študija svetuje, naj Trst za razvoj celotnega ozemlja investira v industrijski razvoj z vi-sokotehnološko vsebino. Podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina je navajal mnenja anketirancev, ki se strinjajo, da predstavljajo temeljni problem povezave. Potrebna je skupna vizija, proces odločanja in birokracija pa sta prepočasna. Ovira je tudi krajevna politika, saj ima vsaka stran svojo vizijo, politiki pa niso pripravljeni (ali sposobni) pristopiti k skupnim razvojnim načrtom. (af) PH Walter Godina v polni dvorani Oceania kroma trg goldoni Danes tržnica krajevnih proizvodov Na Goldonijevem trgu bo danes tržnica, na kateri bodo tržaški kmetovalci in proizvajalci ponujali svoje pridelke in proizvode. Tržnica spada v širši projekt »Campagna amica« (Prijateljsko podeželje), ki ga na državni ravni prireja združenje kmetovalcev Coldiretti. Med 8. in 20. uro si bo mogoče na Goldonijevem trgu nabaviti razne kraške proizvode, na primer zelenjavo, sire, olje, med, cvetje in še marsikaj ...skratka vse, kar rase in nastaja v naši neposredni bližini. Priložnost pa bo tudi za pogovor s krajevnimi proizvajalci, ki se tokrat prvič predstavljajo v mestnem središču. Če bo pobuda uspešna, bi lahko postala redna. Taka je bila Bazovica včeraj dopoldne kroma Na Drevoredu D'Annunzio v Trstu, pri hišni številki 57, je včeraj dopoldne prišlo do nesreče pri delu. Med popravljanjem cevi je ušel plin in zaradi iskre je prišlo do manjšega požara. En delavec se je lažje poškodoval, policist pa je vdihnil dim. Uslužbenci podjetja Acegas so pred poslopjem na Drevoredu D'Annunzio popravljali cevi, iz katerih je pred časom uhajal plin. Cevi v notranjosti poslopja pa je, kakor predvideva pogodba, istočasno popravljalo zasebno podjetje, so povedali gasilci. Acegasovi delavci so okrog 11. ure svoj del cevi že zamenjali in ko so iz njih izpraznjevali zrak, je v stavbo baje ušlo malo plina. Delavci zasebnega podjetja so medtem v pritličju uporabljali stroj za varjenje, zaiskrilo se je in dvignil se je ognjen zubelj. Eden izmed delavcev podjetja Acegas se je poškodoval, posledice pa baje niso hude. Ogenj naj ga ne bi opekel, poškodoval pa si je hrbet. Takoj je v stavbo prihitel policist, ki je slučajno privozil mimo, v zakajenih prostorih pa je vdihal nekaj dima. Tudi njemu je nudila pomoč služba 118. Velike materialne škode ni bilo, v zapuščeni pritlični trgovini (lastnik nekdanje trgovine je tudi lastnik celega stanovanjskega poslopja) je prišlo do manjšega požara, gorelo je nekaj lesenih predmetov, soba pa je bila drugače prazna. Gasilci so svoje delo opravili brez večjih težav, ob njihovem prihodu plina že ni bilo več v stavbi. Točne vzroke nesreče preiskuje policija, kraj so si ogledali tudi policisti tržaškega forenzičnega oddelka. vreme - Vremenoslovci napovedujejo ponovno poslabšanje v nedeljo Prvi sneg pobelil Kras V mestu je le deževalo - Ceste na Krasu takoj očistili in jih posipali s soljo - Pozno popoldne je sneženje prenehalo in dvignila se je burja Vremenoslovci se tokrat niso zmotili: napovedali so sneg in ... sneg je res prišel. Na Krasu so se okrog 12. ure pojavile prve velike in puhaste snežinke, ki so razmeroma hitro pobelile kraško planoto in ceste. Vse od Cerovelj do Peska je bilo v hipu prekrito, snežna odeja pa je ponekod dosegla deset centimetrov. Ker so bile v mestu temperature višje, se sneg ni pojavil - namesto njega je ves dopoldan lilo kot iz škafa. Seveda so se s snegom pojavili tudi tradicionalni zastoji v prometu, saj se je večina avtomobilistov pogumno podala na pot brez primerne zimske opreme. Mestna policija je včeraj opo-zarila voznike, naj bodo na cesti previdni oziroma naj v takih primerih raje ostajajo doma; nevarni so namreč zase in hkrati za druge voznike. Prevozno podjetje Trieste Trasporti je redarje redno obveščalo z radarji o morebitnih težavah zaradi snega. Kaže pa, da do večjih težav ni prišlo. Zaradi varnostnih razlogov pa so mestni redarji - tako kot vedno v takih primerih - zaprli za promet ulici Bonomea in Scala santa (slednja je ostala zaprta do nočnih ur) ter zgornji del Ulice Commerciale. Že v zgodnjih popoldanskih urah je bilo stanje na cestah pod kontrolo. Začetni prometni vrvež se je nekoliko pomiril, ko so vozila družbe Acegas splužila ceste in občinska vozila so po njih posipala sol. V popoldanskih urah pa je bilo stanje na cestah veliko znosnejše, pa še snežiti je prenehalo. Na devinsko-nabrežinskem koncu je zapadlo veliko snega predvsem v zgornjem delu občine (Praprot, Trnov-ca, Prečnik) in občinska služba je ceste takoj počistila. Pri civilni zaščiti pa sinoči niso izključevali možnosti poledice. Podobno je bilo v repentabrski občini, kjer so bile v par urah ceste čiste, sol pa na njih posipana. V zgoniški občini so se sipanja lotili že v dopoldanskih urah, ceste pa so bile kaj kmalu spet prevozne. Na dolinskem in milj-skem koncu so bile vremenske razmere veliko boljše, saj ni snežilo. Sinoči je zapihala zmerna burja in vreme naj bi bilo danes nekoliko boljše. Temperatura naj bi se nekoliko dvignila in stalila preostali sneg na cestah. Do ponovnega poslabšanja pa naj bi prišlo jutri, ko vremenoslovci spet napovedujejo padavine in sneg. (sas) drevored d'annunzio - Med popravljanjem cevi Plin in iskra povzročila požar Lažje poškodovan delavec podjetja Acegas, policist vdihal dim - Ogenj zajel prazne prostore nekdanje trgovine Tržaški gasilci na kraju nesreče kroma / TRST Sobota, 27. novembra 2010 7 zgonik - Na občinski seji odobren rebalans proračuna za letošnje leto Država črta sredstva za kulturo, Sardočeva uprava jih povečuje Pozornost tudi projektiranju javnih del - Odobrena konvencija s podjetjem AMT Zgoniški občinski svet je na včerajšnji seji odobril rebalans proračuna v skupni vrednosti 57 tisoč evrov. Večji del te investicije (32 tisoč evrov) bo kril iz upravnega preostanka iz lanskega leta, ostalih 25 tisoč evrov pa predstavlja prihranek iz postavke za socialne službe. Občinska uprava bo tako namenila 23 tisoč evrov za projektiranje raznih javnih del, kar bo izvedel občinski tehnični urad. 5.500 evrov bo namenjenih občinski knjižnici za nakup novih prepotrebnih polic. »V vsedržav-nem merilu smo priča nenehnemu črtanju prispevkov za kulturo in za kulturne dejavnosti, naša občina pa vanjo investira, ker se zaveda pomena kulture za družbeno rast,« je ob predstavitvi investicije pojasnil župan Mirko Sardoč. Tisoč evrov bo namenjenih nabavi orodja za občinske delavce, 2.500 evrov pa za opremo otroškega vrtca. Prihranek iz postavke za socialne službe bo v večji meri (14.500 evrov) namenjen kritju odvetniških stroškov. Župan Sardoč je takoj opozoril, da nima občina v teku sodnih postopkov. Ima pa opravka s črnimi gradnjami, sicer majhnega dometa, ko so na primer nekateri zidki in podobno. Teh odprtih vprašanj je več kot 500, mnogokrat so za njihovo rešitev potrebne sodne obravnave, v katere je občina prisiljena, da zaščiti interese občinskega ozemlja. Doslej so se sodne obravnave v veliki večini končale občini v prid, ker pa sodniki v večini primerov razsodijo delitev odvetniških stroškov, mora pač občina poravnati stroške svojega odvetnika. Od tod potreba po primernem skladu za kritje sodnih stroškov, je pojasnil župan Sardoč. V rebalansu proračuna je bilo nadalje dodeljenih 6.300 evrov za osebje tehničnega urada, 1.200 evrov za vodovodne priključke v občinskih stavbah in na cestnem omrežju ter 2 tisoč evrov za ureditev občinskih vozil za delovne potrebe (tovornjak z razpršilcem soli in tovornjak s plugom). Rebalans proračuna je bil odobren z glasovi levosredinske večine, Severne lige in Ljudstva svobode-UDC, medtem ko sta se svetnika Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar in Tomaž Špacapan vzdržala. Podžupan Rado Milič je predsta- šolske stavbe Pokrajina: leva sredina proti Molinaru V zvezi s polemiko o denarnih sredstvih za šolske stavbe, ki je izbruhnila med deželnim odbornikom za šolstvo Robertom Molinarom in Pokrajino Trst, so se oglasili načelniki svetniških skupin le-vosredinske večine na Pokrajini Maria Monteleone (Demokratska stranka), Carla Melli (Zeleni), Elena Legiša (Stranka komunistične prenove) in Fabio Vallon (Levica, ekologija in svoboda), ki so Moli-nara pozvali, naj se namesto polemikam posveti iskanju sredstev za šolske stavbe. Pokrajina se je namreč s svoje strani z dijaki in ravnatelji obvezala, da bo od Dežele zahtevala, naj nadaljuje z izpolnjevanjem obvez za tržaške višje srednje šole, da se prenova slednjih zaključi. Nepojmljivo pa je, menijo načelniki leve sredine, da medtem ko so dijaki iz Vidma in Gorice seznanjeni s slabim stanjem tržaških šolskih stavb in izrekajo solidarnost svojim tržaškim vrstnikom, Dežela krči sklad za šolske stavbe v Trstu, piše v sporočilu za javnost. Mirko Sardoč kroma Rado Milič kroma vil odlok o konvenciji z Agencijo za ozemeljsko mobilnost (AMT) v zvezi z namestitvijo, ureditvijo, morebitno zamenjavo in vzdrževanjem postajališč in čakalnic javnih prevozov ter z upravljanjem in izkoriščanjem pridobljenih površin na čakalnicah v reklamne namene. Pri podjetju AMT so soudele- žene vse občine tržaške pokrajine. Družba je lastnik večjega dela opreme, ki je namenjena avtobusnim postajališčem na celotnem pokrajinskem območju. Po konvenciji bo mogoče »preko enega samega javnega razpisa optimizirati strukture postaj. Zakupnik bo dolžan brezplačno nabaviti, name- stiti in vzdrževati postajališča in čakalnice za lokalni javni prevoz ter bo tudi dolžan vzdrževati in po potrebi zamenjati že obstoječe objekte, v zameno pa bo lahko prostore na čakalnicah uporabljal v reklamne in oglaševalske namene. Svetnik Slovenske skupnosti Tomaž Špacapan je napovedal, da bo glas njegove stranke odvisen od tega, ali bodo reklamni napisi na avtobusnih čakalnicah v občini dvojezični, ali ne. Župan Sardoč je bil ob tem vprašanju zelo jasen. V občinskem statutu je predvidena dvojezičnost v javnem sektorju, zato se bodo morali tudi tisti, ki bodo oglaševali na čakalnicah v zgo-niški občini, držati določil občinskega statuta. Po tem pojasnilu je Slovenska skupnost podprla odlok, ki je bil tako odobren soglasno. Na seji je bil - prav tako soglasno - odobren načrt za določitev lokacije infrastruktur za mobilno telefonijo. M.K. opčine - V torek Vozovi in skupine vabljeni na 1. sestanek Bliža se pustni čas in odbor Kraškega pusta se redno sestaja že od septembra, saj načrtuje 44. izvedbo najodmevnejše prireditve na Krasu. Najbolj zagrizeni pu-starji se namreč že zbirajo po vaseh in pripravljajo vozove, drugi pa razmišljajo, kako bodo ustvarili kostume za skupine. Posebno težko poslanstvo imajo letos prebivalci Praprota, saj morajo kot lanski zmagovalci zbrati kralja in kraljico za 44. Kraški pust. Organizacijski odbor sklicuje sestanek, na katerega so toplo vabljeni vsi predstavniki vasi, ki bi se radi v soboto, 5. marca 2011, udeležili pustne povorke z vozom ali s skupino. Srečanje bo v torek, 30. novembra, ob 20.30 v domu Brdina. (met) križ - V Ljudskem domu Srečanje Demokratske stranke Cosolini predstavil svoj politični program Zahodnokraški krožek Demokratske stranke je v četrtek v Križu priredil srečanje z županskim kandidatom Robertom Cosolinijem. Tržaški tajnik stranke bo decembra nastopil na primarnih volitvah, kjer bo levosredina koalicija izglasovala županskega kandidata. Srečanje, ki ga je uvedel novoizvoljeni tajnik zahodnega krožka Demokratske stranke Jurij Žerjal, je bila priložnost za predstavitev Cosoli-nijevega političnega programa širšemu teritoriju. Ob prisotnosti članov stranke in številnih simpatizerjev je bil govor predvsem o tematikah, ki zadevajo dinamike mesta in njegovega zaledja. Četrtkova priložnost soočanja pa je ena izmed temeljnih postavk Demokratske stranke, ki si z lokalnimi srečanji želi čim večji stik z volilci in to predvsem v obrobnih delih občine. Cosolini je v svojem nastopu poudaril predvsem tematike, ki se vežejo na mlade, v prvi vrsti zaposlitev in izobraževanje. Predstavil je načrt, s katerim bi lahko Trst postal evropsko mesto izobraževanja, pravi mednarodni kraj soočanja idej in spoznavanja različnih kultur. V Cosolinijevem programu zasedata povezovanje in krepitev mednarodnih stikov glavne točke političnega programa, saj je tržaški tajnik DS mnenja, da so bili ti dalj časa zanemarjeni ali slabo izkoriščeni. V tej luči je bil govor o tržaškem pristanišču in možnosti združevanja z pristaniškima konkurentoma kot sta Luka Koper in tržiško pristanišče. Tajnik je hkrati spomnil prisotne na vprašalnike, ki jih je stranka pred časom namenila članom in potencialnim volilcem. Povabil jih je, da ga čimprej izpolnijo,saj pričakujejo povratek temeljnih informacij za boljše povezovanje in delovanje na teritoriju. Na srečanju sta poleg Roberta Co-solinija spregovorila še Stefano Ukmar in Jurij Žerjal, ki sta se dotaknila tudi ak-tualnejših tem. Žerjal je spomnil vse prisotne na težko situacijo v kateri se nahaja celotno šolstvo in izrazil podporo uni-verzitetnikom, ki so se v teh dneh s številnimi manifestacijami ostro uprli reformi ministrice Gelmini. Prisotni so ob koncu postavljali vprašanja splošne narave in o teritoriju, na katera je odgovarjal občinski svetnik Stefano Ukmar. Srečanje v Križu spada v niz številnih javnih srečanj, ki se bodo nadaljevale tudi v naslednjem tednu. Demokratska stranka napoveduje novo srečanje s Co-solinijem v torek zvečer, s pričetkom ob 18. uri, v Hotelu Urban. Med gosti večera bo tudi senatorka Tamara Blažina. (mar) Na fotografiji z leve: Roberto Cosolini, Jure Žerjel in Stefano Ukmar kroma pristanišče - Stališče sindikata Cgil Sindikalisti zaskrbljeni za bodočnost tržaškega pristanišča pristanišče - Imenovanje predsednika Kocijančič nasprotuje imenovanju Monassijeve Skupina Mavrične levice v Deželnem svetu je izrazila kritično mnenje glede imenovanja Marine Monassi za predsednico tržaške Pristaniške oblasti. Deželni svetnik Igor Kocijančič v imenu svetniške skupine Mavrične Levice opozarja, da Monassijeva ni primeren kandidat za vodenje pristanišča, saj jo spomladi pričakuje sodba računskega sodišča glede afere Greensisam. V primeru, da bi sodišče v prihodnji pomladi izrazilo Monassi-jevi negativno sodbo, bi se spomladi prihodnjega leta ponovno odprlo vprašanje vodstva tržaškega pristanišča. Kocijančič meni, da bi moral minister za promet Altero Matteoli upoštevati kandidaturo Claudia Boniccio-lija in torej edinega predsednika pri- J ** J /MU Deželni rji svetovalec À -v Igor Kocijančič * , kroma * oblasti, ki je v zadnjih petnajstih letih uspešno vodil pristanišče. Deželni svetnik obenem opozarja, naj se ne upošteva starosti, saj je ohajajoči predsednik izredno kvalificirana oseba, ki lahko tržaško pristanišče popelje na še višjo raven. Sindikati pozitivno ocenjujejo zaključek Boniciollijevega mandata, ki je v petih letih dosegel zelo važne cilje. Predstavnika sindikata CGIL Adraino Sincovich in Renato Kneipp sta vsekakor mnenja, da je bodočnost pristanišča zelo meglena. Sindikalista sta zaskrbljena predvsem zaradi težkega političnega ozračja, v katero je ovito mesto, kjer so veliko prej razvidna razhajanja kot sodelovanje. Težave se posledično odražajo tudi na pristanišče, ki je med Boniciollijevem vodenjem uspelo doseči izredno pomembne rezultate. Med temi, opozarjata sindikalista, sta najbolj odmevna definicija novega pristaniškega regulacijskega načrta in finančna sanacija proračuna. Odpirajo pa se nova vprašanja, kot je 60 % prevzem potniškega terminala s strani italijanske naveze, v kateri se skrivajo še nejasni interesi. Predstavnika Cgil navajata, da spremljata dogajanje v zvezi z imenovanjem novega predsednika pristaniške oblasti in da bosta njegovo delovanje strogo nadzirala, saj je to tesno povezano z razvojem samega mesta. 8 Sobota, 27. novembra 2010 TRST / preiskava - V sodelovanju s tržaško občinsko policijo aretirali dva Tržačana Nabrežinski karabinjerji zaplenili 17 kilogramov »kriške« marihuane V sredo izvedli hišni preiskavi v mestu, v četrtek odkrili ostanke nasada na zemljišču v Križu Na zemljišču na Šoniku pod Križem je štiridesetletnik gojil konopljo, s prijateljem pa je domači pridelek po vsej verjetnosti prodajal tržaškim kupcem. Dvojici so stopili na prste karabinjerji nabrežinskega poveljstva, ki so po uspešnem zbiranju informacij opravili hišni preiskavi v Trstu. Pri enem osumljencu so našli 350 gramov že embalirane marihuane in večjo vsoto denarja, pri drugem pa skoraj 17 kilogramov »trave«. Nabrežinski kara-binjerji so potrdili, da je to ena večjih zaplemb marihuane na krajevni ravni v zadnjih letih. Zaradi posedovanja droge z namenom razpečevanja so aretirali oba osumljenca. Gre za štiridesetletna Tržačana z začetnicami M. A. in A. C. Preiskava, v kateri je sodelovalo tudi osebje tržaškega občinskega urada sodne policije, ni trajala dolgo. Ka-rabinjerji so prejeli obvestilo, da neznanci na območju med Nabrežino in Prosekom gojijo konopljo. Po zbiranju informacij so se dokopali do zadostnih elementov za sredini hišni preiskavi, ki ju je odredilo državno tožilstvo. Ka-rabinjerji so prerešetali stanovanji v Ulici Corti (v starem mestu) in Ulici Commerciale. Pri osumljencu z začetnicama A. C. so našli 350 gramov em-balirane marihuane, pripravljene za prodajo, dve digitalni precizni tehtnici, kakršne uporabljajo razpečevalci za pripravljanje odmerkov in 8700 evrov v gotovini. Denar je zelo verjetno sad razpečevanja, pravijo preiskovalci. Največje presenečenje pa je ka-rabinjerje čakalo v drugem stanovanju, v katerem stanuje M. A. Tam so zaplenili kar 16 kilogramov in 650 gramov marihuane, pa še 50 gramov hašiša in digitalni tehtnici. Dvojico so aretirali in zaslišali, nato so izvedeli, kje se točno nahaja nasad konoplje. Na nabrežinskem poveljstvu karabinjerjev so povedali, da gre za manjše zemljišče, ki obsega vsega 300 kvadratnih metrov, blizu stare kriške železniške postaje, torej na Šoniku nad Obalno cesto. Karabinjerji in občinski policisti so se v četrtek odpravili na kmečko površino, ki je last aretiranega M. A. Našli so obilne dokaze, da je možakar gojil »domačico«, saj so na terenu, ki je zdaj zasežen, odkrili ogromno obrezanih stebelc indijske konoplje. Glede na število ostankov rastlin preiskovalci ocenjujejo, da je vseh 17 kilogramov zaplenjene marihuane zraslo pod Križem. (af) danes v trstu Dan boja proti Parkinsonovi bolezni »Spremeni ritem, informiraj se: Parkinsonovo bolezen je mogoče zdraviti.« S tem geslom bo danes tudi v Trstu potekal drugi vsedrža-vni dan boja proti Parkinsonovi bolezni, ki ga prirejata Italijanska zveza za boj proti Parkinsonovi bolezni Limpe in Italijansko združenje motenj v gibanju in Parkinsonove bolezni Dismov-Sin. Ob tej priložnosti bo v Galeriji Protti oz. na Borznem trgu od 9. do 19. ure delovala informativna točka, kjer bo mogoče dobiti informacije o bolezni, terapijah in najbolj inovativnih strategijah za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Seznam struktur, ki so pristopile k vse-državnemu dnevu, je na razpolago na spletni strani www.giornataparkin-son.it oz. na brezplačni številki 800149626, informacije pa so na voljo tudi na spletnih straneh www.parkin-son-italia.it, www.parkinson.it in www.domenicorastelli.it/limpe/Lo-candina 297x420.zip. Indijska konoplja arhiv združenje krščanskih delavcev - Prva socialna bilanca Acli - združenje, ki vsako leto pride v stik s 25.000 osebami Združenje Acli se ponaša s 65-letno zgodovino in zelo razvejano dejavnostjo, od poklicnega izobraževanja in strokovne pomoči pa do športne in rekreacijske dejavnosti ter prostovoljnega dela (na arhivskem posnetku posvet iz leta 2006) kroma Čar filmske glasbe Nadaljujejo se projekti Pihalnega orkestra Ricmanje in na vrsti je glasbeni večer »Movie Magic - čar filmske glasbe«. Ricmanjski orkester bo v jutri ob 17. