20- številka. Ljubljana, v torek 26. januvarja 1897. XXX. leto. SLOVENSKI ML Izhaja vsak dan ifpfrr, iz mi* t nedelje in praznike ter velja po poŠti prejrman ?a a v a t ro-ogf r sk e dežele za vse leto 1 f> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za vse leto 19 gld., ?a četrt lata 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kx. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiriatopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. Up ravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Kaj hoče dr. Gregorič? (Z Dolenjskega.) I. Pa zopet nov list! Na Slovenskem se javlja literarno delo po večjem v časnikarstvu, druge discipline duševnega dela se le malo gojijo. In preveč se vse v politiki peha, a politika je so* vražnica večjemu nčenjaškemu delovanju. Ali, ker smo že po večjem časnikarji, kazalo bi tudi nam časnikarjem, da se večjih glasil držimo, katere potem ložje duševne in gmotno podpiramo. — Ne moremo misliti, da je povzročila malenkostna jeza nad škofom in njegovim vodstvom uživljenje „Slov. lista". Dr. V. Gregorič, ki se je v politiko podal in se pridružil naši klerikalni stranki, je gotovo to s prepričanjem omikanega človeka storil, ki ravno v tej stranki najde pogoje svojega dela in ki mu po smotrih njenih ugaja. Kot tak mora tudi vedeti, da mora v vsaki stranki neko vodstvo biti, ker drugače ni jedinosti in uspešnega dela. Predno je vstopil, je dobro vedel, kaka je klerikalna stranka. Saj se je kaj po zgodovini ozrl in tam je videl, da je klerikalizem povsod jednak in videti je moral tudi že v prvih korakih škofa Missije, da ta ne bode ne Pogačar, ne Vidmar, ampak da je človek iz onega štajerskega polja, ki jako energične ljudi izreja! In sprevideti je tedaj moral, da se ta škof ne bode dal voditi po njem, ampak da bode škof njega vodil. In kot nesebičen domoljub je moral dalje sprevideti, da vsi ne morejo biti voditelji, da je treba tudi podvreči se diktatom voditeljstva in to posebno v klerikalni politični vojski. Je sicer res, da hirarhični voditelji s posvetnimi ljudmi, da jih pri dobri volji zdržijo in dokler jihjrabijo, lepše ravnajo, kakor z duhovniki, kateri so jim že po cerkveni oblasti popolnoma podvrženi, ali discipline si ne dajo radi motiti, če so si v svesti, da imajo, kakor na Kranjskem, kmetsko ljudstvo skoro popolnoma v svoji oblasti po prižnici, spovednici ter po strahu pred duhovniki sploh. To je dr. Gregorič LISTEK. Povesti. (Spisal dr. Ivan Tavčar. I. zvezek.) II. Slavni nemški pisatelj H. Sudermann, poznan tudi širšemu slovenskemu občinstvu po moderni, realistični drami „Dom", je dejal lani na kongresu pisateljev v Parizu, da ne pozna literata, ki bi začel pisati brez uzornikov. Vsak mlajši be-letriet se naslanja gtedć sloga in sujetov na tega ali onega priznanih, starejših romanopiscev ali pes nikov, ter se emancipuje ali osamosvoji le polagoma, dok ne doseže neke stopinje samostalnosti in originalnosti. To Sudermannovo trditev nam potrjujejo literarne zgodovine vseh narodov: i Goethe, i Tolstoj, i Zola, i d' Annunzio, i Caine, i Maupassant, vsi ti in vsi drugi najslavnejši beletristi so posne inali v svojih prvencih iz vestne uzornike. In prav je tako, ker drugače ne more biti! Sam is sebe ni bil še nihče nič, saj so celo narodni pesniki po snemali i v obliki i v vsebini drog druzega. Tudi dr. Iv. Tavčar je imel uzornike. Ker je začel pisateljevati baš v dobi, ko sta slovela v Slovencih najbolj Stritar in Jurčič, je umljivo, da je zašlo marsikaj značilnega za Stritarja ali Jurčiča v Tavčarjeve prvence. Zlasti duh in oblika Stritarjevega „Zori na", ki je vzburil 1. 1870. vso slo- tudi moral vedeti. Tudi to je isti vedeti moral, da je papež Leon v svoji veliki razumnosti sprevidel, da je socijalistična smer nek..j, čemur se najmanj njegova politika sme izogniti. Ta papež je videl, da nobena ideja razven ustanovitve naše vere ni toliko milijonov privržencev v tako kratki dobi pridobila, kakor misel socijalističnega urejenja sveta in dr. Gregorič je vedel, da papež Leon tadi to železo v ognju drži, zraven pa še ono, ki ga ima v kapitalistih, ki se bojijo prevrata vsega gospodarstva po socijalizmu. Pod zaščitom škofa Missije je govoril ta dr. Gregorič na katoliških političnih shodih ter pisal članke v krščansko socijalitičnem smislu za „Slovenca" in jih še danes lahko piše, ker isti dve železi, ki jih drži papež Leon v ognju, držita v ognji tudi slov. škofa, Missia in Napotnik. Torej nikakor ni verjetno, da bi dr. Gregoriča odgnalo iz Missijevega tabora preprčanje, da v istem ni prostora za socijalistično propagando. Dr. Gregorič se poteguje za .krščanski" socijalizem. Ta je sicer v marsičem drugačen, kakor sta ga Marx in Engels učila in kakor ga nasledniki in učenci teh propagirajo. Marxisti te krščanske socijaliste le po-8mehovalno pogledujejo, češ pustimo jih, dokler je kmetsko ljudstvo neumno, so dobri pomagači, naj za nas delajo, pozneje bodo uvideli, da so najhujšemu sovražniku oerkvene birarhije pota gladiti pomagali! Ali dr. Gregoriču le gre za to, da se „krsran.sk i" socijalizem mej Slovenci propagira in dela na to, da bi se hirarhija rimsko katoliške cerkve v novem socialističnem svetu na prav mehki stol usedla. Za, to propagando pa ima dr. Gregorič dosti prostora pod skrivljenko škofa Missije in kar je še več, tam najde precej močno stranko, katero vlada podpira. V njej je ob svojem času igral precejšnjo vlogo, mej tem, ko si mora na novi poti še le glasilo in stranko stvarjati. Tudi narodnost se vsaj na papirju v „Slovencu" goji, tudi za Slovence na Koroškem in Štajerskem se tam včasih peresa zibljejo. In kar je naših starejših duhovnikov, jih je dosti mej njimi, vensko, zlasti pa klerikalno inteligenco, pa Jurčičev .Deseti brat" s svojimi kmetskimi originali, zlasti ta dva romana sta bila velikega pomena za mladega Tavčarja. Iz prvega je zajel najprej sentimentalno patetičnost svatožaljskih vedno strahotno nesrečnih zaljubljencev brez pravega in resnega posla in poklica, iz druzega pa neko prt ti rano manijo za obnormalnimi , napol bedastimi, napol sila modrimi originali iz kmetski ga naroda. Ker se je pridružil temu uplivu Se upliv prav tedaj gospodujoči h tujih romanfikov, postal je tudi dr. Ivan Tavčar romantik v besede celem pomenu . . . Stari gradovi s skrivnostnimi prebivalci in bajno lepimi prebivalkami, z vitežkimi plemenitaži in posnžnjenimi robotajočimi kmetici; — ekscentričnosti zaljubljenih ali homorično pijanih aristo-kratov, — sila idejalni, koprneči plebejski Togen-burgi in genijalni potepuhi, duhoviti berači ter filo-zofajoči pastirji so bili ljubljenci bohotne fantazije Emila Leona in nekaj časa tudi še dr. Iv. Tavčarja (n. pr. v noveli .Janez Solnce" v „Štovanu" i. dr.). V poznejdih spisih se je utrjevala pisateljeva samostalnost bolj in bolj, dok ni dospel do nekega stališča, ki se mora zvati povsem njegovo, Tavčarjevo. Tako torej stoji dr. Tavčar sam sredi velikega krdela idealistov in najmlajših realistov. Imel je sicer mnogo posnemovalcev, ki pa bo ali ostali le po obliki njegovi trabanti, ali pa so se že po kratkih letih pridružili idealistični ali realistični ki so pošteno narodni in na tihem so isti Že do grla siti Missijevega, oziroma Mahničevega kozmopolitizma , ki ga v novejšem času hirarhija naše cerkve precej odkrito kaže. Da bi smeli Missijevi organi kedaj v daljšem času proti slovenski narodnosti javno nastopati, tega ne verjamemo, ker kakor naš škof dobro ve, da ima tudi starejše dubovnike pod svojo oblastjo, vendar ni tako nespameten, da bi dražil, ko ve, da so se težko privadili njegovi strogi komandi omenjeni duhovniki, razvajeni po mehki roki PogaČarjevi in po krmilarjenju Vidmar-jevem, katerega slednjega se sploh niso bali. Dokler tedaj ti starejši duhovniki živijo, je tudi dr. Gregoriču v klerikalni Missijevi stranki nekaj prostora v narodnostnih vprašanjih, to tem več, ker Sloven-čevci dobro vedo, da je naš narod zaveden svoje narodnosti in da boj zanjo lahko izkoriščajo tudi v politične namene. Vsi se torej radovedno povprašujemo, kaki razlogi so gnali dr. Gregorica iz klerikalne stranke, in kaj namerava s svojim glasilom ? Punica fides. V Berolinn, kjer so bahate parade in šumne slovesnosti skoro stalne na dnevnem reda, odkar sedi na prestolu .vojaški cesar" Viljem II,, so praznovali 18. prosinca t. 1. z običajnim bleskom, obletnico ustanovitve nemške države. Dne 18 prosinca je bilo namreč, ko se je Viljem I po zaslogi Bis-marekovi svečanostno proklamira! vseneiEŠkiao