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu izvajal znane in manj znane filmske glasbe. Ob spremljavi orkestra bo nastopil solist Iztok Cergol, na programu so znane in manj znane filmske melodije, za zabavo pa bo poskrbel kabaretni par Saksida - Polojaz. S tem pa presenečenj ni konec ...Obeta se edinstveni dogodek! V dolinski občini morda brez šolabusa Vremenske napovedi za prihodnje dni niso nič kaj obetavne. Urad za izobrazbo in šolske storitve Občine Dolina zato sporoča, da bo v primeru izredno slabih vremenskih razmer (sneg/poledica) lahko šolski prevoz okrnjen v ponedeljek, 29. novembra. Posledično priporočajo vsem staršem naj osebno preverijo, ali bo šolabus v jutranjih urah vozil na progi od doma do šole. Zbiranje hrane Ob današnjem vsedržav-nem dnevu prehrambne solidarnosti v priredbi fundacije Banco Alimentare bodo tudi pri nas zbirali hrano za ljudi v stiski (za menze, ki skrbijo za reveže, za skupnosti mladoletnih, za dnevne centre). Prostovoljci bodo v supermarketih, jestvinah in drugje vabili ljudi, naj s pre-hrambnim darom sodelujejo pri hvalevredni akciji. Strokovna vodstva po razstavi Cavour&Trst Na gradu sv. Justa se nadaljuje razstava Cavour&Trst, ki bo na ogled do junija 2011. Danes in jutri sta predvideni tudi dve strokovno vodstvi: danes ob 15., jutri pa ob 11. uri. Vodil ju bo Giorgio Potocco. Zmaga kapitalizma -kriza socializma? Sekcija VZPI Evald Anton-čič Stojan in SKD Vesna vabita v petek, 3. decembra, na predavanje Zmaga kapitalizma - kriza socializma?. V Kulturnem domu Alberta Sirka bo ob 20.30 predaval prof. Jože Pirjevec. Šest krožkov, štiri tisoč članov, 63 pobud, sodelovanje pri vrsti projektov, pomoč pri izpolnjevanju 15.491 davčnih in drugih prijav ter zelo razvejana dejavnost, ki gre od strokovne pomoči, ukvarjanja z osebami s posebnimi potrebami in poklicnega izobraževanja do organiziranja izletov in drugih rekreacijskih dejavnosti. To so le nekateri od podatkov, ki jih nudi prva socialna bilanca tržaškega združenja krščanskih delavcev Acli, ki so jo predstavili včeraj dopoldne v baru zavoda za poklicno izobraževanje Enaip v Istrski ulici. Temeljne vrednote združenja Acli, ki ga je v Trstu leta 1945 ustanovil znani duhovnik msgr. Edoardo Marzari, so zvestoba evangeliju, demokraciji in delavcem, v središču njegovega poslanstva pa je delo. Kot že rečeno, gre za organizacijo, ki se lahko ponaša z zelo razvejano dejavnostjo, v kateri se srečujeta tako društveno, športno in solidarnostno delovanje kot tudi podjetništvo. Preko patronata in drugih storitev pride združenje na Tržaškem vsako leto v stik s približno 25.000 osebami, pri čemer se ne zadovolji le z izpolnjevanjem zahtev delavcev, ampak teži tudi k ustvarjanju novih delovnih mest. V letu 2009 je z združenjem sodelovalo 130 oseb: v večini primerov (72) je šlo za zaposlene, katerim pa je treba prišteti še 37 rednih in 21 občasnih sodelavcev. V lanskem letu so različne ustanove, ki delujejo v okviru združenja Ac-li, ustvarile 1,2 milijona dodane vredno- sti oz. dobička, ki je šel prvenstveno v plače zaposlenih in razne dajatve, delno pa tudi v darove in prispevke. Med projekti, ki jih je s pomočjo prostovoljcev na civilnem služenju izvedlo združenje, je treba omeniti projekt Šport kot aktivno sredstvo državljanstva, dalje Giuliano 3 za spremljanje mladoletnih in pošolske dejavnosti ter Daj glas tistemu, ki dela dobro, poleg tega pa je treba omeniti še projekte, katerih cilj je širjenje kulture društvenega delovanja med mladimi. Med združenji, ki delujejo v okviru Acli, naj omenimo Acli Colf, katerega cilj je usposabljanje hišnih pomočnikov oz. pomočnic in ščitenje njihovih pravic, dalje turistično središče, ki je v lanskem letu 622 osebam omogočilo izlete oz. letovanja, ter športno združenje, ki nudi športne in rekreacijske dejavnosti. Inštitut za mir, razvoj in inovativnost Ipsia, ki spodbuja mednarodno sodelovanje, je npr. usposobil petsto oseb za delovanje z mladino v revnih mestnih četrtih v državah v razvoju, skrbi pa tudi za pošolske dejavnosti za italijanske in tuje otroke oz. mlade. Ena zgodovinskih ustanov tržaškega združenja Acli je zavod za poklicno izobraževanje Enaip, prav tako zgodovinska ustanova je patronat Acli, ki nudi strokovno pomoč delavcem. Novejši stvarnosti Acli sta socialni zadrugi Lybra in Polis, ki delujeta na področju družbenega vključevanja in omogočanja resničnega dela za osebe s posebnimi potrebami. prosek - Danes in jutri v Kulturnem domu Miklavžev sejem V priredbi dramskega društva Jaka Štoka in v sodelovanju s TK Tretje leto zapored prireja Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka Miklavžev knjižni sejem, ki bo zaživel v sodelovanju s Tržaško knjigarno. Tokrat bo prvič v prenovljenem Kulturnem domu, in sicer danes od 17. do 19.30, jutri pa od 16. do 19. ure. Na sejmu bodo s svojimi izdelki sodelovali tudi domači osnovnošolci. Jutri bo ob 16.30 na sporedu tudi tradicionalna pravljična urica za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. Zgodbo o šivilji in škarjicah bo pripovedovala članica društva Zvonka Guštin Rupel, sledila pa bo še delavnica, na kateri bodo otroci izdelali Miklavževo kapo. Priložnost, da ob bližnjih decembrskih praznikih najdražjim podarimo knjigo, je letos pri društvu Jaka Štoka še bogatejša, saj so se prvič odločili za izdajo stenskega koledarja Prosek Kontovel 2011. Z željo, da bi pomagali pri financiranju društva se je po zgledu okoliških vasi rodila zamisel, da se pripravi koledar vezan na kontovelsko in proseško preteklost ter na delovanje dramskega društva. Za vsak mesec sta dve fotografiji o polpretekli zgodovini dveh vasi (posnetke so prispevali Ado Ban, Riko Majovski, Branko Sossa, Ivan Sardoč in Odsek za zgodovino NŠK iz fonda Maria Magajne) in en posnetek o zadnjih produkcijah društvene mladinske skupine (premiere je v črno-beli tehniki posnel režiser Gregor Geč). Poleg fotografij pa so vsak mesec navedene tudi zanimivosti iz starih časopisov in knjig o Proseku in Kontovelu ter odlomki iz bogatega življenja krajevne dramske družine. Da bo koledar služil svojemu namenu, je ob številkah in luninih menah tudi dovolj prostora za zapiske. Koledar so uredile Ksenja Majovski, Arjana Kapun in Isabella Cipollino, ki ga je tudi mojstrsko oblikovala. / TRST Sobota, 27. novembra 2010 9 prosvetni dom - GM Marku Bitežniku v spomin Glasbeni poklon prijatelju in umetniku Da je bil Marko Bitežnik zelo cenjen kot glasbenik in vsestransko nadarjen ter razgledan umetnik, smo ugotovili že ob poklonu, ki so ga prejšnji mesec oblikovali njegovi ljubljanski kolegi in prijatelji v cerkvi sv.Jerneja na Opčinah. Ob tisti priložnosti smo spoznali tudi drugo plat Markovega ustvarjanja, in sicer ljubezen do likovne umetnosti, iz katere so nastale številne slike. Razstava v Bambičevi galeriji je še odprta, da pa Markovo slikanje ni bil le občasen hobby smo se prepričali ob novih slikah, ki so razobešene v openskem Prosvetnem domu. V tem okviru je Glasbena matica v četrtek priredila poklon svojemu bivšemu učencu in pedagogu, ki je zapustil veliko praznino tako v Ljubljani, kjer je igral v orkestru Slovenske Filharmonije in poučeval na Srednji glasbeni šoli, kot v Trstu, kjer je ohranil vezi z matično šolo ter vzgajal mlade violiniste. Na hvalevredno pobudo GM, Godalnega kvarteta GM in SKD Tabor so se odzvali bivši učenci, kolegi in prijatelji, tako da je večer potekal kot splet besede, glasbe in slike. Marko je bil več let violist Godalnega kvarteta GM in bivši tovariši so se želeli oddolžiti spominu preminulega glasbenika s skladbo, ki so jo skupaj igrali leta 1991 v Minsku: Mozartov kvartet s flavto KV 285 so zaigrali violinista Žarko Hrvatič in Bogomir Petrač, čelist Peter Filipčič in flavtistka Daniela Brussolo, ki je imela v skladbi vodilno vlogo, nato pa je občinstvo nagovoril ravnatelj GM Bogdan Kralj, ki se je prisotnim zahvalil v imenu organizatorjev ter poudaril spoštovanje, hvaležnost in prijateljstvo, ki si jih je Marko znal zaslužiti s svojo strokovno podkovanostjo, človeško toplino in simpatijo. Izpostavil je dragocen doprinos, ki ga je kot pedagog in član kvarteta dal svoji šoli ter celovitost Markovega umetniškega snovanja, ki se je izražalo tako v zvokih kot v barvah. Neizprosna bolezen je prekinila dragocen pedagoški odnos, ki ga je imel prof. Bitežnik s svojim perspektivnim učencem Paolom Skabarjem: violinist, ki se pripravlja na diplomski izpit, je svojemu mentorju poklonil Andante iz Bachove Sonate št.2 BWV 1003. Prijatelja in glasbenega tovariša se je spomnil tudi Tomaž Simčič, s katerim sta obiskovala GM, in čeprav se je Marko lotil zahtevnega študija violine relativno Kolege in prijatelja se je spomnil tudi Godalni kvartet GM kroma pozno, je kmalu dorasel bolj zahtevnim skladbam, ki sta jih s Simčičem igrala tako na produkcijah kot na izpitih. Iz sodelovanja se je rodilo iskreno prijateljstvo, kajti mlada fanta sta našla skupen jezik tudi v sorodnih pogledih na svet. Simčič je orisal Markovo osebnost, osebnost razmišljujočega glasbenika, ki je s strogo samokritiko gojil svojo rast, v ponižnem in spoštljivem odnosu do umetnosti, ki mu je bila nadvse draga. Njuni poti sta se ločili, prijateljstvo pa je ostalo in Simčič se je spomnil poslednjega ljubljanskega srečanja, ko se je Marko z vedrino in optimizmom boril proti kruti bolezni ter prijatelju pokazal tudi nekaj svojih slik. Svojemu bivšemu profesorju sta se poklonili tudi violinistki Ambra Cossutta in Raffaella Petronio, prva - ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta - s temperamentno izvedbo Pu-gnanijevega Preludija in Allegra v priredbi Fritza Kreislerja, druga z romantično Meditacijo iz Massenetove Thais ob klavirski spremljavi Giulia Piana. V Bambičevi galeriji so razstavljene Markove krajine, v openskem Prosvetnem domu pa visijo portreti, akti in skice, ki jih je razčlenila Jasna Merku: kako presenetljivo je glasbenik obvladal kompleksnost človeškega telesa ter ji znal vtisniti močan ekspresivni pečat, s tankočutno modulacijo pritiska oglja in pastelov, sredstev, ki so mu omogočila neposrednost in hitrost izrisa. Likovna kritičarka je povezala umetniško vizijo, ki najde tako v instrumentu kot v človeškem telesu čudoviti glasbili, enakovredni in med seboj dopolnjujoči se izrazni sredstvi. Moč, vedrina, iznajdljivi in duhoviti detajli, pa tudi odraz kompleksne miselne sfere so prisotni v Markovem likovnem opusu, ki odločno presega dimenzijo amaterskega pristopa. Harmonikar Zoran Lupinc in kitarist Igor Starc sta prijatelju posvetila Vodopivčevo priredbo Kodrovega motiva iz glasbene kulise filma Cvetje v jeseni, nostalgičen poklon pa je glasbeniku podaril Godalni kvartet GM s stavkom Sentimental Sarabande iz Brittnove Simple Symphony. Pokojnikov brat Jože Bitežnik se je v imenu svojcev zahvalil vsem, ki so oblikovali doživet ter iskren večer. Katja Kralj zkb - Tečaj za člane in stranke O upravljanju tekočega računa preko spleta Zadružna kraška banka je v ponedeljek, 22. novembra, priredila za svoje člane in stranke v razstavni dvorani na Opčinah tečaj Internet Bankinga; namenjen je bil vsem, ki se poslužujejo, ali se nameravajo v prihodnje posluževati storitev In Bank za upravljanje tekočega računa preko in-ternetnega spleta. Pravzaprav je šlo za dve srečanji: prvo je bilo namenjeno posameznikom in na njem so predstavili osnovne funkcije programa z vsemi možnostmi, ki jih ponuja, drugo pa je bilo namenjeno podjetjem, ki se poslužujejo storitve In Bank Gold. Kot znano, nam sodobna elektronska tehnologija omogoča, da se v banki izognemo vrstam pred okenci. Raznorazna bančna opravila lahko mirno opravljamo doma pred računalnikom oziroma v službi, na potovanju oziroma kjerkoli drugje, če razpolagamo s tistim prenosnim Tako nam ni treba izgubljati dragocenega časa. Pri Zadružni kraški banki imajo člani in stranke že vrsto let možnost, da upravljajo svoja bančna opravila neposredno preko računalnika. Poslovanje preko In Banka omogoča vse pomembnejše operacije, kot so pregled bančnih računov in salda ter ekonomskih pogojev na tekočem ra- čunu, preverjanje prejemkov in izdatkov ter stanja izdanih čekov, pregled nad nalogi za neposredno plačevanje raznih računov, kot so davki, poštne položnice, telefonskih kartic ipd., opravljanje bančnih nakazil tako v korist drugih lastnikov računov, kot v tujino in še bi lahko naštevali. Spet druge operacije zadevajo tudi upravljanje naložb, kar pomeni neposredno trgovanje z delnicami, obveznicami in skladi ETF preko svetovnega spleta, tako na italijanskih borzah, kot na nekaterih evropskih, kot so Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska in Španija. Skratka, s tem sistemom prihranimo na času in tudi na denarju, kajti bančna nakazila, ki jih opravimo neposredno po računalniku so za 40 odstotkov cenejša od tistih, ki jih po čakanju v vrsti opravimo pri bančnem okencu. Ponedeljkova pobuda ZKB, ki jo je vodil izvedenec družbe Phoenix iz Trenta, in je na preprost, a učinkovit način prikazala vse možnosti, ki jih nudi internetni sistem za bančno poslovanje, je naletela na veliko zanimanje. Prvega tečaja (za posameznike) se je udeležilo več kot šestdeset ljudi, drugega (za podjetja) pa več kot trideset. Utrinek s tečaja na Opčinah kroma nabrežina - Celovečerni koncert Petje v jeseni Dekliški glasovi odmevali v jesenskem času Kakovosten nastop Dekliškega pevskega zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana in Dekliškega zbora Krasje z dirigentom Matjažem Ščekom - Poslušalci navdušeni Dekleta Kraškega slavčka z Mirkom Ferlanom Pred dvema tednoma so dvorano društva Igo Gruden v Nabrežini napolnili čudoviti dekliški glasovi. Dekliški pevski zbor Kraški slavček je v sodelovanju z Dekliškim zborom Krasje priredil kakovostni glasbeni večer z naslovom Petje v jeseni, nad katerim so bili poslušalci navdušeni. Na nabrežinski oder so najprej stopile domače pevke in občinstvu postregle z novimi skladbami iz letošnje sezone. Najprej je bila na vrsti renesančna skladba Duo Seraphim, nadaljevale pa so z izvedbo vrhunskega Schubertovega romantičnega Psalma 23 ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Dekleta so očarala poslušalce tudi z Laurdisenovo francosko Dirait on in Simonittijevo Čriček na vrtu, za zaključek pa so poživele ozračje z rezijansko skladbo v priredbi Ambroža Čopija, Da lipa ma!Ke bej na je? Po dolgem in bučnem aplavzu je na oder stopila Vera Tuta Ban, ki je zaželela vsem toplo dobrodošlico in je pohvalila nabrežinske pevke za vztrajno in kakovostno delovanje ter za uspehe, ki so jih požele v lanski sezoni. Novembra lani so namreč dekleta na 4. tekmovanju primorskih pevskih zborov in malih skupin v Postojni prejela zlato priznanje z odliko in se uvrstila med najboljše tri zbore na tekmovanju. Aprila pa so pevke ob priložnosti 21. tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša Pesem v Mariboru sodelovale na delavnici z estonskim zborovodjo Aarnejem Salu-veerjem. Za nameček pa so maja na 44. državnem zborovskem tekmovanju v Vittoriu Venetu zmagale v kategoriji mladinskih zborov. Vera Tuta Ban je obenem čestitala tudi dirigentu Mirku Ferlanu, ki je z MePZ Postojna iz zborovskega tekmovanja na Poljskem pred kratkim prinesel domov sveže zlato priznanje. Koncert se je nadaljeval z nastopom Dekliškega pevskega zbora Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Dekliški sestav je nastal leta 2008 z namenom, da bi omogočil kvalitetno gojenje zborovske glasbe pevkam, ki so »prerasle mejo otroštva«, in da bi spodbujal nada- ljevanje pevske tradicije odraslih zborov. Zbor združuje dekleta od 14. do 20. leta starosti iz Slovenije in Italije in tako spodbuja čezmejno sodelovanje. V treh letih delovanja se je izkazal na medna- rodnem festivalu v Dubrovniku in na reviji Naša pomlad, kjer je bil izbran za zaključni nastop najboljših mladinskih zborov. V tem relativno kratkem obdobju so pevke zelo napredovale in v le- tošnji sezoni se že pripravljajo na tekmovanje v Pienzi. Nabrežinskemu občinstvu so se mlada dekleta najprej predstavila z renesanso, in sicer z Gallusovo Pueri He-breorum. V nadaljevanju so zapele romantično Faurejevo Kyrie ave verum in Messorjevo skladbo Puer natus. Navdušene poslušalce so nato presenetile s skladbo Tice Alda Kumarja in z energijskim ljudskim napevom Jaz bi rad ci-gajnar bil v priredbi Tadeje Vulc. Za zaključek pa so ob spremljavi Iztoka Ko-cena predstavile Zimzeleni venček za mlade v Puchiarjevi priredbi. Pevke so bile nagrajene z dolgim aplavzom, po katerem so občinstvo navdušile še z izvedbo Mladinske Marija Kogoja. Vsi ljubitelji petja so bili nad koncertom obeh kakovostnih mladinskih zborov izredno zadovoljni in so se po zaključku pevskega programa še dolgo zadržali ob živahnem klepetu. Tudi dekleta so bila vesela plodnega sodelovanja in tkanja medzborovskih vezi, ki se bodo v prihodnosti še utrdile. (A.V.) 10 Sobota, 27. novembra 2010 TRST / TRGOVINSKA ZBORNICA - V sodelovanju s SDGZ Ponedeljkovo srečanje posvečeno kakovosti v gostinstvu Trgovinska zbornica v Trstu se posveča raznoraznim pobudam na področju turizma, med katerimi velja omeniti tudi podelitev oziroma potrditev oznake o kakovosti »Ospi-talita italiana«, ki jo zavod ISNART podeljuje vsem zaslužnim hotelom in restavracijam. Slovensko deželno gospodarsko združenje se je na Trgovinski zbornici udeležilo srečanja, na katerem je beseda tekla ravno o oznaki. Pobudniki in udeleženci so ugotavljali, da se lahko s tem priznanjem ponaša precej tržaških hotelov in le ena restavracija. Splošna želja Trgovinske zbornice in prisotnih stanovskih organizacij je bila naposled ta, da bi se v seznam prejemnikov oznake vključilo tudi čim več restavracij in gostiln, zlasti tistih tradicionalnih, kot so na primer klasični tržaški bifeji ali kraške gostilne. Zato so tudi na pobudo Zdru- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 27. novembra 2010 VIRGIL Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 11.43. Jutri, NEDELJA, 28. novembra 2010 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje C, zračni tlak 996 mb pada, veter 12 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 27. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega ženja sklenili, da bodo sklicali informativno srečanje z vsemi zainteresiranimi operaterji, na katerem bi jim točno obrazložili pogoje in karakteristike obratov, ki so deležni priznanja glede kakovosti sprejema, organiziranosti strukture ter tipičnosti lokala. V ta namen prireja Tržaška zbornica na svojem sedežu v Trstu (Borzni trg 14) v ponedeljek, 29. novembra, ob 15. uri informativno srečanje s predstavnikom zavoda ISNART Fabiom Quinzanijem. Izvedenec, ki preverja značilnosti obratov, ki izpolnjujejo pogoje za prejem omenjenega priznanja, bo obrazložil razne praktične vidike tako za gostilne kot za hotele. Trgovinska zbornica bo v kratkem objavila razpis za sodelovanje hotelov in restavracij na natečaju; vsakdo bo lahko sodeloval brezplačno, vendar bo rok za vložitev pro- podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. am Kino šenj zapadel že letos. Potrebna pojasnila nudi na zbornici funkcionar Enzo Crisman (na tel. 040/6701291). Kdor želi več informacij, lahko pogleda spletno stran www.10q.it, kjer so objavljeni seznami hotelov in restavracij, ki imajo že to priznanje. Pri Združenju so mnenja, da je stvar zelo zanimiva in koristna, ker daje hotelom in gostilnam možnost za dodatno promocijo in obenem priložnost, da opravijo »brezplačno« analizo stanja v obratu, se pravi, da preverijo stanje v razvojnem procesu samega podjetja. Pri pripravi razpisa in opredelitvi »tipičnosti« obratov sodeluje tudi gostinska sekcija SDGZ, ki sprejema morebitne sugestije in predloge, da se čim bolj popolno določi in opredeli »tipičnost« gostiln v mestu in na Krasu. Kdor želi, lahko pokliče na tel. 040/6724824. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Rapunzel, l'intreccio della torre 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The killer inside me«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »A Natale mi sposo«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »La donna della mia vita«; 14.45, 15.15, 16.00, 17.35, 18.15, 19.00, 20.30, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - Parte 1«; 16.25, 20.05, 22.00 »Saw 3D«; 14.30, 18.15 »Un marito di troppo«. FELLINI - 16.15, 19.00, 21.45 »Noi cre-devamo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pre-cious«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.20, 22.15 »Stanno tutti bene«; 18.20 »Benvenuti al sud«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00, 22.10 »Il mio nome e Khan; 18.15 »I fiori di Kirkuk«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 16.50, 19.00, 21.00, 23.20 »Romance med prijatelji«; 21.30, 23.50 »Socialno omrežje«; 14.20, 17.10, 20.00, 22.50 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 15.30, 17.30, 19.30 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 11.30, 14.25, 16.35 »Jaz, baraba 3D«; 18.55, 21.05, 23.15 »Žaga VII 3D«; 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Gremo mi po svoje«; 12.20, 16.50, 21.10, 23.10 »Lahka punca«; 12.00, 13.00, 15.20, 17.50, 18.20, 20.50, 23.50 »Harry SKD Igo Gruden vabi najmlajše na pravljično urico Oblikovala jo bo Maja Razboršek danes, 27.novembra, ob 15.30 v prostorih SKD I. Gruden Sledi delavnica na temo pravljice. Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 14.30, 18.50 »Tamara Drewe«; 21.20, 23.45 »Spet ti«; 12.40, 16.00, 21.00, 23.20 »Lomilec src«; 18.15 »Wall Street: Denar nikoli ne spi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 17.00, 18.35, 19.30, 21.00, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.10, 17.45, 20.40, 22.20 »La donna della mia vita«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; Dvorana 4: 19.15 »Un marito di troppo«. SUPER - 16.30 »Cattivissimo me«; 18.00 »Uomini di Dio«; 20.00, 22.00 »The social network«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1.«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; Dvorana 3: 16.30, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1.«; 19.50 »The killer inside me«; Dvorana 4: 17.45, 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; Dvorana 5: 17.15, 20.00, 22.00 »La donna della mia vita«. S Izleti DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH obvešča, da bo za izlet v Ljubljano v soboto, 4. decembra, odhod avtobusa ob 8.15. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji na Dunajski cesti. MOTORSHOW BOLOGNA: Socialna služba občin Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, skupaj z Zadrugo La Quercia, z Mladinskim krožkom društva Igo Gruden in s Sosvetom mladih občine Devin Nabrežina, organizira enodnevni izlet na Motorshow v Bologno za mlade od 18 do 29 let, v soboto, 4. decembra, z odhodom ob 7.00 iz Sesljana. Avtobus je brezplačen. Za info, vpise, in plačilo vstopnice, kličite na mobitel 3495037508 (Daša). ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040-567751 ali 3202717508 (Tanja), ali na zscirilme-tod@gmail.com. SPDT priredi ob zaključku sezone, v nedeljo, 12. decembra, »Izlet v neznano«. Poskrbljeno bo za avtobus. Informacije in vpisovanje do četrtka, 9. decembra, tel. 040-220155 (Livio). KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja dodatna mesta za izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom razstav »Pariz, čudovita leta« in »Monet Cezanne Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« ter tradicionalnega božičnega sejma. Informacije in vpisovanje na sedežu: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SI Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v torek, 30. novembra, ob 17.30 na sedežu šole - Ul. Weiss 15. DIZ JOŽEFA STEFANA vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri na sedežu šole - Vrdelska cesta 13/2. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. MO SE V C CENTROLANZA ugodnosti, kakovost! Trst, ex. Drž. cesta 202 - križišče Prosek JUTRI ODPRTO 10.00- 13.00 15.00- 18.00 izbira daril za vse okuse / m PHOVINCIA TRIESTE OBČINA REPENTABOR s prispevkom POKRAJINE TRST vabi na Koncert OKTETA SK0F3JE jutri, 28. novembra 2010 ob 18.00 v cerkvi na Tabru H (čestitke Naj se sliši, naj se zna, da danes naš DANILO 70 let ima ! Vse dneve hodi naokrog, spreminja vse čarobnih rok, za smehom prava mu je vsaka pot, še dobro voljo trese vsepovsod. Danilo, naj ti bo zdravje stkan zaliv, sreča in veselje pa sladki preliv! Vse najboljše vsi domači! Nona CVETKA slavi rojstni dan. Vse najboljše ji želijo Jan, Peter, Veronika in Tina. Naš zlati in kot veverička poskočni KENAY bo danes ugasnil 6 svečk. Prvi razred obiskuje in kar pridno napreduje. Vedno tako naprej in vse lepo v življenju mu želijo mama, tata, sestrica Čeyenne, nona Angela in vsi, ki ga imajo radi. [HI Osmice BORIS PERNARČIČ ima v Medji vasi št. 7 odprto osmico. Tel. št.: 040208375. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481-419956. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. H3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, tepentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel.347-5292058 (ik Brdina) ali 347-4421131 (Valentina iuber), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. NOVA JUTRANJA VADBA ZA ZRELA IN ZLATA LETA Vabimo vas na lahkotno in terapevtsko naravnano vadbo, ki bo poteka v Kte Dom Brišči-ki pod strokovnim vodstvom prof. Mateje Šajna. Srečanja so po novem ob ponedeljkih in ob sredah ob 9.30 uri. Informacije snica 040-327327, 340-4835610 Mateja 00386-40303578. 50 LETNIKI!!! Sporočamo, da je odhod avtobusa danes, 27. novembra, ob 18. uri z Opčin (krožišče na državni cesti 202 - smer Trebče) in ob 18.30 v Dolini pred telovadnico. Za informacije: 040-226517. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ ob praznovanju zavetnika iv. kndreja vabi na mašne obrede devet dnevnic ob 18. uri: danes, 27. novembra nastop U'openska mularija; 28. novembra loterija; 29. novembra ve-černice; 30. novembra sv. maša ob 19. uri, sodeluje Openski zbor. Vljudno vabljeni. KROŽEK AUSER za traško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 27. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro fer-roviario« v Nabrežini. MEDITACIJA - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na praktično delavnico meditacije z univ. dipl. psih. in yoga inštruktorjem Mihom Potočnikom, ki bo potekala danes, 27. novembra, od 9.00 do 12.00 v društveni dvorani v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. De- lavnica je namenjena začetnikom in že izkušenim. Prinesite s seboj prit-lehtno sedalo (10-20cm nad tlemi). Informacije in prijave: yoga.ko-ren@gmail.com, +38641-649004. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina prireja v okviru vsakoletnih božičnih dogodkov in prireditev brezplačno delavnico izdelovanja jaslic, namenjeno osnovnošolskim otrokom (z možnostjo spremstva enega odraslega za vsakega otroka), ki bo potekala danes, 27. novembra, od 16.00 do 17.30 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein obvešča, da bo naslednja brezplačna delavnica za otroke od 5. do 8. leta danes, 27. novembra. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom podala pravljico Strahica Mona. Branju bo sledila jezikovna delavnica, ter ustvarjalna delavnica, ki jih bodo vodile vzgojiteljice ŠC Melanie Klein. Srečanje bo potekalo od 15. do 16.30 v društvenih prostorih v ul. Cicerone 8. Info in prijave na: in-fo@melanieklein.org, tel. 3284559414. SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku danes, 27. novembra, (17.00-19.30) in v nedeljo, 28. novembra (16.00-19.00). V nedeljo, 28. novembra, bo ob 16.30 na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. SEKCIJSKI KONGRESI ANPI - VZPI bodo: 27. novembra na Opčinah; 30. novembra v Škednju; 3. decembra pri Sv. Ivanu; 7. decembra pri Sv. Jakobu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repenta-brska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. 3475292058 (Sk Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. JUS TREBČE vabi člane, da se v nedeljo, 28. novembra, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinski-mi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. PRIMORSKA POJE: - Zborom, ki se še niso prijavili na naslednjo revijo, imajo zadnjo priložnost do 28. novembra. Prijava je možna izključno preko spletne aplikacije na www.zpzp.si. Upoštevali ne bomo starih tiskanih obrazcev za 42. revijo. Za nastop na reviji PP 2011 prijavite poljubne tri ali štiri skladbe, s posebnim poudarkom na delih slovenskih skladateljev. Zaželeno je, da program zastavite projektno. Uradi ZSKD so vam na razpolago za dodatne informacije. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 29. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev knjige »Un onomasticidio di Stato (Državni onomasticid)«. Sodelujeta avtor Miro Tasso in zgodovinarka Milica Kacin Wohinz. Na začetku srečanja bo društvo počastilo zgodovinarko ob pomembnem življenjskem jubileju. Začetek ob 20.30. SDGZ - sekcija trgovine na drobno, vabi vse zainteresirane člane na predavanje o inovativnih tehnikah prodaje z naslovom »Structogram: onkraj izložbe - aldila della vetrina«, ki bo potekalo (v italijanščini) v podružnici SDGZ na O.C. Zgonik v ponedeljek, 29. novembra, s pričetkom ob 18. uri. Zaželjena je potrditev udeležbe tajništvu sekcije preko maila borut.sardoc@servis.it, telefona 0406724828 ali faksa 040-6724850. SKD VIGRED organizira kuharski tečaj v ponedeljek, 29. novembra, z Vesno Guštin. Informacije in prijave na tel. št. 380-3584580. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do torka, 30. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti možne so določene ugodnosti. Informacije: Tel.: SK Brdina 347-5292058, Sabina 348-8012454. KMEČKA ZVEZA prireja za vse člane obvezne tečaje o higieni in postopkih HACCP. Tri urni tečaj za operaterje v živilskem sektorju bo v torek, 30. novembra, od 19. do 22. ure, za odgovorne na podjetju (8 ur) pa v četrtek, 2., v torek, 7. in petek, 10. decembra. Podrobne informacije lahko dobite po telefonu 040-362941. TRST POKRAJINSKI ODBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO vabi na prvi dve področni srečanji in sicer v torek, 30. novembra, ob 20.30 na sedežu KD Venturini (Domjo 227) za dolinska in miljska društva ter v sredo, 1. decembra, na sedežu ZSKD v Trstu (ul. Sv. Frančiška 20) za tržaška društva. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hro-vatin. Spored: sreda, 1. decembra, ob 17. uri praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. OTROCI, POZOR! V petek, 3. decembra, nas v društvu SKD J. Rapotec v Prebenegu obišče sv. Miklavž. Med čakanjem nas bodo zabavale dijakinje liceja A.M. Slomšek z igrico »Čarovnica Berta« in z likovno delavnico. S seboj prinesi flomastre, škarje in lepilo. Miklavževi pomočniki bodo v četrtek, 2. decembra, od 19. do 20. ure v društvu zbirali eno darilce za vsakega otroka. Vabljeni! LETNIKI 1966! Dobimo se na večerji v gostilni v Križu v petek, 3. decembra, ob 20. uri. Prijave na 3404996575 (Sonja) ali pišite na ne-vi66@libero.it, dan-mal@libero.it. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH -Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Pro-seški ul. 71. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 17. decembra, v gostilni v Prečniku. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Info in prijave: www.onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 0 Prireditve SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v sredo, 1. decembra, na Predbo-žični čar - predpraznični sejem. Glasbena kulisa prof. GM Fulvijo Ju-rinčič (harmonika). Urnik sejma: v četrtek, petek ter v ponedeljek in torek 2.,3. ter 6. in 7. decembra, 15.0019.00; sobota in nedelja, 4. in 5. decembra, 10.00-13.00. BRKINSKI VEČER Prijazno vabljeni na »Ples brez meja 2010« v izvedbi Folklorne skupine Brkini danes, 27. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Hrpelje pri Občini Hrpelje-Ko-zina. V zanimivem programu sodelujejo: KD Borjač iz Sežane, FS in ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, Nina Počkaj iz Klanca pri Kozini, ga. Slavka Cetin-Čufar iz Bazovice, Mladi kraški muzikanti in Folklorna skupina Brkini. Vstop prost! ŽENSKA PEVSKA SKUPINA IVAN GRBEC bo slavila v nedeljo, 28. novembra, ob 18. uri 30-letnico ustanovitve zbora s celovečernim koncertom »Škedenj moj« 30 let pesmi in prijateljstva. Vabljeni ste v dvorano KD I. Grbec, Škedenjska ulica št. 124. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 28. novembra, na zabavno prireditev. Na sporedu bosta enodejanki »Dogodivščine v slačil-nici« in »Gledališki klub« v izvedbi članov Slovenskega kulturnega kluba. Režija: Patricija Jurinčič in Helena Pertot. Obiskovalcem bo na voljo tudi dobrodelni božični sejem. Prireditev bo v Marijinem domu v Roja-nu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na koncert z naslovom »Movie Magic - Čar filmske glasbe«, ki se bo vršil v nedeljo, 28. novembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 17.00 uri. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v nedeljo, 28. novembra, ob 17.00 v Bazov-ski dom na srečanje ob 40-letnici Ba-zovskega doma in na predstavitev koledarja »Bazovica 2011«. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 28. novembra, ob 17.00 gledališka predstava v tržaškem narečju »Delitto al castello« v izvedbi skupine Proposte teatrali. V RAZSTAVNI DVORANI NAROD- NEGA DOMA je do 30. novembra med 9.30 in 12.30 na ogled antološka razstava o delovanju Glasbene matice. SKD TABOR - DECEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH 1. decembra, v mali dvorani, ob 20.30, v sodelovanju z Odborom No Tav iz Trsta in s Krasa: TAV Razprava o hitri železnici. Posegli bodo aktivisti odborov NO TAV iz Trsta in s Krasa ter iz Spodnje Furlanije; v petek, 3. decembra, ob 16. uri odprtje Miklavževega sejma z nastopom zbora osnovne šole F. Bevka in plesalk Skd Tabor, ob 18. uri predstavitev knjige Giuliane Prelec - Pezzetta in Donatele Iseppi »Mosaico«. Sejem bo odprt še v soboto, 4. decembra, od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure in v nedeljo, 5. decembra, od 10. do 12. ure. V nedeljo, 12. decembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - Kvartet saksofonov Ensemble 4saxess. SKD VESNA v sodelovanju z gostilno Bita vabi v sredo, 1. decembra, na »Aperitiv z umetnikom«, otvoritev likovne razstave Ivana Žerjala. Spremna beseda: prof. Jasna Merku. Glasbeni utrinek: harfistka Eva Škabar, gojenka Glasbene Matice iz razreda prof. Tatiane Donis. Otvoritev razstave bo v prostorih gostilne Bita v Križu ob 18.30. Toplo vabljeni! DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 3. decembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma (ul. Filzi 14, Trst) na odprtje vsakoletne članske razstave »Kocka«. Razstavljajo: Tea Volk, Jasna Merku, Klaudija Marušič, Andrea Verdelago, Deziderij Švara, Živa Pahor, Rado Jagodic, Andrej Furlan, Ivan Žerjal, Franko Vecchiet, Megi Uršič Calzi, Zvonimir Kalc, Jana Kalc, Matjaž Hmeljak, Janina Co-tič, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin in Sandi Renko. S plesnim dogodkom bo prisotne obogatila Daša Grgič. KD ROVTE- KO LO N KOVEC - Ul. Monte Sernio 27, gostuje v petek, 3. decembra, ob 20. uri MePZ Fran Ven-turini od Domja, ki ga vodi Cinzia Sancin. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KŠD Ro-janski Krpan vljudno vabi na slavnostno podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije Sledi - Tracce v petek, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Petronio, 4). BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 4. decembra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »Aldo Usberghi: ... okoli mene«. Glasbeni utrinek ob odprtju: Paolo Scabar, violina. Slikarja bo predstavila Jelka Daneu Cvelbar. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponedeljek-petek: 10.0012.00 in 17.00-19.00. PESEM JESENI 2010 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2010, ki bo v soboto, 4. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. H Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO Želez-nik, prodam. Tel. št.: 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče delo. Ima izkušnje s starejšimi osebami. Tel. št.: 00386-56551450. IŠČEM SKLADIŠČE, 40 kv.m., na območju Boljunec, Dolina, Log, Dom-jo, Ul.Travnik. Tel. 348-5872062. IŠČEM VELIKO PASJO UTO v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-383903. NA OPČINAH ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, kopalnica, klet in podstrešje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 340-2419295. PODARIMO TRI SIMPATIČNE MUCKE Pokličite te. št.: 328-0606251 po 16. uri. PRODAM napravo sterilizator otroških stekleničk in napravo za segrevanje stekleničk (scaldabiberon) za dom in avtomobil, znamke mebby, v odličnem stanju za 50,00 evrov. Tel. št.: 348-4643850. PRODAM NOVO GUGALNICO (viseča zibelka) fischer price - rain forest na baterijo, cena 100,00 evrov. Tel. št. 040 - 228575. PRODAM posteljo za dve osebi z ležiščem in letveno podlago, cena 150,00 evrov. Tel. 340-9329903. PTIČKI vrste zebrice (diamante man- Sobota, 27. novembra 2010 H Poslovni oglasi GRADBENO PODJETJE V DOLINI prodaja raznovrstno rabljeno opremo in orodje, kamion, kamion z žerjavom, mini kopač... Tel.040-818141, 348-3667766 MARIBOR, PRODAM NOVO STANOVANJE 120 m2 v bližini univerze, na voljo parkirno mesto v kleti, eur 175.000,00 davki vključeni, možnost pogajanja tel. 040-309066 - 3356158144 NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI osebo v davčnem uradu. Življenjepis v italijanščini poslati na caf.trst@yahoo.it SLAŠČIČARNA SAINT HONORE zaposli uradnico/ka-prodajalko/ca s prakso dela v uradu, urnik: sre-da-sobota 9.00-13.00 15.30-19.00, nedelja 8.30-13.30 in diplomiranega slaščičarja/ko-kuharja/co za delo v laboratoriju. Pisati na: sainthonoretrieste@yahoo.it ali tel.040-213055 darino) stare 1 mesec prodam po 15,00 evrov za par. Tel. 040-226788. ZIMSKE GUME nokian M+S 205/65/15 84H v zelo dobrem stanju prodam za 100,00 evrov. Poklicati tel. št.: 335-8045700. Prispevki V spomin na svaka in sestro Franca in Anito Kavs, na starše Giovannija in Marijo Pipan ter na teto Vittorio Mersnick daruje Nino Pipan 200,00 evrov za Dijaško matico. V spomin na pokojnega Mariota Pre-garca daruje družina 50,00 evrov za Gospodarsko zadrugo v Gropadi, 50,00 evrov za cerkev v Gropadi, 50,00 evrov za cerkev v Ricmanjih in 50,00 evrov za skupnost La fonte - Izvir. V spomin na Paola Doljaka darujejo Deziderij in Nadja 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pavla Doljaka darujeta Tanja in Niko Golemac 30,00 evrov za Dekliški pevski zbor Kraški slav-ček. Ob 100. obletnici rojstva pokojne mame Marte Auer daruje hči Zorka 50,00 evrov za MePZ Slovenec - Slavec. V spomin na Maria Pregarca daruje družina Czerwenka 10,00 evrov za La Fonte - Izvir (Skupnost družina Op-čine). Ob 7. obletnici smrti (25.11) drage žene Grazielle Carli por. Maver daruje mož Attilio 30,00 evrov za cerkev v Trebčah. V spomin na dragega prijatelja Marjota Pregarca darujeta Sonja in Aldo 30,00 evrov za Skupnost družina Iz-vir-La fonte. V spomin na Paula Doljaka darujeta Frančko in Renata 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Paula Doljaka darujeta Sandi in Miran 50,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. V spomin na Paula Doljaka daruje Danilo Lupinc z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Paula Dolja-ka darujejo Rosanda, Cirila in Andrej Kralj z družinami 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Lučiota Veršo darujeta Mario in Milena z družino 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. 12 Sobota, 2l. novembra 2010 KULTURA TOMIZZEV DUH Gospod Pacifik Milan Rakovac_ Izjemni Tomaž Mastnak v Dnevniku piše za vse nas svojo čudovito pravljico o moči in oblasti in božjem kraljestvu; ne ve se več, kje so vse te iracionalne samoumevnosti in zato jih iščemo vsi, tudi lucidni naivnež Barack Obama. Translatio imperii, interessante „como mueve la cabessa" (by Arbore) el poter mondial, una volta caput mundi iera la legendaria Babilonia, e dopo - Persepeolis, Luxor, Atene, Roma, Londra, (Berlino, Mosca...), Washington, e domani? Naši stari, ma težaki i gospodari - slu-šajuči ča njin govore biškup Dobrila i don Luk - su govorili kako cemo Slavinci imati naše kraljestvo i kralja u hrvacken gradu Pe-trogradu, a uono ce biti valje tamo do svita kraja di je snig vajka i zlata pod njin kako i grote, paka cemo lipo kogulati naše pute okolo Badierne nego z zlatnon kogulon, kad načinimo suoje kraljestvo; cete ben viti vi ka-da se ruski kuonji raspliešu na našoj lokvi! Entra el lucidissimo Mastnak: „Tran-slatio imperii je star nauk, ki je razlagal, kako se je oblast nad svetom prenašala od enega velikega vladarja in vladavine do drugih. Kot marsikaj drugega ima ta nauk judovske korenine in je bil temeljito pokristjanjen ter postal del tako imenovane judo-krščanske mentalne prtljage... Ugodna naložba: Svetovno povpraševanje po zlatu ostaja na visoki ravni. Po 270 letih našli neznani violinski sonati mojstra Antonija Vivaldija. S podpisom daytonskega mirovnega sporazuma se je pred 15 leti končala vojna v BiH. Hieronim je, intelektualno bolj dostojno, imenoval tista štiri kraljestva iz omenjene svetopisemske razlage sanj za Babilon, Perzijo, Grčijo in Rim. To je postala avtoritativna interpretacija, ki jo poznamo še danes. Praviloma so vse različne uporabe in predelave nauka o translatio imperii predstavljale prenašanje oblasti kot proces, ki poteka od Vzhoda proti Zahodu... Selitev svetovnega gospostva proti Zahodu je bila približevanje božjemu kraljestvu, ki je neizogibno pripeljalo tudi do železnorokega razširjanja božjega kraljestva"... Ridley Scott u izvrsnome filmu „Kra-ljevstvo nebesko" oštro denuncira križarske pohode, odnosno tu kršcansku željeznu ru-ku, s mačem u jednoj i križem u drugoj ru-ci, koja je zapravo izazvala „sukob civilizacija" (by Huntington) prije gotovo tisucu go-dina, sugerirajuci posve jasno, da bjelačke, krščanske conquiste egoistično več stolje-cima razaraju civilizaciju, što čine i danas po Iraku i Afganistanu i prijeteči Teheranu. Jer, trnaslatio imperii je trajan, vječan proces, samo što danas imaš avione i internet i u čas posla se preseliš s kraja na kraj svijeta, po-put Obame nedavno - skok u Seoul, skok u Lisabon - sanjajuči da tako seliš i vlastitu / vlast - tamo gdje ona več jest, ali nije tvoja! Continua el bon Mastnak contando la favolla del translatio imperii: „Razširjanje božjega kraljestva je ustvarilo atlantski svet, ko je zahodna Evropa prek Atlantika zavladala nad svetom... Središče moči pa je bilo v Evropi. To se je spremenilo šele, ko so si Evropejci zakuhali dve vojni, ki jima pravimo svetovni, in so razrušeno in oslabelo Evropo kot svetovna oblast nasledile ZDA. Imperium se je premaknil še bolj proti zahodu... Ko je bilo videti, da je ta oblast na vrhuncu, je šla osvajat kraje, kjer je Nebu-kadnezar nekoč poslušal Daniela. Kazalo je, da se je tok zgodovine sklenil in da smo se vrnili na začetek, na izhodišče prenašanja oblasti. V resnici je svetovni imperium spodkopal samega sebe, translatio imperii pa se nadaljuje... O prenosu svetovne moči z Atlantika na Pacifik, o zatonu atlantskega in nastajanju pacifiškega sveta se govori že nekaj časa. Obama je, kot se da razbrati, poskušal ta prenos težišča svetovne moči formalizirati in iz tega potegniti politični kapital. Niti ameriški predsednik pa ne more delati zgodovine, kakor se mu zahoče. Zamisel je bila lepa: svetovna moč se je prevesila na drugo stran, zato se bo svetovna oblast postavila tja, kjer je zdaj središče moči, in obrnila hrbet svetu, kjer je bil center moči predvčerajšnjim. Strogo vzeto bi se oblast ne prenesla, ampak bi se prestavila; ne bi imeli translatio imperii, le imperium bi se prestopil z atlantske noge na pacifiško"... Ma vero pametna ideja Obamina, ča ne? I kad pogledaš kako je i ča je, za sad, per fin geografski Obama ima račun - ter vero Amerika je i na Atlantiku i na Pacifiku, pak je naša stara Europa jur ržava, homo mi tamo di ni ruzine, nego se vse blešči kot pe-sja jajca, bi se reklo u Zagrebu. Vol dir da je Obama nego šegarin, ter ča, sideš na Air Force One, ter ti je deboto svejeno blizu-i-daleko i Seoul i Lisboa, i gledaš lipo kako svaki pametan car svita povidati unima drugima; tuote san ja, vol dir da tuote je Imperium mundi. I tobože pruonto te slušaju vero i Rusi i Činieži, ma me par da uoni svje-jieno pensaju po suoju, a ne po tuoju. Voio dir, Zapad dvije tisuče godine vlada svijetom, i uvjeren je da je zamijeniti Atlantik s Pacifikom tek stvar retorična; velika bara de qua, velika lokva de la, ma La Me-rika la xe dove la vol ela. Ma ča da tako če se moči delati? Vero pak ni mi drugi nismo gonili blago napojiti na čigovu lokvu ljučku, ma ni drugi na našu lokvu; a ako ki dorene Bakina i Šarožina na tuoju lokvu, lako se načini čine! I zato, translatio imperii je tuote mrež nas, Indija i Kina su Nove Imperije Svi-jeta, i pitanje je trenutka kada če one diktirati Europi i Americi pravila igre! gledališče rossetti - Na sporedu do jutri Muzikal Oklahoma v celoti izpolnil pričakovanja publike Za muzikal so potrebni solidno pripravljeni pevci, ki obvladajo vokalne zahteve, prepričljivi igralci in spretni plesalci Ameriška umetniška dvojica Rodgers & Hammerstein je znana tudi najmanj vešči publiki zaradi nepozabnega muzikala Moje pesmi, moje sanje, njen pomen v zgodovini glasbene komedije pa je veliko širši, saj je v štiridesetih in petdesetih letih nanizala vrsto uspehov, s katerimi sta sodelavca prejela najvišja priznanja: Tony in oskarja, Pulitzerjevo in dve Grammy nagradi. Med največjimi uspehi so bili mu-zikli Carousel, South Pacific, The King and I in Oklahoma. Slednji je v teh dneh na sporedu v gledališču Rossetti v Trstu v angleški produkciji Martina Dodda v angleškem jeziku (z nadnapisi), z glasbo v živo in z izvirnimi koreografijami, ki jih je leta 1943 podpisala Agnes De Mille. Libreto je nastal po komediji dramatika (doma iz Oklahome) Lynna Riggsa, ki je z zgodbami kavbojev in kmetov divjega Zahoda, prvič povezala pisca teksta in glasbenika, katerih štiriročno ustvarjanje je postalo skoraj legendarno. Zaplet je skušal preseči meje gole zabave, struktura pa je bila poskus globlje integracije glasbe in koreografij z dramaturgijo. Triumfalnemu debiju v Broadwayu je sledilo preko 2200 ponovitev v naslednjih petih letih. Delo, ki je svoj čas iskalo nove načine izražanja, zveni danes kot klasična podoba zlate broad-wayske dobe in je s svojim zimzelenim leskom primer premišljenega, poštenega umetniškega prizadevanja za predstavo, ki mora odražati vrhunsko obrt na vseh področjih. Potrebni so zato popolni izvajalci, hkrati solidno pripravljeni pevci, ki obvladajo vokalne zahteve, prepričljivi igralci in spretni plesalci, ki so sposobni izvajati ne samo »nakazane« gibe, temveč artikulirane skupinske koreografije in pas de deux, ki izhajajo iz klasičnega baleta. Zasedba produkcije, ki od torka izvaja v Trstu ponovitve edine italijanske etape turneje, izpolnjuje zahteve predstave z enakovrednimi sposobnostmi na vseh področjih, z dodano vrednostjo nastopa dveh zelo priznanih in-terpretov. V vlogi tete Eller, okrog katere se vrtijo lju- bezenske zgodbe, hrepenenja in prepiri prebivalcev podeželskega naselja sredi koruznih polij in rančev, je pevka Marti Webb, zvezdnica londonskega West Enda. Njeno ime je na poseben način vezano na opus Andrewa Lloyda Webberja, ki je po njenem odličnem nastopu v muziklu Evita napisal zanjo Tell me on a Sunday. V muziklu Oklahoma je njena pevska vloga bolj omejena, dramska pa markantna, kar je vsekakor evidentiralo njeno odrsko prisotnost in vokalno izkušenost. Drugi znan obraz na odru je angleški igralec, napovedovalec in pevec Mark Evans, ki je suvereno in z ekspresivnim moduliranjem glasu izvedel lik kavboja Curlyja, ki se mora pošteno potruditi, da končno pridobi ljubezen uporne Lau-rey. Njegov antagonist je okoren dninar Jud, ki ga neuslišana čustva privedejo do agresije. Na sončni strani zgodbe pa so komični par naivnih in nerodnih zaročencev, perzijski kramar za kanček eksoti-ke in še zbor krajanov. Prikaz tega divjega, grobega, tudi primitivnega kmečkega okolja ni operetno burleskni ali stereotipno banalen, saj se med parodističnimi liki in kričečo radoživostjo pojavljajo tudi sence osamljenosti in bivanjske grenkobe emarginiranih, podobe nazadnjaške provincialnosti kraja, kjer se ženo lahko kupi za 50 dolarjev, ali elementi zgodovinskega ozadja zgodbe, ki se odvija pred vključitvijo države Oklahoma v ameriško Združenje, z vsem ponosom in upanjem v bodoči razvoj. Uspešnice kot so Oh what a beautiful morning ali I cain't say no potrjujejo mojstrstvo avtorjev tega country-muzikla, ki sloni na ameriški glasbeni kulturi, od atmosfere kmečkega plesa do urbanih odsevov ragtima. Tradicionalna režija Juliana Woolforda poudarja tudi s skupinskimi pozami neizogibne gledališke konvencije in slikovitost okolja, takega, kot si ga predstavljamo, s širokimi, pisanimi krili, usnjenimi hlačami in pištolami. Delček zgodovine muzikala bo na odru stalnega gledališča FJK do nedelje. Rossana Paliaga chamber music - Prijetna slovesnost ob petnajstletnici delovanja Nastop dua Miani - Zhok oplemenitil slavje Društvo je doslej v Trst pripeljalo vrsto izvrstnih glasbenikov, veliko pozornost pa je namenilo tudi mladim umetnikom na začetku kariere V kavarni Tommaseo je bila pred dnevi prijetna slovesnost, ki jo je oplemenitil nastop dveh odličnih tržaških glasbenikov, klarinetista Massimiliana Mianija in pianista Rinalda Zhoka: društvo Chamber Music je praznovalo petnajstletnico delovanja in predsednik Ettore Campailla je v svojem nagovoru uporabil prispodobo mladenke, ki je dozorela ob blagoslovu glasbenih muz. Zahvalil se je vsem članom in podpornikom, ki so omogočili bogato glasbeno dejavnost: od mednarodnega tekmovanja za komorne Duo Miani - Zhok je oplemenitil nedavno slavje ob petnajstletnici delovanja društva Chamber Music kroma skupine Trio di Trieste, do klavirskega festivala in Glasbenega salona v dvorani tržaške Prefekture in v dvorani Victor De Sabata. V kavarni je bilo veliko uglednih gostov, od tržaškega prefekta Giacchettija do bivšega prefekta Moscatellija, ki je skupaj s poslancem Corradom Belcijem l.1995 odločilno podprl nastanek društva. V petnajstih letih je društvo pripeljalo v Trst prvovrstne umetnike, čigar seznam jasno kaže na zavidljiv umetniški nivo: od kvinteta Bibiena do vrhunskih pianistov kot Elisso Virsaladze, Radu Lupu, pa violinistov kot Sergej Krylov in Stefan Milenkovic, Tria iz Parme, čelista Enrica Dinda, hornista Alessia Alle-grinija, klarinetista Alessandra Carbonareja, ansambla Philharmonische Camerata Berlin, veliko pozornosti pa je društvo namenilo tudi mladim umetnikom, ki so na začetku svoje kariere. Največ zaslug ima pri posrečenih izbirah umetniški vodja Fedra Florit, ki je društvo ustanovila najprej kot organizacijski okvir mednarodnega tekmovanja, nato pa delovanje razširila na koncertno področje. 157 koncertov z 42.000 obiskovalci je podatek, na katerega je lahko društvo upravičeno ponosno, tudi Chamber Music pa se mora spopadati s finančnimi problemi, ki pestijo vse kulturne ustanove v Italiji, predvsem zaradi krčenja prispevkov, ki iz leta v leto postaja bolj in bolj brezobzirno. Pod vprašajem je celo izvedba mednarodnega tekmovanja, ki je načrtovano za konec maja 2011, društvo pa upa na radodarnost zasebnih in javnih sponzorjev ter računa, da bo vsekakor izpeljalo koncertne pobude, od niza 18 ob 18h, ki se bo začel ^.januarja ravno za nastopom dua Miani-Zhok. Mlada tržaška glasbenika sta zgovoren primer umetnikov, ki morajo v tujini iskati priložnosti tako za nadgrajevanje svoje izobrazbe kot za profesionalno pot: Massimiliano Miani je po študiju na konservatoriju Tartini diplomiral tudi v Švici, odlično se je uveljavil na mednarodnih tekmovanjih, od l.2008 pa je solo klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije. Ri-naldo Zhok je po tržaški diplomi študiral v Nemčiji (nekaj časa je sodeloval tudi s tržaškim violinistom Matejem Santijem, ki živi in deluje na Dunaju), trenutno deluje v Španiji, torej duo, ki je v evropski dimenziji našel svoj prostor. Umetnika sta za praznično priložnost oblikovala kratek in bolj lahkoten program, saj vzdušje v obljudeni kavarni ne dovoljuje globlje koncentracije: zelo prepričljivo in doživeto sta podala Sonatino Malcolma Arnolda, nato Sonatino Aleksandra Čerepnina, navdušeni aplavzi pa so iztrgali še dodatek, Piazzolovo Ave Marijo. Katja Kralj / SVET Sobota, 27. novembra 2010 13 korejski polotok - Severna Koreja meni, da bodo vaje polotok potisnile na rob vojne Kitajska je formalno posvarila pred ameriško-korejskimi vajami Nekdanji načelnik generalštaba južnokorejske vojske Kim Kwan Jin novi južnokorejski obrambni minister PEKING, PJÖNGJANG, SEUL - Kitajska je včeraj, dva dni pred vojaškimi vajami Južne Koreje in ZDA v Rumenem morju, posvarila pred vojaškimi dejavnostmi v svoji izključni gospodarski coni. Severna Koreja je opozorila, da je Korejski polotok na robu vojne, Južna Koreja pa je dobila novega obrambnega ministra. "Naše stališče je dosledno in jasno. Nasprotujemo kakršnikoli vojaški akciji kogarkoli brez našega dovoljenja v izključni gospodarski coni," je v Pekingu sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Kitajska je sicer že v četrtek sporočila, da nasprotuje vojaškim vajam, kitajski premier Wen Jiabao pa je posvaril pred "izzivalnimi" dejanji. Kitajski zunanji minister Yang Jiechi je kasneje o napetostih na Korejskem polotoku po telefonu govoril z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Yang se je slišal tudi z juž-nokorejskim kolegom in se sestal s severnokorejskim veleposlanikom v Pekingu. Yang je pozval Seul in Pjongjang, naj vzdržujeta mir in rešita probleme z dialogom. "Nujna naloga zdaj je, da se razmere spravi pod nadzor in da se prepreči ponovitev podobnih incidentov," je poudaril kitajski zunanji minister. Medtem so iz Pjongjanga včeraj sporočili, da napovedane vojaške vaje ZDA in Južne Koreje bodo Korejski polotok potisnile na rob vojne. "Razmere na Korejskem polotoku se približujejo vojni. Vojne željni elementi so ponovno razvili brezobziren načrt za vojaške vaje, ki so usmerjene proti Severni Koreji," so poročali severnokorejski mediji. Ameriško-južnokorejske vojaške vaje v Rumenem morju bodo trajale štiri dni. Po napovedih Washingtona in Seula pa so obrambne narave. Medtem si je prizorišče severnokorejskega napada včeraj po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ogledal tudi poveljnik ameriške vojske v Južni Koreji, general Walter Sharp. Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak pa je včeraj nekdanjega načelnika generalštaba južnokorejske vojske Kim Kwan Jina imenoval za novega obrambnega ministra. 61-letni Kim bo tako nasledil dosedanjega ministra Kim Tae Younga, ki je odstopil v četrtek zaradi kritik na račun mlačnega in prepoznega odziva južnokorejske vojske na torkov napad Pjongjanga, ki je zahteval štiri smrtne žrtve. (STA) Kitajski premier Wen Jiabao ansa rusija - Leta 1940 v Katinskem gozdu Duma: Pokol poljskih častnikov je naročil Stalin portugalska - Kljub protestom Parlament potrdil varčevalni proračun MOSKVA/VARŠAVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj dosegel dogovor o resoluciji, v kateri je zapisano, da je pokol poljskih častnikov v Katin-skem gozdu med drugo svetovno vojno osebno naročil voditelj takratne Sovjetske zveze Josip Visarjonovič Stalin. Na Poljskem so resolucijo pozdravili. Resolucija predstavlja premik od dosedanjega večletnega odpora Rusije, da bi uradno priznala, da za pokolom več tisoč poljskih častnikov leta 1940 stojita Stalin in takratno sovjetsko politično vodstvo. "Dokumenti, ki so bili več let shranjeni v tajnih arhivih, sedaj pa so javno objavljeni, ne kažejo samo obsega te grozne tragedije, pač pa tudi, da je bil ka-tinski zločin izveden po neposrednem naročilu Stalina in ostalih sovjetskih voditeljev," je med drugim zapisano v resoluciji. Besedilo resolucije so uskladili na burni seji dume in kljub nasprotovanju ruskih komunistov. V času Sovjetske zveze so v Moskvi krivdo za katinski pokol pripisovali nacistom, nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gor-bačov pa je tik pred razpadom Sovjetske zveze leta 1990 vendarle priznal rusko krivdo za pokol okoli 20.000 poljskih častnikov. V širši javnosti ne tako zelo znan dogodek je postal bolj odmeven 10. aprila letos, ko se je poljski predsednik Lech Kaczynski smrtno ponesrečil v letalski nesreči, ko je bil na poti na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih vojakov v Katinskem gozdu. Po oceni ameriške tiskovne agencije AP sprejetje resolucije pomeni nov korak Rusije k dokončnemu odmiku od dediščine nekdanje Sovjetske zveze. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev naj bi Poljsko obiskal v začetku decembra. Na Poljskem so resolucijo že pozdravili. "To je pomembna politična gesta," je izjavil poljski premier Donald Tusk. Pri tem je sicer dodal, da poljska vlada pričakuje, "da bodo tej gesti sledile drznejše odločitve ruske vlade". Poljski predsednik Bronislaw Komorowski pa je izrazil upanje, da bo ta resolucija "Rusiji, predvsem tamkajšnji izvršni oblasti, pokazala pot". Resolucija dume med drugim tudi poudarja, da so bile žrtve Stalinove represije tudi sovjetski državljani in da so številni med njimi prav tako pokopani v Katinskem gozdu. (STA) LIZBONA - Portugalski parlament je včeraj dokončno sprejel varčevalno naravnani proračun za leto 2011, s katerim želi vlada premiera Jo-seja Socratesa dvigniti državo iz krize in povrniti zaupanje v finančne trge, ki jih skrbi, da bi po Grčiji in Irski tudi ta država potrebovala finančno pomoč Evropske unije. Parlament v Lizboni je proračun potrdil v drugem branju in le dva dni potem, ko je 24-urna splošna stavka, uper-jena proti varčevalnim ukrepom vlade, povsem ohromila državo. Proračun je bil potrjen z glasovi Socratesovih socialistov, medtem ko se je večina poslancev iz opozicijske konservativne Socialdemokratske stranke (PSD) vzdržala glasovanja, s čimer je omogočila sprejetje proračuna; poslanci ostalih strank so glasovali proti. Sprejetje proračuna je bila zgolj formalnost, saj je parlament dal zeleno luč proračunu že na glasovanju 3. novembra. Z varčevalnimi ukrepi naj bi jav-nofinančni primanjkljaj, ki bo po napo- Jose Socrates ansa vedih letos dosegel 7,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2011 zmanjšali na 4,6 odstotka BDP, kar pa še vedno presega triodstotno stopnjo, ki jo dovoljuje pakt o stabilnosti in rasti. Varčevalni ukrepi predvidevajo tudi znižanje plač v javnem sektorju in povišanje davka na dodano vrednost. Po besedah premiera Socratesa vsebuje ta proračun zahtevne ukrepe za vse Portugalce, vendar pa ni druge možnosti, če želijo dvigniti Portugalsko iz globoke finančne krize. (STA) WikiLeaks napovedal objavo novih dokumentov STOCKHOLM - Spletna stran WikiLeaks, ki je letos vznemirila svetovno javnost z objavo tajnih ameriških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu, je napovedala razkritje novih dokumentov. Po napovedih naj bi objavili sedemkrat več dokumentov kot oktobra, ko so razkrili 400.000 dokumentov o vojni v Iraku. O čem bodo govorili dokumenti in kdaj točno naj bi jih objavili, pri Wi-kiLeaksu niso razkrili. Vse kaže, da gre tudi za zelo občutljive zadeve. Washington je že vnaprej skušal pomiriti voditelje številnih držav. Kaže, da nekateri dokumenti zadevajo tudi Italijo. Nemčija bo podprla članstvo Rusije v WTO BERLIN - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj v Berlinu po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel ocenil, da bi Rusija lahko že prihodnje leto postala članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO). To je podprla tudi Merklova in ocenila, da bi to pripomoglo tudi k zaključku zadnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine iz Dohe. Kot je dejal Putin, ni praktično nobenih ovir več, da Rusija ne bi postala članica WTO. "Mislim, da je to možno in to je naša želja," je dejal Putin. Mer-klova pa je dodala še, da bi bilo rusko članstvo v WTO pozitivno tudi zaradi pogovorov skupine držav G20. Več deset mrtvih v spopadih v Rio de Janeiru RIO DE JANEIRO - Prebivalci barakarskih naselij v Rio de Janeiru se pripravljajo na novo nasilje, potem ko se je vojska pridružila več tisoč policistom, ki šesti dan vodijo obsežno operacijo proti kriminalnim skupinam, ki se ukvarjajo s preprodajo mamil. V spopadih s kriminalci, ki so se nadaljevali včeraj, je bilo doslej ubitih 30 ljudi, 190 so jih prijeli. Varnostne sile patruljirajo pred vhodi v favelo Vila Cruzeiro, dan po tem ko je vojska s šestimi oklepnimi vozili prvič prišla v njene uličice, ki jih vodijo preprodajalci mamil. Policija trdi, da so v tem zgoščeno poseljenem naselju prevzeli nadzor in kakih 200 kriminalcev v četrtek prisilili v beg v drugo, višje ležečo favelo v naselju Morro do Alemao. Naselje je danes obkrožilo 800 vojakov, da bi jim preprečili beg, verjetno pa bodo vdrli tudi v to naselje, kjer v desetih favelah živi 65.000 ljudi. Oblasti z operacijo, ki so jo začeli v nedeljo, skušajo vzpostaviti nadzor v nasilnih favelah, preden bo Brazilija gostila dva največja športna dogodka na svetu - svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 in olimpijske igre leta 2016. (STA) egipt - Leva opozicija se je odločila za bojkot, Muslimanska bratovščina pa je tarča represije Egipčani bodo jutri izbirali nov parlament, a ni mogoče trditi, da bodo volitve res svobodne KAIRO - Egipčani bodo jutri izbirali nov parlament, a volitve ne bodo svobodne. Oblasti v Kairu namreč tudi tokrat izvajajo represijo, katere cilj je utišati kritike in za vsako ceno preprečiti volilni uspeh Muslimanske bratovščine. Pritiski oblasti naj bi bili tokrat še posebej radikalni. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bilo od začetka oktobra - takrat je prepovedana Muslimanska bratovščina, največje in najbolje organizirano opozicijsko gibanje v državi, napovedala sodelovanje na volitvah - aretiranih več kot tisoč privržencev bratovščine. Ker je ta prepovedana, so njeni poslanci in kandidati uradno registrirani kot neodvisni. Opozicijski kandidati imajo zaradi številnih omejitev zvezane roke. Njihove predvolilne shode vedno razbijejo policisti ali oborožene tolpe, oblasti pa so zaprle več neodvisnih televizij. Volilna komisija, ki nadzoruje izvedbo volitev, je izključila vrsto kandidatov bratovščine. Spopadi med policijo in podporniki bratovščine se vrstijo. Aktivisti za človekove pravice, med drugim skupina Human Rights Watch, so opozorili, da izvedba svobodnih in poštenih volitev zaradi represije v minulih tednih praktično ni več mogoča. Zaradi aretacij privržencev opozicije so se oglasile tudi ZDA in se zavzele za napotitev tujih opazovalcev v Egipt, kar pa v Kairu odločno zavračajo. Parlament v Egiptu, kjer že skoraj 30 let vlada 82-letni predsednik Hosni Mubarak, sicer nima veliko moči. Kljub temu so tokratne volitve deležne velike pozornosti, saj bodo pomemben preizkus pred predsedniškimi volitvami konec prihodnjega leta. To naj bi bil tudi poglavitni razlog za okrepljeno represijo oblasti. Muslimanska bratovščina po uspehu na volitvah leta 2005 trenutno nadzoruje približno petino sedežev v parlamentu. Po mnenju analitikov bo jutri izgubila precej poslanskih sedežev - zaradi omejevanja s strani oblasti, pa tudi zaradi nesposobnosti njenih poslancev. Mu-barakova vladajoča Narodna demokratska stranka (NDP) bo na volitvah nastopila z okoli 800 kandidati, islamska opozicija pa jih ima v boju po izključitvah še približno 130 in se za glasove poteguje le v slabi tretjini volilnih okrožij. Skupno je sicer registriranih kar 5000 kandidatov, mnogi med njimi kot neodvisni, potem ko se niso uspeli uvrstiti na liste NDP. NDP ima v sedanjem parlamentu dvotretjinsko večino, ki jo bo v nedeljo skoraj zagotovo še povečala. Zakonsko dovoljene opozicijske stranke - gre za sekular-ne stranke, saj so verske prepovedane - so šibke in tudi med ljudmi ne uživajo večje podpore. Če bi NDP izgubila dvotretjinsko večino, za kar sicer praktično ni možnosti, bi se lahko odprla pot za nastop neodvisnih kandidatov na predsedniških volitvah prihodnje leto. Eden takih je priljubljeni Mohamed El Baradej, nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo in Nobelov nagrajenec za mir. Egiptovska ustava je bila na pobudo leta 2005 spremenjena in ne dovoljuje, da bi se za položaj predsednika potegovali neodvisni kandidati oziroma kandidati brez podpore stranke. To po poročanju nemške tiskovne agencije dpa blokira politične ambicije El Baradeja, dokler bo ve- čino v parlamentu imela NDP. Vrnitev El Baradeja v Egipt pred slabim letom je bila za mnoge žarek upanja, a njegova prizadevanja za spremembo volilne zakonodaje in širjenje politične svobode niso prinesla uspeha. Zato je pozval k bojkotu volitev, ki mu je leva in liberalna opozicija v veliki meri sledila, medtem ko se je Muslimanska bratovščina odločila drugače. Mubarak, ki je na oblasti že od leta 1981 in je imel v zadnjem času več zdravstvenih težav, se namerava potegovati za še en šestletni mandat, čeprav bo ob njegovem izteku star že skoraj 90 let. Za naslednika si je izbral svojega ambicioznega sina Gamala, ki sedaj de facto vodi NDP, a ta med ljudmi ni posebej priljubljen. Očitki opozicije in borcev za človekove pravice, da prihaja do množičnih kršitev in poneverb, so sicer v Egiptu stalnica. V skladu s tem je tudi volilna udeležba praviloma nizka (leta 2005 okoli 25-od-stotna), saj ljudje ne verjamejo, da lahko s svojim glasom vplivajo na izid. Pred petimi leti je volilni dan zaznamovalo hudo nasilje, ki je terjalo najmanj deset življenj. V večini primerov so spopadi izbruhnili, ko je skušala policija zapreti dostop do volišč in preprečiti glasovanje opozicijskih volivcev. Verjetnost, da se bo prelivanje krvi letos ponovilo, je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP velika -posebej zaradi leta 2007 sprejetih sprememb ustave, ki so odpravile sistem, po katerem je bil na vsakem volišču prisoten vsaj en sodnik. Ti veljajo v Egiptu za relativno neodvisne in nesko-rumpirane, njihova prisotnost pa je vsaj nekoliko preprečevala ponarejanje glasov in druge nepravilnosti. Volilno pravico v Egiptu, ki je z 80 milijoni prebivalcev najštevilčnejša arabska država, ima okoli 30 milijonov ljudi. V nedeljo bodo volili 508 poslancev, 64 več kot pred petimi leti, dodatni sedeži pa so rezervirani za ženske. Še deset članov parlamenta imenuje predsednik. Volišča bodo odprta od 7. do 18. ure po srednjeevropskem času. Drugi krog bo 5. decembra. Jasna Vrečko (STA) 1 4 Sobota, 27. novembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Stanje gospodarstva v tretjem trimesečju 2010 Na goriškem trgu dela se končno nekaj premika Septembra okrog 3.000 zaposlitev - Upadlo poseganje po dopolnilni blagajni GORICA - Demokratska stranka o Irisu Trsta nočejo »Podjetje Acegas-APS bi povišalo račune in zanemarilo okolje« Na goriškem trgu dela se končno nekaj premika. Tako lahko sklepamo iz podatkov o stanju pokrajinskega gospodarstva v tretjem trimesečju tekočega leta, ki so jih včeraj na sedežu goriške pokrajine predstavili izvedenec deželne agencije za delo Marco Cantalupi, pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin in pokrajinska funkcionarka Elena Ciancia. Odbornik je poudaril, da gospodarska kriza in negotovost še nista mimo, nekateri gospodarski indikatorji pa kažejo na izboljšanje in spodbujajo zmeren optimizem. VILEŠ Pobegli voznik je bil pijan V Trstu je s svojim avtomobilom trčil v več vozil in zbežal, njegov pa se je zaključila nekaj po polnoči v Vilešu, kjer ga je prijela prometna policija. V četrtek popoldne se je 22-letni I.V. s svojim avtomobilom tipa Opel tigra vozil po Trstu, kjer je povzročil prometno nesrečo in trčil v več vozil. Namesto, da bi stopil z avtomobila in nudil pomoč morebitnim ponesrečencem, je mladenič zbežal. Nekaj ur zatem so ga policisti tržaškega letečega oddelka prijeli v Vilešu, kjer je mladenič opravil preizkus alkoholiziranosti. Količina alkohola v napihanem zraku je bila dvakrat višja od dovoljene, zato pa so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje in ga prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Policisti so med preverjanjem istovetnosti mladeniča ugotovili, da je zanj veljala prepoved vstopa v tržiško občino. Moški se pa za prepoved ni zmenil in se s svojim avtomobilom vozil po Trstu, dokler ni povzročil nesreče. Policisti so opozorili, da so v zadnjih dneh še nekateri vozniki skušali zbežati, potem ko so povzročili nesrečo, beg pa zaradi posredovanja policije ni uspel niti enemu izmed njih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je na deželnem območju skupno prišlo do 124.000 zaposlitev, kar je za 2,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani, ko pa je bilo višje tudi število odpustitev. Na Goriškem so povečanje povpraševanja po delovni sili letos zabeležili predvsem septembra. »Novih zaposlitev je bilo 3.006, kar je najboljši podatek od leta 2008. Septembra lani je bilo novih zaposlitev za 25 odstotkov manj,« je povedal Cantalupi in nadaljeval: »Novih zaposlitev je bilo skoraj 500 več kot prene-hanih delovnih razmerij. Velika večina delavcev pa je žal bila zaposlena za določen čas. Stalnih delovnih razmerij je še vedno zelo malo, kar jasno kaže na previdnost in negotovost delodajalcev.