cesarjem in ko je v Versaillesn obljubil, da hoče biti „množileo države", skrbe za blaginjo in svobodo podanikov, pa za — mir. — Obletnice tega vele-pomembmga dneva v I Jer lun se je poleg zastopnikov drugih držav udeležil kot zastopnik Avstro-Ogerske tudi naš vnanji minister, grtf Goluhovski. Kot reprezentant vsega našega cesarstva, tor«j kot reprezentant vseh narodov v Avstrijsko Ogerski je zastopal grof Goluhovski tudi vse Slovane, koje sporočil Nemcem .najiBkrenejše čestitke" k slavni obletnici. BerolinBki in skoro vsi nemški listi pišejo ■4 največjo odučevljenostjo o teh avstrijsko ogerskih struji. (Razume se, da govorim tu le o poznanih in važnih pisateljih ) Karakteriznjoči Tavčarja literata, oglejmo si še ob kratkem sujete, katere obdeljuje v povestih I. zvezka. V „Ivanu Slavlju", .An to ni j u GMed-jeviču", v .Gospej Amaliji" in v .Mladih letih" slika nam pisatelj aristokrate iu plebejce, ki so si največi kontrasti i po duhu, srcu, i po telesu. Aristokrati so brezsrčni bedaki, plebejci pa grozno blagi in plemeniti, zato pa navadno strašno bedni, a modri in pošteni. Z rafiniranost jo smeši pisatelj navade in srednjeveške predsodke aristokratov ter dokazuje, da more uživati plemenitkinja i z za-ničevanim plebejcem največjo srečo v zakonu ali v ljubezni. V no vele ti v pismih „Bolna ljubezen" pa biča pisatelj puhlcst denarne aristokracije, ki uniči idealnega sanjarja, revnega velikošolca Ra-doslava. — V teh spisih je torej dr. Tavčar fanatičen sovražnik i plemenske in denarne aristokracije, pa navdušen demokrat. — Po obliki najdovršenejša in po vsebini najznamenitejša mej njimi je vsekakor povest .Antoni o Gledjević", kateri je najnovejša pila vzela i vsako najmanjšo napako. — V drugih spisih zasledimo preveč prepariranih tipov, a premalo realističnih, resničnih in verjetnih značajev, pa takisto odveč prikrojenih dijalogov. „Ivan SI a vel j" je bila svoje dni velf znamenita in čestitkah, ki so jim nov dokaz velikega prijateljstva mej našim in njihovim cesarjem, pa jamstvo eomišljenstva političnih tendenc obeh držav, eomiš-ljen8tva, ki obseza najtrdnejše garancije za evropski mir". Avstrijski nemški, zlasti nacijonalni časopisi pišejo entuzijastična poročila o velikanskem, ne-občino ljubeznivem in izredno odliknjočem sprejema grofa Golnhovskega, pa o senzacijskih odlikovanjih našega ministra, katere je sprejemal od Viljema II. pri svečanosti vitežkega reda črnega orla. Vei nemški listi pa bite še gostobesedno dokazovati, da se je pri tej priliki moral prepričati ves evropski svet, da ne visi mej diplomacijami avstro egerske m prasko nemške države prav nikaka meglica ne-zaupnosti ali nesporazamnosti. Smešna je ta sloga obojestranskega časopisja! Saj še nista pretekla dva meseca, ko je bila očitna vsemn sveta lažnjivost in spletkavost zahrbtne, lokave nemške diplomacije! Kako vznemirjenje je zavladalo po avstrijskem časopisja, ko se je razglasila r»'Hi rviia zveza Nemčije z Rasijo, zveza, ki je naravnost paralizirala namen in moč trozveze! Koliko se je razlilo črnila, predna so Nemci vsaj za silo „prepričali" našo diplomacijo, da je vsega kriv le stari lisjak Bismarck in da je ona rezervna zveza neveljavna! — Danes pa že tolika ljubezen in zaupljivosti — Ko so lani praznovali 25 letnico svojega novo-nemškega ali protestantovskega cesarstva, je po-v lar al Viljem II. staro velikonemško geslo: En narod — ena država — en Bogi Stho-nererijanci in nemški nacijonalci so tedaj kar omedlevali od navdnšenja za Pangermanijo ali združeno Nemčijo; samo slovanski listi so protestirali. Oiknto, celo preodkrito je priporočal takrat Viljem II. svojim podanikom, naj obračajo svojo posebno pozornost na one nemške brate, ki še niso združeni v politični okvir Velikonemčije in ki so raz s tres eni v večjih naselbinah drugih držav. To Viljemovo željo izpolnuje že mnogo let nešte-v lo društev in družb, nabirajcčih denar in vsakovrstne pomočke, s katerim se osrečujejo najveC baš avstro ogerski Bismarckovci in „ Ali Heil* bratci. In komu ni znat o, da pripravljajo baš avstrijski nemški nacijonalci pot velikonemškim propagandistom do slovenskih pokrajin? Namen je očiten; saj ga je razkril do cela lani objavljeni dnevnik maršala Mol t te ja, ki obseza natančno izdelan načrt, kako bi Nemčija od različnih pangermanekih agitatorjih razrito in podkopano Avstro Ogersko posedla S svojo vojsko! — Ni li torej res smešno ganljiva ta sloga av atrijskega in velikonemškega časopisja, ko dokazuje aedaj čisto in uzorno prijateljstvo Nemčije do nas Avstrijcev in odkritosrčnost nemške diplomacije napram naši ?! Grof Goluhovski je izrekel čestitke mogočnim Nemcem. S to čestitko se mi kar nič ne vjemamo. Ni namreč vemo, da deluje skrajno kvarno na našo državo že davno zaznovani in še umetno utrjeni program Velike Nemčije v gospodarskem in v političnem pogleda. Ravno Nemčija ntrjuje dualizein v naši mnogočitana povest; danes n i-» z.vbiva bolj s postranskimi, nevažnimi, mojstersko narisanimi osebami (Leksa, Deska, Žolna, Jakopu), nego z glavnimi junaki, s svojo pretirano romantiko. V drugem delu zvezka pa čitamo pod za-glavjem ,Mej gorami" dvanajst izbornih slik iz Loškega pogorja. V teh je opisal dr. Tavčar ist>nito krasno svoje nadarjene, dobrosrčne, sirove, poslovenjene, bavarsko frizinske Poljance. Te slike so pravi biserji mej vsemi Tavčarjevimi spisi! V njih je vse originalno; zlasti pa je krasna oblika pripovedovanje, ki bodi uzor vsem mlajšim beletristom kmetskih sujetov. Z duhovito satiro in finim humorom nam je naslikal pisatelj v teh slikah življenje in trpljenje, ljubezen in sovraštvo gorjanskih Poljancev, tako, da nas ne motijo niti nekatera ponavljanja. V teh slikah pa je primes I pisatelj svoji romantiki tudi precej realističnih tonov, vsled česar postanejo celo kurijozni Kalani, Grogovi Ma-tijčeti, Kočarji in dr. simpatični. Ako bi morali deliti nagrade, prisodili bi jo vsekakor prvim trem in poslednji sliki. Te štiri povestice so naravnost klasične! Tako moremo torej z vso pravico zahvaliti dr. Iv. Tavčarja, da je izdal in založil sam svoje spis s G. F-n. državi; zveza z Velikonsmčijo je tudi kriva, da ss vsiljuje nemščina v vse nrade in v armado ter da se zabranjuje izvršitev historičnega prava slovanskih narodov. Vpliv in pritisk Velikonemčije na našo državo je torej kriv največ, da se bore" že toliko časa brezvspešno za svoje pravice i Čehi, i Hrvati, i Malorasi. Zategadelj se upiramo čestitkam grofa Golnhovskega! **** Deželni zbor. (II. Beja dne 2 6. ja na var j a ) Dež. glavar D e t e I a otvori seio ob 1 »11. ari. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje Dež. glavar naznani, da se je dež. odbor posvetoval o predlogu dr. Majarona, dr. Žitnika in tovarišev glede ovedenja direktnih volitev v kmetskih občinah, da pa zahtevanega načrta zategadelj še ni predložil v današnji seji, ker je spoznal, da je treba ves sedanji volilni red predrugačiti. Dotični načrt je dež. odbor že izdelal in ga predloži v jedni prihodnjih sej. Došle peticije in predložena poročila dež. odbora se odkažejo pristojnim odsekom. Posl. grof Barbo utemeljuje svoj samostalni predlog glede naprave dež. skladišča v Ljubljani. Govornik se sklicuje najprej na žalostni položaj kmetijetva povdarjaje, da bi kmetijstvo zaslažilo dokaj večjo podporo, nego jo dobiva. Kmetijstvo ne daje le samo velikih dohodkov državi, nego je tudi podlaga premnogim podjetem, katera plačujejo mnogo davka. Gotovo je želeti, da se industrija razvija, posebno še, da bi se razvila na Kranjskem, a gledati je tudi v bodočnost, misliti, kje se bodo prodali indnstrijalni izdelki Eksport se lahko danes ali jutri zmanjša, saj ni računat*, da bi eksportne razmere ostale vedno iste. Ogerska na pr. bode prej ali slej gotovo nepristopna našim izdelkom. Najsi-gurnejše prodajališče je dežela, koder se izdeljujsjo indnstrijalni izdelki, a dežela more le kupovati, če cvete kmetijstvo. Velika škoda je, da se domači kmetijski pridelki ne morejo sproti predajat'. Kje naj dandanes poljedelec proda svoje žito, odkar so mlini propadli, obstoječi mlini pa kupujejo le en gros. Skrbeti bi torej bilo, da zamore prodacent svoje blago za primerno ceno prodati. Tu treba po sredovalca in tak posredovalec bi bilo deželno skladišče. Prodacenti bi imeli zaupanje v skladišče, konzumenti v prvi vrsti veliki mlini, bi pa tudi imeli korist od njega. Razen žita prideljujemo na Kranjskem tudi mnogo fižola in dragih prdelkov, kateri se bi posredovanjem dež. skladišča lahko pro dajali. Glavna