« Pogodb za nedoločen čas je bilo septembra le 257, kar je kar 35,4 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Med novimi zaposlenimi je bilo največ moških, kar kaže na izboljšanje položaja industrijskega sektorja, dober rezultat pa so zabeležile tudi ženske (+11 odstotkov). »Pri prebiranju podatkov o zaposlitvah v mesecu septembru je treba upoštevati sezonska dela. Kar 795 delovnih pogodb je bilo namreč sklenjenih na področju kmetijstva, mnoga izmed teh pa so povezana s trgatvijo, ki je bila letos zaradi slabega vremena nekoliko pozna,« je povedal Pascolin in poudaril, da bi bil tudi »neto rezultat« (brez upoštevanja podatkov o kmetijstvu) pozitiven. Na področju zaposlovanja je najvišji rezultat dosegla industrija (+25 odstotkov v primerjavi s septembrom 2009), do nižjega števila zaposlitev pa je v primerjavi z lanskim letom prišlo tako v gradbeništvu (-11,9 odstotka) kot v trgovskem sektorju (-30 odstotkov). Odbornik Pascolin je pozitivno ocenil tudi upad poseganja po dopolnilni blagajni. Septembra so goriškim podjetjem skupno odobrili 169.839 ur dopolnilne blagajne, septembra lani pa 156.256 ur. Upad je odvisen predvsem od močnega znižanja števila ur izredne dopolnilne blagajne, ki se je s 133.120 ur septembra 2009 spustila na 13.683 ur septembra 2010. Levji delež ur dopolnilne blagajne je bil dodeljen industrijskemu sektorju. »Podatki kažejo, da se na goriškem trgu dela nekaj premika. Naše gospodarstvo sledi deželnim trendom. Ob pozitivnejših indikatorjih so tudi senčne strani, kot je znižanje notranjega povpraševanja, kljub temu pa spodbujajo podatki zmeren optimizem,« je zaključil Pascolin. (Ale) Sedež podjetja IRIS v Gorici bumbaca Demokratska stranka odločno nasprotuje možnosti, da bi v družbo za javne storitve IRIS vstopila kot delničar tržaško-padovska naveza Acegas-APS. »V prejšnjih dneh je goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin napovedal, da bi po prodaji energetskega sektorja v podjetje IRIS lahko s štiridesetodstotnim deležem vstopila družba Acegas-APS, čemur na celi črti nasprotujemo. Tržaško-padovsko podjetje ni nikakor občutljivo do okolja, njegov prihod pa bi dejansko dokazal obstoj načrta, ki ga nekateri krogi udejanjajo že nekaj let in na podlagi katerega se goriško pokrajino potiska pod okrilje Trsta,« poudarjata goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingo-lani in načelnik občinske svetnike skupine Demokratske stranke Federico Portelli, ki sta prepričana, da bi podjetje Acegas-APS tudi na Goriškem vodilo okoljsko politiko, s katero se je proslavilo v Trstu in Padovi. »Na Tržaškem vse odpadke vozijo v upepeljevalnik in doslej niso naredili ničesar, da bi Tržačane spodbudili k sortiranju in recikliranju svojih odpadkov. Po drugi strani veljaki podjetja Acegas-APS tudi v Pa-dovi niso poskrbeli za sistem ravnanja z odpadki, ki bi bil okolju prijazen, saj večji del svojih smeti vozijo v odlagališče,« pravita Cingolani in Portelli. Po njunih besedah bi s prihodom podjetja Acegas-APS na Goriško lahko pozabili na predloge Demokratske stranke za gradnjo objekta, v katerem bi predelovali odpadlo plastiko in jo drobili na delčke, ki bi jih nato uporabili kot gradbeni material. »Podoben obrat so svojčas zgradili v kraju Vedelago in z njim znižali račune za odvažanje odpadkov, ki jih plačujejo v okoliških občinah. Predelava tone odpadkov v Vedelago namreč stane 50 evrov, medtem ko mi za sežiganje tone odpadkov v Trstu plačamo 130 evrov, za tono odpadkov, ki jo vozimo v odlagališče Pecol dei Lupi, pa 180 evrov,« pojasnjujeta Cingolani in Portelli, ki sta zaradi tega prepričana, da naj podjetje Acegas-APS kar še naprej ostane v Trstu in Padovi. SOVODNJE - Poplava Na deželi postopek za pomoč še v teku Med zadnjim zasedanjem deželnega sveta je svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec ponovno izpostavil težave in škodo, ki so jih v občini Sovodnje povzročile septembrske poplave. Gabrovec se je takoj po povodnji začel zanimati za to, da bi čim prej prišlo do konkretnih korakov glede zagotovitve pomoči zasebnikom in še zlasti oškodovanim gospodarskim objektom. Državna vlada je 10. novembra potrdila deželi Furlaniji-Julijski krajini status oškodovanega področja zaradi naravne ujme, tako da je Gabrovec s svetniškim vprašanjem ponovno orisal stanje pri podjetju Caudek in nekaterih drugih gospodarskih stvarnostih v sovodenjski občini, ki si jih je ogledal kmalu po poplavi reke Vipave. »Podjetja, ki kljubujejo težkemu gospodarskemu trenutku in same, nujno potrebujejo konkretno pomoč,« je naglasil Gabrovec, ki je deželno vlada, vprašal kdaj in v kolikšni meri bodo izplačani prispevki poplavljencem. Deželni svetnik je posebno opozoril na položaj podjetja Caudek, ki kljub težki gospodarski konjunkturi uspešno vztraja na tržišču in zaposluje lepo število delavcev. Deželni odbornik za Civilno zaščito Luca Ciriani (v njegovi odsotnosti je odgovor podal odbornik Roberto Molinaro) je pojasnil, da je z določbo št. 3.904 ministrski svet odredil, da se poplave z dne 18. septembra navezujejo na izredne vremenske razmere iz zadnjih mesecev in da lahko zato dežela FJk črpa sredstva, ki jih dobiva z zakonom o civilni zaščiti št. 33 iz leta 1986. Deželna civilna zaščita torej - je povedal še odbornik - v tem času pripravlja vse potrebne akte, na podlagi katerih bo deželna uprava lahko pričela z izplačevanjem prispevkov zasebnikom in podjetjem. Gabrovec je v svoji repliki obžaloval dejstvo, da odbornik ni pojasnil časovnih terminov izplačil, in izrazil upanje, da bo deželna uprava še dodatno okrepila s sredstvi sklad za pomoč poplavljenim podjetjem in gospodarskim objektom že s prihodnjim finančnim zakonom, o katerem bo tekla razprava prihodnji mesec. Vsekakor pa je deželni svetnik Gabrovec, ki se je o problemu pogovaril tudi s predsednikom SGGZ Karlom Devetakom, v stalnem stiku s pristojnimi deželnimi funkcionarji civilne zaščite; zato deželni svetnik SSk predvideva, da bo lahko že v kratkem razpolagal s točnimi podatki glede finančnega obsega prispevkov posameznim prizadetim podjetjem. GORICA - Danes na pobudo Demokratske stranke Protestna manifestacija v bran goriškega zdravstva GORICA - Rešujejo zaplet Obnovljene ulice bodo dobile novo osvetljavo Doslej je to onemogočal deželni zakon št. 15 iz leta 2007 V Gorici bo danes na pobudo Demokratske stranke potekala protestna manifestacija za zaščito goriškega zdravstva. Manifestacija, na katero so vabljeni vsi občani in krajevni upravitelji ne glede na politično pripadnost, se bo začela ob 10. uri s sprevodom, ki bo startal izpred goriškega ljudskega vrta, nadaljevala pa se bo ob 10.30 v avditoriju Fogar na Verdijevem korzu, kjer bodo na vrsti razni posegi. Organizacijski odbor, ki ga ob političnih silah sestavljajo tudi združenja, občani in sindikati, izraža ostro nasprotovanje racionalizaciji deželnega zdravstva, ki bi močno okrnila predvsem goriško in tržiško zdravstveno ponudbo. Tondovo upravo pozivajo k upoštevanju predlogov reforme, ki jih je pred časom sprejela konferenca županov goriške pokrajine, ob tem pa vabijo k ohranitvi avtonomije goriškega zdravstvenega podjetja in k zagotavljanju kakovostnega delovanja porodnišnic v Gorici in Tržiču, ki jima grozi ukinitev. TRŽIČ - Razprava v občinskem svetu Burke spotike Desna sredina predlagala dnevni red s prepovedjo nošenja, večina ga je zavrnila Nošenju burk so v četrtek v goriškem občinskem svetu posvetili razpravo, ki sta jo z dnevnim redom spodbudila občinska svetnika mešane skupine Giuliano Antonaci in Antonello Murgia. Po njunih besedah je v mestu vse več žensk muslimanskega rodu, ki med sprehajanjem po mestu nosi burko, to pa marsikateremu ne ravno strpnemu Tržičano naj ne bi bilo po godu. Antonaci in Murgia sta zato v občinskem svetu poudarila, da je burka izraz srednjeveška navada, ki bi jo treba prepovedati po zgledu Francije, saj žali dostojanstvo žensk. V razpravo so posegli tudi pred- stavniki levosredinske večine, ki se niso strinjali z izvajanji Antonacija, Mur-gie in drugih desnosredinskih svetnikov. Po mnenju občinske svetnice Demokratske stranke Giorgie Polli se je pod dnevnim redom skrivalo nestrpno stališče do drugih verskih izpovedi, zato pa bi morali med občinskim svetom spregovoriti o vseh oblikah nasilja nad ženskami, ne pa le o burkah. Podobne misli je izrazil tudi Paolo Frisenna (Demokratska stranka), ki je menil, da bi treba spregovoriti o vsakdanjem zapostavljanju žensk in določiti nove oblike zaščite. Giacomo Panariello (Levica in svoboda) je opozoril, da že obstaja drža- vni zakon, ki predvideva, da mora biti obraz odkrit. Glede tega zakonskega določila je posegla tudi Barbara Zilli. »Če imamo državni zakon, ne vidim razloga, da bi na občinski ravni sprejela svoja pravila glede tega vprašanja. Če kvečjemu ocenjujemo, da so državna določila dvoumna, prizadevajmo si za njihovo spremembo oz. dopolnilo,« je poudarila Zillijeva. »Burke naj nosijo v svojih domovinah, ne v Italiji,« je naglasila Suzana Kulier Pusantieri (Ljudstvo svobode) pred glasovanjem, med katerim so dnevni red o prepovedi nošenja burke zavrnili s 13 glasovi večine. 11 svetnikov opozicije je glasovalo za. Goriški občinski odbor bo v kratkem sprejel sklep, s katerim se bo izognil problemu deželnega zakona št. 15 iz leta 2007, ki je onemogočal namestitev novih svetil v obnovljenih ulicah mestnega središča. Raštel, Ulica Garibaldi, Ulica Maz-zini in Ulica Monache bi namreč po projektih, ki so jih izdelali načrtovalci, morale dobiti podobno razsvetljavo kot Ulica Ascoli, kjer so svetila pritrjena na zidove stavb, doslej pa je to preprečevala norma dežele FJK o znižanju svetlobnega onesnaževanja in energetsko varčevanje. Problem je bila predvsem prisotnost observatorija znanstvenega liceja v Ulici Vittorio Veneto, ki pa ga uporabljajo le v didaktične namene. Občina je na podlagi deželnega zakona št. 16 iz leta 2008, ki dopušča drugačen tip razsvetljave v določenih območjih, ki so z zgodovinskih, kulturnih in arhitektonskih vzrokov vredni ovrednotenja, sestavila seznam, v katerega je ob omenjenih ulicah vključila še druge trge in ceste, kjer bo lahko pri izbiri razsvetljave odločala tudi na podlagi estetskih kriterijev. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. novembra 2010 15 1 gorica - Na Ekonomskem forumu o gospodarstvu, mladih in narodni zavesti Čemu »super« pesnik, ko pa mu ne uspemo izdati knjige? Nekatera podjetja vestno vlagajo v izobraževanje, druga se zanj ne zmenijo niti pod prisilo Brez uspešnega gospodarstva se slovenska narodna skupnost v Italiji ne more razvijati, da bodo slovenska podjetja uspešna, pa morajo nameniti maksimalno pozornost izobraževanju svojih uslužbencev in mladih nasploh. Izzivi in težave slovenskih gospodarstvenikov so bili tema okrogle mize, ki jo je v četrtek v Kulturnem domu priredilo Društvo slovenskih ekonomistov. »Kaj naj v bodoče pričakujemo od gospodarstva?« se je uvodoma spraševal predsednik Društva slovenskih ekonomistov Simon Koren, ki je vodil posvet, med katerim so ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša spregovorili predstavniki gospodarskih krogov in krovnih organizacij. Da je za razvoj slovenske narodne skupnosti prepotrebno uspešno gospodarstvo, je najbolj prepričano zagovarjal predsednik finančne delniške družbe KB1909 Boris Peric. »Za našo narodno skupnost je pomembno, da akumulira kapital, da ustvarja profit, ki nam edini lahko omogoči, da razvijamo čim bolj konkurenčne gospodarske dejavnosti in ustvarimo čim bolj kvalificirana delovna mesta za naše mlade izobražence. Čemu nam služi "super" pesnik, če potem nimamo denarja, da bi mu izdali knjigo,« je poudaril Peric in opozoril, da ne moremo vsakič spraševati Žekša ali Berlusconija za denar, pač pa moramo tudi sami poskrbeti za financiranje dejavnosti, ki prispevajo h kulturni in družbeni rasti narodne skupnosti. Željo, da bi ne bili odvisni od javnih prispevkov, je izrazil tudi predsednik Kraške zadružne banke Sergij Stancich, neko- liko različno stališče pa je zagovarjal deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Do prispevkov bi imeli pravico tudi, tudi če bi jih ne potrebovali, saj so sestavni del zakonskih določil, ki priznavajo našo prisotnost na tem območju,« je opozoril Pavšič, o prispevkih in javni pomoči pa je med svojim posegom spregovoril tudi minister Žekš. Po njegovem mnenju bi slovenska manjšina brez 2,5 milijona evrov javnih prispevkov, ki jih je italijanska vlada nameravala odščipniti, preživela, a nekatere strukture bi se sesule. Žekš je zaradi tega slovenske organizacije pozval, naj najdejo nov način delovanja, preden bo Sloveniji in Italiji je različen, saj je slovenska trgovina vezana na veleprodajo,« pravi Kosič in pojasnjuje, da zato v Sloveniji primanjkuje specializiranih trgovin. »Pred nekaj leti smo odprli svojo trgovino obutve v novogoriškem nakupovalnem središču Qlandia, nato pa smo se zavedali, da smo z naložbo v Sloveniji zamudili, saj bi jo lahko opravili veliko prej,« je razložil Kosič in nadaljeval: »Ko pa smo se odločili za skok čez mejo, smo postali referenti za vse italijanske trgovce, ki se pri nas zanimajo za poslovanje v Sloveniji.« Po besedah Kosiča je bilo poznavanje slovenskega jezika bistve- »Pogosto se dogaja, da društvo vodi šestdesetletnik, kije na istem mestu že štirideset let in tam vztraja, namesto da bi dal mladim priložnost, naj se izkažejo« do krčenj prispevkov res prišlo. »Čez eno leto bomo spet na istem, zato skušajte čim prej najti bolj racionalne rešitve za svoje ustanove,« je opozoril Žekš. Javni prispevki za slovensko narodno skupnost so bili le ena izmed tem srečanja, med katerem so spregovorili tudi o prepletanju med slovenskim in italijanskim gospodarstvom. »Trg dela je vse bolj čezme-jen. Slovenski mali podjetniki se potrudijo, da pridejo v Trst in Gorico, italijanskih, ki bi bili pripravljeni se odpraviti čez mejo, pa je zelo malo,« je opozoril direktor SDGZ Andrej Šik, njegove besede pa je potrdil Benedikt Kosič, predsednik malih trgovcev pri goriški zvezi ASCOM. »Način trgovanja v nega pomena za prodor v Slovenijo, kjer je ravno zaradi jezikovne pregrade zelo malo drugih italijanskih trgovcev. Vprašanje jezika je seveda vezano na narodno zavest, ki jo lahko po besedah predsednika SGGZ in podpredsednika Čedaj-ske banke Karla Devetaka ohranja, le kdor nima težav s svojo zaposlitvijo in sploh preživljanjem. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da imajo Slovenci svoja podjetja, da lahko sami izbirajo v katere dejavnosti vlagati svoj denar, pri čemer imajo seveda ključno vlogo tudi banke. »Podpirati moramo zdrava podjetja, sploh pa se Zadružne banke držijo načel, zaradi katerih so nastale. Naš profit ne gre v kapital, pač pa z Ekonomski forum v goriškem Kulturnem domu bumbaca njim pomagamo organizacijam na teritoriju,« je poudaril predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric. Med srečanjem je do zanimive izmenjave mnenj prišlo glede izobraževanja in mladih. Na dan je prišlo, da nekatera podjetja veliko vlagajo v kadrovanje mladih, druga pa se za to ne zmenijo niti pod prisilo. Po besedah udeležencev srečanja so naložbe v izobraževanje prepotrebne. »Da bi nudili mladim možnost dodatnega izobraževana, smo ustanovili Slovik, katerega cilj je tudi utrjevanje občutka pripadnosti slovenski narodni skupnosti,« je poudaril Boris Peric, po drugi strani pa sta Karlo De-vetak in Andrej Šik opozorila, da so za našo narodno skupnost zelo pomembni tudi obrtniki, ki stalno vlagajo v svoje izpopolnjevanje. »Včasih bi se morali vprašati, ali je bolje, da imamo veliko univerzitetni-kov, ki so zaposleni s prekerno pogodbo in zaslužijo po 800 evrov na mesec, ali pa, da usposobimo dobrega električarja, ki bo poznal svoj poklic in bo imel dela na pretek,« se je vprašal Šik, na razvoj kmetijstva pa je opozoril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. »Kmetij je v zadnjih letih manj, kapital, s katerim razpolagajo, in profit, ki ga ustvarjajo, pa je večji,« je opozoril Fabec. V razpravo o vlogi mladih je posegel tudi predsednik SSO za Goriško Walter Ban-delj in spregovoril o svojih izkušnjah s kulturnega področja. »Pogosto se dogaja, da društvo vodi 60-letnik, ki je na istem mestu že 40 let in tam vztraja, namesto da bi dal mladim priložnost, naj se izkažejo,« je poudaril Walter Bandelj. Danjel Radetič romjan Izteka se postopek za gradnjo nove šole Postopek za gradnjo novega slovenskega šolskega centra v Romjanu se končno zaključuje. Na prihodnji seji občinskega sveta v Ronkah, ki bo potekala v ponedeljek, bodo namreč predstavniki občinske uprave poročali o prevzemu dela zemljišča - približno 180 kv. metrov -, na katerem bo zraslo šolsko poslopje, za katerega je goriško sodišče že izdalo odlok o razlastitvi. Občinska uprava pričakuje tudi zaključek sodnega postopka v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil lastnik druge katastrske parcele, na kateri bodo sezidali slovenski šolski center. Pritožba, ki zadeva razlastitev parcele na površini 120 kv. metrov, je privedla do dodatnih zamud pri realizaciji projekta romjanskega šolskega centra, ki se je začel pred približno desetimi leti. Ronški občinski odbornik Livio Vecc-hiet, ki je odgovoren za javna dela, vsekakor meni, da bo do razpleta prišlo v LIVIO VECCHIET altran kratkem času. »Vložitev prizivov je normalna praksa v primeru razlastitev. Lastniki imajo pač pravico, da se upre-jo,« je poudaril Vecchiet in ocenil, da bodo odlok sodišča o razlastitvi drugega dela zemljišča kmalu dočakali. Na temo slovenskega šolskega centra, ki ga zaradi prostorske stiske v stavbi v Ulici Capitello slovenska in italijanska osnovna šola iz Romjana krvavo potrebujeta, je posegel občinski svetnik Stranke komunistične prenove Lui-gi Bon, ki je na župana naslovil svetniško vprašanje. Bon opozarja, da se je postopek za gradnjo centra začel pred desetimi leti, ter da je občinski svet odobril dokončni in izvršni projekt že leta 2009. »Med razgrnitvijo variante št. 19 k občinskemu regulacijskemu načrtu ni leta 2009 nihče vložil pripomb, v prejšnjih mesecih pa se je projektu slovenskega šolskega centra zoperstavil občan, ki je vložil priziv na sodišče,« je povedal Bon, ki sprašuje župana Roberta Fontanota, kdaj se bo začela gradnja šole in kdaj bodo vanjo stopili otroci. gorica - Pokrajina in manjšinske organizacije Posoška kronika, rojeva • a •• »v »v • se prvi trijezični časopis Cilj je uresničitev čezmejnega glasila, s katerim naj bi črpali evropska sredstva Trijezični časopis, v katerem bo novice mogoče prebirati v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku, bo prvi sad sporazuma o sodelovanju, ki so ga včeraj sklenili goriška pokrajina, Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ), Svet slovenskih organizacij (SSO) in Furlansko filolo-ško društvo. V dvorani pokrajinskega odbora so pobudo, ki jo bodo financirali z denarjem iz zakonov 482/1999 za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin in zaščitnega zakona 38/2001 za slovensko manjšino, so se včeraj zbrali predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, podpredsednica in odbornica za jezikovne manjšine Roberta Demartin, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, goriški predsednik SSO Walter Bandelj, podpredsednik Furlanskega filološkega društva Carlo Del Torre in funkcionarka goriške pokrajine Marjeta Kranner, ki so poudarili, da se časopis uvršča med številne pobude, s katerimi se goriška pokrajinska uprava trudi za ovrednotenje večjezičnosti in več-kulturnosti našega območja. Časopis bo ohranil ime glasila, ki ga je goriška pokrajina izdajala že v prejšnjih mesecih, in sicer Conache isontine - Posoška kronika, prispevke v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku pa bo ustvarjala skupina osmih mladih sodelavcev. Časopis bo najprej imel le spletno verzijo (www.cronacheisontine.it), v načrtu pa je tudi papirnata različica. »S pomočjo manjšinskih organizacij smo sestavili večjezično redakcijo in s tem dali delovno priložnost osmim mladim. Naš cilj je, da bi v prihodnje redakcija postala čezmejna, kar bi nam omogočilo, da bi vprašali za evropske prispevke,« je povedal Gherghetta, Demartinova pa je poudarila, da je časopis le prvi korak na poti sodelovanja s slovenskima krovnima organizacijama in furlanskim društvom. Pokrajini so se za pozornost, ki jo izkazuje jezikovnim manjšinam, zahvalili Del Torre, Ban-delj in Pavšič. »Vzpostavljanje stikov med vsemi komponentami teritorija je hvalevredno,« je povedal Bandelj, Pavšič pa je poudaril: »Pokrajina ustvarja temelje sodelovanja, mi pa imamo nalogo, da nadaljujemo. Menim, da bi morala večjo vlogo na tem področju odigravati tudi dežela FJK.« Pavšič je še podčrtal, da je po institucijah na področju čezmejnega sodelovanja na vrsti civilna družba, s čimer je soglašal tudi Gherghetta: »Potrebna so čezmejna društva, organizacije, zbori, itd. Stiskanje rok med upravitelji ne zadošča več.« (Ale) Zasneženi Sabotin bumbaca ZIMA ŽE TRKA NA VRATA Snežna odeja povzročila predvsem preglavice Kot napovedano, je temperatura zraka včeraj padla, sneg pa je pobelil nekoliko višje ležeče predele tudi na Goriškem, medtem ko je v nižini večinoma deževalo. Kdor je včeraj v Gorici dvignil pogled v slovensko smer, je tako opazil, da sta bi- la v belino odeta tudi vrhnji del Sabotina in Ška-brijel, medtem ko je Kekec, ki leži na nadmorski višini 310 metrov, ostal še zelen. V belino je bila odeta tudi Trnovsko-Banjška planota, na Lokvah so včeraj namerili okoli 20 centimetrov snega, veter pa je poskrbel tudi za snežne zamete. Sicer pa je sneg prebivalcem Trnovsko-Banjške planote povzročil nemalo preglavic, predvsem zaradi slabo očiščenih cest, in to kljub temu, da so bile snežne padavine napovedane. (km) 16 Sobota, 27. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - gorica - Župana napovedala mesečna srečanja »Zmagovalna kombinacija mladosti in izkušenosti« V pogovoru Livarna, EZTS in čistilna naprava - izmenjava informacij na občinskih spletnih straneh Čeprav je prvo uradno srečanje med goriškim županom Ettorejem Romolijem in novogoriškim županom Matejem Arčo-nom, odkar je slednji prevzel funkcijo, včeraj potekalo le slabe pol ure, sta uspela spregovoriti o ključnih točkah iz obojestranskega interesa, ki jih bosta sproti dograjevala in razvijala glede na potrebe. Na včerajšnjem srečanju v novogoriški mestni hiši je beseda tekla o projektih bližnje prihodnosti, kot sta skupna podelitev priznanj ekipi Esimita, 1. decembra na Trgu Evrope - Transalpini, ter na istem mestu praznični prižig lučk ob prisotnosti otrok goriških in novogoriških vrtcev, pa tudi o projektih in težavah, ki so skupni obema občinskima upravama. V tej luči je bila omenjena novogoriška čistilna naprava, solkanska Livarna, Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) ter potreba po ureditvi sedaj nevarnega prečkanja mejnega prehoda Rafut - Pristava, kjer na slovenski strani teče železniška proga. Župana sta se strinjala, da bodo njuna srečanja odslej mesečna. »Ugotovila sva, da zna biti kombinacija moje mladosti in njegovih političnih izkušenj zmagovalna za uspešno sodelovanje obeh mest,« je številnim zbranim novinarjem takoj po srečanju povedal Arčon, Romoli pa je kolega v smehu dopolnil: »Tudi jaz sem tako razmišljal, potem pa sem v najinem pogovoru ugotovil, da ima župan Arčon, kljub mladosti, skoraj toliko let političnih izkušenj kot jaz, zato mi je zmanjkala karta, na katero sem igral.« Župana sta tudi v neformalni medsebojni komunikaciji sproščena, saj sta že prešla na tikanje, komunikacija med njima teče v italijanščini, na srečanju z novinarji pa je novogori-ški župan vsekakor dosledno govoril v slovenščini. »Kar mi je pri Arčonu všeč, je odločnost, da skupaj rešiva probleme, ki so skupni obema mestoma. Zaključilo se je obdobje velikih besed, treba je preiti k dejanjem in doseči otipljive rezultate. Če bomo skupaj znali reševati probleme, bodo ljudje obeh mest podpirali naše sodelovanje. Pomembno je, da začnemo delati in da se ne srečujemo samo zaradi rituala samega,« je poudaril Romoli. V nadaljevanju sta župana v nekaj besedah orisala pogovor o že izpostavljenih temah. Glede solkanske Livarne, ki še vedno žuli goriške sosede, je Arčon gostu pojasnil, da se problem tiče države, saj le-ta podeljuje dovoljenja za obratovanje, da pa bo interveniral v Ljubljani. Pri projektu EZTS, ki se je zaustavil zaradi rimske birokracije (»tudi v tem primeru ni briljirala,« je pripomnil Romoli), pa je Arčon ponudil svojo pomoč v obliki posredovanja pri slovenski vladi, ki bi lahko apelirala na italijansko. Romoli šempeter - Iskra Prvih devet mesecev z dobičkom »Skupina Iskra Avtoelektrika je v prvem devetmesečju letos ustvarila 3,2 milijona evrov čistega dobička, matična družba pa 1,7 milijona evrov, kar je glede na lanskoletno izgubo zelo spodbudno,« sporočajo iz šempe-trske družbe, ki jo vodi Edvin Sever. Tako skupina kot tudi matična družba sta v prvem devetmesečju pridobili bistveno več naročil od predvidenih, saj sta beležili rast prodaje na vseh trgih, tudi v zahodni Evropi in ZDA. Čeprav je bilo zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu za letos predvideno poslovanje z izgubo, je bilo poslovanje v devetmesečnem obdobju dobičkonosno. Ta uspeh je bil dosežen zaradi večjega obsega prodaje in z obvladovanjem vseh vrst stroškov, sporočajo iz družbe. V prvem devet-mesečju so kupcem izven skupine prodali za dobrih 159 milijonov evrov izdelkov, blaga, materiala in storitev, matična družba pa je realizirala dobrih 118 milijonov evrov prodaje. (km) je z odobravanjem pospremil pripombo sogovornika o njunih bodočih rednih kontaktih - »najmanj enkrat mesečno« -, Ar-čonovo opazko o preslabi informiranosti prebivalcev obeh mest o dogodkih, ki potekajo na nasprotni strani meje, pa je nadgradil s predlogom, da bi za začetek tovrstne informacije lahko ponujali občinski spletni strani. Arčon je tudi omenil ustanovitev mešane skupine, ki naj bi ugotavljala potrebe obeh mest. Ob zaključku je Romoli izrazil željo, da »bi naši dve mesti doživljali vedno bolj kot en sam, združen prostor, brez pregrad, ki ju ločujejo«, kot pomembno za Gorico pa je poudaril novogoriško zagotovilo, da bo v predvidenih časih zgrajena čistilna naprava, ki bo rešila problem potoka Korna in reke Soče. »Naloga obeh županov je, da združevanje na ravni društev, zavodov in raznih organizacij spodbujata. Ko bodo ljudje zaznali dobro sodelovanje med obema upravama, bo pregrade med mestoma lažje premagati. Ljudje se srečujejo tam, kjer se dobro počutijo. Na naši strani se danes to dogaja predvsem v trgovskih centrih, a ravno z oživitvijo magistrale in Bevkovega trga se bodo ljudje tu srečevali. Če se bo to dogajalo tudi v oživljenem središču Gorice, bo seveda dobrodošlo,« je z Romolijevim pritrjevanjem dejal Arčon. Župana sta nato pogovor nadaljevala ob kosilu v gostišču Kekec. Katja Munih Župana Matej Arčon in Ettore Romoli med včerajšnjim pogovorom v novogoriški mestni hiši foto k. m. gorica - Mejni prehod na Rafutu Zapornica ni odprta Romoli: »Za občane je prečkanje tamkajšnje železniške proge nevarno, treba bo najti rešitev« Rafut z zapornico bumbaca Meja med Gorico in Novo Gorico ni povsod padla, saj je mejni prehod na Rafu-tu, na italijanski strani, še vedno zaprt. »Ne upam si naročiti dviga zapornice,« je župan Ettore Romoli včeraj opozoril novogori-škega kolego Mateja Arčona. »Prehod je sicer odprt, v praksi pa zaprt zaradi tega, ker ni ustrezno zaščiten. Za občane je prečkanje tamkajšnje železniške proge nevarno. Treba bo najti primerno rešitev,« je poudaril Romoli in dodal, da so občinsko upravo na nevarnost že večkrat opozorili ljudje, ki tja radi zahajajo tudi zaradi kolesarske steze. O policijski kabini, ki še vedno stoji na mejnem prehodu na dnu Škabrijelove ulice, je povedal, da se bo pozanimal, v čigavi pristojnosti je njena odstranitev, da pa je bilo doslej že veliko narejenega s tem, ko so na njegovo odločitev Škabrijelov prehod odprli za ves promet. (km) Gorica v praznični preobleki Danes ob 10. uri se bo na goriškem Travniku in na mestnih ulicah ob spremljavi tirolske glasbe začel dvodnevni Ad-ventni praznik, ki ga v sodelovanju z občino San Candido (Innichen) prireja goriška občina. Tirolski glasbeniki in skupina Anras Brass bodo ulice poživili že dopoldne, ob 17. uri pa se bo po mestnem središču začel sprevod godbe iz kraja Versciaco (Vierschach). Ob 18. uri bodo na Travniku prižgali svetila, s katerimi so okrasili mesto, nato pa se bodo ob spremljavi godbe sprehodili do Verdijevega gledališča, kjer bodo nazdravili. Danes in jutri bo na Travniku deloval kiosk z južnotirolskimi jedmi. Romoli in Fitto o EZTS-ju Goriški župan Ettore Romoli se bo danes ob 10. uri na ronškem letališču srečal z ministrom za deželne zadeve Raffaelejem Fittom. Župan ga bo opozoril na Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, ki čaka na zeleno luč iz Rima. V Ronkah ukradli tri papige Na 48. razstavi ptic, ki bo še danes in jutri v športni palači v Ronkah, je prišlo do tatvine. Tatovi, ki so odnesli tri dragocene papige in nekaj drugih ptic, so se po vsej verjetnosti v četrtek zvečer skrili v športnem objektu in počakali na zaprtje razstavnih prostorov, nato pa so stopili v akcijo in oškodovali lastnike za nekaj manj kot 8.000 evrov. Slabo vreme »porušilo« zid Zaradi dežja so včerajšnjo prireditev »Behind The Wall« s postavitvijo kopije izraelskega zidu na Transalpini - Trgu Evrope odložili na kasnejši datum. Drevi koncert nagrajencev V deželnem avditoriju v Gorici bo nocoj ob 20.30 koncert pianistov, ki so zmagovalci letošnjega klavirskega natečaja Giuliano Pecar. Večer bo vodila igralka Tjaša Dornik. V Gorici gokarti in motorji V Gorici naj bi med vikendom potekali dve avtomobilski prireditvi, ki jima sicer preti odpoved zaradi slabega vremena. Danes in jutri bodo na parkirišču pred sedežem kluba ACI v Tržaški ulici vozili gokarte učenci osnovnih šol Rismondo, Frin-ta in Fumagalli, jutri od 9. do 17. ure pa bo na parkirišču za nekdanjo bolnišnico v Ulici Tuscolano motoristični spektakel. Nastopili bodo akrobatski piloti motorjev in avtomobilov. Srečanje ljudskih pevcev Kulturno prosvetno društvo Lipa Šem-pas in Krajevna skupnost Šempas vabita v soboto ob 20. uri v Kulturni dom Šempas na 5. srečanje ljudskih pevcev in godcev. (km) nova gorica - Med mladino S komunikacijo proti zasvojenosti Otroci se o spolnosti s starši ne pogovarjajo, učijo se iz medijev Novogoriška Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti ima najvišji proračun v državi, 60.000 evrov, v celoti ga financira novogoriška mestna občina. Polovico teh sredstev namenjajo primarni preventivi, kot so predavanja in delavnice po šolah za učence, starše in pedagoški kader. Programi preventive potekajo v vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v občini. V bodoče se želijo še posebej posvetiti mladostnikom. Enega od programov preventive sta v novogoriških osnovnih šolah letos izvajala tudi Leonida in Albert Mrgole iz zavoda Vezal. Njuno delo z mladimi je zasnovano na predpostavki, da se vse stiske in dileme odraščajoče mladine porajajo v dinamiki družinskih odnosov, zato je ključnega pomena ohranjanje stika med starši in otroki. Če tega ni, mladostniki lahko zlahka padejo pod vpliv vrstnikov in medijev, stiske pa premagujejo z opojnimi substancami. Ob delu z otroki v novogoriških osnovnih šolah sta presenečeno ugotovila, da so učenci osmih razredov vsi po vrsti kot svojo najpomembnejšo temo izbirali spolnost ter da informacije, ki jih imajo osmošolci o tem, izhajajo iz medijev, zlasti iz široke dostopnosti pornografskih vsebin na spletu. »Kar se nam je pokazalo zaskrbljujoče, je odsotnost temeljnih sestavin medsebojnih odnosov v predstavah, ki jih imajo otroci pri 13 letih o spolnosti,« poudarja Leonida Mrgole. Otroci so največkrat izpostavili, da se o spolnosti s svojimi starši ne morejo pogovarjati, izkazalo pa se je tudi, da o tej temi malo vedo. Med sporočili, ki bi jih mladi naslovili na starše, pa so v prvi vrsti želja po tem, da jim starši prisluhnejo, želja po razumevanju, pomoči in tolažbi. (km) krmin - Pobuda presega deželne in državne meje »Nevzdržna lahkotnost« tretjega knjižnega sejma Združenje Cultura globale in krminska občinska uprava se z občinsko knjižnico pripravljajo na tretji knjižni sejem od 2. do 14. decembra. Pobudnik zanj je pred dvajsetimi leti bil založnik Marino Degrassi (Edizioni della Laguna), a je dolgo časa bil posvečen krajevnemu knjižnemu dogajanju, zadnja tri leta pa je doseg mnogo širši, saj presega deželne in tudi državne meje. Letošnji naslov oz. sporočilo »L'insosteni-bile leggerezza« (Nevzdržna lahkotnost) spominja na pisatelja Milana Kundero. Prireditelji so goste, ki dajejo plemenit in intelektualni pečat briškemu sejmu - saj se le-ta ne omejuje na razstavljene knjige vsebinsko raznolikih založb -, zaprosili, da se iz osebnega gledanja na svet soočijo z »nevzdržno lahkotnostjo« sedanjega dogajanja, prepletanja in bivanja. Imena, kot so don Andrea Gallo, Marcello Ve-neziani, Luigi De Magistris, David Riondino, Fausto Bertinotti, Riccardo Iacona, Paolo Flores DArcais, Sil-vino Poletto in še kdo, zagotavljajo pestra in poglobljena premišljanja ter povezave med vsakodnevnimi zadevami in velikimi dogajanji ter premiki na miselni, ekonomski, zaposlitveni, pravni, teološki, vzgojni in še kakšni drugi ravni. Morda nekatera našteta imena na prvi prisluh bralcu ne povedo mnogo, če pa bi povezal ime s posnetkom, bi mu postalo takoj jasno, da se v Krminu o prisotnosti odmevnih osebnosti pogajajo le na najvišji ravni. Okrog dvesto so jih poiskali, a ve se: zasedenost, bolehanje, potovanje v tujino ... ne nazadnje tudi nična denarna ponudba. Celotna prireditev bo deležna 10.000 evrov podpore. Bivanje vseh oddaljenih udeležencev bodo brezplačno nudila krajevna gostišča, restavracije in kmečka prenočišča, ki pa so, kot vemo, visoko kakovostna. Poslastica bo gostovanje gledališča s Sardinije s prikazom »Ombre turche«, a tudi 30-letnica Paso-linijeve smrti, sodelovanje delavskih zadrug COOP s ponujanjem solidarnostne hrane iz nerazvitih predelov sveta in negotova napoved o prisotnosti predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. V zvezi s prihodom prej naštetih oseb in njihovih krajevnih sogovornikov, prireditelji pojasnjujejo, da ne gre za načrtno levo usmerjene izbire, saj Fini to gotovo ni, kot ni TV voditelj Emilio Fede (odsoten) ali publicist Marcello Ve-neziani (prisoten). Odziv vabljenih je pač takšen, sicer pa gre tudi za drugačen »nevzdržno lahkoten« pojav: kdor koli pove zadnje mesece v Italiji kaj iskrivega in dialektičnega, ga opredelijo kot levičarja. Kdo je kriv, da na splošno povezujemo desnico s plitvino, na katero smo nasedli? (ar) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. novembra 2010 17 1 DOBERDOB V ponedeljek Premisliti Jugoslavijo skoraj 20 let po razpadu Debatni večer z Dimitrijem Volcicem in Milošem Budinom Dimitrij VOLCIC kroma Razpad Jugoslavije je še preblizu v času in pregloboko v zavesti ljudi, da bi lahko prišle na dan vse podrobnosti, ki so ga povzročile. Počasi, košček za koščkom, pa se vendarle razkrivajo drobci zgodbe, ki bo šele nekoč v prihodnosti, čez dolga desetletja, postala zgodovina. Takrat bo morda - iz primerne časovne razdalje - mogoče odgovoriti na vprašanje, ki mnoge muči že ves čas: kdo je prvi vrgel kocko, da je zagorel Balkan? Na to in na številne druge teme bo tekla beseda v ponedeljek, 29. novembra, ob 20. uri na debatnem večeru z Dimitrijem Volcicem in Milošem Budi-nom, ki bo potekal v kulturnem domu v Doberdobu, na sedežu društva Jezero. Organizatorji večera - Slovenska kulturno gospodarska zveza, društvo Jezero in občina Doberdob, ki je prevzela pokroviteljstvo - so se odločili, da bodo skoraj 20-letnico razpada Titove Jugoslavije obeležili na drugačen način. Svetovljanska intelektualca bosta publiki Miloš Budin kroma predstavila pojem Jugoslavije, kdaj in kako je država nastala, kakšna je bila njena vloga kot eden izmed vodilnih akterjev v skupnosti neuvrščenih in med-blokovske konfrontacije. Dimitrij Volcic, nekdanji prvi mož TV dnevnika na prvem programu RAI, senator in evro-poslanec, ter Miloš Budin, senator in nato član Prodijeve vlade, bosta tudi nakazala, kateri so bili razlogi za njen propad vzporedno s propadom vzhodnega komunističnega bloka, kakšni so bili italijansko-jugoslovanski odnosi v povojnem obdobju in kako je bila v to vpletena slovenska narodna skupnost v Italiji. Ne nazadnje bosta analizirala odnos slovenske manjšine do SFRJ in raznolikost občutkov ob njenem razpadu. Neposredno in sproščeno soočenje s prvovrstnima gostoma bo prav gotovo priložnost, da poglobimo omenjene teme in pridobimo čim bolj popolno sliko o zgodovini tega nam bližnjega prostora, ki se nedvomno tiče tudi naše manjšinske skupnosti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. 27. novembra, ob 10.30 in 16. uri (Goriški vrtiljak) »Prava princeska«, gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane; predprodaja in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDN EVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 27. novembra »Acqua«, nastopa gledališka skupina Unoteatro (za vse starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, www.ctagori-zia.it/blog). J Gledališče U Kino GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: gledališču Verdi v Gorici: danes, 27. novembra, ob 20.30 »Oblivion show«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 27. novembra, ob 20.45 »Il raz-zismo e una brutta storia«, igra Asca-nio Celestini; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.50 -22.00 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pre-cious«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 22.00 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«; 19.50 »The killer inside me«. Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 - 22.00 »La donna della mia vita«. Razstave V VEČNAMENSKEM CENTRU v Ul. Baia-monti v Gorici je na ogled prodajne razstave izdelkov udeležencev laboratorijev centrov CISI in ANFASS iz Gorice; danes, 27. novembra, od 9. do 17. ure. V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo danes, 27. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Daria Scottija z naslovom »Bretagna, la pietra in fiore«. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Subject« goriškega fotografa Giovannija Assirellija; do 28. novembra med 16. in 20. uro, vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava koroškega umetnika Gustava Januša; do 28. novembra ob prireditvah. GORICA - Danes v KB centru Pevska delavnica za mladino s filmsko glasbo in pop sceno Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica sta lani združili moči in ustanovili Mladinski mešani pevski zbor. Zbor vodi Jana Drasič, kateri se bo letos z novimi aranžmaji in zamislimi pridružila Andrejka Možina. Pevke in pevci bodo pridobivali znanje na redni tedenski vaji ter na intenzivnih glasbeno-pev-skih delavnicah. Prva delavnica bo danes med 18. uro in 19.30 v Tumovi dvorani v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici. Potekala bo pod vodstvom Andrejke Mo-žina, ki bo pevce uvedla v svet zborovske zabavne glasbe z dvema aranžmajema iz filmske glasbe in s slovenske pop scene. Andrejka Možina je diplomirana čelistka in pevka iz Trsta ter absolventka na specialističnem bieniju za jazz konserva-torija Giuseppe Tartini v Trstu. Junija 2006 je pri Založbi tržaškega tiska izšel njen avtorski prvenec s naslovom »Zasul si me z zvezdami«, ki vsebuje uglasbitve poezij različnih slovenskih pesnikov v stilu šanso- na in popevke. Uspešno je tekmovala na Festivalu slovenskega šansona in bila nagrajena najboljšo jazz kompozicijo Jazzon 2009 in Jazzon 2010. Leta 2010 je bila no-miniranka natečaja Zlato zrno. Trenutno pripravlja s svojim kvartetom novo zgoščenko z avtorskimi jazz skladbami. Poučuje na različnih glasbenih šolah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. »Petje v zboru je ena redkih ne-športnih skupinskih aktivnosti za mlade. S sodelovanjem v organizirani skupnosti z jasnimi cilji predstavlja zbor pomemben člen v vzgoji mladega človeka. V zboru pridobljena kreativnost, disciplina, koncentracija, samostojnost, delovne navade, družabnost in druge oblike socializacije služijo vsem tudi v nadaljnjem življenju,« pravijo organizatorji in vabijo mlade, ki jih petje v zboru zanima in bi se radi preizkusili v sodobnejših glasbenih zvrsteh, da se jim pridružijo. Prijave zbirajo na tel. 327-0340677. t iš I Andrejka Možina V GALERIJI TIR centra Mostovna v Solkanu bo do 1. decembra na ogled slikarska razstava z naslovom »Večplastnost celote« skupine 12. poteza. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava Deziderija Švare; do 8. decembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici Davide Gar-buggio razstavlja do 8. decembra; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, informacije po tel. 0481-383287-383297. OB 70. LETNICI KLAVDIJA PALČIČA je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna prehajanja«; do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in med prireditvami. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Battisti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. Koncerti [TT] Osmice M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 28. novembra, izlet v neznano. Zbirališče na parkirišču v ulici Italico Brass v Gorici ob 7. uri; predvideva se približno 4 ure hoje; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@kinoatelje.it. KD SOVODNJE organizira v soboto in nedeljo, 18. in 19. decembra, dvodnevni izlet v Brunik, Merano in Bocen. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 6.30. Prihod v Brunico ob uri kosila. Posamezen ogled mesta in tržnic. V zgodnjih popoldanskih urah prihod v Me-rano in čas na razpolago za ogled me- sta in tržnic. Skupna večerja v pivnici Forst v vasici Lagundo. V nedeljo zjutraj obisk tovarne keramik Thun. Sledi ogled središča Bocna z vodičem. Kosilo prosto. Popoldan na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti mesta. Povratek v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 30. novembra. ¿j Čestitke □ Obvestila V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 2. decembra, ob 20.15 nastopila ameriška blues skupina Mississippi; informacije po tel. 0038653354013. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classi-ca« danes, 27. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert koncert baročne skupine I fiori musicali; vstop prost. BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belo-ta«; tel. 329-6483970. H Šolske vesti ZSKD IN GLASBENA MATICA vabita mlade na jazz delavnico s prof. Andrej-ko Možina, ki bo danes, 27. novembra, od 18. ure do 19.30 v Tumovi dvorani v KB centru. S Poslovni oglasi IMSA IMPEX SRL IŠČE prakti-kanta/ko za delo v skladišču. Zahteva se znanje slovenščine, dinamičnost in timsko delo. CV pošljite na job@imsa.it Ob rojstvu male ASJE iskreno čestitamo našemu odborniku - očku Marku Komelu, mami Tamari ter bratoma Sašku in Janu vsi pri športnem združenju Dom - Gorica. Novorojenčki pa zaželimo veliko sreče in zdravja. Čestitkam se pridružuje kulturna zadruga Maja in Kulturni dom v Gorici. Bivši belordeči košarkarji Doma ter goriški in novogoriški prijatelji iskreno čestitajo Marku Komelu in mami Tamari ob prihodu male ASJE. V NAJEM ODDAMO poslovne prostore v Štandrežu, približno 100 kv.m. Tel. 3290286591 AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. AŠKD KREMENJAK prireja Silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 3386495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v torek, 28. decembra, tradicionalno silvestrovanje v Pineti pri Gradežu v hotelu Ai pini. Odhod iz Doberdoba in Gorice ob 16. uri. Srečanje v pineti ob 17. uri. Vpisujejo do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu Saverij R. (tel.0481-390688), Marija Č. (tel. 0481-390697), Ivo T. (tel. 0481882024), Dragica V. (tel. 0481-882183), Rozina F. (tel. 347-1042156), Ema B. (tel. 0481-21361); na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA SV. ANDREJA: danes, 27. novembra, ob 9.15 adventne delavnice; ob 19. uri maša; ob 20. uri nastopa Luka Mayer Debevec s solisti. V nedeljo, 29. novembra, ob 10. uri maša, ki jo bo vodil škof Evgen Ravignani; ob 11. uri na Trgu sv. Andreja podelitev osmega Klasa; ob 11.15 maša, ob 17.30 slovesne ve-černice; ob 18. uri koncert Boruta Ško-čirja in Mladinskega ansambla. V torek, 30. novembra, ob 15. uri v župnijskem domu lutkovna predstava z naslovom »Koruzna zgodba« v izvedbi kulturnega društva Slavec Solkan - Lutke 1000 in 1 Solkan; ob 19. uri praznična maša. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo od 2. do 10. decembra zaprta. OBČINA SOVODNJE prireja informativno srečanje za lastnike parcel ob Vipavi, ki so zaobjete v projektu čiščenja bregov pod okriljem deželne Civilne zaščite v ponedeljek, 29. novembra, ob 18. uri v prostorih Zadružne banke v Sovodnjah. MLADINSKI DOM prireja filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in zaključni pogovor o filmu in njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 3. decembra, 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. 0 Prireditve ZSKD vabi na predstavitev prevoda »Slava vojvodine Kranjske«, ki bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. MESTNA OBČINA NOVA GORICA v sodelovanju z občino Brda in Goriškim muzejem vabi na predstavitev zbornika »Osimo in Goriška. 35-letnica podpisa Osimskih sporazumov in 25-letni-ca izgradnje briške ceste« v ponedeljek, 29. novembra, ob 18. uri v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica. Zbornik bodo predstavili člani uredniškega odbora Andrej Malnič, Jože Šušmelj in Tomaž Vuga. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KŠD Rojanski Krpan vabi na slavnostno podelitev nagrad in predstavitev antologije mednarodnega natečaja poezije »Sledi - Trac-ce« v petek, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Pe-tronio, 4) v Trstu. Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarim dvomesečno psičko mešanko z dolgo dlako, majhne rasti; tel. 347-1243400. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Livio Vitale iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 9.40, Marino Surian (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sobota, 27. novembra 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - A-liga Za Milan in Juventus že danes dokaj neugodno Po uspehih v ligi prvakov se Allegrijevo moštvo lahko tri mesece posveti izključno ligi MILAN IN JUVENTUS ZA UVOD - Ekipi, ki sta v zadnjih krogih najbolj prepričali, bosta igrali že danes. Pričel bo Milan, ki bo ob 18. uri igral v Genovi proti Sampdorii, sledil pa Juventus, ki bo pred domačim občinstvom poskušal premagati Fiorentino. Sampdoria je precej občutila Cassanovo odsotnost. Sicer se prebuja Pazzini, a Ligurijci imajo vseeno težave v napadu. Vendar Di Carlo lahko računa na tretjo najboljšo obrambo, tako da bo imel Ibrahimovič težko pot do gola. Vsekakor so v Milanovem taboru po torkovem evrospkem nastopu vsi zelo dobre volje. Uvrstitev v osmino finala lige prvakov je na varnem, tako da se lahko Allegri in njegovi varovanci naslednje tri mesece koncentrirajo izključno na prvenstvo. V napadu bo Ibri delal družbo Robinho, Ro-naldinho pa je z golom proti Auxerru znova dokazal, da lahko računajo tudi nanj. Domači trener Mimmo Di Carlo je obratno skoraj prisiljen izbrati dvojico Pazzini-Pozzi, saj alternativ ni. Že devet krogov neporaženi Juventus (5 zmag, 4 neodločeni izidi) želi podaljšati serijo proti Fiorentini. Med kluboma - in zlasti navijači - je rivaliteta velika, trener Fiorentine Mihajlovič pa ima kot nekdanji Interjev igralec dodatne razloge, da bi želel črnobele premagati. Del-neri računa na nov suveren nastop vezne vrste, ki je v tem obdobju morda najbolj kakovostna med vsemi A-ligaši (zlasti pozor na Krašiča in Aquilanija), medtem ko mora Fiorentina izboljšati učinkovitost napada, ki dosega pičli gol na tekmo. Gilar-dino si želi več sodelovanja s strani soigralcev. Bomo videli, če bodo tokrat Lja-jič, Vargas in Marchionni bolj aktivni v nasprotnikovem kazenskem prostoru. CRESPO PROTI INTERJU - Pri In-terju so po zmagi nad Twentejem nekoliko zadihali. Uvrstitev med najboljših 16 v Evropi ni pod vprašajem, a bolnik ni še popolnoma okreval. V prvenstvu je Inter že štiri kroge brez zmage (v štirih nastopih le dve osvojeni točki), poraz proti Chievu izpred sedmih dni pa je morda najnižja točka, kar jih je Inter dosegel v zadnjih petih letih. Na Zlatan Ibrahimovič po golu v Auxerreju ansa San Siru (s pričetkom ob 12.30) bi morala biti Parma lahek plen Sneijderja in soigralcev, a ne bo ravno tako. Črnomodri bodo brez pravih napadalcev, saj bosta Milito in Eto'o odsotna, eden zaradi poškodbe drugi zaradi tritedenske prepovedi igranja, ker je z glavo udaril Cesarja. Tudi vratar Julio Cesar bo še odsoten; njegova poškodba za-skrblja tudi v vidiku svetovnega klubskega prvenstva. Glavno breme napada bo moral nositi Pandev, Benitez pa pričakuje boljšo igro Sneijderja. Parma, ki se je po slabem začetku le izboljšala, ima trojico napadalcev, ki vzbuja nekaj straha. Giovinco, Bojinov in Crespo bi lahko povzročali preglavice sicer najboljši obrambi prvenstva. REJA NA PREŽI, FURLANI PROTI NAPOLIJU - Kljub temu, da v zadnjih nastopih ni vedno prepričal, je Lazio kljub vsemu še na drugem mestu. Rejevi fantje imajo tokrat priložnost, da bi se ponovno približali vodilnemu Milanu, saj igrajo na Olim-picu proti Catanii. Giampaolo je pod Etno naredil zelo dobro delo, saj se o Catanii malo govori, a navsezadnje je ekipa, ki naj bi se borila za obstanek, na sredini lestvice. Kljub temu mora Lazio ciljati na celoten izkupiček, zlasti v primeru zmage Milana. In belomodri bodo za rezultat tekmeca že vedeli. Pestro bo tudi v Vidmu: na Friuli prihaja v goste tretjeuvrščeni Napoli. ILIČIC IN TOTTI KOT SLADICA - Vsak pomemben obrok se zaključi s sladico. Vlogo sladice 14. kroga bosta imela Iličičev Palermo in Tottijeva Roma, ki bosta igrala jutri ob 20.45 na stadionu Barbera. Palermo je v prejšnjem krogu dohitel Inter na šestem mestu, z zmago pa bi gotovo naredil še vsaj korak naprej, ker bi prehitel jutrišnjega tekmeca Romo, ki ima na lestvici dve točki več. FANTANOGOMET - Bologna in Chievo bi se lahko zadovoljila s točko, tako da bi bila Viviano ali Sorrentino dobra rešitev v vratih. Prav zato bi lahko v obrambi zaupali tudi Cesarju (Chievo) in Britosu (Bologna), katerima lahko priskočita na pomoč še Zambrotta (Milan) in Astori (Cagliari). Vezna vrsta z Nianggo-lanom (Cagliari), Gazzijem (Bari) in Inler-jem (Udinese) lahko zagotovi kar visoko srednjo oceno in hkrati omogoči večje investicije za napad, kjer bi lahko igrali Di Natale (Udinese), Cavani (Napoli) in Acqua-fresca ali Matri (oba Cagliari). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Sampdoria - Milan 1:2 (1 - 30%, X - 35%, 2 - 35%), (ob 20.45) Juventus - Fio-rentina 2:1 (45%, 30%, 25%); jutri (ob 12.30) Inter - Parma 3:1 (60%, 30%, 10%), (ob 15.00) Bari - Cesena 2:1 (40%, 30%, 30%), Bologna - Chievo 0:0 (35%, 35%, 30%), Brescia - Genoa 1:1 (35%, 30%, 35%), Cagliari - Lecce 2:0 (45%, 30%, 25%), Lazio - Catania 2:1 (40%, 35%, 25%), Udinese - Na-poli 1:1 (35%, 30%, 35%), (ob 20.45) Palermo - Roma 2:2 (35%, 35%, 30%). (I.F.) SINOČNJI IZID V B LIGI: Atalanta - Livorno 0:2 PLAVANJE Italijanske in slovenske medalje EINDHOVEN - Slovenska plavalca Peter Mankoč in Tanja Šmid sta na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v nizozemskem Eindhovnu osvojila bronasto in srebrno kolajno. Peter Mankoč (50,92) je osvojil 3. mesto na 100 metrov delfin. Tanja Šmid pa je bila druga na 200 metrov prsno. S časom 2:22,88 je zaostala le za zmagovalko Rusinjo Anastazijo Čaun (2:22,68), tretja je bila Italijanka Chiara Boggiatto. V ženskem 800 prosto je zmagala Federica Pellegrini (8:15,20). Fabio Scozzo-li pa je slavil zmago v 100 m prsno 57,78. AcegasAps v Osimu V 10. krogu ima AcegasAps na papirju precej lahko nalogo: v goste odhaja namreč v Osimo proti dosedaj najslabši ekipi prvenstva. Edilcost je namreč doslej zmagal le enkrat, in sicer na tujem proti tedaj oslabljenemu Ozzanu. Prostalih osem tekem je ekipa iz Mark izgubila, večkrat tudi z visoko razliko. Igralski kader ni prvovrsten, saj nosi glavno breme samo peščica igralcev: bek Di Capua (186 cm, povprečno 13 točk na tekmo), ki je v prejšnjih sezonah igral v raznih ekipah južne skupine; krilo Gaeta (201 cm, povprečno več kot 13 točk na tekmo), ki je pred leti igral tudi v najvišjih ligah s Scavolinijem in Fabrianom; organizator igre Bastoni (188 cm), skoraj 8 točk na tekmo), ki je igral tudi v Legadue z Jesijem; krilo Delli Carri (198 cm, skoraj 7 točk na tekmo); bek Rinaldi (192 cm, 8,5 točk na tekmo). Doslej je dal dober doprinos tudi center Verri (206 cm, več kot 8 točk na tekmo), ki pa si na prejšnji tekmi zlomil nosnico in ga jutri ne bo na igrišču. Zato bo verjetno imel več možnosti za igranje albanski centerGjinaj (207 cm, doslej nekaj več kot 5 točk na tekmo). Tržaška ekipa ni v vrhunski formi in mora še nekako prebaviti odhod Lenardona in ponovno vključitev Bocc-hinija v ekipo. Stari kapetan pa je prav na zadnji tekmi z odločilnim košem dokazal, da spet prihaja v pravo formo. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 90%, Edilcost Osimo 10% Marko Oblak JADRANJE Alinghija ne bo na 34. Pokalu Amerike ŽENEVA - Dvakratni zmagovalec prestižnega pokala Amerike, jadralske regate z najdaljšo tradicijo, švicarsko moštvo Alinghi je odpovedalo sodelovanje na naslednjem tekmovanju, ki bo leta 2013. »Po podrobni proučitvi pravil regate in drugih pobud, ki sta jih sprejela branilec naslova moštvo BMW Oracle in izzivalec Mascalzone Latino, smo v Alinghiju prepričani, da nam obstoječi pogoji onemogočajo sodelovanje na 34. pokalu Amerike. Ta regata nas še vedno zanima in bomo skrbno spremljali njen razvoj, vendar pa se bomo v bližnji prihodnosti posvečali drugim mednarodnim vrhunskim preizkušnjam, denimo regatam na 12-metrskih katamaranih (Extreme Sailing Series),« je zapisano v izjavi za javnost. Moštvo švicarskega mogotca Er-nesta Bertarellija je na pokalu Amerike zmagalo v letih 2003 in 2007, letos po koncu dolgotrajnega sodnega spora o pravilih tekmovanja pa je zmago v španski Valencii vzelo moštvo ameriškega računalniškega tajkuna Larryja Ellisona. Naslednje tekmovanje leta 2013 bo potekalo na 22-metrskih katamaranih. Najresnejši kandidat za organizacijo slovite jadralske preizkušnje, ki so jo prvič izpeljali davnega leta 1851, je San Francisco. KOLESARSTVO Contador še trdi, da je nedolžen MADRID - Španski kolesar Alberto Contador še vedno trdi, da si pri zmagi na letošnji dirki po Franciji ni pomagal s prepovedanimi poživili. »Niti za trenutek nisem podvomil v svojo nedolžnost, ker si nikoli nisem pomagal na prepovedan način,« je špansko javnost v izjavi za nacionalno televizijo TVE še enkrat skušal pomiriti 27-letni kolesar. Contadorju preti dveletna prepoved tekmovanj in odvzem naslova zmagovalca slovite večetapne kolesarske preizkušnje, potem ko je bil 21. julija pozitiven na prepovedano snov klenbuterol. Dopinški škandal, očitajo mu, da si je z dopingom pomagal pred ključno gorsko preizkušnjo francoske pentlje, je očitno kolesarju prišel do živega. Komaj se je zadrževal, da ne bi bruhnil v jok, ko je odgovarjal na vprašanje, ali bo uresničil grožnjo in zapustil kolesarsko karavano, če ga bodo spoznali za krivega. Contador, ki je podpisal pogodbo z moštvo Saxo Bank, je jezen tudi na svoje zdaj že nekdanje moštvo Astano, ker ga ni ubranilo pred očitki, čeprav je v zadnjih treh letih na vsaki dirki dal vse od sebe. SMUČARSKI TEK - Klasični sprint za svetovni pokal v finskem Kuusamu Majdičeva na stopničkah Zmagala Norvežanka Bjorgen - Italijanka Longa na šestem mestu Petra Majdič počasi prihaja v pravo formo ansa KUUSAMO - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je v klasičnem sprintu za svetovni pokal v finskem Kuusamu osvojila drugo mesto. Zmagala je Norvežanka Marit Bjorgen, tretja pa je bila Norvežanka Astrid Jacobssen. Katja Višnar je obstala v četrtfinalu in osvojila 21. mesto, Vesna Fabjan pa v kvalifikacijah, bila je 53. Petra Majdič je v Ruki na prvem klasičnem sprintu sezone premoč priznala samo olimpijski prvakinji Marit Bjorgen in s tem zabeležila svojo 41. uvrstitev na oder za zmagovalke, ter že dvanajsto drugo mesto v karieri. Italijanka Marianna Longa je osvojila 6. mesto. V moški tekmi je zmagal Norvežan John Kristian Dahl pred Kazahstancem Aleksejem Poltaraninom in Fincem Sa-mijem Jauhojaervijem. Danes bo v Kuusamu na sporedu 10 km v prosti tehniki za ženske in 15 km za moške, jutri pa še klasična preizkušnja na 5 km za ženske in 10 za moške. KOŠARKA - Premier Pahor »Kompromis s Fibo je še možen« LJUBLJANA - Kompromis z Mednarodno košarkarsko zvezo (Fiba) glede organizacije evropskega prvenstva v Sloveniji leta 2013 je po mnenju predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja še vedno možen. »Sredi prihodnjega tedna bom na vnovičnem sestanku s predstavniki Košarkarske zveze Slovenije in Mednarodne košarkarske zveze skušal ugotoviti, ali je še mogoče znižati finančne obveznosti, ki bi jih v proračun tega projekta dala vlada. Osebno menim, da je to mogoče. V to me prepričuje dejstvo, da je bila vlada sprva dolžna plačati pristojbino v višini osem milijonov evro, včeraj pa je Fiba ta znesek že prepolovila. Menim, da je Fiba pripravljena na dodatna pogajanja, a znesek mora biti predvsem finančno vzdržen, da ga lahko ubranim pred davkoplačevalci. Hkrati pa se bom zavezal in skušal v mednarodni skupnosti poiskati pomembne pokrovitelje, ki bi z višjimi donacija-mi omogočili, da bi bil projekt uspešno finančno zaprt. Vlagatelje bom skušal poiskati že na ponedeljkovem in torkovem sestanku držav evropske skupnosti v Tripoliju,» je dejal Pahor. Pahor je pred izredno novinarsko konferenco - skupaj z ministrom za šolstvo in šport Igorjem Lukšičem na pogovor sprejel predsednika Košarkarske zveze Slovenije Romana Volčiča in generalnega sekretarja Iztoka Remsa. / ŠPORT Sobota, 27. novembra 2010 19 nabrežina - Posvet ŠD Sokol o vključevanju Italijanov v naša športna društva Zakaj, do kod in predvsem kako Posvet ŠD Sokol »Pomen in cilji slovenskega zamejskega športa nekoč in danes« je imel morda nekoliko nepo-srečen naslov (na prvi pogled se je namreč zdelo, da bi lahko šlo za nostalgi-čno obujanje preteklosti), vendar je pomenil zadetek v polno, čeprav seveda od debatnih večerov ne moremo pričakovati odrešilnih receptov. S svojimi uvodnimi mislimi je »stvari na mesto« postavil pobudnik srečanja, predsednik na-brežinskega društva Savo Ušaj. Z njimi je zakoličil domet večera. Šlo naj bi za razpravo o vključevanju Neslovencev v naša športna društva, o problemih in celo velikih dilemah, ki jih ta pojav povzroča našim športnim delavcem in o posledicah, ki jih lahko ima za ohranjanje slovenskega značaja društev. K razmišljanju o teh temah, ki so vse bolj aktualna in akutna, je povabil prof. Ivana Peterlina, športnega delavca, pedagoga in raziskovalca na športnem področju ter Bojana Brezigarja in Miloša Budina. Povabil sem ju, ker oba živita le nekaj sto metrov od naše športne dvorane in ker sta Slovenca iz Italije, ki sta se najbolj uveljavila v politiki, celo na ravni vlad v Sloveniji in Italije, je izbiro pojasnil Ušaj. Pokazalo se je, da je imel pri tem srečno roko, saj sta tako Brezigar kot Budin pokazala, da problematiko našega športa dobro obvladata. K mizi je v zadovoljivo zasedeni dvorani Iga Grudna v Nabrežini prisedel tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin in tudi sam podal svoje poglede, razvila pa se je tudi še kar živahna razprava. Gostje so izhajali iz različnih pogledov in so zagovarjali različna stališča, skupna pa jim je bila skrb, kako v družbi in okolju, ki se naglo spreminjata, ohraniti slovenski jezik, ki je razpoznavni znak slovenskih športnih društev in to kar jih razlikuje od italijanskih. Peterlin je v dolgem in razčlenjenem posegu odgovoril na vsa vprašanja, ki jih je postavil Ušaj. Utrjevanje slovenske identitete je še naprej temeljni razlog za obstoj slovenskih društev. To, kar nas razlikuje od italijanskih društev, je pravzaprav le jezik, če se mu izneverimo pa obstoj slovenskih društev nima smisla. Peterlin pesimistično ugotavlja, da je tudi naš šport »postal džungla, kjer Dobro obiskan posvet, več društev pa se ni odzvalo kroma zavestno podiramo vsevprek obrambne mehanizme okoli nas, največkrat iz golega oportunizma.« Seveda, meni Peterlin, to ne pomeni, da moramo zavrniti neslovensko govorečih ljudi, vendar »mora dovolj močno društvo vprašanje jezika uveljavljati do njih načelno in brezkompromisno,« kar se zdaj po njegovem mnenju največkrat ne dogaja, pri tem pa je treba tudi zavrniti kakršnekoli »»dvojezične modele« kot jih poznajo na primer Slovenci na avstrijskem Koroškem. Vendar Peterlinova kritika ni letela le na društva, ki se iz- mikajo načelom, temveč tudi na zamejsko družbo in politiko, ki našo športno sfero obravnava kot drugorazredno, kar se odslikava tudi v primerjavi med številom profesionalnih kadrov v gledališču, na glasbenem področju in v tako imenovanih primarnih organizacijah ter pomanjkanju, ki na tem področju vlada v športu. Peterlin je še povedal, da tudi zamejska gospodarska stvarnost nikoli ni nagrajevala načrtov, nasprotno večkrat podpira take, ki si podpor ne zaslužijo. Miloš Budin je uvodoma povedal, da se stvarnost okoli nas spreminja, zato morajo biti primerno drugačni tudi odgovori. Šport je primerjal s šolstvom. Za obstoj oboji potrebujejo kritično maso in ker je padec natalitete pojav, ki zadeva celotno zahodno družbo, to kritično maso vzdržujeta s prilivom otrok iz dvojezičnih ali celo izključno italijanskih družin in tudi iz družin drugačnih narodnosti. Ta pojav je po njegovem mnenju neizbežen in se moramo zaradi njega primerno opremiti. Pogoj je, da poteka društvena dejavnost v slovenščini, kdor se v naše društvo vključi mora to razumeti. Konkretno je navedel predloga, ki jih je pred leti izoblikoval za šolsko sfero, se pravi dodatno učno osebje za slovenščino in nekaj tednov kurikularnega šolanja v Sloveniji. Navsezadnje, pravi Budin, med Italijani narašča zanimanje za učenje slovenščine, ekskluzivizem pa je našo skupnost le navidezna rešitev. Bojan Brezigar je opozoril, da je naše organizirano športno gibanje nastalo v povsem drugačnih okoliščinah od sedanjih, ko smo bili namreč popolnoma ločeni od Italijanov, živeli smo v paralelni družbi, koncept dejavnosti pa je bil podrejen razdeljeni družbi, neke vrste apartheid. Slovenski šport je znal z Jadranom in nekateri- mi uspešnimi posamezniki uveljaviti svojo prepoznavnost tudi v italijanskem merilu, kar delajo vse manjšine. Elitne ekipe sestavljajo igralci od vsepovsod. Tekma med Realom in Barcelono je tekma med Španci in Katalon-ci, tudi če v ekipi ni ne enih ne drugih oziroma celo če Katalonec igra za Real ali obratno. Južni Tirolci so razumeli, da se jim odpiranje obrestuje, ker so celo dosegli to, da jih Italijani ne obravnavajo več kot sovražnike, kot so to bili v času bombnih atentatov na Južno-tirolskem. Zato je pri nas dopustno, da imajo elitne ekipe v svojih vrstah italijanske igralce, nima pa to nobenega smisla za članske ekipe, ki igrajo v neodmevnih nizkih ligah. (Budin je pri tem retorično vprašal prisotne, ali je Jadran kaj manj prepoznavno slovenski, če zanj igra tudi Tržačan Cohen). Drugače je, ko govorimo o vključevanju otrok. Brezigar meni, da je popolnoma nesmiselno zavračati mlade, ki so dandanes sestavni del našega okolja in družbe in živijo skupaj z nami, njihovi starši pa se dnevno srečujejo z našimi. Govoriti danes o identiteti je kompleksno vprašanje, moramo pa težiti k temu, da ti otroci obvladajo slovenščino in razumejo, da so Slovenci del te družbe. Tako kot v drugih segmentih naše družbe, bi se moral tudi šport opredeliti za določene skupne odločitve in se smernic tudi držati, žal pa smo zamejski Slovenci, za razliko od drugih manjšin, mojstri ohranjevanja vsega obstoječega, zato pa se nič ne spremeni. Jure Kufersin je povzel, da je vprašanje jezika ključnega pomena, da je morda 58 društev za našo stvarnost res preveliko število, da pa bi se dalo z boljšim medsebojnim sodelovanjem marsikaj izboljšati. Statistično gledano je v naših društvih vključenih 20 odstotkov Italijanov, to pa pomeni, da jih ponekod ni, ponekod pa so celo večina, vendar je to problem, o katerem šport odkrito govori, drugi, ki se z njim ravno tako srečujejo, pa modro molčijo. Dokaj široka razprava je pokazala, kako občutena je tema, ki jo je sprožil Sokol in kako velika je skrb, da društva ne bi bila kos izzivom, ki jih ta problematika postavlja. A. Koren košarka - Jadran drevi na gostovanju v Montebelluni Proti strelcem ... brez strelcev Trener Vatovec še brez Tomasinija in Slavca - Napadalno Montebelluno bo treba ustaviti s fanatično obrambo Za Jadran Qubik cafle se ta teden začenja niz zahtevnih gostovanj: v šestih krogih bodo Vatovčevi varovanci igrali kar štirikrat v gosteh, po enkrat pa bodo prosti oziroma igrali v domači dvorani. Tokrat potujejo v Montebelluno, ki najbrž še ni pokazala svojega pravega obraza. Po 10. krogih je zbrala tri zmage in štiri poraze; s šestimi ekipami (Limeno, Latisano, Coneglia-nom, San Danielejem in Venezio), ki imajo šest točk, je tik blizu dna lestvice. Zmaga bi jo lahko uvrstila med boljše ekipe prvenstva, poraz pa bi ekipo iz Veneta še bolj potisnil na dno. Združuje kakovostne igralce, ki so predvsem izraziti strelci: »Gre za napadalno razpoloženo ekipo: če jim dovoliš, da se razigrajo, so zelo nevarni. Obrambe pa ne igrajo, čakajo, da nasprotnik greši,« je gostitelje predstavil trener Jadrana Walter Vatovec. Igralski kader Montebellune je nedorečen, saj zaradi poškodb ima trener Damiano Scanu spremenljiv spisek igralcev. Med najnevarnejšimi je center Dal Bello, ki je sicer odigral samo pet tekem. Izrazita strelca sta bivši prvoligaš Venezie Franco Binotto (letnik 1970) in Fabio Binotto (letnik 1979). Jedro ekipe sestavljajo še bek Luca Bettin ter organizatorji bivši B-ligaš Andrea Bordoignon in Lyndon Jeremy White. Vprašljiva sta še nastopa Filippa Osellameja (doslej je odgiral samo prvo tekmo) in Pietra Aranboldija (na zadnjih dveh tekmah ni igral, je pa povprečno najboljši posameznik Montebellune). Jadran bo odpotoval še v zdesetkani postavi, in sicer brez Lucia Tomasinija in Christiana Slavca, ki bosta poškodbi sanirala šele čez nekaj tednov. »Zmanjkalo bo kakih 20 točk v napadu, občutili pa bomo tudi pomanjkanje njunih izkušenj,« je pojasnil Vatovec. Kljub temu pa bo Jadran skušal vknjižiti zmago predvsem z agresivno obrambo: »Zaustaviti jih moram namreč v obrambi, kjer so najbolj nevarni, v napadu pa moramo biti natančni,« je zaključil Vatovec. Sodila bosta Daniele Saccoman in Andrea Cattani. Tekma se bo začela ob 21.00. DEŽELNE LIGE Spet derbija za Breg in Bor Radensko Derbi kroga za vrh v Dolini, pokrajinski derbi za obstanek v Žavljah. V deželni košarkarski C-ligi bo v devetem krogu spet v središču pozornosti občinsko športno središče Silvana Klabjana, kjer se bosta drevi ob 20.30 spoprijela Breg in Ardita. Ekipi delita prvo mesto pri 12 točkah. Goričani so se letos okrepili z ostrostrelcem Luppinom, ki je nadomestil nekdanjega jadranovca Visintina, že dalj časa pa igrajo brez poškodovanega krilnega centra Dreasa. Ostali nosilci igre so play-maker Gaggioli, zimzeleni branilec Gandolfi, krili Franco in Leban ter predvsem orjaški center Matej Delpin, No-vogoričan, ki je več let igral tudi v prvi slovenski ligi. Krašovčeve varovance čaka torej trd oreh, na papirju mogoče doslej najtežja preizkušnja v tej prvi tretjini sezone. Bregov trener bo predvidoma razpolagal s kompletno zasedbo, odsoten bo le oboleli mladinec Schillani. Med tednom so se Brežani primerno pripravljali na važen dvoboj, ki bo predvidoma tudi poslastica za gledalce. Sodnika na tekmi bosta Videmčana Trombin in Andretta. Bor Radenska (6 točk) pa se bo že ob 18. uri v Žavljah (sodnika Tržačana Sagues in Klamert) spoprijel z miljsko Venezio Giulio (8), ki jo vodi nekdanji trener Svetoivančanov v državni C-ligi Fer-ruccio Mengucci. Pokrajinski derbi je za oboje pomemben test v boju za obstanek. Nasprotniki so v prejšnjem krogu s pičlo točko razlike presenetili favorizirano Servolano: ključna moža med zunanjimi igralci sta Carlin in Schina, pod košema se kreta zanesljiva četverica Monticolo (že pri Boru), Delise, Galaverna in Pieri, koristna pa sta tudi branilca Germani in Petronio. Borov trener Popovič bo imel predvidoma na razpolago popolno zasedbo, ki je v minulem krogu ugnala Portogruaro in je med tednom dobro trenirala. V deželni D-ligi bo Kontovel nocoj (začetek ob 20.30, sodnika Sissot iz Tržiča in D'Agostino iz Fiumicella) gostoval v Per-teolah. Nasprotniki so pri dnu lestvice, saj so doslej zmagali samo enkrat (Kontovelci pa štirikrat), vendar nikakor jih ne gre podcenjevati, saj razpolagajo z izkušenimi možmi, kot sta branilca Ci-silin in Miseri ter center Avian. Brumnova četa bo nov uspeh iskala predvidoma v popolni postavi. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 21 Bor Nova Ljubljanska banka - Barcolana 90:43 (22:10, 47:23, 61:32) BOR: Manta (-, 0:1, 0:1), Pertot 5 (-, 1:5, 1:1), Pancrazi 6 (-, 3:5, -), Brian Filipac 8 (2:3, 3:5, 0:1), Erik Filipac 9 (-, 3:4, 1:1), Liccari 11 (1:4, 5:11, -), Pallini 11 (1:1, 5:9, -), Peretti 4 (1:2, 0:2, 1:1), Pipan 12 (0:2, 2:5, 2:3), Devčič 4 (0:1, 2:5, -), Medizza 8 (2:5, 3:6, -), Celin 11 (2:2, 3:7, 1:3), trener Lucio Martini. Pred ključnim dvobojem za vrh lestvice proti Servolani so Borovi mladinci brez večjih težav nanizali še tretjo zaporedno zmago. Barcolana, ki se je predstavila le s sedmimi igralci in za katero igra tudi borovec Matjaž De Luisa, je bila povsem nedorasel nasprotnik, pozitivno pa je, da je Martinijevi varovanci niso podcenjevali. Na trenutke je sicer zbranost ob visokem vodstvu upadla, vendar trener (ki je celo pustil na tribuni nosilce igre Bocciaia, Gallocchia in Maseta) je lahko svobodno opravljal menjave, ne da bi se slika na igrišču spremenila. Ostala izida 3. kroga: Salesiani - Don Bosco - Servolana 50:56, UBC - Ronchi 89:86. Vrstni red: Bor NLB 6, Servolana in Salesiani Don Bosco 4, Ronchi in UBC 2, Barcolana 0. Prihodnji krog: Servolana - Bor NLB (v torek, 30. novembra, ob 21.15 na Alturi). 20 Sobota, 27. novembra 2010 ŠPORT / NOGOMET - Tekma 13. kroga D-lige med Krasom in Chioggio je pod vprašajem Ali bo »Kjožote« jutri v Repnu kaj zazeblo? Repensko igrišče je bilo sinoči zasneženo - V sredo znova v Montecchio Maggiore DANES Juventina in Zarja Gaja Primorec jutri v Trstu DANES Promocijska liga Juventina (19 točk) - Aquileia (10) Juventina bo danes skušala dokazati, da lahko vse tri točke doseže tudi na domačem pravokot-niku. V Štandrež bo danes prišla na gostovanje Aquileia, ki ima le 10 točk na lestvici. Rdeče-beli, ki na domačem igrišču ne zmagajo od 5. kroga (10. oktobra, 3:0 proti Ro-mansu) so na papirju izraziti favoriti. Aquileia je sicer v zadnjem krogu presenetljivo premagala Union Martignacco. Pri Juventini bosta še odsotna Favero in Radovac. Sodil bo Cattani iz Tolmeča. 