naloga skladišča pa bi bilo posredovanje pri trgovini z vinom. Sedaj se res ne pride-Ijuje dosti vina, a kmalu bo bolje in imeli bodemo zopet dcbio vino. Kar se sedaj v Ljubljani kot cviček prodaja, je nekaj groznega. Ponarejalci vina so diskreditirali dolenjsko vino, a če pride pristno vino v promet, se gotivo ljudem zopet priljubi. V skladišče bi se smela vzprejem&ti samo pristna vina. Skoro povsod v Avstriji so skladišča narejena le z ozirom na dobiček, le v Inomcstu je dež. skladišče, katero služi producentom in konsamentom jednako, toda eno vzprejema v shrambo tudi inozemske pri delke, a Kranjsko dež. skladišče bi smelo jemati le domače. Uprava kranjskega ekladišča bi mogla biti prav taka, kakor je uprava inozemskega. Morda se poreče: Vse prav, a kje dobiti potrebnega denarja? Na to odgovarjam: Če sa hoče kaj storiti za g-spo darstvo, za povzdigo kmetijstva, se ni smeti ustrašiti investicij, se ni bati dolgov zaradi stvari, katera se gotovo izplača in bo občno koristna. S'roški bi bili seveda veliki U meje se, da bi moralo skla dišče biti v Ljubljani, katera je naravno središče celi deželi. Skladišče bo Ljubljani gotovo na korist, naj torej tudi mestna občina stvar podpira po svojih močeh. Morda nasvetuje kdo, naj so stvar prepasti privatni špekulaciji, ali s tem bi bil izpodbit ves namen skladišču. Pričakovati je, da se kmalu ustanove kmetijske zadruge, katere bodo ustanavljale skladišča. Ako torej moj predlog obvelja, bi se dež. odbor nikakor ne trudil zaman, ker bi njegova pripravljalna dela koristila bodočim kmetijskim zadrugam, tudi če bi dežela ne hotela napraviti dežel nega skladišča (Živahni dobro klici) Zbornica odkaže predlog po predlagateljevem nasvetu npravnema cdseku. Posl. M u r n i k omenja, da je deželni odbor predložil dež. zboru poročilo glede železniškega sveta, po katerem voli vsaka kurija svojega zastopnika. Ker bo žel. svet še mej zasedanjem moral rešiti neke važne železniške projekte, naj bi se volitev v železniški svet vršila še danes. Predlog posl. M u r n i k a se vzprejme. Veleposestniki so volili v železniški svet posl. barona S c h w t g I a , sastopniki mest posl. Višnikarja, poslanci kmetskih občin posl. P o v Š e t a. Prihodnja seja bo v s o b o t o. Državnozborske volitve. Zaupnim možem narodne stranke. Ker je neobhodno potrebno, da se narodna stranka pripravi na vse eventnvalnosti pri predstoječih državnozborskih volitvah, prosimo zaupne može narodne stranke, naj takoj poizvedujejo pri voli I c i h s v o j o g a okraja, koga žele kandi-dovati za državni zbor in naj to sporoče zvrševalnemu odboru narodne stranke v Ljubljani v roke g. dru. Karlu BIeiweisu viteza Tr steniškemu. Prememba državno zb o rake g a volilnega reda. Zakon z dne 22. t. m. določa, da volijo volilni možje iz kmetskih občin sodnih okrajev Po-stojina, II. Bistrica, Senožeče, Vipava v Postojini, volilni možje iz sodnih okrajev Logatec, Lož, Idrija in Cerknica pa v Logatca. * # Volitve na Koroškem. Peta kurija bo volila dne 9. marca, k me tuke občine dne 15., mesta dne 17., trgovinska zbornica dne 18 , veleposestvo pa dne 20. marca. * Kandidature v Trstu. Progresova stranka namerava kandidovati najodločnejša in najrazupi-tejše iredentovce, obč. svetnike dra Veneziana, dra. Consola, Rascovicha inCombija, proti katerim bodo v imeni takozvane konservativne stranke kandidovali dosedanji poslanci Uurg-staller, Luzzatto in Stalitz, v peti kuriji pa znani odvetnk dr. Rabi. Laški listi javljajo, da bodo Slovenci kandidovali Nabergoja in urednika lista „Pensiero Slavo" Jaku', a, socijalisti pa bodo kandidovali stavca U če kar j a. Na r Akem voli peta kurija dae 12, kmetske občine dne 18, mesta 20 , trgovinske zbornice 22, veleposestvo dne 23. marca; v Šleziji bodo volitve dne 9, 15., 17., 18. in 20 marca; v Dalmaciji dne 12., 18., 20., 21. in 23. marca; na Moravskom dne 9., 15, 17., 18. in 19. marca; v Galiciji dne 11., 16., 18., 19. in 22. marca; v Bukovini dne 4, 10., 12, 14. in 15. marca; na Dolenjem Avstrijskem dne 9., 15, 20., 22 in 24. marca; na Gorenjem Avstrijskem dne 11., 15., 17., 20. in 22. marca; na Solnograškem dne 9., 15., 17., 17. in 20 marca; na Tirolskem in Predarlskem dne 12, 18., 20, 22. in 23. marca. * Pastirski list avstrijskih škofov, ki se prečita prihodeje nedelje po cerkvah naše državne polovice, očitno kaže, da naši klerikalci mislijo začeti hud boj proti novodobni šoli v novem parlamenta. To je seveda tem gotoveje pričakovati, ker bodo tudi krščanski socijalisti podpirali klerikalne namene. V pastirskem listu tožijo škofje, da ima državni zbor sploh pravico se posvetovati in sklepati o vzgoji in pouku, po njih mnenju bi to morala biti stvar cerkve. Sedanji šolski zakon in njega izvrševanje ne daje nobenega jamstva za versko v7gojo v ljudskih, srednjih in višjih šolah. Najslabša stran teb zakonov je, da vzbujajo misel, da je veronauk popolnoma Io"en iz drugega pouka. Velika napaka sedanjih šolskih uredeb je, da veronauk ni podlaga vsega šolskega vzgojevalnega de-vanja. Veronauk, katerega duhovni pastirji nče še v tako maloštevilnih urah, ne more odpomoči tem nedostatkom. Sedanja šola rie d ije poroštva, da se otroci vzgajajo in poučujejo katoliški, nje pouk in vzgoja nima značaja katoliške vere in življenja. Ni dosti, da se v ljudskih šolah in največ srednjih šolah uči veronauk nekaj ar, temveč vsa vzgoja, ves nauk mora temeljiti na katoliški podlagi in prešinjati jo mora katoliški duh. Škcfje priporočajo vol tov mož, ki so prepričani, da se mora v šoli marsikaj premeniti. Škofje v pastirskem listu tudi tožijo, da cerkev v Avstriji nima potrebne svobode in je pod M"" Dalje v prilogi. ~^HI državnim jerob*tvom. Če fali zadnji čas država prjain«je postopa a cekvj.*, v»nd?r s> cerkvi škodljivi zakoni še vedno v veljavi. Posebno se pa pastirski list obraća proti socijalnim demokratom. Nobsn kristijan ne more odobravati sredstev, katere priporočajo socijalisti. Hočejo namreč, da se odpravi zasebna lastnina, po-državijo zemljišča, kapital in delavska sredstva. Pastirski list razklada, da je sedanja revščina posledica podedovanega greha in alabonrejenih soci jalnih razmer in se popolnoma nikdar ne bode dala odpraviti. Nekaj se pa da in mora v tem ozirn storiti, naj as tndi premožnejšim slojem nalože nove žrtve. Pastirski list se obrača do katoliških delavcev, naj se ne dajo zapeljati z obljubami, ki jih jim bodo delali socijalisti. Poslednji nimajo ničesar, o čemer bi mogli izpolniti dane obljube, temveč bi stanje delavcev le še shujšali. Zato naj se katol ški delavci zvesto drže zanesljivih vodnikov, ki jih po-učujejo v veri, ki jim dajo dobre svete v potrebi in katerim je njihov svetni in večni blagor na aren. O i njih se dajte, katoliški delavci, poučiti in ne poslušajte ljudij, ki hočejo ni razvalinah altarjev in prestolov zgraditi raj. * * Stranke začenjajo objavljati svoje programe in oklice. Te dni je nova sccijalnopolitičoa stranka na Dunaja objavila svoj program, ki oblega dsvet točk: Ta stranka zahteva: 1. občno, jednako, neposredno in tajno volilno pravico, bolje var.it vo pravic in ugleda parlamenta, upliv vlade na vnanjo politiko, vpeljavo mej narodnih razsodiš', preosnovo tiskovnega prava, odpravo časniškega koleka, do volitev kolportaže, olpravo objektivnega postopanja, prt osnovo društvenega in zborovalnega prave, pre nuno starih zakonov, ki nasprotujejo duhu ustave, zJasi glede finaučuega in policijskega sodstva; 2. reformo oprave in slnžbeno pragmatiko za vse javne nastavljtnce; 2. kropljenje avtonomije, a vender z odklonjenjem federalizma, odškodovanje občinskega dela v prenesenem delokrogu ; 4. cd vrni tev cerkvenega upliva na državne zadeve, prepoved verskih Šol, toč io izvršitev Ijadskosolskega zakoaa, popolnjenje ljudskih šol s kmetijskim', obrtnimi trgovskimi nadaljevalnimi šolami; 5. pospeševanje gospodarske produkcije 8 pcspešsvanjem industrije, z odpravo birokratičnih podjetniški duh morečih ovir, z izboljšanjem tehničnega ponka, zboljšanjem občil, s boljšo skrbjo za trgovino v inozemstvu, za tiranjem sleparske konkurence, s premembo sedanjih obrtnih zadrug v produktivno delujoče zadrnge, podpiranjem javnega kredita, z nastavljavnjem strokovnih organov pri upravnih oblastvib; socijalno-politične reforme, mej dragim, da država prevzame ona podjetja, ki so namenjena splošaosti, ki vedejo k škodljivemu monopolskomu gospodarstvu če so v zasebnih rokah, da npliva na določitev pogojev pri oddaji javnih del, nadalje ta stranka zahteva v tem ozira popolno koalicijsko svobodo, zboljšanje delavskega varstva, razširjanje zavarovanja za slačaj bolezni in nezgode, prsskrbovanje dela, reformo do-movinstva in preskrbo anja ubogih in premena zakona proti vlačogarjem; 7 ref rme kazen skega prava, prilegnenje širših krogov za porotnike, ločitev državnega pravdništva od sodišč, orne jen je posestev mrtve reke, zakoni proti izsesa vanju kmetov; 9. ravnotežje v bu^getu, odprava najtežjih ind rek t ni h davke v, progresivni davek od dedščin in odpravo loterije; pogodbe z Oger3ko ua pravični podlagi; 10 omejitev stroškov za vojno, preosnovo vojaškega kazenskega prava in postopanja, dveletna vojaška služba. Posebno je za nas važno, na kakšno stališče se je postavila ta stranka glede narodnegi vpra sanja. V tem ozirn naglasa program, da avstrijski Nemci morejo svojo dosedanjo veljavo ohranit' samo, ako bodo gospolarski trdni in bodo v poli tičnem in duševnem ozira diugim narodom odpirali nove smotre in nova pota kultarnega napredka. Varovanje nemštva ne sme pomenjati zatiranje drugih narodnostij. Socijalni politiki mislijo, da je sporatumijenja mej avstrijskimi narodi, zlasti mej Nemoi in Čehi, pogoj vsacega poltičaega in soci jalnsga napredka. — U.>ira!a si bode pa odločno teženja dragih narodnostij eteževati nemškim manjšinam gojenje materinščine, ali pa odstaviti nem Ščino kot osrednjo državno spora zucne val no sredstvo. — Na jedni strani torej nova stranka obeta v jezikovnem oziru toleranco, v drugem pa za nemščino. zahteva pravice, ki jej ne gredo po i usta-, n h zal onih Hiče jo n&red.ti za nek&k državni I jezik. S.'le pri dela jo b .derao torej mogli prav spoznati. Nemška ljudska stranka pa pravi v svojem oklicu, da hoče zavedne Nemce zjediniti za sknpno delo v aluibi narodov; braniti narod pred vsemi napadi, pospeševati napredek, svobodo in blagostanje. Nadalje pravi, da bode posebno gledala na srednje stanove, ki so steber države, in se upirala uplivu kapitalizma in židovstva. SkuAala bode tudi zboljšati stanju delavcev. Volilno g banje je v vseh deželah že v tira. Mfadočehi mislijo kandidovati tudi profesorja Zakra. ♦ # * Rusinski osrednji odbor je sklenil postaviti svoje kandidate v 18 vzhodnogaliških okrajih; Bar-vvinskega in \V ichnianina ne kandidnje več V Tarnova se je pa shod poljskih kmetov, katerega je bila vkupe zbohnala duhovščina, iz rekel da nefie imeti nobene z ve se s socijalisti, ker so ti v zvezi z Židi. s Volitve v peti kuriji bodo zanimive že zaradi velicega števila volilcev. Na Dunaju n. pr. bode v tej kuriji volilo 360.000 volilcev. Volilo se bode v 300 prostorih i a v volilnih komisijah bede 2700 oseb, več tor->j, nego ima marslkako kranjsko mesto vseh prebivalcev. Pri vodstvu danajske poHcje so eedaj v velikih skrbeh, kako bodo policisti volili. M ij redarji se je baje že zanetil socijaiietični duh. 35 nadzor nikov dunajske p licije jb ime o te dni posveto vanje in vsi so izrekli željo, da bi red uji socialistično ne volili. Niglasiva'a so je potreba, nadzorovati politično mišljenje svojih pedrejencev. Pob g tega sa je Bklemlo, da policisti ne smejo iti v uni ■ r m i volit. Mi dvomimo, da bi du tajski s )ci jalisti se z in»šali dosti na pol cijake glasove, zato je pa dotični shod povsi nepotreben Stvar je naposled vecderle podobna nedopustnemu vplivanju na volitve.__ 1' IJiitalJnul. 26. januvarja. Chlumeckv je izjavil, da ne \z;rejme sploh nobenega mandati za državni zbor, naj bb mu že ponudi od kateie struni koli. Torej tudi v velepo sestva ne bode več kandidoval. Dosedaj se je mi slilo, da gref Cblamecfev prevzame nalrg liberalno veleposeetvo v državnem zbora spoj'ti s konservativnim, da se osnuje, kakor Želi vlada postbna fatranka veleposestnikov. Cblumeckv bi bil kakor nalašč za tako nalogo. Diplomatično zvit je zadosti. Slovani za njim ne bodo Žalovali v državnem zboru, a rajši bi pa bili d-h i še videli, di je odložil še deželnozborski manddt na Moravskem. Njegovi pre kanjenosti imajo se Nemci zahval.t za večino v deželnem zboru. Sedaj bodo baron CMumeckv vse svoje delovanje osredotočil na moravski deželni zb< r in ondu utegne se Čehom mnogo Škodovati. Sedaj si je izmislil nekako spravo s Cehi, kar pa ima jedino namen Nemcem zagotoviti neki odločilni upliv, ko bi tudi Čehi dobili večino v deželnem zboru. Židovski stenografi. Grozno se jeze židovski liberalci, da je dolenjeavstrijsLi deželni zbor sklenil, da bodo v deželnem zboru se rabili samo kristi-janski stenografi. Sklep sam na sebi je morda zares neumesten, ker je nepotrebno izzivanje Židov. Po našem mnenju bi državnozborska večina, če ni marala za židovske stenografe, to lahk) se dogovorila z deželnim odborom in deželnim glavarjem, in drugo leto bi bili kristijane za stenografe najeli. Vredno pa ni se zaradi tega toliko se razburjati, kot se razburjajo liberalci. Kriče o rušenju ustave in sklepajo, da zaradi tega pošljejo deput.cijo k cesarju. Kolikrat so pa že liberalci rušili ustavo, pa je b>lo v h o dobro. Liberalci pa menda mislijo, da ustava nima druge določitve, kakor ono o jedna-kopravnosti državljanov in njib jednaki pravici do služeb. Pa še za to določbo ustavo šele tedaj spomnijo, kadar gre za kakega Žida. Kakor liberalci postopajo glede ustave, bi moral že kdo misliti, da se je izdala samo zaradi zidov. Veronauk na realki I no min'sterstro je bilo naročilo triaški ob ini, da ima uv»sti na višji občinski realki veronauk za obvezen predmet in zapretilo, da drugače odtegne realki pravico javnosti. Tržaški mostni zastop se je pa pritoži proti tej odločitvi na državno sodišče, trdeč, da poprej h • občino te more siliti, da npelje na višji realki veronauk kot obvezen predmet, da se v tem emelu sklene deželni zakon. Državno sodišče ss je pa iz reklo, da ni kompetentno soditi o tej stvari. Volilna reforma na Ogerskem Ogerski minister notran ih stvarij se je izjavil te dni v zbornici, il' se vlada zavedi potrebe premembe volilnega rada. Vlada pa ni za občno volilno pravico. Hoče ee pa razš riti volilna pravica in za vso državo jednako urediti. To b< že bil > nekaj, samo če se res izvede. Sedaj si na Ojerskem sila velike razlike glede volilne pravice mej raznimi komitati in baš te razlike omogo'ujejo M djarom veliko večino. Priznanje bolgarskega škofa Turški sultan je baje te dni poslal bolgarskemu škcfa Sinesiju v Skopljah berat, s katerim ga priznava. Bolgari h> žr de Igo potegujejo za priznanje tega škofa, ki jo posebno važno sedaj ko no Srbi nezadovoljni s škofom, ki ga je jim pnlsl grški patrijarh Priča kovati je, da nekateri Srbi pristopijo h bolgarski cerkvi. To je važno za bodoče čase Srbi, ki se oprimejo bolgarsko crkva, se bedo kmalu čutili za Bolgare. V govoru taki mej njimi ni razlike, kajti oboji govora neko mešanico, o kateri se ne moro reči, je li bolgarščina aH srbščina Reforme v Turčiji Koncem trg« meseca ali v začetku prihodnjega bodo končana v Carigradu posvetovanja veleposlanikov gledi reform, ki naj se uvedo v TarČiji. Govori se, da jemljo v poštev tudi eventuvalnost, ko b! bilo tr bi poslužiti se sile. N .m se ne zdi verojetno, da bi se velevlasti odločile za sile. S tem hočejo k večjemu sultana strašiti. Turški vladar pa pred vsemi velevlaetmi nima več toliko strahu, kakor pred svojimi podložniki, Sklepi veleposlanikov ee precej ne izvrss, temveč se bodo potem velevlaafi pogajale mej seboj o vsej stvari. Tako so vse zopet zavleče. — Anghška modra knj ga, ki si je eelaj priobčila obseza več dopisov mej vdevUstmi o tem, da bi uilfana s kanoni naučili spoštovati voljo Krp A gli a je bila za to, Avstrija je tud teb mislij, da se ■ sultanom ne da z lepa govoriti. Sploh naj se cd njega ničesa poprej ne zahteva, dekler 89 velevlasti ne odloČijo za prisilno postopanje, ako dobe nepovoljan odgovor. R isjija je sprva bla zoper vsako nasilja, a pozneje se je izrekla, d i v gotovih slučajih bi se tudi za represalije odločila, a se poprej morajo o tem sporu um n vse velevlasti. — V jednakom smisla se je izrkla Fianciji. Norveška črna vojska Tudi Norvežani u po Ijejo črno vojsko. Vej-a uprava je že vse potrebno ukrenila, črnovojniki pa ne bodo vojaki le na papirju, temveč bodo slednje leto morali jedenkrat k vajam Da se je Norvegija odločila za uređenje črne vojske, ni vzrok strah pred unanjim sovražnikom, temveč se hoče le pripraviti za boj s Svedijo. Nasprotje mej tema državama glede ananjih in trgovskih stvarij še ni poravnano. Vsa prizadevanja kraljeva, da bi spravil svoja švedske in norveške podanike, so b la zaman. Švedi so elcsedaj imeli večjo vojno moč in bo po listih večkrat N r vezanom pretili, kako jih nabijejo, ako ne bodo mirovali. Sed*j se pa Norvegija misli debro pripraviti, da bede Švedom tndi v vo,cem oziru kos. Kakor razmere kažejo, naposled le pride do tega, da se Švedija in Norve-g j a razđružita in se posled-ija proglasi za republiko. Dopisi- Iz tirliiilie, 20 jauuvarja. Nekako sredi meseci novembra ustanovila se je pri nas nova prodajalna z raznovrstnim špecerijskim in manu-f. turom blagom pod imenom „Konsumno društvo". U itanovitelji temu druš vu so seveda v prvi vrsti rasi gospodje duhovniki in pa nekaj njihovih privržencev m kimovcov, kateri so vsakemu povelju miad>h kaplanov klanjajo. D* je to draštvo nam drugim trgovcem v škodo, ee razume, ker smo primorani Iju lem prodajati blago ceneje nego prej, ako si hočemo pridržati svoje odjemalce, tako da o dobička, ki ga mora tigovec imeti, že ni go vora. Pač res; v vsako reč se že mešajo in utikajo novodobni ljudski oorečevalci. Celo priprostomu ljudstvu so to početje čudno in nespametno zdi, in možaki-kmetje, ki vsled lastnega prepričanja ne trobijo v klerikalni rog, se spogledujejo in povprašujejo, češ, z kaj so prav za prav nastavljeni go spodje duhovni mej nami, ali zato, da nam bero n v. mašo, nam pridigajo o ljubezni božji in Ijnbezni do bližnjega, ali zalo, da ustanavljajo — „Macane". Sploh se govori, da to niso več nG:sprdje", ampak ,štacunarji*. 1 > popolnoma prav; kjti na kak način agitujejo in nabirajo udov svojemu najnovejšemu podjetju, je smešno. Najbrž jim mera ii trda s številom adov. Cujmo! Ši pred ustanovitvijo te prodajaloice, tam pred adventom, je dekan nevestam in ženinom razkazoval tute in drago blago ter jih vabil, naj pristopijo društvu loaeti je moral na viak način zelo namazan jeziček, ako je koga privabil, (kajti v cerkvi, zlasti pa na priinici, je manj [.ril ubijen vsletl svijega čudnega obnašanja in ker ima navado, d« kar po d irr-ače mej propo-\edjo kako zabrnsi). No, rasi dvn k.; lini m ta a to .štacuno" šole pravo zabavo. Cepita vedno in vedno v njej in glecLta, kako gre „gŠtfi" izpod rok. Žn^knm razkazujeta ure moškim d ijeta vino pokušati itd Z i.. h m vrl ko opravila pa .ma jeden iz njiju. Ta kar na prodajalničnib vr-itih ljudem z roko miga in j.h vab: v prodajalnico. Da, celo voznike — ki se s praznimi vozovi vračajo z Ri keka skozi Cerknico tja na HI k« in v loško do lino, pa se pri nas ustavljajo, da si naknpijo potrebnih živil — lovi na cesti ter jih notri vabi, da jim razkazuje razno blapo, katero seveda hvali, da je novo in po ceni, ter jih na vse načine prigovarja, naj se vpišejo v .konsum". — Pr prosto ljudstvo se temu smijp. Ker 80 v imenovanem diu štvu toči tudi vino, h i razume, da se v njem i po piva, zlasti pa ob nedeljah popoludue — prav na katoliški podlagi! Možje klerikalci srkajo z veseljem in zadovoljnosijo cšno vino, se vpijau'j", in konec temu je preklinjevanje in pndušanje Mej ljudstvom se govori tudi, da namerava to društvo po bolj od ročnih vaseh, kjer ima nekaj svojih udov, napra viti filijalke. — thtanovlienje konsumnih društev po kmetih je nam trgovcem, ki itak visoke davke plačujemo, velika cdmika, in če se to nadalje šir, primoran bode ta in oni trgovec svojo trgovino opustiti. Ia kaj poreče potem država? Velik ■ 1 - -1 vseh prihodkov dobiva država ravno od trgovcev, in če ti svoje patente umaknejo ali vrnejo, pri.ro rana bo ista kolikor t !k> kmetom samim davke povišati, Če hoče uspevati. To pa za peljanim in zaslepljen m kmetom nikakor noča v glavo. Tisti dobiček, ki bi ga jim kot koosumen tom društvo „morebiti" prinašalo, bi nikakor ne zadoščal, da bi kmet laglje davke plačeval in zrna goval. Odprle se jim bodo pač oči, in sprevideli brdo, da so od svojih vladeželjnih voditeljev du hovnov, zlasti od mladih, neizkušenih kaplanov zapeljani. Zato gospedje v farovžu in kaplamji! prst na čelo in premislite, ali ravnate prav; premislite, ali s svojim ravnanjem kmeta osrečujete ali ga pri pravljate, da to zabredel v dolgove! Odgovornost bodete imeli veliko. Ko bo nt še ljudstvo spoznalo, da je zapeljano, ne vemo, kako se bo vam takrat godilo. Priti pa mora do srjnznanja! Is (Jrailcn, 24. januarja Cilumniare au dacter semptr al:quid baeral Tiko si je mul I oni „mirnokrvni božji \olek", ki udriha v „Slovencu" z dne 17. t. m. po slov* nskih akadv mikih, v prvi t rsti pa po odboru za ples a'ovanskih velik'š Ice/. Do pisun je res „mirnokrven" v grd m zavijanju in podlem sune ničen ju Zikaj pa ne bi potegnil jeden ■ krat po naših socijaliatično (grez !) navdahnjenih akademikih, če tndi z — Užmi, saj nimen posve čnje sredstva. O kg značilnega dopisa! K »ko pa morete ttditi, da se je plesni rdbor trndd na vso moč, da napravi stroškov .več komore?" Veste li, da so stali Triglavovi plesi, kateri so bili po Vaši trditvi mnogo cenejši — 400 gld., ia da je stal sijajni ples vseh slovanskih vsok šo!cev strao 75 gl. več? Očtote nam, da smo izdali „og o-nno" sveto za m kit plesne d v rane — čujte 15 gld., reci pet najat gold. avstr. veljave smo izdali, dočim je .Triglav" plačal Uni 20 gli; nadalje, da smo damam preskrbeli „rajdražje" pešce rede; ne. niso bili najdražji niti dragi ne, pač pa — le dostojni! Kaj ne, Vi bi p I h popolnoma drogae aranžirali? Kaj treba tako drage vojaški gedb-? naj se tudi plešo, če ge>de jeden s „harmoniko" drogi pa s Bklarinetom!* P. o račun za stroške sijajnega ple-sa slovan. vel košolcev v Gradcu v znesku 500 gl. zdi s-j Vam .pregrešno" visok; no, imate pač „sloke" pojme o rtzmh, ve likih stroških, katere prevzroči vsak, bod si s" • tako skromen nastop v večjem mesta. Dobrodelni nanaen bil je le nada na katero smo lovili iti rei tudi ujpli mnogo .nerazsodnih in dobrohotnih kalinov I" Ća štiti, kaj pa si domislujste? M s'ite li, r?a so res oni gospodje, ki so se odzvali našemu vabila s prispevki, tako naivni, nerazsodni, kaai r V, da niso vedeli, da so njih prispevki i amerrc n v prvi vrsti za ples. kojega prebitek šele pripade .bolniškemu društvu?" — kar bi sicer tudi Vi lahko čitali na v#akem va bila. S;cer pa si tolažite! Ooa sveta, katero je w'z vabil" odbor z dobrodelno pretvezo iz naše domo vine znaša 38 t'KI 40 kr , čisti prebitek pl< sa pa 51 gld., katere dobi bolniško društvo Kakega po mena pa je moralni uspeh plesa za slovarsko di jaštvo v Gradca, o tem z Vami ni i ne govorimo, ker ste v tej zadevi jasno pokazali svojo „neraz sodni stJ Drugokr-it se ne J: k< ustite", če nimate značajnejše in trdnejše podlage . . . Si tacuissea . . . Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. januvarja. — (.Bodi jasno".) Tržaška .Edinost1 je svoje čitatelje razveselila zopet s člankom o kranj skib razmerah, Naslov ma jn „Plodi jasno". Ker vsem tem ekepektoracijam tržaškega lisra ne priso* jamo nikakega praktičnega pomena, se tudi n.? mislimo ž njimi baviti, tem manj, ker ve t-kup .j ni drago nego reklama za najnovejšo slovensko stranko in za najnovejši ljubljanski list. Jedno pa moramo vender prib'ti. „Eiinost*, govoreč o eamoslovenskih napisih v Ljubljani, trdi s občudovanja vredno smelostjo, da g. Povše ni govoril z dr. Tavčarjem o slovt-nekih napisih in da je neresnično, kar je nekdo trdil v .Edinosti" — in kar uma že prej mi pitali — da je go.ip Povše rekel, da bi v deželnem odboru glasoval zoper samoslovenske napise, ako bi stvar zopet pršla na razpravo. Na to konsta-tujemo, da sta gospoda Povše in dr. Tavčar o tej stvari govorila dne 28 decembra 1. 1. v dež. zb mi. Povše je pri tisti priliki povsem precizno izjavil, da bi glasoval zoper samoslovenske napise, ako bi dež odbor se zopet ž njimi bavil. Ko smo to koo-štatovali, ni g. Povše prerekal, niti v našem lista, niti v „Sloveacu*, ker bi b I gotovo storil, da nismo pisali resn ce. Vzlic temu se upa .Edinost" očitati nam indirektno laž in podtikanje in to povsem splošno. Niti ne pove, kdaj je g. Povše tako se izjavil, kakor trdi ona, niti kje. Tako postopanje se samo sodi. Ako nam „Edmcsl* ne da točnega pojasnila, bomo morali misliti, da se je tudi ona že oprijela razupitega načela „nie honorovvo ali zdrowo". Bodi torej jasno! — (Repertoir slovenskega gledališča ) V četrt* k se bode prvič pela opera „E rn an i". Ker so treski preveliki, da bi se dal ves libreto natisniti, dalo je .Dramatično društvo" ponatisniti naše listke o .Ernaniju", v katere smo bili apletli vse važnejše arije. Ti odtisi se dobivajo v trafiki g. Šešarka po 10 kr. komad. — (Društvo v varstvo ptičev.) Predsedništvo tega novega društva je prevzela gosoa Franja dr. Ta včar je va. — (Poročena) sta bila včeraj gosp. Rudolf P eha ni, c. kr. davčni pr stav, z gospč. Angelo Hočevar in g Makso Wenedikter, z gospdČ. Ivano Hočevar. Čestitamo! — (Tamburaški zbor ljubljanskega .So kola") priredi dne 27 marca v proslavo 6leti>tc* svojega > bet no družinski večer s koncertom v sokolovi dvorani na čast ustanov t-«lju goi j. Joa. No II i j a. Natančen vspored priobči se pr*voč isno. — (Izžrebanje porotnikov ) Za zasedanje porotnega sod.rtča, katero se začae dae 1. marci, so bili izžrebani kot porotniki gg. : Anton Adamič, posestnik v Sp. Blata; Ivan Bizjak, pek, Ivan Bu-koaigg, sodar, ob; v Ljubljani; Franc Ccobatb, trgovec, v Kr&nji; Franc Dolenec, mesar, Ivan D,vgan mizar, Alojzij Dzimski, urad lik kranjske hraniln-cs, Štef-n Francot, posestnik, dr. Jos. Far-lan, odvet. kandidat, Julij Grossmann, trg. pomočnik, Karo) I H »man. trgovec, vsi v Ljubljani; Ferdinand Hlebš, trgovec v Kranju; Alojzij Jenič, prokurist, Franc Kol Ima mi. trgovec, Ivan Košenina, mesar, vsi v L ubijani; Franc Kutin, trgovec, v Postojni; Adolf Kreuzberger, trgovec, v Kranja; Anton Komotar, c kr. notar, Franc L^skovio, trgovec, baron L- pilJ L chtenberg, grajščak, Albert Lagek, uradnik kranjske hranilnice, vsi v Ljubljani; Martin MitležiČ, trgovec, v Kranju; K-rol Prezelj, pek, v L tiji; K tj ko Ranzinger, sped ter, Josip R bek, ključar, Ivan Rode, trgovec, vsi v Ljubljani; Alfred Radescb, c. kr. notar, v R .dovljici; Ferdinand Sare, c. kr. < kr. sodnk v p., Franc S nikelj, gostilničar, oba v Ljubljani; Lorenc Se-beuik r, posestnik, na Rakeku; dr. Karol Sohmi-dinger, c. kr notar, v Kamniku; Anton Stare, veleposestnik, v Mengša; Franc Trčsk, posestnik, Ivan Tosti, gostilničar, oba v Ljubljani. Kot namestniki so bih izžrebani: Jakob A*Ši3, zavarovalni uradnik, Franc J^vnikar, lončar, Drag fin J-isenkc, zavaro valni nridnik, S . fan K'u i, krčmar, Ivan Kordik, poslovodja, Feri Kersnik, knjigovodja, Franc Roz man, krćmar, Ludovik Tachada, uralaik kranjske hranilnice, in Zvonimir Z r, dež računski cficijal, vsi v Ljubljan\ — (Pogreta kaša.) Piše se nam: Pretočene dni mi prinese pismonoša — ki se pa pri nas v beli Ljubljan- žalibog sam še vedno raje imenuje „pnftrogar" — pismo. Predno pismo odprem, radovedno pogledam poštni pečat, da bi zvedel, od kod da pismo pride. Malo začudim se, ko se mi zasveti nasproti samo nemški napis „Mtnnsburg " Poseben geograf nisem, vender sem po samonemškem pečatu nodil, da bo najbrž iz kakega čistonemškega kraja. Zato razgrnem po mizi karto neke monarhije in začnem iskati „Mannsburg", da mi je pot curkom tekel po obrazu, že sem nameraval zemljevid zložiti, kar se mi pokaže pred očmi moj iskani .Mannsburg*. Toda, kaj menite, kje je stalo ime — mej Ljubljano in mej Kamnikom ! Gledal sem in gledal, pa še vedno so mi štrlele one črke seveda nemškega zemljevida uasproti. Kraj sem srečno dobil. Sedaj mi pa v glavi nastane vprašanje: Ali je to mar kaka frankovska naaelb na, kali? H ajdi k statističnim podatkom noje drage domovine. Ia slišite čudo, tam sem zvedel, da ima „MannsburgM še pošteno slovensko ime Me n g i š in da prebivajo v njem 4, reci štirje Nemci in majhna peščica Slovencev, ki šteje samo okoli poldrugitisoč duš. Sedaj pa šalo na stran V polni resnosti vprašam tržane, če so res tako malo vredni, da se zadovoljujejo Nemcem na ljubo s samonemškim poštnim pečatom? Ali je temu vzrok strah pred ono četvorico ali narodna zaspanost? Kaj? Naj bode kar hoče, sedaj naj s« zbude iz svojega spanja, če tudi je malo pozno, pa vendir bolje prepozno, kakor pa nikdar, — in naj se resno potrudijo, da dobe, če se obrnejo s prošnjo na merodajno mesto dvojez čni poštni pečat. — (Glas iz občinstva) Več ljubljanskih trgovcev in meščanov nam p še: Ž i mnogo se je dosedaj pisalo v ljubljanskih časopisih o podiranja hiš in razširjevanju ulic in v marsikaterem kraja je v resnici slavni magistrat storil kaj koristnega in potrebnega, vender nam js pa neznano, sakaj se tako dolgo odlaša s podiranjem one hiše, ki je v celem mestu najbolj napoti občinstvu, še bolj pa splošnemu prometu Ta hi.'a stoji na voglu Špital-skih ulic in je še jedina v tej ulici na levi strani. Na omenjenem prostoru je sedaj pasaža za pešca zelo nevarna, ker gre voz za vozom skozi to ulico, tako da mora človek Vdčkrat dolgo pasti, da pride na vrsto in poleg tega ne pod kolo. T .rej prosimo tem potom slavni mestni magistrat, naj ustavi tu vozni promet ali pa razširi ulico čm prej mogoče. — (Semenj ) Na včerajšnji semenj js bilo prignanih 1125 konj in volov, 292 krav in 49 telet skupaj 1466 glav. Kupčija s kravami in konji je b Ia srednja z voli pa ži vahna; vole kupovati so bili prišli kapci a Tirol in ž dje z M rav*, kateri so živino prav dobro plačevali. — (Imenovanje.) Okrajni sodnik v Vipavi g. Ivan Nosan je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča vipavskega. — (,Postojinski Sokol") priredi običajno maskarado dne 27. februvarja, kar naj blagovolijo bi žoja društva v ogib kolisij pri prirejanji zabav blagobotn o upoštevati. — (Narodna čitalnioa v Novem m satu) je ravnokar izdala svoje poročilo za 1. 1896, is katerega je razvidno, da je v minolom letu imela 96 članov, 2 častna in 94 letnih. — (Celjska utrakvistična gimnazija ) Graška „Tagespošta" javlja, da je štajerski dež odbornik dr. Schreiner, ko se je zadnje dni mudil na Dunaji, ter se z naučnim ministerstvom pogajal glede celjska gimnazije delal na to, da bi vlada na obstoječi gimnaziji ne n a p r a v i 1 a s I o-venskih paralelk, kakor tonamerava. Čitatelji naši se gotovo še spominjajo, da emu koj, ko je bila celjska postavka odklonjena, sprožili misel, naj se na celjski veliki gimnaziji ustanove slovenske paralelke. V kratkem pač izvemo, kaj je dosegel dr. Schreiner. * (.Najlepši stan, vojaški stan" .. .) Skoro vsak dan se kaj zgodi, kar i In struje resničnost teh Prešernovih besi-d. Tako poročajo poljaki listi, da so v Przevforsku in v Laaentu samomori mej vojaki na dnevnem reda ; v Przsvrorska se je celo jeden in isti dan ustrelilo 14 vojakov, vsi, ker so jih častniki bsje hudo trpinčili. V Zadra je izginil jednoletni prostovoljec Van der Hoot Mladi mož, ki je iz jako dobre rodovine, je zapustil pismo, v katerem pravi, da si konča življenje, ker ne more Vfč prenašati trpinčenja svojih predpostavljancev. * (Na dražbi pradan dekret) Lani so iati-rali iz Avstrije nemškega dijaka Oithsasa, ki ss je ud lazil demonstracij dunajskih dijakov proti ogerski tisočletnici. Te dni so pa v Bsrolina pri nski slavno sti prodajali na dražbi dekret, s katerim je bil 0-itb.aus iz Avstrije ittiran. Denar, ki ee je dobil na ta način so sklenili dati celjskemu „Stodsntenbeimu*. Nabralo se js na ta način 120 mark. Končno je dobil dotični dekret neki Avstrijec, ki je sam dal 13 mark. Avstrijska policija si najbrž ni mislila, kako zaslužno delo je za celjsko nemštvo storila, ko je O.sthausa iztirala. * (Edisonova električna svetloba) Slavni ameriški elektrotehak je izumil novo svetilko Preiskujoč Rdntgenove žarke, je iznašel neki način, da premeni te žarki v nivadae svetlobne Žarke. Nova svetloba ne daje nobsae gorkote. Za take svetilke je treba baje desetino manje elektrike, nego za navadne. Edison mis'i, da bodo te svetilke izpodrinile v ho drage. * (Aristokratinja in plebejeo) Silna senza-cija, katero je vzbi d ta pnocezinja C .imay, ko je pobegnila z navadnim ciganom, ni dala mirovati grofi o j i Saurma v Berolinn, ločeni soprogi veleposlanika grefa Saarme. Zaljnbli'a se je v portirja neke trgovske firme in ga odpeljala na idiličen gradič v nekem gordn. * (Koliko sta vredna?) V nekem aemikem listu je pri ob m I neki zakonski mož iz S teti na nastopno naznanlo: Lapa hvala in povračilo troikov do 5 mark tistemu, ki mi naznani, kje sta operetni tenorist Janez Riven in moja žena Il-*rta Scbutz rojena Korb<>r. S prog H Schilte v Stettinu. * (Ukaz finančni straži) Finančni minister je v svoji ve 1 ki skrbi za finančna stražnike pre-povedal jim nositi civil ao obleko in hoditi bres orožja po ulicah, v kavarne, gostilna itd. Samo pri plesnih zabavah jim je dovoljeno, sablje odlo Žiti. Ker pa z orožjem ne smejo na shode, v civilni obleki in brez orožja pa nikamor ne smejo, so finančni straži sploh vsi shodi prepovedani. * (Ubogi peveo!) V mestnem gledališča v Karakasn v Veneznveli je občinstvo pri predstAvi „Rigoletta" zahtevelo, naj tenorist ponavlja „La donna e mobde*. Ker tenorist tega ni hotel storiti, dal ga je predsednik republike aretovari in izročiti sodišča, katero je ubogega pevca obsodilo na 14 dnij v zapor, češ, da je občinstvo in gledališče pod pirajočo mestno oblino hudo razžabl, ker ni hotel zahtevane pesmi drugič peti. * (Odvetnik v bedi) V Garzi se je ustrelil tamošnji odvetnik dr. M Oeutscb. Povod samomoru je nekda pomankanje. Pred leti je bil jako obiskan odvetnik, a zadnji čas je pa zalezel v dolgove. Predno se je ustrelil je poslal npmkom svoje zava rovalne police v plačilo. Darila, s Zahvala. Dobrodelnost Mijskega prebivalstva in nje okolice je velika in se je že pri mnogobroj nih prilikah sijajno izkazala. Jedna najlepših dokazov te dobrodelnosti nagega prebivalstva je pa ta, da je kakor že več let sem, tako tudi letos zložilo lepo svoto denarja, s katerim je bilo mo goče priskrbeti 32 revuim šolarjem litijske šole obuvala in obleke. Podpisano šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost tem potom v imenu ob darovane mladine zgoraj imenovanim požrtovalnim gospodom in gcspem za njih blagi čin in skrb iz rekati najiskrenejšo zahvalo. Vodstvo ljudske šole v Litiji, dne 25. prosinca 18U7. Franc Slane, šolski voditelj. Književnost. — ^Jugoslovanski Stenograf" prinaša nastopno vsebino: I. „Stenograf: Stenografijata katova spitatelno sredstvo; — Hrvatska stenografija, priredio F. Magdić. Ocjenjuje prof M. Vamberger; — Začetek okrajšave v slovenskem debatnom pismu, napisal profesor Fran Novak; — Stenografija v Srbiji; — Stenografičeški novine; — lz drugih dežel; — Književnost. — II. „Književni Glasnik": Ne se otčajvaj, od Iv. Vazov; — Prinkipo, zložil A. Aškerc; — Naše nade, spavao D. Brzak; — Stara crkva, spjevao R. Katalinić Jeretov; — Kad tebe gledam . . spjevao Veliinir Deželic; — Sretna svadba, spevao R. Roganović; — Bratski sastanak, spevao Radoje Crnogorac; — Jugoslovanska biblijografija; — III. Sten ogra fs ka priloga: Na Velegradu, zložil A. Aškerc; — Kječjta na Iv. Vazov (spored debatnoto pismo); Poslovici; — Plemenski egoizam (svršetak) napisao Bogdanov: Prof. Josip Lendovšek (nadaljevanje) spisal A. Be-zenŠek; — Sretna svadba, spevao Roganović; — Kad tebe gledam . . . spjevao Velimir Deželic. — Stenogoraf in umetnik; — Nekatere okrajšave v slovenski stenografiji, sestavil A. Potrč. — Ne se otčajvaj, od Iv. Vazov; — Spravedlivostta, od „Et'-kata" na A. Beženšek. — Spravedlivostta, spored debatno pismo; — Stara crkva, spjevao Rikard. Katalinić Jeretov; Prof. Josip Lendovšek, (konec). Bpisal A. Beženšek; — Prinkipo, zložil A. Aškerc ; — Bolan leži . . . spevao deda Lj. — O pismu. Brz oj slttIso. Dunaj 26. januvarja. Finančni minister je mestni občini ljubljanski dovolil, prirediti efektno loterijo. Izdati sme jeden milijon srečk po kroni. Gradec 20. januvarja. V dež. zboru je posl. Walz zahteval, naj se takoj vrše volitve v dež. odbor, da se pojasni situvacija, kar je z ozirom na razne govorice nujno po trebno. Dež. glavar grof Wurmbrand se je izrekel zoper to zahtevo, češ, da se morajo stranke prej dogovoriti, predno pride do volitve. Dunaj 26. januvarja. Proti Verganije vemu šolskemu predlogu nameravajo učitelji uprizoriti veliko gibanje, da preprečijo njega vzprejetje. Praga 26. januvarja. V današnji seji dež. zbora je bil prečitan reskript celokupne vlade, kateri naznanja, da hoče vlada doseči porazumljenje mej Nemci in Čehi in sicer na podlagi jednakovrednosti obeh narodov in jednot-nosti dežele. Vlada naznanja, da predloži dež. zboru načrt volilni reformi in zakon o kurijah, želi pa, naj se o stvari šde po državnozbor skih volitvah razpravlja. Vsled tega se dež. zbor ne zaključi, nego se po rešitvi drugih opravil le preloži. Budimpešta 26. januvarja. Romanopisec Jokai je imenovan clanoni magnatske zbornice. Kodanj 26. januvarja. Ruski minister imniijih del grof Muravčv se je davi odpeljal v Pariz. Herolin 26. januvarja. Listi javljajo, da pride grof Muravev konec tega meseca v Bcrolin, da se predstavi cesarju Viljemu. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (l)*lje.) XIII. Zborn 6ni svetnik Ivan Baumgartner poroča o zbornici došli vlogi, v kateri se razjfcsnjuje, da se je pri drugem branju vladne predloge glede obdačenja prodaje vrednostnih papirjev v visoki poslanski zbornici § 7. te predloge premenil v toliko, da naj davek na prodajo vrednostnih papirjev za vsako navadno sklenjeno kupčijo pri dividendnih papirjih (delnicah) in pre mijskih zadolžnicah izvzemši tiste državnih premijskih posojil znaša 50 kr., pri vseh drugih pa 20 kr., dočim je § 7. po prvotnem beiedilu vladne predloge, kateremu je pritrdil tudi pristojbinski odsek poslanske zbornice, ukrenil višji davčni stavek 50 kr. le za dividendne papirje (delnice). Pri utemeljevanju preminjevalnega predloga se je zanikalo, da bi loterijske papirje bilo prištevati naložitvenim vrednot nicam, in se je reklo, da je ni slabše naložtve glavnice, kakor v srečkah, in poudarjalo, da ga ni prav nobenega gospodarskega prida v tem, da se z malimi srečkami preplavi semenj. Nj. ekscelenci g. finančnemu ministru se je zdela, ko je preminjevalni predlog sprejel, potrebna izjava, da vidi v njem „fi-nancijelno zboljšanje, osobito, kolikor gre za srečke". Po zbornici došli ulogi pa se ne zdi dobro vsem loterijskim papirjem brez izjeme odrekati naložitveni značaj. Postavne pojmovne določbe za naložitvene papirje ni, nastal pa je splošni običaj, po katerem se pod naložitvenimi vrednotn cami razumejo oui papirji, katerih glavnični znesek in, kolikor se obrestujejo, plačevanje obresti je zagotovljeno. V varnosti inveBtovane glavnice tiči karakteristični znak naložitvenih papirjev. Avstrijsko občinstvo je imelo že od nekdaj navado, loterijske papirje imeti za naložitvene vrednotnice. Kako da je vkoreninjena nagnjenost avstrijskega občinstva k naložitvi jednega dela svoje glavnice v srečkah, se razvidi osobito iz dejstva, da so vse v kurzneui listu dunajske borze zaznamovane srečke klasirane in da se prodajajo le takrat, kadar bodisi kak kapitalist želi izvesti kako naložitev, bodisi da je, d t bi preskrbel denarja, primoran srečke prodati. Dejstvom nasprotujoča je trditev, da je semenj preplavljen s srečkami in bodisi tudi z majhnimi srečkami. Od leta 188U.. t. j. odkar se je izdal zakon, da se ne sme več izdajati srečk, se ni izdala na Avstrijskem nobena nova srečka več. Srečke, katerim se je po Avstrijskem dovolilo krožiti se, vsled žrebanj neprestano zmanjšujejo tako, da se tudi s tega stališča izvestno ne more govoriti „o kakem preplavljenju semnja". Z višjim obdačenjem majhnih srečk se na-merja ovirati njihno prodajo na „maleu ljudi. Ker se pa srečke ne nahajajo niti v rokah spekulacije niti v posesti trgovcev z vrednostnimi papirji, ampak ravno v rokah „malih" ljudi, se z višjim davkom obteže ravno oni prebivalski krogi, ki morejo to najmanj prenesti. Nj. ekscelenca gospod finančni minister je v visok1 poslanski zbornici poudarjal v evojem govoru dne S. decembra 1896. da ima jako velik del avstrijskega prebivalstva papirje, „naj-manjši" mož, je pridejal, pride v položaj, da si kupi maj lino srečko ali kakšno rento in ko je jedrn poslancev izrekel dvom, sklical s? je na oficijelne izkaze davka na prodajo srečk, iz katerih je to razvidno. Male srečke nominalne vrednosti 2 ali 5 gl. so po takšnem davku tako zadete, da se more to imenovati naravnost grozovito. Najrevn-jšemu lira-njevalcu nalagajo do 25° 0 segajoč davek, ker niso zadovoljni zničiuom, kako hoče naložiti svoj denar. Ravno najrevnejši hranjevaiec se z novim davkom najkrutejse obteži. Marsikdo teh ljudi, ki si je pri dobil srečko ob času, ko se je izdala, bo občutil ta davek tem siluejše, ker ne bo dG let, Franca Jožefa cesta št. 5, srčna kap. - Uarb.ira Hribar, pro. lajal ka, >7 lot, krvavenje pljuč. — Neža Boje, zasebnica, 6d lot, Ulice na Grad St. 4, ostarel ost, Dn6 95. januvarja : Jožef Friderik Sennig, grajščak, 63 let, Igriške ulico št. H, srčna kap. Meteorologično poročilo. Januvar; Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temne-ralura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 25. 26. b 9. zvečer 7. zjutraj "2. popol. 727 5 72« 8 786*4 —4 0 —98 —3'2 hrezvetr. sr. sever si. j za h. skoro jas. del. jasno pol obl. 0 0 Srednja včerajšnja temperatura —1"7°, za 0"40 nad nor malom. ID*u.23.©J©lca, borza dne Ut> januvarja 1897. skupni držuvni dolg v notah . skupni državni dolg i srebru , . , Avstrijska zlata renta .... \vatrijska kronska renta 4°/t , Jgetuka zlata renta P/(. . . )gerska kronska renta 4", ivtitro-ogerske baučne delnice ■Creditnc delnice . . . i^ondon vista... •. iii-ik i drž. bankovci ta 100 mark sd mark ... 40 frankov . . italijanski bankovci J. kr. cekini ... Dne 25. januvarja 18!>7. !•/„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunava rog. srečke 5°/( po 100 gld. Zcunlj. obč. avstr. ■!' zlati znst. li»ti Kreditne srečko po 100 gld......198 Ljubljanske srečke.........22 KudoJfove srečke po 10 gld......24 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . , 157 rramway-cirufit. volj. 170 gld. a. v . , . 487 Papirnati rnheli .... 1 102 gld 109 , 123 , 101 , 122 , 99 , 903 375 119 , *8 , U , 9 , •5 . 147 gld. 188 . 128 p *9 . 20 , 20 . 15 , 20 75 , 25 J 75 . 70 . 74 , Ji*'« * 05 , 66 .. — kr. 50 , 50 . 75 ; 27%; Mlad podganar (ltilLthr) z rumenim gobcem Ne pogreši* otl 'i. jiaitu-varjii. — Prosi se, da se ga odda taa TržitNltl eeMll hI. -IO proti nagradi. (157—1) Lepa prodajalnica so odda od 1. maja, evontuvelno že od 1. februvarja t. I. (i55—1> v Šelenburgovih ulicah štev. 4. Povpraša naj se v II. nadstropja. Trsom z n a deželi, prometa 12 OOO gld., ne odda pod ufgoil ii Ina i |>otro|l. — Več pove g. T. HIally ▼ Ljubljani. Hradeckega cesta s t 20. (125—.m) se odda v prav prijaznem mestu na Gorenjskem. Natančneje pogoje pove iz prijaznosti uprav-niStvo „Slovenskega Naroda". (153—1) Prodajalnica za mešano blago, s skladiščem, kletjo in sobo za stanovanje tik ceste na stokali pri Kagoril Ne odda takoj \ nafcni. — Pogoji se izvedo pri lastniku Antonu lil« iis(«iiMi-jn na Lokah, posta Zagorje cb Savi. (137—2) Vsak kašelj Vsaka hripavost katarnim uničevalcem (tioin-.k.ii umih- konfltnre)« (144-1, Zavojčki po 25 kr. so dobivajo v Ljubljani v vseh lekarnah. ne i «■ m <' 1 j • < o odpravi s;imo s 14 ran Ne- |a 'Postranski zaslužek 150—200 gld. meiodno za osobe vseh poklicnih vrst, ki Be hotć pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na ,,Haupt«tadtlaoho Wechaol«tnbon-Gesellsohaft Adler & Comp, Bndapost". (3.'W3-9) i iumi ||mi i. 1n74. j i c"h 01E MI Za varstvo cečin-atva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti Imam odslej to oblastveno reglstrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) iz sngtlia varuha lekarne in tovarn« farniarevličnih izdelkov A. Thieny v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Po zdravstvenem iblantvu pre- Nkušeno in ocenjeno. Najstarejše, najreelnejše in najcenejše ljudsko domačo zdravile, tolažeče prsne in jdjaćne boli itd. za notranjo in v nanj o vporabo. V znak pristnosti je vsaka atekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v kHterem je vtisnjena moja firma : ..Atlolf liiirrrj. leUnriiii pri »»n t:« i j ii i»-ruhuVsak balzam, ki nima gori stoječe zeleno tinkune varstvene znamke, naj ne zavrne kot tim manj vredno čim cenijše puna reje nje. !»»»! aiu| M i«ti-| inliio im selen«* vamlveuo unauiko ■ K»rta| stoječo! Ponarejalci in posnemovalci mojega jediro pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednostnih ponarejenih, občinstvo alepečib dni-zih hal/umski h znamk, se bodo na podlagi zakuna za varstvo znamk atrogo Hodno preganjali in kaznovali. Kjer ni aobene zaloge mojega balzama, n»| »e imrotii iiMruviiOf*4 ln ta«lre»jii|e t Angeli*, vni-ulata l«-Uj»riii* (NcluitseuK**! - Apotlieke) A. I li i frrj - |u v l*n--ri»tli pri Kogtsteu-Nlta-i ini. ('ena franko za vsuko postno postajo na Avstro-Ogerskem je za 12 malih ali ti dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 60 vin. Manj nego 12 malih ali t» dvojnih steklenic se ne poSilja. Razpošilja Be samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (57 — 4) t/Bfr" 1*hbI iih| we vedno iiMlmiko mi gornlo zeleno varstveno inaiuko, kntero mom Imeti v muk priMtuoatl vmhUm nI «-k 1 v<>o, Fnuiaana. feate, Ljubno, Dunaj ; oea Selathal ▼ Solnograd, 6ea Amatetten na lVinaJ. — Ob 11. ari KO min. dopoludne osobni vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Oe> Iotbo, Ljubno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludna oaobni Tlak t Trbli, Seljak, Celoveo, Ljubim , ćea SaUthal t Solnograd, I ..mi.I Huntom, Zeli na Jaaarn, Inomoat, Brogeno, Durih, OeneTO, Paria; čea Klein-RelOlng v Hlejr, Lino, Budejevioe, PlienJ, Marijine raro, Hab, FranooTe Tare, KarloTo vara, Prago, Lipako, Dunaj vm Amatetten. Prog^a v Novo mesto ln T Kočovjo. Ob 6. nri ia min. sjutraj metani Tlak. — Ob 13. uri 65 min. po-poludua mešani Tlak. — Ob 6. ari BO min. »»ačer me lani Tlak. Prihod v LJublJ rano (jnž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob 6. url B9 min. ajutraj oaobni Tlak ■ Dunaja tU Amatettao, Llpaken-a, Prage, KranooTih TaroT, KarloTih TaroT, Ileba, Marijinih v»ni», Planja, Hudejerio, Solnograda, Idooa, Sterra, Gmundena, Iaohla, Anaaaaa, LJubiia, Oelorea, Beljaka, Franaeuafeata. — Ob 11. ari 25 min. aopoludn« oiobni Tlak a Dunaja na Amatetten, Karlorih TaroT, Ileba, Marijinih TaroT, Planja, Rudejerio, Solnograda, Llnoa, Steyra, Pariaa, Ueuere, Ouriha, Bre» genoa, Inomoata, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, LJubna, OalOTOa, Llnoa, Pontabla — Ob 4. nri 65 min. popoludna osobni Tlak a Dunaja, l.juLua., Selathala, Beljaka, OeloToa, Fransanafe.ta, Pontabla. — Ob 9. nri 4 min. BTećer oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, la Ljubim, Beljaka, OaloToa, Pontabla. Proga ta Novoga mesta Ln ls Kodovja. Ob 8. ari 19 min. ajutraj metan! Tlak. — Ob 9. uri 81 min.Jpo-polnilne metani Tlak. — Ob 8. uri 86 min. aTeder metani Tlak. 3dhod la Ljubljane (drž. kol.) v Kamnih. Ob 7. ari 98 min. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoludna, ob t. nT 60 min. r.vooer, ob 10. uri 96 min. aveder. (Poalednji Tlak I« t oktobra ob nedeljah in praanlklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.) is Kamnika. Ob 6. ari 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoltidne, ob 6. nri 90 min. «vn.-.r*. I>i**i^otiii Treo (147—2) odvetnik v Postoj ini Kritko užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrla predraga, nepozabna na5a mati, oziroma tašča in stara mati, gospa Helena Hauptmann liiSna pocestnica dane« v ponedeljek, dne 25. t. m., ob .'{. uri popoludne po dolgotrajni mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 71, letu starosti. Pogreb blago pokojnice pojde v sredo dno 27. jsinnvarja, ob 4. uri popoludne iz hiso žalosti, Sv. Petra cesta it, 48, na pokopalia ;e k sv. Kri-fitufu, kjer bode truplo položeno v drolbineko rakev k začasnemu počitku. Sv. ma5o zaduSnicc so bodo darovalo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Blago pokojnicu priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V LJUBLJANI, dne 25. januvarja 1897. Adolf Hauptmanu, Faui Eberl roj Hauptmann, sin. hči. Adolf Eberl. Pozor! Podpisana tvnlka priporoma zet. Viljem, Erlh Eberl, Josip Hauptmann, umiki. (156) priporoča Narodna Tiskarna. VABILO na drugi redni občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji Pozor! S slavnim prostovoljnim gasilnim društvom in občinam % za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kakor tudi kmetijskih strojev 8^ svojo bogato založeno a( podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica št. 9. Gj w Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi " - ^ plačilnimi pogoji na obroke — Za obila naročila se priporoča M (84-4) a spoštovanjem p«»ilruziiica It. A. ftmcknl. Velika SO-hraicarsha I JE Žrebanje «4 .. a af I nepreklicno loterija v cfnomosfa. 120. februvarja. (76 H) f.lavni iloliltch, ^75.000 v g-otovem z 20% »dbitka. Nrecke po SO kr. priporoča J. C. Maver banka v Ljubljani. kateri se bodo vrfiil dne 7. svečana 1897 ob ,12. uri dopoludne v telovadnici tukajšnje c. kr. rudniške ole. -«x»- I >iio^'iii rod: Nagovor ravnatelja. Poročilo nadzorstvenega odbora. Potrjenje letnega računa za upravno dobo 1896. Privoljenje remoneracije naČelnifitvu. Razdelitev čistega dobička za leto 1896 Izvolitev: načelnistva in nadzorništva za upravno dobo 1897. K polnoštevilui udeležbi vabi častite drufitvenike najuljudneje načelništvo. i) 2.) 3) 4. ) 5. ) 6) (145) Idrija, dne 23. januvarja 1897. 'i Posojilnica v Kamniku ima svoj redni občni zbor dne 2. svečana 1897. I. ob II. uri dopoludne v posojilnici. Dnevni red: I. Bilanca za leto 189G; oziroma potrditev računa in razdelitev čistega dobička. II. Volitev G udov ravnateljstva, preglednika računov in njegovega namestnika. III. Posamezni nasveti. (116) V Kamniku, dne 22 januvarja 1897. I a\iliii Bergant 1. r. načelnik. Izdajatelj in cdgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". R4 ERV