2. AMATERSKA LIGA Opicina (10) - Zarja Gaja (14) Zarja Gaja bo danes na Op-činah, tekma je pod vprašajem zaradi zasneženega igrišča, igrala z zelo okrnjeno postavo. Zaradi kazni in poškodb bodo odsotni: Mi-helčič, Franco (oba sta sicer okrevala, ampak nista še nared), Goran, Ivo in Vitomir Križmančič, Della Zotta, Missi, Primosi in Pezzato. Lažje sta poškodovana še Bečaj in Markovic, tokrat pa bosta bržkone stisnila zobe. Sodil bo Tržačan Pe-lizon. DANES ŠE - Promocijska liga: Trieste Calcio - Ponziana; Union Martignacco - Reanese. JUTRI VESNA - Ekipa kriškega društva bo jutri gostovala v Percottu. Union 91, ki ima le točko več od Vesne (14), bo igral kot ranjena zver, saj je v nedeljo prepustil vse tri točke Juventini. »Igrišče bo težko in blatno, mi pa smo mladi in malo izkušeni. Pričakujem težko tekmo,« je napovedal trener Andrea Massai, ki ne bo imel na razpolago Leone-ja, Guliča, Bertocchija in Pernoria. Sodil bo Tržičan Angelo. 1. AMATERSKA LIGA - So-vodenjci (19 točk) bodo gostovali pri Svetem Ivanu v Trstu. San Giovanni (13) je na sredini zaostali tekmi izgubil proti Ronkam (1:0). So-vodenjski trener Davor Vitulič bo imel nekaj težav s postavo, saj ne bo Nasserja in Sorbare, pod vprašajem pa sta Tomšič in Reščič. Sodil bo Videmčan Pascoletti. Primorec (20) bo domačo tekmo igral pri Svetem Sergiju v Trstu in ne v Trebčah, kjer je igrišče zasneženo. Gostili bodo Esperio (13). Rdeče-beli so favoriti in bodo skušali znova osvojiti vse tri točke. Sodil bo Videmčan De Reggi. 2. AMATERSKA LIGA - Pri-morje (13), če bo sneg skopnel, bo na Ervattiju gostilo Montebello Don Bosco (14). Trener Makivič dobro ve, koga bo poslal na igrišče, saj ima štete igralce: dvanajst s pomožnim vratarjem. Odsotni so: Pulitano, Ferro, Aiello, Puzzer, D'Oronzio, Kapun, Pauletic in To-masi. Težav s snegom nimajo v Dolini, kjer bo Breg (11) gostil Piedi-monte (17). Ekipa iz dolinske občine bo skušala z novo zmago popraviti položaj na lestvici. MLADOST - V Doberdob bo jutri prišel prvouvrščeni Torre, ki ima šest točk več od Mladosti (24). Rdeče-plavi upajo, da se jim bodo z zmago še dodatno približali. Odsoten bo Ribezzi. Krasov jutrišnji nasprotnik Chioggia Sottomarina je v zadnjih dveh prvenstvenih krogih najprej z 2:1 v gosteh premagal Pordenone in nato z enakim izidom še SandonaJesolo. V sredo so »Kjožoti«, ki imajo 20 točk na lestvici, v gosteh, v okviru osmine finala državnega pokala, premagali še Este in se tako uvrstili v četrtfinale (igrali bodo proti Perugii). Krasovi navijači seveda upajo, da se bo val Chiog-ginega navdušenja polegel že jutri v Repnu. Kras Koimpex bo skušal na vse načine prekiniti pozitivno serijo ekipe iz Veneta in tako še popraviti položaj na lestvici, ki ostaja še kritičen. Rdeče-beli, ki v nedeljo zaradi razmočenega igrišča v Montecchiu Maggiore niso igrali, so ta teden opravili pet treningov. »Ta teden smo več časa posvetili moči in vzdržljivosti, saj nas v prihodnjih dveh tednih čaka kar pet tekem. Ze v sredo bomo namreč igrali zaostalo tekmo v gosteh v Mon-tecchiu Maggiore,« je dejal trener Marino Kragelj. Kras je v sredo odigral prijateljsko tekmo proti mladincem Kopra. Končni izid je bil 3:1 za rdeče-bele. Krasov trener jutri ne bo imel večjih težav s postavo. Vratar Michele Contento je okreval in se je v četrtek pridružil moštvu. Bucovaz je bil med tednom bolan, jutri pa bo na razpolago. Edinole Cipracce ne bo, ker mora prestati še krog kazni. Repenski klub je medtem prekinil sodelovanje z napadalcem Marcom Viglianijem, ki je sicer še poškodovan. Vigliani je tako prost igralec in bo igral za kak drug klub. Trener gostov Marco Scarpa ne Krasov trener Marino Kragelj kroma bo računal na doprinos diskvalificira-nega Andree Boscola. Chioggia ima bogato kolonijo južnoameriških igralcev. Dva sta Argentinca (Ragusa in Tartalo), dva Urugvajca (Gonzalo in Mendez) ter Adriano, ne sicer Romin napadalec, iz Brazilije. Sodnik bo Simone Grega iz Legnana. Težave bi lahko povzročal sneg, čeprav danes in jutri, sodeč po napovedih, naj ne bi več snežilo. Sinoči je bilo repensko igrišče zasneženo. Po pravilniku morajo klubi v D-ligi počistiti igrišče, če je snežilo 48 ur pred začetkom tekme, to se pravi, da pri Krasu tega niso dolžni storiti. (jng) ODBOJKA - Deželne lige Ključno za Sočo V Moretglianu je za uvrstitev v skupino za napredovanje zamaga imperativ V deželnih ligah se bo ta vikend zaključila prva četrtina prvenstev, saj so na sporedu zadnje tekme prvega dela kvalifikacijske faze. Za nekaj naših ekip bodo tekme tega kroga zelo pomembne. Med temi je gotovo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki bo jutri igrala v Morteglianu. Domačini so glavni nasprotnik Jakopičevih varovancev v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje moške C-lige. Zato morajo Soča-ni dati vse od sebe in skušati z gostovanja odnesti čim več točk. V isti ligi in isti skupini bo Sloga Tabor Televita danes igrala proti Buii, ki je letos precej šibkejša, tako da za našo ekipo ne bi smela predstavljati previsoke ovire. Battistijevi varovanci morajo zato ciljati na nove tri točke. V skupini B je zmaga danes imperativ za Val Imsa, ki bo gostoval v Trstu, kjer se bo pomeril z Volley Clubom, ki je doslej tako kot Makučevi varovanci premagal le mlade slogaše. Nasprotniki so vsekakor na papirju slabši od valovcev. Zelo zahtevna naloga pa čaka Slogo, ki se bo v Repnu pomerila z ekipo Il Pozzo/Remanzacco in se bo morala zato verjetno sprijazniti z novim porazom. Peterlinovi varovanci bodo sicer gotovo dali vse od sebe, nasprotniki pa so tokrat res dobri, tako da so možnosti za osvojitev točk minimalne. V ženski C-ligi bi lahko svoj položaj na lestvici nekoliko izboljšale sloga- šice, ki bodo danes igrale v Gradišču. Domačinkam je naša ekipa povsem enakovredna, kar je dokazala že v Deželnem pokalu. Maverjeve varovanke morajo zato poskusiti Millenium premagati, saj bi jim zmaga gotovo vlila še dodatno samozavest pred povratnim delom. V ženski D-ligi bo na domačih tleh igral Bor Kmečka banka, ki bo po vsej verjetnosti nastopil še bolj okrnjen kot na prejšnjih tekmah. Borovke bodo tokrat gostile novinca iz Gradeža, ki bi moral biti v njihovem dometu, čeprav je že dokazal, da se lahko enakovredno bori tudi z boljšimi v skupini. Če hočejo plave še upati na uvrstitev v skupino za napredovanje, je danes vsekakor zmaga imperativ. Podobno velja za Kontovelke, ki bodo igrale v Latisani. Domačinke so doslej igrale s spremenljivo srečo, na splošno malo grešijo, dobre pa so predvsem v obrambi. Varovanke Tanie Cerne morajo ciljati na tri točke, saj bi sicer tudi njihova pot do skupine za napredovanje postala bolj zahtevna, saj so v prvem delu po nepotrebnem zapravile že precej točk. V moški D-ligi čaka danes Olym-pio Ferstyle po seriji zahtevnih tekem na papirju lažji nastop. Ekipo iz Turjaka morajo Goričani gladko premagati, nasprotnikov pa ne smejo podcenjevati, saj bi jih lahko to drago stalo. Na svojo tretjo letošnjo zmago pa Prihodnjo soboto zamejsko prvenstvo v šahu Prihodnjo soboto bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu zamejsko prvenstvo v šahu. Gre že za četrto izvedbo po večletni prekinitvi. Na prejšnjih treh prvenstvih je vedno zmagal naš najboljši šahist, mojster Pino Lakovič iz Gorice, medtem ko je v ženski konkurenci dvakrat slavila Tjaša Oblak, enkrat pa Ajlin Visentin. Predvidoma bo na prvenstvu nastopilo več naših mladih šahistov, ki vadijo predvsem v šolskih krožkih in v petkovem krožku na sedežu ZSŠDI. Ker je število mest omejeno, je zaželen predpis na naslov elektronske pošte moblak@libero.it. (Marko Oblak) Domači šport Danes Sobota, 27. novembra 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 21.00 v Montebelluni: Montebelluna - Jadran Qubik DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Ardita DEŽELNA D-LIGA - 20.30 v Perteolah: Perteole -Kontovel UNDER 15 DEŽELNI - 17.45 v Krminu: Cormons -Bor ZKB UNDER 13 - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -Goriziana ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Il Pozzo; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Buia; 20.45 v Trstu, Volta: Volley club - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 21.00 v Gradišču: Millenium -Sloga MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, center Spacapan: Olympia Ferstyle - Turriaco; 20.30 v Vidmu: Aurora - Naš prapor ŽENSKA D-LIGA - 17.30 v Latisani: Latisana -Kontovel; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kmečka banka - Grado 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Fari: Minerva - Soča Govolley Kmečka banka; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Breg UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Torriana UNDER 16 ŽENSKE - 17.30 v Dolini: Breg - Sokol Bari Igor; 18.00 v Nabrežini: Sokol - Olympia; UNDER 14 ŽENSKE - 19.00 v Trstu, Don Marzari: Azzurra B - Sokol Ferramenta Terčon NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Aquileia 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Opicina - Zarja Gaja DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Sestu al Reghena: Sanvitese - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna -Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 15.15 v Križu: Kras Repen A -Triestina ZAČETNIKI 9:9 - 15.00 v Vilešu: Villesse - Juventina; 16.00 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje ZAČETNIKI 7:7 - 17.30 v Miljah: Muggia C - Kras Repen B HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.45 na Opčinah, Pikelc: Polet ZKB Kwins - Diavoli Vicenza Jutri mora ciljati Naš prapor, ki bo gostoval pri ekipi Aurora Volley iz Vidma, ki bi morala biti v njegovem dometu. Brici pa bodo morali igrati zbrano in sproščeno. (T.G.) BALINANJE Nov poraz Portualeja Negativna serija nastopov Portua-leja v C ligi se nadaljuje. Edini pozitivni znak sobotnega poraza proti Fiumicel-lu(8:10) je ta, da so bili tokrat Milcovic-hevi varovanci čisto blizu uspeha. V zadnji seriji nastopov je dvojica Stebel-Ar-mani že vodila z 9:3, nato pa so domačini v naslednjih 3 lučajih zadeli nič manj kot 10 točk in vsi upi gostov so se v nekaj minutah izjalovili. Doslej se je izkazalo, da ekipa še ni dodobra uigrana. San-cin ni doprinesel tega, kar je ekipa od njega pričakovala. Veliko vrzel je v štafeti pustil specialist Skupek, kateremu letos ni bilo omogočeno nastopati v disciplini, ki mu je v preteklosti nudila veliko zadoščenj. Sobotni obračun se je za Portuale sicer odlično pričel, saj sta bila v tehničnem zbijanju uspešna bodisi Arma-ni(14:10) kot Skupek(12:5), pa tudi Mic-heli je bil uspešen saj je prisilil k remiju (25:25) A kategornika Pascolata.Po katastrofalnem nastopu štafete(Bubola je zadel le 8 krogel) je bilo stanje 5:5.Po zmagi dvojice Tenze-Skupek in remiju trojke(Micheli,Zocco in Bubola), pa so z dvojnim porazom vse zapravili Sancin in zgoraj omenjena dvojica. Danes se bo Portuale v Romansu srečal z ekipo Tre stelle iz Ronk. Izidi 3. kroga: Villaraspa -Tre stelle 12:6; Fiumicellese - Portuale 10:8; Trie-stina - Moimacco 12:6. Vrstni red: Vil-laraspa 5, Tre stelle in Triestina 4, Fiu-micellese 3, Moimacco 2 in Portuale 0. (Z.S.) Nedelja, 28. novembra 2010 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen Koimpex -Chioggia Sottomarina PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Percottu: Union 91 - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, pri Svetem Sergiju: Primorec - Esperia; 14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Piedimonte; 14.30 pri Briščikih: Primorje -Montebello Don Bosco 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Torre NARASČAJNIKI - 8.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi B - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 na Opčinah: Opicina A - Kras Repen; 10.30 v Podgori: Juventina - Staranzano ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Morteglianu: Basiliano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Minerva Millenium; 17.00 v Trstu, šola Rossetti: Oma - Breg UNDER 16 ŽENSKE - 11.30 v Dolini: Breg - Volley 3000 Azzurra KOŠARKA UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 v Trstu, Vascotto: Libertas Barcolana - Bor ZKB UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Cordovado UNDER 14 - 11.00 v Žavljah: Azzurra - Breg Pojutrišnjem Ponedeljek, 29. novembra 2010 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Jadran ZKB - Falconstar HOCKEY IN LINE Na Pikelcu »vragi« iz Vicenze Polet ZKB Kwins bo nocoj (začetek ob 20.45) na domačem Pikelcu na Opčinah, v 8. krogu A1-lige v hokeju na rolerjih, gostil ekipo Diavoli Vicenza, ki letos ne igra najbolj prepričljivo. »Vragi« imajo 10 točk na lestvici, medtem ko ostaja Polet brez točk na dnu razpredelnice. Trener Aci Ferjanič bo imel na razpolago vse hokejiste. / RUBRIKE Sobota, 27. novembra 2010 21 ta teden edinost pred 100 leti Ciril-Metodova družba je v Narodnem domu v Trstu priredila množično obiskan koncert. »Bilo bi zares krivično, ko bi se kritika ob pre-sojevanju muzikaličnega vspeha koncerta hotela postavljati na stališče absolutnosti. Koncert je bil dostopen vsem stanovom, imel se je pretvoriti v močno manifestacijo narodne misli, v revijo naših pevskih moči v mestu in okolici. Vže zaradi tega ni šteti kritiku v zlo, ako ga tudi sedaj, ko so odzveneli zvoki v koncertni dvorani, navdajajo čustva posebne vrste: čustva priznanja, za one premožne in nepre-možne rodoljube, ki so, spremljani od žara domovinske ljubezni, napolnili gledališčno dvorano in s tem zapečatili sijajni, zunanji uspeh, čustva hvaležnosti za odlične moči, ki so se svojim posameznim ali skupnim nastopom pripomogle h glasbenemu uspehu jubilejne prireditve. In slednjič tudi čustva neomejenega spoštovanja za naše rodoljubne, v narodnem delu prezaslužene in požrtvovalne gospe, ki se zbirajo že leta pod praporom družbe sv. Cirila in Metoda. Levski del koncertnega vsporeda je bil pridržan sodelujočim pevskim društvom: Adriji iz Bar-kovelj, Čitalnici pri Sv. Jakobu, Iliriji pri Sv. Jakobu, Kolu in Trstu iz mesta, Velesili iz Škednja in Zarji iz Rojana. Ne da bi segali v podrobnost, lahko rečemo, vzvišeni nad vsako milanterijo, da so vsa pevska društva brez izjeme docela častno izvršila svojo nalogo, na vsesplošno zadovoljstvo poslušalstva, ki ni štedi-lo z odobravanjem. Kaj slikovit prizor nam je nudilo pevsko društvo Adrija s svojimi vrlimi v narodnih okoliških nošah oblečenimi pevkami. Tudi v pevskem oziru je Adrija zadovoljila vsestransko. Škedenjska Velesila se je zopet enkrat izkazala s svojim močnim, zares „možkim" zborom. Le žal, da tenorji ne stoje na isti višini kakor basi. Občinstvo je skozi celoten večer odobravalo s ploskanjem, vžitek pa je bil popolen!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V tem tednu je predvsem na Goriškem aktualna gradnja letališča v Ronkah. »Pokrajinski svet je soglasno sprejel sklep, da se prenese obravnava o vstopu pokrajine v konzorcij za izgradnjo letališča v Ronkah do tistega dne, ko bo prišla pokrajinska uprava do natančnejših elementov, kaj namerava država napraviti z ronškim letališčem. To stališče je dozorelo po več ur trajajoči diskusiji, v katero so posegli svetovalci Miladin Černe, Bergomas, Pecorari, Cociani, dr. Makuc in drugi. Svetovalec Miladin Černe je v svojem govoru poudaril, da je treba plačati odškodnino kmetovalcem za razlaščene njive leta 1938, potem pa šele razpravljati o plačilu odškodnine za zemljo, ki jo nameravajo razlastiti za sedanjo organizacijo letališča. Kajti kmetje, ki so bili razlaščeni leta 1938, ko se je gradilo ronško letališče za potrebe letalske industrije, ki je zrasla v CRDA, še vse do danes niso prejeli niti vinarja. Med njimi so tudi številni Kraševci, ki so si zaradi pomanjkanja orne zemlje na Krasu kupili zemljo v ravnini, da bi se lahko preživljali. Ko so jim odvzeli te njive, so bili gospodarsko zelo prizadeti, in doslej se ni zanje napravilo še nič, da bi se jim krivica popravila. Po govoru svetovalca Pecorarija, ki je nasprotoval pristopu h konzorciju, ker se ne vidi povsem jasno, kaj se namerava napraviti z letališčem, je govoril Bergomas, ki je dejal, da je po izjavah ministra idejni načrt za gradnjo letališča šele v fazi proučevanja in da se zelo boji, da hoče konzorcij zgraditi letališče za vsako ceno. Obstaja vprašanje, če bodo mednarodne letalske družbe dovolile, da bodo njihova letala, ki stanejo milijarde, pristajala na letališču, ki ne bo opremljeno z vsemi modernimi pripravami, ki jih ne bo mogoče kupiti, ker ne bo na razpolago zadostnih sredstev. Predlagal je, naj se pokrajinski predstavniki v Rimu pozanimajo, kako je s tem vprašanjem.« FILMI PO TV Sobota, 27. novembre, Rete 4, ob 21.10 Fino a prova contraria Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Isaiah Washington, Denis Leary, Lisa Gay Hamilton, James Woods in Sydney Poitier Ko je izgubil službo pri New York Timesu, se je novinar Steve Everett preselil na zahodno obalo Združenih držav Amerike. Steve sedaj prevzame primer novinarke, ki se je smrtno ponesrečila. Narediti mora intervju z na smrt obsojenim Frankom Beachumom. Ko se Steve in Beachum srečata, Steve hitro posumi, da je zgodba, na kateri temelji Beachu-mova obsodba, neresnična. Zdaj ima samo nekaj ur, da dokaže njegovo nedolžnost. Ponedeljek, 29. novembra, Rete 4, ob 16.35 Sognando Africa Režija: Hugh Hudson Igrajo: Kim Basinger, Vincent Perez, Liam Ai-ken in Eva Maria Saint Celovečerec, ki ga je avtor posnel po istoimenskem romanu Kuki Gallmann, pripoveduje o življenju prikupne beneške ženske, katere mladost je označevala serija nesreč in ne ravno najbolj naklonjene usode. Gallamannova se je po hudi avtomobilski nesreči, v kateri je umrl tudi njen fant odločila, da se izseli v Kenijo, kjer si je z bodočim možem uredila novo življenje. Izbira, do katere je prišlo na začetku 70. let, se je takoj izkazala za nadvse drzno, saj je njihov družinski vsakdan označevala serija nevarnosti. V teku nekaj let je strupena kača pičila avtoričinega sina, moža pa je usmrtila zver. Torek, 30. novembre, Rai 2, ob 21.05 Le cronache di Narnia Režija: Andreaw Adamson Igrajo: Liam Neeson, Tilda Swinton in Rupert Everett, Georgie Henley, William Moseley, Skandar Keynes in Anna Popplewell Štirje otroci morajo zaradi nevarnosti bombardiranja Londona med 2. svetovno vojno odpotovati na podeželje k čudaškemu pro- ^//iavw fesorju. Zaradi strogih pravil, ki veljajo v hiši, se jih kmalu poloti dolgčas, vse do trenutka, ko mala Lucy odkrije skrivnostno omaro, ki prikriva vrata v povsem nov svet. Toda tudi tam ni vse tako, kot bi moralo biti, saj je zlobna čarovnica deželo vko-vala v večno zimo, zato otroci zberejo pogum in priskočijo na pomoč plemenitemu levjemu kralju. Sreda, 1. decembra, Rete 4, ob 23.10 Lolita Režija: Adrian Lyne Igrajo: Jeremy Irons, Dominique Swain, Melanie Griffith in Frank Langella Ob spremljavi glasbene kulise Ennia Morri-coneja se je Adrian Lyne lotil remaka Ku-brickovega celovečerca iz leta 1962. Po romanu Nabokova je tako posnel zgodbo o profesorju Humbertu, ki se noro zaljubi v štirinajstletno deklico Lolito. Najprej poroči njeno mamo, ko pa ta umre, vzpostavi ne ravno najbolj očetovski odnos z mlado punco. Četrtek, 2. decembra, Rai 3, ob 21.05 Million dollar baby Režija: Clint Eastwood Igrata: Hilary Swank in Morgan Freeman Pripoved o športu, predvsem pa pripoved o življenju in življenjskih okoliščinah, ki so marsikdaj osrednji vzrok za številne odločitve in pa pripoved o čustvih. Ljubezni očeta do hčerke. Protagonist dela je Frankie Dunn, boksarski trener in lastnik losangeleške telovadnice, ki še ni uspel zapreti vseh računov s svojo preteklostjo in nekaterimi napakami, ki so vsaj na videz nepopravljive. Nekega dne se v njegovi telovadnici zglasi Maggie Fitzgerald, ki ga zaprosi, da bi ravno on postal njen trener. On seveda sprva stvar zavrne, nato pa se premisli in pristane. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako lastnost, značilnost antičnega veda o poljskem jeziku in kulturi podmena, nedokazljiva predpostavka stanje priletnega človeka majhen vlondonu in tudi v bostonu železniška proga nepozabni predsednik nog.kluba pise (romeo) kraj na Škotskem del, delež, parcela mesto na nizozemskem jaz, ti, ... trinog, samovladar reka na peleponezu, evrotas lučaj zdravilišče v belgiji in prizorišče formule 1 orientalsko sukno nasprotniki monizma delovni kolega izdelovalec velikih slaščic ameriška zvezna država besedilo, ki se začenja v novi vrsti občinska odbornica mesto v toskani zvitek, zmotek, ovitek kontakt karje združeno v celoto primož trubar japonski drobiž kadmosova hči in atamantova žena mesto v nemčiji slobodan novak drago vresnik medla svetloba primorski dnevnik uradna potrdila za potovanje v tujino imetreh pergamon-skih kraljev kanal za instalacije oliver hardy (vzdevek) nem. izumit. (nikolaus) skandinavsko moško ime sistem visoka igralna karta reka v nemčiji italijanska pritrdilnica slov. pesnica muser bajeslovna pripoved s pritiskanjem spravljanje v kaj anna oxa zamejic andrej reka v franciji, desni pritok sene srečko kosovel it. pisatelj (primo) ornella vanoni špansko moško ime nekdanji splitski košarkar (petar) avstrijski strokov. za nevrologijo (konstantin) kraj pri poreču poraz v boksu tekne pri zajtrku italo svevo 1 2 3 4 s 6 7 8 ■ 9 10 11 12 ■ ■ 13 ■ 14 15 16 17 18 VODORAVNO: 1. tekmovalne igre in vaje; 6. zdravilo proti malariji; 7. duša (latinsko); 8. začetnici našega pesnika Košute; 9. ameriški filmski igralec Pacino; 10. španski filmski režiser Almodovar; 12. daljše obdobje, vek; 13. ozek konec polotoka; 14. egipčanski bog sonca, najvišje in najstarejše božanstvo; 16. debelo in kosmato sukno iz volne za lovske in športne obleke; 18. del večje celote, ki ima določeno samostojnost. NAVPIČNO: 1. naš književnik in alpinist (Igor); 2. slavni ameriški privatni detektiv (Nat); 3. mi, vi, ...; 4. pesnik, sestavljalec verzov; 5. prostor za sekanje drv, cepljenje drv, naton; 11. naša pritrdilnica; 14. župan občine Devin-Nabrežina (Giorgio); 15. ime naših reprezen-tantk Bržan v namiznem tenisu in Košute v rolkanju; 17. začetek dopisa. (lako) SLOVARČEK - DALE = angleški fiziolog, nobelovec 1936 (Henry) • INO = Kadmosova hči • IRI = Evrotas • PRA = kraj pri Genovi • OVE = skandinavsko moško ime • TAIN = kraj na Škotskem leti i m [ T' í M Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti iz sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo,da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: BancaAntonveneta Trst, ag.8 št. računa: IT44V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici