NOVI TEDNIK CEUE. 14. AVGUSTA 1975 — ŠTEVILKA 32 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Počitaikovanje v našem uredništvu je postalo že kronično. Na dopustu je kar polovica novinarjev, če urednika štejemo za dva. Nič kaj prijetno bi ne bilo, če bi ne imeli toliko zvestih sodelavcev in dopisnikov, ki nam sporočajo novice o rasnih dogodkih. Lepo je, da se kupček vaših predlogov za naslednji tednikov roman, oziro- ma povest, tako lepo veča. Malo manj pa je pisem v katerih bi kritizirali to in ono, pohvalili kar je pohvaliti treba, nam sporočili kakšno posebnost iz svojega kra- ja ali delovne sredine. Pozornemu bralcu ne bo ušlo, da je za novinarje še vedno čas kislih kumaric — no pa bo kmalu spet v polnem teku. Saj smo se domenili za stabilizacijo^ ali ne? NADOMES2^NI OB ŠENTJURSKEM PRAZNIKU 1«AJVEČJA ODLIKA JE SOLIDARNOST Letošnje praznovanje občinskega praznika je osrednja proslava v okviru 30. obletnice osvoboditve in 20. oblet- ' niče delovanja šentjurske občine. S proslavo želimo naj- bolj dostojno obuditi spomin na, minulih trideset let re- volucionarne borbe delovnih ljudi. Zavedati se moramo, da smo pred 30. leti startali marsikje v Kozjanskem predelu občine na požganih in po- rušenih domovih ter gospodarskih poslopjih, izropanih in osiromašenih domačijah pregnancev^ uničenih in poško- dovanih javnih prometnih in drugih objektih v obrti, že- leznici in javnih službah. Pravi tok gospodarskega razvoja nas je zajel šele v zadnjih nekaj letih. Mislim na tistega, ki nam omogoča i sodobnejše pogoje življenja in dela. Ta je še vedno nepo- poln, kot smo nepopolni tudi sami, ko se v tem toku na- . predka pehamo vsak za svojo domačijo, vas, krajevno skupnost. Post-ali smo neučakani. Vsi hočemo naenkrat cesto, šolo, vodovod^ telefon. To nas tudi vodi v pospešeni na- predek. šentjurska občina je posebej značilna po velikem dnevnem odlivu delovnih ljudi. To dejstvo je staro deset- letja. Ti delovni ljudje zlasti v bližnji in daljnji preteklo- sti niso bili enakovredni delavci z ostalimi, pa tudi danes niso v celoti, ker večji ali manjši del dohodka, ustvarjene- ga z njihovim delom in to tistega, ki ga rabijo za pogoje življenja v svoji vasi in krajevni skupnosti, ne dobijo enakovredno z drugimi. V preteklosti je bilo stanje še slabše. Nas pospešeni razvoj je soočen v polni meri s seda- njimi poostrenimi, bolje rečeno normalno zahtevanimi go- spodarskimi tokovi. To nas bo zadržalo v letošnjem pro- gramu del, kjer bomo morali sredstva, programirana za nova gospodarska vlaganja nameniti za dokončanje zače- tih in njih podražitve. Drugo je področje vlaganj na področja javnih del. Mi smo se morali odreči nekaterih letošnjih del z ozirom na zagotovljena denarna sredstva, čeprav se lahko zgodi, da bomo še kakšna že izvajana dela^ morali upočasniti ali prekiniti. Želimo, da tempa urejanja pogojev življenja od cest, vodovodov, izgradnje šol, stanovanj, modernizacije PTT, otroškega varstva, itd., ne bi bistveno zadržali, kljub ho- ^ju usklajenega in umirjenega gospodarjenja. Drugače je z vlaganji v gospodarski dejavnosti. To naj ^ bo neka politična zelja in prigovarjanja ampak čisto ekonomski interes združenega dela, da bo delovna mesta približalo delovnim ljudem. škoda, ki smo jo utrpeli po lanski hudi elementarni nesreči — potresu, se odpravlja ob veliki pripravljenosti delovnih ljudi Slovenije, zlasti v prvem obdobju. Zajetno pomoč so nam dali občani pobratene občine Užička Po- ^^9a, nekaj tudi IS črne gore in iz Makedonije. Moramo Vedeti, da so izredno požrtvovalno in dosledno zbrali sredstva za stanovanjsko in šolsko izgradnjo v šentjurski občini občani 5. ljubljanskih občin, kateri so celo presegli planirana sredstva. ^elim pa opozoriti na dejstvo, da naj bo odprava po- siedjc potresa prva skrb samega oškodovanca, soseske in TOZD, kjer je oškodovanec zaposlen. Največja odlika od- j ^osov med delovnimi ljudmi je tovariška pomoč v nesre- Te po potresu ni manjkalo znana je v tovarni što- 2G, vodni skupnosti NIVO,'Cinkarni, EMO, »Alposu«, »Bohorju« itd. Vendar tudi danes in jutri bo takšna pomoč še potrebna v kreditih ali drugače. Ni realno pri- akovati, da bo vso škodo pokrivala skupnost^ kolikor je bo isto treba tudi odplačati v vseh primerih zmoglji- in kdor bi čakal na takšno rešitev, bo ostal brez sta- I ^anja. I ^ dosedanjem razvoju, zlasti zadnjih nekaj let, je ne- I otr^^ nedvoumna pomoč slovenske skupnosti. Ta je I ^utna in bi bili krivični, če tega ne bi priznali. Te pa smo I ^ tudi v nadalje potrebni, ne samo v okviru občinskih j ^^^a, ampak načrtno in enotno v prostoru med Sotlo, I '^^o, Savinjo in Voglajno. I moremo mimo dejstva^ da moramo tudi v obči- 1 doi'^^* ^^^i solidarni med krajevnimi skupnostmi. Pri bo- j Dg.f"* načinu zajetnejšega financiranja občinskih cest, I žern^^ vodovodov, itd. ne bomo ničesar dosegli z drobi- ' bo ' ^^^^^^^^ ^ '^^ki vaški krajevni skupnosti, ampak če dii^ združili in si programsko termiasko odre- iizir^l^^^^^^ y skupnem interesu, bomo lahko nekaj rea- ^osi^ '^^ošn.7eTO jubilejnem letu naše revolucije, katere nem •'^ delavski razred in ZKJ, ob našem 20. let- kat delovanja in razvijanja šentjurske občine, je ''^P^^dek je bil težak, nesiguren in nezavidljiv ter delu^^^^'^^ deZa delovnih ljudi in občanov, ki so vselej v i ^kre ^''^^stvih krepko prispevali tudi izven občine — (čestitam k prazniku. JAGODIC VINKO Ob občinskem prazniku v Šentjurju se Šentjurčani soočajo z mnogimi uspehi. Na sliki vidimo novo naselje v Šentjurju in del nove Alposove hale — cevarne. V njej bodo lahko dodatno zaposlili 50 no- vih delavcev. Nova hala obsega 10.000 m obdelovalne površine, v njej pa bo stekla proizvodnja, ki bo znašala letno 50.000 ton različnih železnih profilov. Danes v njej že pojejo stroji, čeprav bo poskusna proizvodnja stekla šele konec meseca. Foto: Drago Medved VLAK BRATSTVA VI. TRANSPORT NOVA AKCIJA V OKVIRU VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI Čeprav letos ni čas za obi- čajne in tradicionalne prire- ditve vlaka »bratstva in enot- nosti«, za vezi, ki povezuje- jo zlasti nekdanje slovenske pregnance z domačini v !srb- skih in- hrvaških vaseh, je ▼ teku akcija, ki jo je sprožil poseben odbor šestega tran- sporta slovenskih pregnan- cev v Srbijo. V njem je bilo 299 slovenskih rodoljubov, med njimi tudi veliko števi- lo družin iz Celja, Slovenskih Konjic, Šmarja, Laškega in drugih krajev našega območ- ja. To je transport, ki je iz Maribora krenil na svojo pot v neznano 24. junija 1941. leta in ki se je dva dni zatem ustavil'v Lazarevcu v Srbiji. Pobuda za skormno oddol- žitev udeležencev tega tran- sporta domačinom v lazarev- ški občini je zajela precej obsežen načrt. Tako so že doslej pri osnovni šoli v Du- dovici, nedaleč od Lazarev- ca, uredili spominski park, lahko' bi rekli slovenski park. saj so vanj zasadili okoU 500 sadik različnega drevja in grmovnic, ki so jih prinesli iz naših krajev. Pri isti šoli je bila v juliju likovna kolonija »bratstva in enotnosti«, ki je združila 34 likovnih ustvarjalcev iz vseh koncev in krajev naše širše domovine. Udeleženci koloni- je so poklonili stalni galeriji v Dudovici po eno do dve svoji deli. Takoj po koloniji je bila v Lazarevcu razstava novih del, ki so jo zaprli te dni. Višek prireditev pa bo v sredini septembra, ko bodo v Lazarevcu odkrili spomin-^ sko obeležje šestega tran- sporta slovenskih pregnancev v Srbijo. Obeležje bo iz po- horskega granita. Ta dan bo tudi slavnostna otvoritev spo- minskega parka in stalne li- kovne galerije v Dudovici. V celotni akciji sodeluje tu- di trboveljska občina, ki je lani podpisala listino o po- bratimstvu z Lazarevcem. Nov korak šestega tran- sporta slovenskih pregnancev v Srbijo bo dobil trajno obe ležje tudi v spominski brošu- ri, ki bo med drugim ps-iobči- la popolen seznam udeležen- cev tega transporta in ki bo izšla v sredini septembra le- tos, torej ob sklepu glavnih prireditev v lazarevški obči- ni. Tajakaj pa bo odšlo tudi lepo število nekdanjih slo- venskih pregnancev, da bi se znova srečali s svojimi go- stitelji in jim še enkrat re- kli — hvala za vse, kar ste storili v najtežjih časih. MB 2. stran — NOVI TEDNIK št. 32 — 14. avgust 1975 INTERVJU Z MILENO NOVAKOVO: ZA ENAKOPRAVNOST Ko ob mednarodnem letu žena razmišljamo o nas delavkah in ženah, se pogostokrat sprašujemo, kakšen je pravzaprav naš družbenoekonomski položaj. Smo enakopravne članice naše družbe, se spra- šujemo. In smo lahko enakopravne, če smo matere, pa nimamo urejenega varstva za svojega otroka? In smo delavke, pa nimamo urejene družbene prehrane za svojo družino? Pogovarjala sem se z Mileno Novakovo, ki je kot šef izvozne službe zaposlena v konjiškem Konusu. Delavka je, mati in žena, pa še vrsto družbenopolitičnih funkcij opravlja poleg rednega dela. Sposobna delavka je, odločna v svojih dejanjih in — enakopravna. NT: Kaj menite, kakšen je položaj ženske v naši družbi danes? Odgovarja Milena Novak: Rekla bd, da se je po c- žaj ženske pri nas mnogo izboljšal. To govorim iz la- stnih izkušenj, saj sem v Konusu zaposlena že trinajst let. Ta proces enakopravno- sti žena prodira tudi ^ ti- ste sredine, ki so bile zara- di različnih vzrokov do ne- davnega še konservativne, še danes so ljudje, ki me- nijo, da ž«nska ne more bi- ti tako plačana za svoje de- lo kot moški, čeprav ga ena- ko uspešno opravlja. To mi- šljenje razberemo tudi :z različnih oglasov, v katerih je jasno zapisano, da je za razpisano delovno mesto za- želen moški. Sicer pa bi de- jala, da si žene utiramo svo- jo pot v družbi zelo različ no. Včasih je ta pot trda za- radi ženine prezaposlenosti doma, zaradi nerazumevama sredine, v kateri živi. toda to pot si utiramo vztramo in se zato vse bolj enako- pravno vključujemo v vsa področja družbenega življe- nja in dela. Seveda moram ob tem omeniti tudi dejstvo, da pri nas še nimamo dob- ro razvitega družbenega stan darda, ki bi pomagal žen- ski uveljavljati njeno ena- kopravnost. Zato moramo vprašanjem celodnevne šole. otroškega varstva, družbene prehrane posvečati pozornost vseskozi in ne samo letos, ko praznujemo mednarodno leto žena.« NT: Dejali ste. da žena dosega svoj enakopravni družbenoekonomski položaj s tem. ko se vključuje v vsa področja družbenega življe- nja In dela. Na katerih pod- ročjih pa se udejstvujete vi? Milena Novak: »Poleg sv^,. jega rednega dela sem in še opravljam različne funk- cije. Tako sem bila že pred- sednik delavskega sveta, čla- nica medobčinskega sveta skupščine sklada skupnih re- zerv Slovenije, članica skup- ščine Gospodarske zbornice. Slovenije in drugo. Sedaj pa sem članica poslovnega od- VEilena Novak bora Konusa, poslovodnega odbora in pa članica komi- sije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politi- ko pri medobčinskem svetu Zveze komunistov ter čla- nica iste komisije pri naši partijski organizaciji v Ko nusu. Ker živim v Maribo- ru, delujem tudi pri telesno- kulturnem društvu Studen- ci in v planinskem društvu, saj menim, da je delovni že- ni rekreacija še kako pot- rebria.« NT: Vaš delokrog je res- nično zelo širok. Kljub te- mu pa bi se z vprašanjenj dotaknila samo enega od mnogih področij vašega de- la. Ker ste članica komisije za družbenoekonomske odno- se in ekonomsko politiko pri medobčinskem svetu Zv^ze komunistov me zanima, ka- ko vi ocenjujete današnje stanje na področju zunanje- trgovinske menjave? Milena Novak: »Na sejah komisije, katere članica sem, pa tudi na razširjenih sejah medobčinskega sveta Zveze komunistov smo med drugimi vprašanji poudarjeno obrav- navali tudi vprašanje izvoz- ne dinamike. To pa zato, ker so bili rezultati, ki smo jih dosegli na področju zu- nanjetrgovinske menjav*- v Sloveniji, veliko slabši od rezultatov drugih republik in ker je slovensko gospodarst- vo izredno navezano na uvoz. Vendar lahko rečem, da so letošnji. izvozni rezultati ce- ljske regije nekoliko boljši kot v enakem obdobju lan: to pa predvsem zaradi ugoo- nih rezultatov, ki so jih do- segli v občinah Velenje, Slo venske Konjice m šniarie Izvoz se je tako v naši re- giji povečal za 11 odstotkov v primerjavi z istim obdob- jem lani, medtem ko za ce- lotno Slovenijo velja le 7- odstotno povečanje izvoza.« NT: In kaj menite o no- vih zakonih in ukrepih, ki veljajo na področju gospo- darstva in zunanjetrgovinske menjave? Milena Novak: »S ciljem, da bi izboljšali gospodarski položaj na celotnem jugoslo- vanskem prostoru, so izšli ■ nekateri novi zakoni in ukre- pi. Po novih predpisih o uvo- zu mora naprimer podjetje povečati izvoz v primerjavi z lanskim letom najmanj za 20 odstotkov, da lahko uvaža blago v višini vrednosti odo- brenih kvot. Sicer pa se pod- jetju uvoz od odobrenih kvot zmanjša. Ta ukrep povzro- ča precejšnje težave uvoz- nikom, saj je le redkim uspe- lo povečati izvoz za 20 od- stotkov. Menim pa, da so ti ukrepi le prehodnega zna- čaja, saj so preveč linearni in ne stimulirajo tistih or- ganizacij, ki so že doslej ve- liko izvažale. Le-te namreč ne morejo vsako leto pove- čati izvoza za 20 odstotkov Še posebej pa lahko ukrepi povzročijo težave zaradi uvo- za surovin, ki jih pri nas ni dobiti in pa uvoza rezervnih delov, ki so za proizvodnjo nujno potrebni. Za vključe- vanje v m.ednarodno delitev dela bomo morali zato v te- meljnih organizacijah združe- nega dela predvsem izbolj- šati produktivnost in storil- nost dela, da se bomo lah- ko s ceno, ki je pri izvoz- nem plasmanu mnogokrat bistvenega pomena, vključili v izvozne posle. Prav tako bom.o morali izvozno usmer- jene organizacije razbreme- niti določenih dajatev, po- večati stimulacijo izvoza zmanjšati uvozne dajatve pri tisti proizvodnji, ki je na- menjena za izvz in drugo. Izboljšanje zunanjetrgovin-ske menjave in stabilizacija go- spodarstva sploh je naloga, ki je post-avljena pred vsa- kega delovnega človeka. In ker sem uvodoma govorila o položaju žene pri nas, se mi zdi potrebno poudariti, da je v današnji gospodar- ski situaciji še kako potre- ben tudi delež vsake žene. In morda je ravno sedaj priložnost, da žene - deiavice dokažemo svojo aktivnost in s tem pripomoremo k pog- labljanju svojega enakoprav- položaja.« DAMJANA STAMEJCIC PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM; ŠENTJUR Kjatek zemljepisni oo-is pove, da ima Šentjur 259 m nadmorske višine in da leži na desnem bregu Vo- glajne, ob dvotirni želez- niški progi Ljubljana—Ma- ribor, ki je stekla pred 129 leti. Železniško progo Grobelno — Rogatec so zgradili pred 70 leti. Cestni promet v in sko- zi Šentjur je zelo živa- hen. Na F>okrajinsJco cesto Celje—Rogaška SlaLina se prav tu stekajo vse vpad- nice s hribovitega, jugo- vzhodnega dela Kozjanske- ga. Iz jugozahoda pa je speljana cesta Breze—Ja- kob, iz severa pa prav ta- ko le ena cesta, ki se v Selah razveji na Ponikvo, r>ramlje in Blagovno. Bežen pogled v zgodo- vino pove, da je bil Šent- jur s svojo okolico ne- nehno naseljen že od naj- starejših časov. Na bliž- njem, 570 m visokem Rii- niku, so arheologi odkrili števUne ilirske grobov« z žarami in nakitom iz mlajše kamene dobe, neka- ko iz devetega .stoletja pred našim štetjem. Ko- n€!C prvega stoletja so bi- le na Rifniku že antične stavbe s poganskim teme- ljem, ki se je ob širjenju krščanstva spremenil v starokrščansko baziliko. Pod Rifnikom je vodila stara rimska cesta, po ka- teri so se valile rimske legije v Panonijo. Proti koncu šestega stoletja so se pojavili Slovani Mo- gočne razvaline rifniškega gradu pričajo o fevdalnem gosFK>stvu Celjskih grofov. Konec 15. stoletja so v Šentjurju in okoldci dva- krat pustošili Turki, od 16. do 18. stoletja p>a so bili ti kraji prizorišče kmeč- kih Uip>orov. V času NOB je bila že 20. julija 1941. leta osno- vana na Resevni pri Šent- jurju Prva celjska četa. Na tem ozemlju so bili težke boje Kozjanski od- red in brigade štirinajste divizije. Za svobodo in lep- šo prihodnost je dalo živ- ljenje 132 domačinov. Slovenski sklaaatelj dr. Benja-min, dr. Gustav in dr. Josip Ipavec so šent- jurski rojaki, prav tako Pranj o Malgaj, koroški bo- rec. Tu se je rodil tudi E>ušan Kveder—Tomaž, španski borec in koman- dant partizanskih enot. In kakšen je Šentjur da- nes? Iz majhnega trga se je razvil v strnjeno mest- no naselje z nenehno ra- stočo industrijo, z razvitim zdravstvom, trgovino in obrtjo. In to je tudi tisto mesto, ki je postalo po- mebno kulturno, gospodar- sko in politično središče svojega območja, mesto, v katerem tudi število pre- bivalcev nenehno raste. E. RECNIK FRANC ROJŠEK - .lAKA Ko da bi nenadno neurje iz sredine gozda izru- valo mogočen hrast, ko da hi bila smrt ostrostrelec^ ki tako dolgo preži, da ji v vizir pride komandant. Redkokdaj je izguba tako celovita, vseobsežna. Ni- so brez }}Odnika samo borci, ni le Partija izgubila enega svojih članov iz prekaljene predvojne gene- racije. Svojega iskrenega prijatelja je izgubil mladi rod, pionirčki svojega vzornika. Človek, ki si je kot jeklo trd spleta herojsko lento na I lovi gori. ki je zmagal mraz in sovraga na Trnovski planoti, ki je s svojimi brigadami gnal sovražnika na mejo in čez, je bil čuteč in vdan življenjski tovariš, dober oče in vzgojitelj —- vse uzde zadrževanja pa so mu po- pustile pri tako kratkotrajni vlogi raznesenega ded- ka. Franc Rojšek — Jaka. Narodni heroj^ rezervni general major, predsednik medobčinskega sveta ZB NOV, predsednik ■ občinske organizacije ZB, nosilec spomenice 1941, je preminul zadet od kapi v pone- deljek, ko je neutrudljiv in delaven po službi urejal svoj vrt. Delo. dolžnosti, odgovornost — to ga je spremljalo vseh 61 let življenja. Kot sin malega kmeta se je zgodaj privajal delu. bliSina delavskega ljubljanskega predmestja ga je povezala s težaki, z delavci, a ko je doraščal je šel sam mednje in s svojo* poštenostjo odločnostjo ter zdravim razu- mom leta 1940 prišel v vrste avantgarde delavskega razreda — v Partijo. Takrat so se dogodki hitro vrstili in delavec Franc Rojšek se je odločil za boj, pa naj je bil videti še tako brezizgleden. Bo ril se je kot komunist, kot revolucionar in kot se more dogajati le v takšnih revolucionarnih razme rah, je rastel od borca, mitraljezca v komandirja voda, v' komisarja bataljona, komandanta bataljo- na, brigade in se v letu 1944 našel na čelu divizije. Legendarni kraji kot so Pugled, Osredek, Kurešček, Ilova gora^ Gorski Kotar. Delnice, Hreljin, črni vrh. Col^ Predmeja, žumberk. Jelenov žleb, imajo vkle- sano njegovo ime v svojo borbeno zgodovino. Nanj so ponomi broci II. grupe odredov, Gubčevci, borci X. Ljubljanske brigade, s hvaležnostjo se ga bo vse- lej spominjala Slovenska Primorska, za katere svo- bodo je v bojih vodil 30. divizijo. Kot vojak, kot komandant garnizije je Franc Roj- šek-Jaka prišel v Celje, se tu zasidral^ ustvaril to- pel dom. Od leta 1967 je bil predsednik občinske organizacije ZB NOV, politični delavec, odbornik, prizadeven član političnega aktiva, dolga leta član- komiteja in drugih organov ZK. Visokim vojaškim odlikovanjem, ordenu narodnega heroja, je z leti dodal še vrsto drugih visokih državnih odlikovanj. Toda še bolj kot odličja. ga je krasila skromnost, toplo tovarištvo, zaradi katerega je imel iskrene prijatelje ne le med soborci med komunisti, mar- več tudi med delavci, med mladino in še zlasti med pionirji. Lam 12. junija je sprejemal nebroj čestitk ob šestdesetletnici. Zal je usoda hotela drugače, kot je bila večina iskreno izrečenih želja — še na mnoga leta! Trpljenje vojnih let, napori v težki vojaški slu- Ibi, delovni nemir tudi po upokojitvi, vse to je ^oglo tega kot hrast klenega moža, mladeniškega po duhu in volji, sivolasega starosto po izkušnjah in doživetjih. Zdaj počiva junak ob junakih Veri in Dušanu, ob Efenki. Težka kamnita plošča je pokrila grobni- co nad velikim borcem in človekom. Rane na sloven- skem narodovem telesu, ki jo je iztrgala njegova smrt^ čas dolgo ne bo zacelil. JURE KRAŠOVEC f» 32 — 14. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 8 CELJSKA SZDL v krajevnih konferencah socialistične zveze v celjski občini bodo do 15. septembra sprejeli delovne načrte za ob- dobje enega leta. V načrtova- nju dela bodo poleg sklepov občinske konference SZDL upoštevali še krajevne raz- mere, frontno organiziranost SZDL in novo vlogo SZDL kot najširšo družbenopolitič- no organizacijo delovnih Iju- (ii in občanov. Katerim na- logam bodo dali prednost v krajevnih konferencah? Najbližja in trenutno naj- pomembnejša akcija SZDL na terenu bo analiza gospo- darskih razmer v Celju na osnovi polletnih rezultatov gospodarjenja. To nalogo bo- do opravili skupaj s sveti KS in tako tudi na terenu spodbudili široko politično mobilizacijo vseh ljudi za do- bro gospodarjenje. Razprave in ocene gospodarjenja bodo tudi pokazale na konkretne naloge SZDL in vodstev kra- jevnih skupnosti Razvoj krajevne samouprave, izpelja- va delegatskih odnosov, uve- Ijavljenje ustavnega položaja KS in njeno povezovanje s temeljnimi organizacijami jidruženega dela, nadalje ob- likovanje in sprejem srednje- ročnega načrta razvoja KS in razprava o občinskem srednjeročnem načrtu pa iz- vedba nekaterih akcij (zbira- nje odpadnega materiala, ure- ditev okolja, posebne akcije lastnega angažiranja sredstev, itd). Ob pregledu poslovanja, dela KS lahko predF>ostav- Ijajo dobro osnovo neposred- ne vključitve krajevnih orga- nizacij SZDL in KS v stabi- lizacijski akciji. O tem so se že dogovorili na skupnem posvetu vodstev krajevnih konferenc in KS pri občinski konferenci SZDL. V delovnem načrtu pa bo- do morale krajevne konfe- rence SZDL v Celju zajeti še nekatere pomembne nalo- ge. Nujna je skrbna ocena delovanja obeh delegacij v KS, niti krajevne konferen- ce niti njihovi izvršni odbori se ne povezujejo dovolj z de- lom delegatov. Zato -se še ču- jejo nekatere kritike, da so delegacije v svojem delu preveč osamel j ene. Izpeljava delegatskih odnosov in raz- voj krajevne samouprave so- dita med prednostni delovni področji SZDL na terenu. V tem okviru nalog bodo mora- li tudi pregledati povezovanje KS s temeljnimi in drugimi samoupravnimi skupnostmi, delo zborov stanovalcev, hiš- nih svetov, svetov potrošni- kov, poravnalnih svetov in drugih oblik interesnega in samoupravnega povezovanja občanov. Posebno analizo za- služi delo zborov občanov. Organizacijska in kadrov- ska krepitev SZDL je že do- slej bila na prvem mestu de- lovnih načrtov krajevnih konferenc. Opredeliti bi mo- rali dvoje nalog: kako utrdi- ti frontno vlogo SZDL in de- legatske odnose znotraj kra- jevnih konferenc SZDL ter tako uresničiti nove oblike organiziranja občanov v SZDL (sekcije, poverjeništva, podružnice, stalna območja, itd). Samo konkretna iska- nja bodo dala sadove večje učinkovitosti praktičnega or- ganiziranja in združevanja občanov. Krajevne konference SZDL, moraijo sikupaj s sveti KS nadrobrio opraviti izbor vseh tistih problemov, ki naj- )3olj žulijo občane in delav-^ ce na terenu. Brez življenj- skosti, brez utripa krajevne problematiko v programih dela ne bo moč uveljaviti drugačne vloge ZSDL. Pred krajevne konference SZDL pa se postavlja že kar na začetku delovne jeseni še nekaj važnih ciljev in nalog: javna razprava o srednjeroč- nem načrtu razvoja, izobliko- vanje ocene izvajanja koncep- ta družbene samozaščite, uresničitev akcije za izvedbo celodnevne šole, uresničitev dogovorjenih stališč na pod- ročju socialne politike in po- moči ostarelim, sprejem na- črta izobraževanja in uspo- sabljanje aSctivistov v SZDL in dogovor z organizacijami zvez socialistične mladine na terenu o vlogi in položaju mladih v fronti. Seznam nalog, ki se jih bodo morale lotiti krajevne konference SZDL v celjski občini, ni majhen. Toda od odbrega delovnega začetka v septembru je marsikaj odvi- sno. Pravočasni sprejem de- lovnih programov, do 15. sep- tembra, bo pripomogel k u- spešnemu Startu. JOŽE VOLFAND liAOZIRJE BOGATO DELO Ko so na zadnji seji dele- gatov vseh treh zborov občin- ske sViupščine v Mozirju raz- pravljali o uveljavljanju in izvajanju delegatskega siste- ma v občini, so se med dru- gim ustavili tudi pri delu skupščine in ugotovili, da je bilo plodno, da so bili dnevni redi zasedanj zelo raznoliki, tu in tam celo preobsežni, §aj so obsegali tudi do 21 točk itd. Na skupnih in ločenih se- jah vseh zborov so doslej, torej v dobrem letu, spre- jeli 21 odlokov, obravnavali 11 poročil, žetem dve infor- maciji, govorili o eni analizi, sprejeli osem družbenih do- govorov, šest samoupravnih sporazumov, potrdili dva sta- tuta, potrdili 58 izvolitev, ime- novanj rn razrešitev, sprejeli dve odločbi, zatem začasni poslovnik občinske skupšči- ne in ne nazdanje resolucijo o družbeno ekonomski poli- tiki in razvoju občine v le- tošnjem letu. MB VI»RAŠANJi JAVNEMU DELAVCU JANEZU RAUTERJU, delegatu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Šentjur pri Celju Tako kot po drugrih ob- činah je tudi v vašf za. živel delegatski sistem. Ne- kaj opažanj v zadnjem času kaže na to, da ste delegati ravno ob priliki občinske naravne katastro- fe pokazali potrebno zre- lost. Kako dane« v obči- ni spremljate delegatski sistem in ga vključujete v svoje delo? Kakšne re- zultate beležite v občini, tu mi&Iim na rezultate, ki jih dosegate z uvajanjem nove družbene strukture? Na vas se obračam s proš- njo, da kot delegat z zna- no objektivnostjo pove- ste, kako je pri vas v ob- čini zaživel delegatski si- stem in kj« imajo izvor težave (brez njih ne gre nikjer), ki jih prljtem de- lu srečujete? ZDENKA STOP.\R MESEC DELA Mogoče zveni naslov malo čudno, toda zame je bil julij rers mesec takšnega dela, ki ga opravljata oče in mati. Prvič v svojih letih sem si služila sama kruh. Prvič! In povem vam, da aem šele zdaj prav spozna, la drugi obraz našega življenja. Zc zelo zgodaj sem dala prošnjo za počitniško delo v AERO. S kolegico sva se domenili, da greva skupaj služit denar, ki nama bo prišel zelo prav. Pismeno so nama čez nekaj časa sporočili, da sva sprejeti... Prvi dan .je bil zame najbolj mučen. Delala sem v knjigoveznici. Naj povem samo to, da so me noge od osemurnega stanja tako bolele, da sem ves po- poldan samo ležala. Potem sem se počasi seznanila t delom in drugimi sodelavkami. Vsako jutro sem vsta- jala že pred peto uro in sc vozila v službo. To se le- po sliši, kajne? In vedno bolj, ko se je bližal konec "meseca (vsak dan sem štela, koliko dni še...), ved- no lažje sem šla v službo in iz službe. . Tako sem dočakala zadnji dan. Vodja oddelka Je vsem dekletom, ki smo delale počitniško prakso, koncu razkazal tovarno ter povedal veliko zani- !*^>vega o podjetju. In če bi si vse tisto, kar nam -I« povedal in kar sem videla (nastanek ene knjige) zapisovala, bi sama napisala knjigo. Da, res je! Mo- goče je nekaterim to težko verjeti, toda takšne stvari ?'niaš možnosti v življenju vsak dan videti. Ni mi '^al. rta sem šla delat, kajti, kar sem slišala in vi- ^'a • •., ne vem, če bom še kdaj. MIRA PODGORŠEK ŠTORE ŠENTJUR: ASFALT NA CESTAH Krajevna skupnost Šentjur — trg si zelo prizadeva ure- diti zunanji videz naselja. Zato je med drugim dala po- budo za obnovitev pročeilij nekaterih zelo zanemarjenih hiš. To delo bodo opravili do občinskega praznika. Ko so pred leti asfaltirali cesto v gornji trg, je zananj- kalo denarja za asfaltiranje ceste na pokopališče. Krajevna skupnost je zdaj iz različnih virov zbrala potrebna sredstva ter asfaltirala cesto in parkirna prostor pri pokopaJošču. Od odcepa ceste na pokopaiLišče do ceirikve na Botričnici je cesta prav tako prevlečena z asfaltcwn. Prizadevanja nekaterih prebivalcev Botričnice so bila zelo uspešna. Z nabiralno akcijo pri 45 vašoanih so zbrali potrebni denar. Prav pa bi bilo, če bi del sredstev prispe- vali tudi prebivalci Kamena, ki prav tako uporabljajo to cesto. Nekateri ljudje tega območja pobudo razumejo, dru- gi pa so za prispevek gluhi. Krajevna skupnost je pred časom uredila na parkimem prostoru pred trgovino tri stojnice, kar je zelo koristno, saj imajo krajani tako vedno dovolj sadja, paprike, para- dižnikov iM. Po vsej verjetnosti bo trel^ takšne stojnice postaviti še kje drugje. Kulturni dom, v katerem so tudi družbenopolitične orga- nizacije, je dobil prei)otrebno novo kritino ter nove žlebove. Ker je bil dom p>o potresu močno poškodovan, ga bodo uredili tudi znotraj. E. RECNIK VPREVORJU VODA! v Prevorju te dni mladinske delovne brigade, ki so so- delovale pri gradnji vodovoda, zaključujejo z deli. Ker je bilo delo v zadnjem obdobju zelo težavno, jim je na pomoč priskočila tehnična vojaška ekipa, ki je t^ven teren pre- magovala z dvema kompresorjema. Prebivalcem Prevorja bo vodovod lajšal življenje, še več pa je vreden občutek solidaraostil, ki so ga v beji mesecih vašbani najbolj obču- tili. ŠENTJUR SPORED PRIREDITEV ZA PRAZNIK v počastitev občinskega praznika v šentjurski ob- čini bodo s proslavami začeli jutri, t petek, ob 17. uri, ko bodo v šahovskem Mjubu v Šentjurju zaigrali šahovski turnir. Naslednji dan bo ob deveti uri tek- movanje z malokalibrsko puško na strelišču v Šent- jurju. Ob dveh popoldne istega dne pa bodo odšli iz Šentjurja proti Resevni mladinci — prostovoljci, ki bodo na Resevni svečano sprejeti v enote teritorial- ne obrambe. V Šentjurju pa se bo popoldan, ob 16. uri odigral košarkaški turnir za štajersko ligo, ob 18. uri pa bo otvoritev slikarja Goce Kaladjiskega in otvoritev razstave, ki bo prikazala dvajsetletni razvoj šentjurske občine. V nedeljo bo prebivalce Šentjurja v zgodnjih jut- ranjih urah prebudila godba, ob deveti uri pa bo svečana seja občinske skupščine. Okoli dvanajste ure bo na bazenu osrednja proslava v počastitev občin- skega praznika, kjer bo imel pozdravni govor pred- sednik krajevne skupnosti Mirko Vrečko, svečan govor pa bo imela podpredsednica republiške konference SZDL Tina Tomlje. Sledila bo podelitev plakete mestu Ljubljani in razdelitev občinskih nagrad in priznanj. Sledil bo krajši kulturni program. Spored prireditev v počastitev občinskega prazni- ka pa s tem še ni zaključen. Največja slovesnost bo vsekakor čez teden dni, v nedeljo, 24. avgusta, ko bo na Ponikvi izročena svojemu namenu osnovna šola. Ob tej priliki, kjer bosta spregovorila predsed- nik koordinacijskega odbora iz Ljubljane Franc Sladic in predsednik koordinacijskega odbora v Šentjurju, ing. Jože Bučar, bodo podpisane tudi pobratimske listine med krajevnimi skupnostmi iz Ljubljane in krajevnimi skupnostmi iz šentjurske občine. SledMa bo otvoritev šole na Ponikvi s krajšim kulturnim programom. ' ....._.............,......._____... . ...._______ JUGOSLOVANSKI GRADBINCI PRI DELU Ni naključje, če sta skrb za organizacijo letoš- njega srečanja jugoslovanskih gradbenih delavcev prevzela dva celjska kolektiva: Ingrad in Obnova. To je zlasti Ingradu priznanje za njegovo dosedanje de- lo na športnem in rekreacijskem področju, saj je bil prav ta kolektiv pobudnik športnih iger gradbenih de- lavcev Slovenije, ki so letos praznovale že svoj srebr- ni jubilej. Vrh tega je organizacija proizvodnega dela tekmovanja, ki ga bo izvedla Obnova, spodbuda temu nilademu celjskemu kolektivu za njegovo nadaljnjo uveljavitev. V sredini septembra se bo v Celju srečalo okoli 400 gradbenih delavcev iz vseh jugoslovanskih repub- lik na svojili sedmih športnih in drugih proizvodnih igrah oziroma tekmovanju. V športnem delu se bodo republiške ekipe pomerile v petih disciplinah. Moški bodo tekmovali v kegljanju, namiznem tenisu, šahu, malem nogometu in streljanju, ženske pa v namiznem tenisu in streljanju. "V slovenski reprezentanci bo Imel Ingrad kar tri svoje vrste: moški za kegljanje in šah ter ženske za namizni tenis. V proizvodnem tekmovanju pa se bodo pomerili zidarji, tesarji, odrarji in železokrivci, torej predstav- niki najbolj značilnih poklicev gradbenih delavcev. Tekmovanje bo 12. in 13. septembra, s tem da bodo za začetek srečanja pripravili po celjskih uli- cah tudi povorko vseh udeležencev. Slavnostna otvori- tev pomembnega srečanja pa bo na Trgu petega kon- gresa pred muzejem revolucije. Tako Ingrad kot Obnova se na to srečanje jugo slovanskih gradbincev pripravljata z največjo odgo- vornostjo. Na delu so že posebni odbori, v pripravi pa je tudi izdaja posebne brošure o tej pomembni pri- reditvi MB 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 14. avgust 1975 KOMENTAR POVEČANJE IZVOZA Ni naključje^ da je v akciji za uresničitev resolu- cije dan poseben poudarek ekonomskim odnosom s tu- jino in notranji problematiki izvoza še posebej. Rece- sija v svetovnem gospodarstvu je s svojimi valovi pri- pluskala tudi k nam, zaradi tega načrtovani cilji daleč zaostajajo za uresjiičenimi rezultati. Ena izmed bistvenih značilnosti celjskega gospo- darstva v minulih letih je bila v tem, da je proizvod- nja za izvoz dobivala iz leta v leto večji obseg. Ne sa- mo da so nekatere delovne organizacije (Železarna Store, EMO, Cinkarna, Savinja in druge) povečevale obseg na tuje prodanega blaga, tem-več so se le-tem pridruževala tudi druga podjetja, ki so si šele utira- la pot na tuje. Tako kot velja za celotno slovensko gospodarstvo, velja za celjsko še posebej, to namreč, da je njegova nadaljnja ekspanzija možna le ob ustrez- nem prodoru na zunanja tržišča. To pa pomeni, da je tu zlasti prisoten dolgoročen element in tega ne kaže zanemarjati, še zlasti v sedanjih pogojih ne. Rezultati na področju izvdza so v letošnjem letu tudi v celjski občini znatno pod načrtovanimi, saj ni bil dosežen niti nivo isvoza, kot so ga uresničili lani, kaj šele, da bi dosegli dodatno povečanje, kot ga pred- videvajo v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu. V celjski regiji je izvoz sicer pora- sel iznad republiškega povprečja, vendar je v celjski občini zabeležen močan padec. Takemu stanju, izvoz je močno padel pri skoraj vseh največjih izvoznikih, to je Železarni, EMO in Savinji, botrujejo seveda zao- streni odnosi v svetovnem gospodarstvu. Nekatere de- lovne organizacije so zmanjšale obseg izvoza, ker pri tem ne dosegajo načrtovanega dohodka ali izvažajo celo z izgubo. To pa je, gledano z vidika celotnega narodnega gospodarstva, nedvomno škodljivo in nespre- jemljivo. V teh kritičnih mesecih ne bi smeli opušča- ti nikakršnik možriosti izvoza, in tudi tistih ne, kjer ne dosegajo ustreznega dohodka. Na izvoz je med drugim potrebno gledati tudi dolgoročno, kajti osva- janje nekega trga je proces, ki terja kontinuiteto in ne sine biti prekinjen zaradi trenutnih slabih rezul- tatov. Tiste delovne orga.nizacije, oziroma organizacije združenega dela, ki so zaradi izgub pri izvozu le-tega opustile, lahko najbrž opuste tudi v celoti misel, da bi se na izgubljena tržišča kasneje lahko povrnile. Opu- • ščanje izvoza zaradi trenutno slabih rezultatov je dol- goročno gledano dokaj nesmiselna odločitev ki je z vidika celotnega narodnega gospodarstva nesprejem- ljiva. Res je, da nekatera naša podjetja ne dosegajo takšnih cen, kot jih zahteva zunanje tržišče, razlog temu je v večini primerov prenizka storilnost dela in vse preveč drage domače surovine, katerih previsoke cene pa so prav tako odraz prenizke storilnosti dela in drugih iz tega izhajajočih problemov. V vseh celjskih delovnih organizacijah je potreb- no ob uresničevanju stabilizacijskih programov, ki so jih v teh dneh povsod pripravili, posebno pozornost nedvomno posvetiti tudi področju izvozne aktivnosti, kajti to je nedvomno ena izmed prioritetnih nalog, ki jo terjajo rezultati v naši plačilni bilanci. Vsi odgovor- ni dejavniki v organizacijah združenega dela morajo podrobno preanalizirati vse možnosti večjega vključe- vanja v izvoz, kajti tisti, ki bo na tujih tržiščih vztra- jal tudi sedaj, si bo gotovo s tem ustvaril dobre start- ne pozicije za še večje izvažanje tudi v prihodnje. To pa je eden izmed poglavitnih ciljev razvoja tudi celj- skega gospodarstva v prihodnjem obdobju. BERNI STRMČNIK Avto-moto društvo ŠLANDER CELJE, Ljubljanska 37 objavlja prosta delovna mesta (poln delovni čas, za nedoločen čas): 1. VODJE turistične pisarne 2. REFERENTA v turistični pisarni 3. REFERENTA avto šole 4. 5 INŠTRUKTORJEV praktične vožnje POGOJI: pod 1., 2. in 3. ekonomska ali druga ustrezna sred- nja šola, 5 oz. 2 leti delovnih izkušenj, znanje tuje- ga jezika oz. cestno prometnih predpisov pod 4. inštruktorsko dovoljenje B kategorije. Vsa delovna mesta se lahko zasedejo takoj ali po dogovoru. Rok prijave je 15 dni po objavi. CELJE IN DRUŽBENE SLUŽBE Bitka za stabilizacijo, za umiritev gospodarstva, za uresničitev vseh smernic re- solucije o družbeno ekon- skem razvoju celjske občine v letošnjem letu je prisotna na vsakem koraku. Tudi zdaj, v času počitnic. In tudi v delovnih organizacijah druž- benih dejavnosti. »Morda ni le celjska po- sebnost, a vendar je prav, če poudarim, da smo v ob- čini v okviru sprejete druž- beno ekonomske politike za letos vztrajali tudi na ustrez- nem organiziranju vseh de- lov združenega dela za us- pešen spopad z inflacij,skimi tendencami, slabim gospo- darjenjem, prekomernim za- poslovanjem itd.,« je v raz- govoru dejal Igor Ponikvar, sekretar občinskih odborov sindikatov na področju druž- benih dejavnosti Celje. Dogovor o hitrem osvaja- nju vseh možnih oblik, ki bi pospeševale dobro gospo- darjenje in večjo učinkovi- tost, so v teh delovnih sre- dinah začeli uresničevati že v maju in juniju s tem, da so v vseh kolektivih usta- novili posebne komisije za dobro gospodarjenje, ki so v zadnjem času prerasle v koordinacijske odbore za sta- bilizacijo. »Tako smo zdaj sredi pog- lobljenje aktivnosti, ko že lahko ocenjujemo stabiliza- cijske programe, ki jih je sprejela večina TOZD in de- lovnih skupnosti,« je pouda- ril Igor Ponikvar in nadalje- val: »že takoj na začetku smo ocenili, da je za aktiv- nost znotraj družbenih de- javnosti potrebna nekoliko specifična usmeritev. Zato smo se dogovorili tudi za takšne delovne načrte, ki vsebujejo poleg splošnih na- log iz resolucije in sprejetih programov še popolnejšo iz- koriščanje delovnega časa, opreme in kadrov, racionali- zacijo nekaterih stroškov poslovanja in drugih izdat- kov, uvajanje sodobne or- ganizacije dela, delitev in specializacijo dela, integraci- je ter samoupravno povezo- vanje družbenih dejavnosti z gospodarstvom. V teh pro- gramih pa so tudi pobude za uporabo znanstvenih in drugih spoznanj, inovacije in tako dalje.« V tem okviru gre tudi za nekatere posebne naloge. To velja tudi za nadaljnje ali nove integracije na področ- ju zdravstva, kjer bi se zdravstveni zavodi v regiji združili v sestavljeno orga- nizacijo združenega dela. Prav tako so v teku pripra- ve za združitev osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavo- dov v občini. Potrjen pa je tudi načrt o združitvi skup- nih služb samoupravnih in- teresnih skupnosti. »V šolstvu gre nadalje za popolno odpravo osipa v os- novnih šolah ter za radikal- no omejitev števila ponav- Ijalcev v srednjih šolah, kar bo seveda terjalo od prosvetnih delavcev še do datne napore. V zdravstvu so programi osredotočeni na zmanjšanje odsotnosti z de- la. Gre za boj proti neupra- vičenemu počitku, sezonske- mu delu na domačem vrtu ali posestvu, podaljšanju let- nega dopusta itd. Na kultur- nem področju je močan po- udarek za vzpostavitev mre- že in usposobitev organiza- torjev kulturnih dejavnosti v delovnih organizacijah. V upravi in pravosodju temeljijo delovni načrti v še večjem uveljavljanju ustave, zakonov in drugih predpisom ter samoupravnih aktov ne nazadnje v zmanjšanji] oziroma odpravi zaostankom v upravnih in sodnih p^, stopkih. V ta okvir prizadevanj so, di tudi kolektiv celjske po, družnice Ljubljanske banke, ki želi razširiti krog kolet tivov v izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knji žice. V tej akciji je že do slej okoli dve tretjini de lavcev v celjski občini.« In zaključek: očitna je to rej velika pripravljenost t« di celjskih delavcev v drui benih dejavnostih, da bi pti spevali kar največ pri zaj« zitvi obstoječega stanja. LJUBNO [mm M Kolektiv ljubenskega Gradbenika bo letošnji pra- znik mozirske občine po- častil tudi z otvoritvijo no- ve hale za kovinarstvo. G:e za doslej Jiajvečjo gospo- darsko naložbo na Ljub- nem ob Savinji, za razširi- tev kovinarske dejavnosti v tej delovni sredini, od katere sd veliko obetajo. »Za gradnjo nove hale oziroma za razširitev pro- izvodnih zmogljivosti v ko- vinarskem TOZD našega kolektiva smo se odločili zaradi več razlogov,« je v pomenku dejal direktor temeljne organizacije zdru- ženega dela Bogomir Stra- šek in nadaljeval: »Pri dosecianjem našem delu, zlasti osnovnem in tudi kovinarskem, ki je v našem kolektivu najmanj- ša panoga, smo v stiku z naročniki del in nekateri- mi partnerji ugotovili, da bi lahko znatno povečaU obseg kovinarske proizvod- nje. Sicer pa so tudi naši partnerji sami predlagali razširitev sodelovanja. To ne brez razloga. Z doseda- njim delom smo si namreč povsod, kjerkoli smo na- stopali, pridobili zaradi kvaliteite dela, spoštovanja rokov in vsega drugega ve- lik ugled. Tako nam j 3 že ta želja ali bolje rečeno zahteva zagotavljala, da bo- mo imeli tudi pri razširje- ni kovinarski dejavnosti dovolj odvzema, dovolj na- ročil. Ker smo doslej delali oziroma še sedaj delamo v neprimernih prostorih, smo se zaradi potrebe po raz- širjeni proizvodnji zvarjen- cev, ki so naš osnovni ar- Bogomir Strašek tikel, odločili za graditev nove hale. V njej bomo uveljavili ustrezne tennolo- ške postopke za proizvod- njo lahkih in težjih zvar- jencev. Nova hala je veli- ka 2.056 kv. metrov.« Kolektiv temeljne orga- nizacije združenega dela kovinarstvo pa tudi ves kolektiv ljubenskega Grad- benika pričakujeta od no- ve naložbe veliko — ne samo razširitev proizvod- nje, ne samo povečanje števila zaposlenih, večji do- hodek in podobno, marveč tudi večjo socialno trdnost celotne delovne skupnosti, Po vsem tem lahko skle- nemo, da bo ta investicija Izpolnila vsa pričakovanja, da bo zagotovila primerno ekonomičnost in odprla Gradbeniku na Ljubnem ob Savinji ustrezne vidike nadaljnjega razvoja. MB ZA SEJEM OBRTI SKORAJ VSE NARED četudi so se prve pri- prave na osmi sejem obr- ti v Celju, letos oU 19. do 28. septembra, začele z majhno zamudo, je zdaj- šnje delo že povsem v nor- malnih tirnicah. In še več. Priprave so tako da- leč, da že dobiva letošnja tradicionalna obrtna se- jemska prireditev svoje določnejše okvirje. Lahko zapišemo, da je krog razstavljalcev in tu- di prodajalcev več ali manj zaključen. Na okoli 4.000 kv. metrih, od tega 2.000 kv. metrih pokritih povr- šin, je za zdaj rezerviralo prostor 147 razstavljalcev, od tega okoli 40 zasebnih obrtnikov, kar je spričo namena prireditve nekoli- ko malo. Medtem ko so se pozivu za sodelovanje lepo odzvale obrtne de- lovne organizacije pa tudi zasebni obrtniki iz celj- ske, konjiške, žalske, šmar- ske in nekaterih drugih občin, tudi izven celjske regije, pa doslej še ni in- teresentov iz laške in šent- jurske občine. To je prav- zaprav presenetljivo. Si- cer pa lahko zapišemo, da so že zdaj med letošnji- mi razstavljale! vsi, ki so lani prejeli kakršno koli priznanje. Organizatorji sejma so se odločili za nekoliko preglednejšo razporeditev razstavljavcev, za razpo- reditev po panogah. Sicer pa kaže, da bodo zastopa- ne vse glavne obrtne de- javnosti. Izredno živahen na sej- mu bo trgovinski del. To ne velja samo za njihovo številčno zastopstvo, mar- več tudi za dejstvo, da pripravljajo ti kolektiii prodajo blaga po znatno znižanih cenah. K temu bo vsekakor pripomogel od- stopljeni občinski promet- ni davek od prodaje blaga na drobno in še zlasti niž- je cene, ki jih bodo uve- ljavili kolektivi sami. Pra- vijo, da se splača za na- kup nekaterih predmetov počakati prav na celjski sejem obrti. Takšne so torej prve priprave na tradicionalno obrtno prireditev v mestu ob Savinji. Nekoliko dru- gače pa je s tako imeno^ vanimi spremljajočirti' priretlitvami. Medtem k" smo lani zabeležili na tei" področju izredno žival)' nost, se zdi, da je letošnji pobuda nekoliko skroni' nejša. Sicer pa, resnici nf ljubo, spored teh priredi- tev še ni povsem šesta*' Ijen. M. BOŽl^ §t. 32 —• 14. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 TURISTIČNO CELJE "Ur Turistični veletolt bo letos menda dosegel nivo rekord- nega 19'5'3. leta, ko je slovenske mejne prehode prestopilo v obe smeri okoli 21 milijonov tujcev. Celje leži ob enem od glavnih rokavov, ki se iz sme- ri Šentilja in Dravograda razcepijo po Sloveniji in Jugo- slaviji. Že danes, ko pa- bo gotova cesta Hoče—I^evec, bo to še bolj ferkventen rokav. Povprečen opazovalec bo uganil, da vsaj tretjina vseh turistov, če ne polovica, potuje na dopust v avtomobilskih prikolicah oz. s šotori. To so moderni nomadi, ki spu- stijo »sidro«, kjer se jim zahoče in če je priložnost za to. Priložnost pa so avtokampi. Kajti turist s šotorom ni ta- bornik zaradi nižjih cen, marveč zaradi določene roman- tike, večje osebne svobode in neodvisnosti od polževega obnašanja po hotelih in restavracijah. Razlogov, da ljudje kampirajo, je na stotine. Tudi kampov je v Jugoslaviji na stotine, no na celjskem območju, razen v Preboldu, no- benega. Kdo se ustavlja v avtokampih, kakršen je na primer pri Mariboru, v Ljubljani, Postojni? Najprej počitkarji z daljnega severa po kakšnih 500 do 1.000 kilometrih vožnje. Za njimi so ljudje, ki so se jim oči obesile na katerega od privlačnih prospektov. Zahodnjaki imajo na- vado, da se po preživetih tednih odmora ob obali ustavijo še nekaj dni v celinskem delu, da se spet aklimatizirajo, odpočijejo od prehude vročine. Nizozemci in Belgijci želi- jo uživati še kakšen teden alpske, predalpske prirode in končno, Slovenija ni za odmet, če vse ostalo izpustimo. In ne taborijo samo tujci. Vedno več Jugoslovanov se prepušča miku platnenih streh in hišic na kolesih. Ljudje potujejo, spoznavajo domovino. Celje je središče, od ko- der moreš v enem dnevu doseči vse najlepše kotičke Slo- venije in se vrniti, a kaj, Celje pozna samo turiste, ki se zdrenjajo pred prvega hotelskega receptorja. Baje so pobude že tu. »Nivo« se zanima in naklepa nekaj okoli Šmarfcinskega jezera. Morda razmišljajo o tem še kje, morda turistično društvo? Toda med razmišlja- njem teče mimo turistična reka in tisti, ki za volanom utru- jeno »plavajo« mimo nas, se zaman ozirajo za rešilno bil- ko, za napisom »'kamp«. In kamp je najmanjša od vseh jen prostor, sanitarije, recepcijo, morda malo prodajalno, turističnih investicij, saj ne zahteva več kot varovan ogra- jen prostor, sanitarije, recepcijo, morda malo prodajalno. restavraci.iski paviljon. Ce je zraven na voljo še senca, če so tu kampovsld hladilniki, priključki za električni tok, potem je to že višja kategorija. In čemu čakati na hitro cesto? Najboljša propaganda za kampe je ustna propaganda, kajti ljudje, ki jih koristi- jo so bolj povezani in se medsebojno seznanja.}© o izkuš- njah. Reka denarja teče mimo nas, zajezimo jo majčkeno! J. KRAŠOVEC Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri OBČINSKI SKUPŠČINI CELJE razpisuje skladno s 43. členom Temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Ur. list SFRJ št. 15/65) naslednji delovni mesti: 1. OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILCA za prevobranilske dolžnosti občin: Celje, Brežice, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec 2. NAMESTNIKA OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILCA Kandidati za razpisana delovna mesta morajo izpol- njevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: pod tč. 1.: da so diplomirani pravniki s pravo- sodnim izpitom in da imajo najmanj 5 let prakse v pravosodju; pod tč. 2.: da so diplomirani pravniki s pravo- sodnim izpitom in da imajo najmanj 2 leti prakse v pravosodju. Prijave za razpisana delovna mesta sprejema Komi- sija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Občinski skupščini Celje. Rok prijave je 15 dni. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Občinske skupščine Celje TURIZEM Poslopje zdraviliškega doma na Dobrni je prav gotovo najlepše med vsemi in tudi najpomembnejše glede na delo zdraviliškega kolektiva. Vprašanje je le, kako dolgo še in kdaj bo nedaleč vstran zrasel nov hotel, ki ga Dobrna več kot potrebuje. DOBRNA PRED ODLOČITVIJO Kolektiv zdravilišča na Dobrni pri Celju je pred pomembno odločitvijo. Ob spoznanju, da sam ne more rešiti svojih razvoj- nih in perspektivnih nalog in ob dejstvu, da so osta- li brez uspeha tudi vsi na- pK>ri, da bi zlasti pri so- financiranju novega hote- la, ki je za nadaljnji raz- voj zdravilišča več kot nu- jen, sodeloval kak drug partner, je kolektiv začel iskati druga pota. In kot vse kaže, jih je tudi na- šel, čeprav je vse skupaj še v fazi prvih razprav in zatorej zagotovila za konč- no takšno ali drugačno odločitev ni mogoče da- td. Pa vendar se zdi, da je pot, ki jo ubira v tem trenutku tista, ki ga lah- ko privede do zadovoljive rešitve življenjske naloge Da, v pravem pomenu živ- ljenjske. Kajti kolektiv si ne bo mogel dolgo privo- ščiti, da bo še dolgo od- klanjal na tisoče in tiso- če gostov, ki bi radi pri- šli pod njegovo okrilje. Nekaj časa to že gre, po- zneje pa se bodo vsi ti navadili in rekli — na Do- brni nimamo' kaj iskati. Tam ni prostora niti ust- reznih nočitvenih zmoglji- vosti. Gremo drugam. To bi lahko bilo za kolektiv, ki se je v zadnjih letih uveljavil tako kot doslej še nikoli, usodno. Trenut- no veliko povpraševanje za zmogljivostmi na Dobrni ni tisto zadovoljstvo, ki bi lahko pripeljalo kolektiv do spanja. Na Dobrni se tega dobro zavedajo, zla- sti pa se zavedajo, da mo- rajo slej ko prej prita do ustreznih kapacitet. Gra- ditev novega hotela je pr- va faza obnove zdravih- šča. Tu bodo morali do- biti še kaj več in se sploh prilagoditi zjahtevam zdaj- šnjega časa. Toda, zdra- vilišče samo ni kos tem nalogam. Sredstva ki jih lahko vsako leto odmerja v sklade so prepičla, da bi lahko začeli večjo na- ložbo, kaj šele jo izpeljali do konca Napori, da bi našh za sofinanciranje močnejšega oziroma primernega part- nerja, so ostali brez od- meva. Tako so zdaj stekli prvi razgovori s kolekti- vom novomeške Krke, s kolektivom, ki že zdaj po- vezuje dve zdravilišči, šmarješke in Dolenjske. Gre za razgovore o inte- graciji zdravilišča na Do- brni s Krko. Tako bi se dvema zdraviliščema in se- veda uglednemu kolektivu farmacevtske in kemične industrije zdaj pridružilo še tretje zdravilišče. Mor- da je ta viddk ludi tisti primer, ki bi lahko sploh odprl vprašanja, kakšna so pota povezovanja slo- venskih zdravilišč. Odgo- vor na to bi morda raz- kril tudi zaprtost nekate- rih kolektivov. Sicer pa, to je druga plat vpraša- nja, ki se odpira tudi v tem času. Naj bo tako ah drugače, kolektiv zdravi- lišča na Dobrni je pred odgovorno nalogo — inte- gracija s Krko: da ali ne. Seveda pa je pred enako odločitvijo tudi kolektiv Krke. In nadalje, ali bo v tej povezavi tudi zagotovi- lo, da bo Dobrna slej ko prej prišla tudi do novega hotela? Ce bodo razprave v obeh delovnih sredinah zadovo- ljivo potekale in če bosta oba kolektiva spoznala v taki integraciji svoji kori- sti in prednosti, potem la- hko pričakujemo, da bo novi TOZD v okviru Krke zaživel prvega januarja prihodnje leto. M- B LUČE IN PREDICE Turistični delavci v Lu- čah so se letos izkazali. To ne pomeni, da doslej niso uspevali. Toda, s pri- reditvijo, ki so jo pripra- vili minulo nedeljo, so do- kazali, da so sposobni več- jih podvigov. Tradicional- no turistično rajanje je na- mreč dobilo drugo obe-' ležje. Iz vrtne veselice je postalo pomembna turi- stična prireditev, ki je do- bila značilno, domačo na- rodopisno obeležje. In če sodimo po začetku, bodo dobile predice, ki so jih skoraj izt.rgali pozabi, tu- di na naslednjih turistič- nih prireditvah v Lučah pom^nbno oziroma vodil- no mesto. Tako je tudi ta prireditev dobila svojo pravo vsebino, tisto, ki bo venomer privlačila. In to se je pokazalo tudi v ne- deljo, saj so bile Luče pol- ne gostov, izletnikov. Pri- šli so od bliziu Ln daleč. In vsi so bili zadovoljni. Prav gotovo pa so to za- dovoljstvo najbolj občuti- li domači turistični delav- ci, ki jih že dolga leta vo- di Olga šiljar. Nastop predic je bilpraT gotovo posrečena odloči- tev. Uspeli pa so tudi z lovsko in ribiško razstavo. Velika maketa Raduhe je presenetila vsakogar. In končno si zaslužijo poseb- no priznanje tudi vsi tisti, ki so izpopolnili kultumo- prosvetni del nastopa. M. B02IC DROBIŽ IZLET V PODZEMNI SVET — Jamarski klub Orni galeb v Preboldu or- ganizira v nedeljo, 17. t. m. četrti izlet v podzemna svet. Tokrat sta na vrsti Trbiška zijalka in Erjav- čeva jama med Lučami in Iglo- Za obisk je po- trebna planinska oprema in ročna baterijska svetil- ka. Zbirališče za odhod k jamama bo med osmo in deveto uro na avtobusni postaji v Lučah. PIKNIK V PEKLU — Turistično društvo Šempe- ter v Savinjski dolini pri- pravlja v nedeljo, 17. av- gusta z začetkom ob dese- tih dopoldne pri jami Pe- kel tradicionalni piknik. Jama bo ta dan odprta do osmih zvečer. JURIJ BELAK OBRAZI Delo krajevne skup- nosti Drami je je tesno povezano z imenom njenega sedanjega predsednika Jurija Be- laka. Našli smo ga pri kmečkih opravilih in kot je pri skromnih lju- deh navada, je bil ne- koliko v zadregi. Kar- koli dela, ne zdi se mu vredno, da hi prišlo v časopis, pri tem pa iz- vzame tisto, kar je kra- jevna skupnost že do- segla. To pa so uspehi, ki v Dramljah v zad- njem času niso izostali. Tisti, ki so življenje tod okoli poznali nekaj let nazaj, pravijo, da ga ni za prepoznati. Cesta, ki jo že dalj časa gra- dijo, tej pa se je v teh dneh pridružila še as- faltirana cesta skozi na- selje, je prinesla v vas nov utrip. In o njem nam govori naš sogo- vornik. Besede o sebi mu gredo težko iz ust. Pred pol stoletja se je rodil med zelenimi gri- či, ki dajejo žlahtno kapljico in so priljub- ljena izletniška točka Ce- ljanov. Kot domačin je zrasel Belak s proble- mi, ki so danes del nje- ga in se tudi njegovo življenje vrti okoli njih. Njih skupni imenovalec je — lepši jutri. Za ta lepši jutri pa Belaku ni žal ur, ki jih nameni reševanju krajevnih za- dev in uveljavljanju de- legatskega sistema. »Od- kar imamo delegati be- sedo, se je marsikaj spremenilo. Več zvemo in tudi veQf lahko odlo- čamo. To zasledim v' službi in tudi v krajev- ni skupnosti.« Ne smemo pozabiti povedati, da ima Jurij Belak za seboj že tride- set let delovne dobe. Ta- koj po vojni je bil up- ravnik kmečke zadruge, danes pa je analitik v klavnici v Šentjurju. Kot dolgoletni član kra- jevne skupnosti v Dram- ljah je lansko leto po- stal njen predsednik. Njegova glava je danes polna skrbi, zlasti pa v teh dneh, ko je odgo- voren, da bo delo pri asfaltiranju ceste skozi naselje teklo v redu. Ko je delo v službi konča- no, ko je živina sita (Be- lak pomaga sorodnicam pri vzdrževanju pose- stva), zvečer sede in tuhta. Po glavi mu roje misli, ki so čisto realne in sprejemljive. Kraju bi rad odprl okno v svet in zdaj imajo Dramlje to možnost. Potrebno pa jo je izkoristiti, pred- vsem pa jo s pridom uporabiti. »Tujce, ki se bodo peljali mimo nas, bi radi zadržali,« tehtno razmišlja Jurij Belak. »Zato 'pa bomo morali urediti gostišče, ki ga nimamo. Velika prido- bitev je že trgovina, a to bo v bodočnosti pre- malo.« Delo v krajevni skup- nosti mu je odvzelo tu- di edinega konjička, ki ga je negoval vrsto let — jagerstvo. Oči se mu pri tem zeleno zasveti- jo in ni ga šmenta, da Belak, ne bo še lovec! V lepem domu si bo obesil trofeje in o njih bo verjetno govoril prav s tako toplino kot o svojem delu v službi, doma in skrbi za druži- no. To troje tudi izpol- njuje njegovo življenje, katerega sadove lahko zaznamo na vsakem ko- raku. Z STOPAR •.ttrM — NOVI TEDNIK fit. 32 — 14. avgust 1975 DOBILI SO AVTOMOBIL Gasilsko društvo Groblja je imelo minulo soboto svoj praaBilllc, ko so namenu izro- a so največ zbrali sami kra- jaoL Kaj pomeni avtomobil za bližnjo okolico so nam povedali: IVAN BLAZNIK: »član te-* ga gasilskega društva sem od samega sačetka, v vrstah ga- silcev pa sem že 50 let. le- tos bom dopolnil 88 let sta- rosti. Nov avtomobil bo za naše društvo pomenil veliko, saj smo sedaj imeli 15 let star avtomobil«. ELIZABETA PIASMAN: »Mi krajani smo sedaj lahko po- nosni, da naše gasilsko dru- štvo ima nov avto. Tako bodo lahko gasilci posredovali ob požaru ali kaki drugi nesre- či hitreje in bolj učinkovito in mi bomo bolj varni«. ALBERT VILHAR: »Kot predsednik društva sem no- vega avtomobila še posebno vesel. Da smo ga lahko ku- pili, smo morali premagati veliko t^žav in zahvaliti se moramo sovaščanom, da so za naše potrebe imeli posliih in nam tako izdatno pomar gali.« FOTO: T. TAVČAR LOKA: NOVE HIŠE Novo nas Ije Marlesovih stanovanjskih hiš v Loki pri Žusmu. Neposredno okolico urejajo prav v teh dneh. FOTO: DRAGO MEDVED V!EDNTO NAM BO OSTAL V SPOiMliNU SVETEa. LIK RBVOI-UOIONABJA Franca Rojška -Jake NARODNEGA HEROJA, NOSILCA SPOMENICE 1941 REZERVNEGA GENERALMAJORJA, PREDSEDNIKA MEDOBČINSKEGA SVETA ZB NOV TER VEDNO SKROMNEGA TER ISKRENEGA TOVARIŠA MEDOBČINSKI SVET ZKS, MEDOBČINSKI SVET SZDL, MEDOBČINSiKI SVETT ZB NOV MEDOBČINSKI SVET ZSS, MEDOBČINSKI SVET ZSM IN SVET OBČIN GElLJiSKEGA OBMOČJA SPOROČAMO JtADOSTNO ¥EST, DA JE NENAOOMA PREMINIL Franc Rojšek - Jaka REVOLUCIONAR, NARODNI HEROJ, NOSILEC SPOMENICE 1941, GENERALMAJOR, PREDSEDNIK ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV V CEUU IN DOLGOLETNI DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC POGREB NENADOME5STLJIVEGA TOVARIŠA JAKE JE BIL V SREDO, 13. AVGUSTA OB 17. URI, PRI GROBNICI NARODNIH HEROJEV V CELJU. OBČINSKA SKUP^INA ZDRUŽENJ BORCEV NOV CELJE SKUPŠČINA OBČINE CELJE OBČISKA KONFERENCA SZDL CEUE KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS CELJE OBČINSKI SINDIKAI^NI SVET CEUE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS CELJE OBČINSKA ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STARE.'^IN CELJE SLAVA NJEGOVEMU SPOfMilNUl CELJE, 12. .\VGUSTA 1975 St. 32 — 14. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 MOŠKI PEVSKI ZBOR VITANJE TI ® ^1 1 v 91 Pesem jih druzi! Ob vznožju Pohorja in ob šumeči Hudinji živi pri- jazen kraj Vitanje. Nekoč znan po žagah in velikih skladiščih lesa. danes pa ?.e razvija v kraju kovin- ska industrija, kjer Kova- či kujejo poleg svojih -z- delkov še novo življenje. V tem industrijskem kmsč- kem okolju deluje že 30 let moški pevski zbor Vitanje. Je sicer vključer? v tam- kajšnje Prosvetno društvo, vendar s svojim odborom samostojno vpliva na ce- lotno kulturno življenje svojega kraja. V zboru je 25 pevcev pod dirigentskim vodstvom domačina Fran- cija Poklica. S pesmijo po- življajo vse proslave, pri- reditve, vsakoletni samo- stojni koncerti pa dokazu- jejo, da zbor dela načrtno vse z željo, da bi lahko po- sredoval čimveč glasbene kulture -delovnim ljudem. Zbor ima v domačem kra- ju veliko podporo, saj so koncerti v ktzltumem do- mu vedno dobro obiskani. Vendar pa Vitanjčani ne ostajajo s svojo pesmijo samo v domačem kraju. Radi pojejo tudi v Spod njem Doliču, v Podgorju, šmartnem pri Slovenjem Gradcu, v Socki. Oplotnici in še kje. Njihova pesem odmeva na Kozja.ku na Po- horju in na vseh pevskih občinskih in medobčinskih revijah. Pevci so delavci in kmet- je. Veže jih ljubezen do slovenske pesmi, veselijo pa se tucM vsakega prisrč- nega aplavza, ki so ga de- ležni ob nastopih. Na sobotnem občnem zboru smo culi tudi po- hvalne besede o delu 7bo- ra, ki jih je izrekel pred- sednik krajevne skupnosti Edi Fijavž in predsednica krajevnega odbora SZDL Lenka Fijavž. Namreč red- ki so primeri, da predstav- niki družbeno političnih or- ganizacij tako tesno sode- lujejo s kiiičumimi usta- novami v svojem kraju. Predsednik zbora Edi Pe- telinšek je v svojem poro- čilu navedel, da segajo za- četki zbora že v predvojni čas, da pa je okupacija za- trla vsako tako delovanje, vendar je zbor že 1946. leta pel dalje, saj tradicije po- sameTmki niso prekinili ni- ti kot borci ali aktivisti OF na terenu. Na sobotnem občnem zboru so sprejeli sklep, da bodo prihodnje leto praz- novali svojo 30-letnico ob- stoja in delovanja, ter po- vabili na koncert vse pev- ske zbore konjiške občine, k sodelovanju pa bodo sku- šali pritegniti čimveč mla- dih. KONRAD SODIN LIKOVNI SALON Novi časi Najbrž smo že pozivbili tiste nedavne burne čase, ko se je v tisku razplamtela be- seda o nadaljnji usodi celj- skega Likovnega salona. Zdaj se mu obetajo drugi časi. Ne še tisti prostorski, iz katerih bi lahko jutri že nastala pre- potrebna razstavna galerija, ampak na vidiku so mnoge programske izboljšave, ki jih bo skupščina Kulturne skup- nosti morala še sprejeti. Prav gotovo je uspešna in trdna obstojna osnova tak- šne kulturne ustanove kot je Likovni salon, odvisna v ve- liki meri od zastavljenega vse- binskega programa. Ce je ta trden, če vsebuje v svojem bistvu tisto pašo za oči, iz katere se učimo, ki nas vzpodbuja k razmišljanju, ki nas vznemirja, ki nas opozar- ja na jutri in danes ob ti." stem kar je bilo že včeraj iri davno pred nami, potem bo takšna ustanova našla dovolj širok krog svojih občudoval- cev. Likovni salon v Celju že ima svoje občinstvo. To je dokazal z razstavami v svo- jem trinajstletnem obdobju, pa čeprav se je moral neneh- no spoprijemati z različnimi finančnimi, materialnimi in kadrovskimi problemi Sedemčlanski skupščinski odbor Likovnega salona pri- pravlja vsebinski načrt za naslednje obdobje o katerem bo razpravljala in sklepala Kulturna skupnost Celja. Kaj lahko pričakujemo od tega načrta, ki bo v teh dneh do- bil svojo podobo? Prav go- tovo moremo pričakovati ja- snejše poglede na najsodob- nejšo slovensko likovno umefc- nost ob načrtnem pristopu do razstavne politike, ker le načrtno delo nam bo lahko pomagalo k pregledu neke kontinuitete umetniškega ust- varjanja ne tako majhnega števila sodobnih slovenskih likovnikov. Nedvomno nam bodo vrata Likovnega salona odprla vizijo tudi v pretek- lost, saj nikjer ne ' piše, da morajo občani mest, ki se ne imenujejo Ljubljana, rav- no v prestolnico na ogled na- cionalnih umetnin v Narodno ali moderno galerijo. Saj kon- čno v združenem delu vsi f1. nanono omogočamo eno samo — našo kulturno dediščino in njeno ustvarjanje. Menda ni- smo preveliki optimisti, če si na'tihem želimo kakšen kul- turni program ob otvoritvah razstav (prva bo predvidoma že v septembru), saj v Celju v zadnjem času nimamo veli- ko intimnih kulturnih dogod- kov — Likovni salon je pra- vo mesto zanje. Tudi kdaj pričakujemo kakšno besedo iz hrama likovne umetnosci — besedo v obliki okrogle mize na določeno temo, saj vsi ve- mo, da problemov ne manj- ka. Izobraževanje je eno naj- važnejših sestavnih prvin po- slanstva razstavnega prosto- ra. Kako ga še poglobiti in bolj približati delovnim lju- dem? Kaj pa organizirani obi- ski delovnih kolektivov v Li- kovnem salonu. Zakaj samo v gledališče! In morda še kaj. Bodimo konkretni. Ugibio- mo, kakšno bo vodstvo Liko- vnega salona. Predlogi so že tako daleč izoblikovani, da laliko zapišemo, da bo skup- ščina kulturne skupnosti raz- pravljala in sklepala o pred- logu za voditeljico salona — novinarko Večera Marlen Premšak. Pa veliko uspeha, tudi s pomočjo sredstev ob- veščanja, ki se v procesu po- družbljanja kulture morajo in morejo aktivno soudeleže- vati kulturne akcije. DRAGO MEDVED S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Valjan V: Brigada Franjo Ogulinac Seljo. Beograd 1968. S. 11608/92. Vojna strategija. Beograd 1965. S. 13335/55. Razingar A.: Elektronska protivdejstva. Beograd 1971. S. 16136/70. Kermauner T.: Zgodbe o živi zdajšnjosti. Eseji o povojni slovenski prozi. Maribor 1975. S. 23519/27. King C. S.: Martin Luther King. Maribor 1974. S. 25638/32. Hribovšek M.: Prekmurska brigada. Ljubljana 1975. S. 28295. Turizem Socijalističke Republike Srbije 1965—1971 8odine. Geograd 1971. S. 33029/9. Malic Z.: Polonica. Ogledi o Sienkiewiczu. V Zag- rebu 1973. S. 33055/67. šostar A.: Tehnološke meritve. I—II. Maribor 1973—1974. S. II 6778. Kalinšek I.: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slo- venski centralni vojno partizanski bolnišnici). Ljub- ljana 1975. S. 28295/44. Lysebeth A. von: Učim se joge. Ljubljana 1975. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 14. avgust 197! „POD SVOBODNIM SONCEM" v nedeljo so pred trnoveljskim kulturnim domom že drugič izvedli dramatizacijo romana »Pod svobodnim son- cem«. Finžgarjevo delo je dramatiziral Miloš Mikeln. Predstava v izvedbi trnoveljske Zarje in v režiji Štefana Žvižeja Je izzvenela dovolj sproščeno, čeprav ni enostavno obvladati tako obsežnega dramskega dela z osemde- setimi igralci. Nastopali so: v vlogi Iztoka Silvo Majdinjak, Irena je bila Marija Čop, Ljubinica Duška Arhanič, Svarun Milan Ramšak, Radovan Sandi JekI in Azbad Milan Sevšek ter Teodora Jožica Ocvirk. Luč je vodil Adi Lužar, ton Bojan Šalamon, vodja predstave pa je bil Živko Beškovnik. Predstava je v svojem končnem sporočilu nedvomno poudarila pomen boja Slovanov za svoje svobodno sonce in za bratstvo, ki je bilo skaljeno s spletkami Hunov in Bizanca. Letos, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, je to dramsko delo primerno za oder, to pa potrjuje tudi velik obisk predstave. Igralci Zarj.e bodo predstavo še upri- zorili verjetno naslednjo nedeljo v mestnem parku. Foto: D. MEDVED BILE TRAVE KAMERA ŽE TEČE Ta teden, točneje v torek so pričeli v okolici Celja s snemanjem novega sloven- skega igiranega filma BELE TRAVE po scenariju Branka Somna in v režiji Boštjana Hladnika. Kamero ima to- krat v rokah Jure Pervanja. Glavno vlogo bo imela Ma- rina Urbane, Sd se je še spooninjamo iz Hladnikovega filma Ko pride leiv. Igrali bodo še Jože Hrovat, Polde Bibič, Barbara Jakopič, Lju- biša Samardžič, Dare Valič ln vrsta igralcev celjsikegia gledališča: Bogomir Veras, Miro Pod jed, Anica Kiunrova, Brane Grubar in skupina mladih igralcev amaterjev, članov trnoveljske Zarje. Film snemajo v Vojniku in Savinjski dolini, nekaj po- snetkov pa bodo n)a.redili tudi na Kozjansikem. Snemali bo- do do konca meseca avgusta — seveda, če ne bo vreme preveč nagajalo. O snemanju novega sloven- skega filma bomo obširneje pisali v prihodnji številki, saj se naglo približuje čas, ko bomo v Celju imeli tra- dicionalni Teden domačega fUma, kjer bomo pregledali proizvodnjo novih slovenskih in jugoslovanskih filmov. , DM DOGODKI PLANINA: KMALU BENCINSKA ČRPALKA Dela pri dograditvi bencinske črpalke v Planini pri Sevnici se bližajo h kraju. Prebivalci Planine in okoli- ce težko čakajo na dan, ko se bodo lahko oskrbovali z gorivom v domačem kraju. Do zdaj so morali hoditi po bencin v 17 kilometrov oddaljeni Šentjur ali pa v Sevnico. V zadnjem času pa je število motornih vozil v Planini in okolici močno narastlo, zato bo nova ben- canska črpalka, ki bo nared čez mesec dni, prišla prav vsem, ki so v Planini odvisni od bencinskega goriva. BRASLOVČE: DOM POD STREHO DOM POD STREHO. Prizadevnim gasilcem PGD v Braslovčah je pretekli teden uspelo, da so gasilski dom spravili pod streho. Sloves^^a obvorditev bo pri- hodnja leto, ko bo društvo slavilo 80-letnioo obstoja. Foto: T. TAVČAR V ŠEMPETRU GRADIJO NOV BLOK TUDI V ŠEMPETRU. Gradbeno podjetje Ingrad gradi v Šempetru nov 25 stanovanjski blok, ki bo predvidoma vseljiv že letos. V tem bloku bo dobilo največ stanovanj Strojno industrijsko podjetje iz Šempetra. S tem pa stanovanjski problem v tem kraju še zdaleč ne bo rešen. Foto: T. TAVČAR GOSTOVANJE LAS CHI'S FIESTA MEKIKANA V LOČAH V okviru petih poletnih kulturnih prireditev v Lo- čah je v petek na gradu Pogled gostovala zabavnoglas- bena skupina LAS CHICS—FIESTA MEXICANA iz Mehike. V skupini igra in poje šest deklet. Mlade in prikupne Mihičanke, ki so doma iz glavnega mesta Mexica, so uspele kljub precejšnje zamudi z odličnim dveumim showom spraviti na noge skoraj 2 tisoč obi- skovalcev, kolikor se jih je zbralo na grajskem dvori- šču. Med odmorom sem se z njimi pogovarjal. Tu pa se začno težave. Dekleta z ijemo šefice Laure govore samo špansko. Laura md je povedala, da je to njiho- va prva evropska turneja in da so z nastopi v Slove- niji izredno zadovoljne. Igrati so začele pred štirimi leti in v zelo kratkem času dosegle izjemen uspeh. Stare so od 20 do 23 let. Oglejmo si še, kdo vse nastopa v tej za.nimivi sku- pina. Svetlolasa MARIA LOPERENA igra orgle, njena sestra MAYITA pa bas kitaro. TITA ZALDIVAR in LAURA WONG izvabljata glasove iz ritem kitare. ANIS MONTENEGRO igra saiksofon, bobne pa MARIA TEllESA CABALLEJRO. ,T. P- št. 32 — 14. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pisma GLAVNA CELJSKA AVTOBUSNA POSTAJA Nekaj tisoč potnikov, ki priliajajo dnevno na celj- sko avtobusno postajo, se lahko sreča z raznimi ne- všečnostmi. Postajališče samo že dolgo ni primer- no in bi bilo treba raz- mišljati o ureditvi le-te- ga ali z izgradnjo n-nega. Poleg vsega tega pa ver- jetno človeka moti tudi to, da na tem kraja vla- da velika nečistoča. Spo- mnim se, da so prp^d leri večkrat ob večernih urah postajališče prali z vodo, česar več ni. Poglav.ie za- se so tudi klopi, na kate- rih naj bi potniki poči- vali. Ena od teh klopi že dolgo časa stoji na pol podrta in se je nihč'? ne usmili, da bi jo popravil . ali odstranil. Zanimivo je predv.sem ro, da mlajši potniki se- dajo na naslonjala in no- dijo s čevlji po klopeh, ko istočasno zraven njih normalno sedi čIoveK že v visoki starosti. Ob po^-ie- du na tak prizor bi labko napisali »tako sedita dve 2;enera^iji«. Ne vem kje je vznk za ■ako ponašanje, ali je vzgoja starejših ah mlaj- ših nepravilna, Vemo. da se razni prekrški, pri ka terih ni nihče og'Gžfin in oškodovan, kaznujejo Zakaj pa prekršek s takim ponašanjem na javnih me- stih ne kaznujemo? Za boljše počutje potni- kov na postajališču bi morda lahko prosili tudi voznike avtobusov, da mo- torje svojih vozil na po- stajališču ugasnejo. K. IGRA NARAVE Pri nas imamo na vrtu dve zgodnji jablani vrste »grafenštajn«. Pred neur jem, ki je v začetku julija divjalo nad našim mes- tom, sta bili jablani orleli v svileno-zeleno list;.^ in obloženi z zdravimi sade- ži tako, da sem moral nekatere veje zaradi. pre- obloženosti podpreti Neurje odnosno toča in vihar sta scefrala liste in potolkla veje, na dre- vesih pa so ostali le še posamezni plodovi pa še ti so bili obtolčeni od to- če. Sedaj, mesec dni po katastrofi pa se je podrta idila spremenila v pravo, pravcato tihožitje. Jablani sta zacveteli. Zlasti od se- verne strani, kjer sta bili drevesi najbolj pri7jc;eti, je nešteto cvetov, med ka- terimi je tu pa tam kak- šen dozorevajoč sad Izgleda, da se tudi mati narava, tu pa tam, rada še malo zmoti in poigra FERDO SIRCA Gallusova 5, Celje USTAVITE PRI GROBOVIH s temi besedami je sto- pil k meni vodič sKupine, ki je potovala po naši ož- ji domovini, v Stranicah, ko smo potovali proti Ce- lju. Lepo in prav bi bilo, če bi se taki želji dalo varno ustreči. Letos fe- bruarja meseca je minilo 30 let, ko je bilo obeše- nih 100 rodoljubov na dre- vesa ob cesti in pot-em po- kopanih v dveh skupin- skih grobovih. Grobišča so vedno lepo urejena in tudi marsikdo se ob njih ustavi, vendar pa žal še do danes ni bilo mogoče urediti manjšega pniiuri- šča, na katerem b: se* dalo ustaviti avto tako, da promet ne bi bli ovi- ran. ■ če ocenjujemo na eni strani sto tragično premi- nulih, na drugi pa nekaj kamionov gramoza, s ka- terim bi se dalo posta- jališče urediti, potem cene prav gotovo n3 mo- remo primerjati. ZVONE KOKALJ Celje POKVARJEN VRTILJAK Pripeljali smo se na obisk z mariborsko regi- stracijo v nedeljo, 27. ju- lija, v Laško. Mamica, očka, 11-letni sinko in 8- letna hčerkica. Komaj so malo začeli pogovore s sorodniki in mala Franji- ca je zagledala skozi ok- no nekaj, kar naj bi bilo podobno vrtiljaku. Neo- pazno je izginila k napra- vi in se kmalu vrnila v joku z veliko rano na nogi. Padla je s te naprave, ki je bila še pred nedav- nim prikupna za otroke, a sedaj vsa pokvarjena. Takoj so se morali odpe- ljati v zdravstveni dom Laško, kjer sta jim dobra zdravnica in sestra nudili prvo pomoč, in jim napi- sali napotnico za bolnico v Celje. Tam so punčki, ki je bila vsa prestraše- na, da še jokati ni mogla, zašili rano in čez 12 dni mora spet k zdravniku, da ji bo odstranil šive. Ali so res potrebni ta- ki stroški in zdravniški posegi, zaradi malomar- nosti tistih, ki so odgo- vorni, da se take 'pokvar- jene reči ali popravijo žli pa odstranijo, da ne bodo vabile otrok. Kaj bi bilo, če bi padla na obraz in bi ji železni vijaki, ki štr- lijo na vse strani, iztak- nili oči in še kdo ve kaj bi se lahko zgodilo. Mislim, da je skrajni čas, da se to odstrani. Hvaležna družina Slatinšek iz Zg. Polskave PRINCESA SONJA POTOČNIK Ena izmed osrednjih točk vsakoletnega prazno- vajija Dneva hmeljarjev je nedvomno izvolitev hmelj- ske princese. Letos je ta naslov prejela Sonja Po- točnik in Kaplje vasi pri Preboldu. Seveda se nisem mogel upreti želji, da je ne bi nekoliko povprašal o. njeni vlogi: Sonja, povejte mi pro- sim kaj o sebi! »Stara sem 19 let. Kon- čala sem trgovsko šolo in delam v Manufaktun v Šempetru. Doma imamo kmetijo in tam ix>magam svojim staršem.« Kako ste sprejeli ime- novanje? »Priznati moram, da Je bilo tisto, kar sem n. manj pričakovala. Veh. manj bi bUa presenečena, če bi ne bilo tako. Sicer pa sem zelo srečna.« In vaše zelje? »Zelje . .., posebnih že- lja pravzaprav nimam. Pač takšne kot menda vsi mo- jih let Nečesa kar ni v moji moči ali v moči mo- jih staršev si nikoli ne že- lim.« Sonja je torej zelo skromno dekle. Ne samo po njenih odgovorih, tudi po njenem obnašanju lah- ko to ugotoviš. Nasmejana in brezskrbna je in takšna je bila tudi taki-at, ko še ni bila princesa. T. TAVČAR ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 30 LET OSVOBODITVE RISE: FRANJO FIJAVŽ Kjer se premagano ljudstvo upre, se uspešne bitke in vojni pohodi spremenijo v poraze V vseh obdobjih vojskovanj, v kolikor jih zgodo- vina opisuje, je poznano, da so zavojevalci majhnih ali velikih področij slejkoprej propadli, če niso imeli na svoji strani ljudstva, ki je v zavojevanih pokraji- nah živelo. Najpogosteje je bilo tako, da dobro obo- roženim trumam vojščakov ni niti uspelo doseči skraj- nih meja nameravanih pohodov. Spomnimo se le Na- poleonovih, dobro zasnovanih in v prvih začetkih vse- lej uspešnih pohodov! Četudi so bile številne arma- de, ki so branile svoja področja, delno ali povsem poražene, tako, da se je zavojevalec lahko skozi do- ločeno dobo obnašal napram premagancem oblastno in kruto, nemalokdaj se je sam bogato nagradil s plenjenjem, se je še vselej na koncu za okupatorja slabo končalo. Sreča je obrnila hrbet zavojevalcu in mu naprtila po-s.ledice za povzročeno zlo in ubijanje. Pogosto so se morali zavojevalci umakniti, ker so na njega navalile vojske drugih držav. Iz zgodovine evrop- skih narodov, enako usodo smo delili tudi mi Slo- venci, je poznano, da so obstojale večstoletne oku- pacije. Tudi zavojevanje Balkana po Turkih, ki so zasedli v svojem obdobju dežele številnih drugih pod- ročij, nosi vse značilnosti okupacije drugih narodnosti. Tudi njihovi vpadi preko Donave do Budimpešte in Dunaja, preko Save na Koroško in proti Bavarski, imajo tipične podobnosti z načinom obnašanja okupa- torjev v naših desetletjih. V novejši zgodovini, pred- vsem po spremembah, ki so sledile po drugi sve- tovni vojni razpadu britanskega imperija, razpadanju japonskega, francoskega, nizozemskega kolonializma in drugih preostalih protektoratskih režimov, smo pri- če, da je ameriški imperializem doživljal na Daljnjem vzhodu vkljub najmodernejši oborožitvi in opori do- mačih kapitalističnih krogov velike udarce, poraze in vojaško propast ravno radi odpora zavojevanih ljudstev. Ameriški vojaki so lahko nekaj let vzdrža- li v podjarmljeni deželi, predvsem v večjih mestih, a končno so le doživeli popolen polom. Ljudstvo je podpiralo svojo, narodno"" vojsko v toliki meri, da je po več let trajajočih borbah, vojnih grozotah in trplje- nju ljudska vojska premagal^ zavojevalce. V naši narodno osvobodilni vojni so bile partizanske hiše opora in zaledje političnim aktivistom in partizanskim enotam Naše ljudstvo je bilo močna opora nastajajoči slo- venski vojski. V krajih okoli Nove Štifte bi lahko našteli nekoliko hiš in družin, kjer so bili politični aktivisti in prvi partizani lepo sprejeti. Opisali bomo za primero domačijo Suhovršnikovih, ki leži na hribu, dve uri hoje oddaljenem iz doline. Do nje se pride po poti, ki se od glavne ceste odcepi na Rebri in vo- di na Suhi vrh. če povprašaš po tej družini, lahko dobiš od vsakogar odgovor — od starejših ljudi in od otrok —, da je to pri tisti hiši, kjer je bilo med vojno vedno dosti partizanov in kjer je imela gospo- dinja 21 otrok. Sama Siihovršnikova je takole obudila spomine na vojne dogodke: »Spomladi 1942 leta so se pojavili prvi partizani v naši hiši. Okoli osem jih je prišlo prve noči. Poklicali so mojega rajnkega moža iz hiše in se z njim pogovarjali. Bili so zelo prestradani. Moj mož je takoj naložil nekaj hrane v koš in jih po- spremil do njihovega skrivališča. Ko se je mož vrnil, sem videla, da je bil zresnjen in potrt. »Več jih je. Skuhaj nekaj tople hrane« mi je dejal. Ker so se tak- rat že potikali okoli posameznih hiš okupatorjevi pri šepetovalci, rekli smo jim »tajni«, sem bila previdna. Zaklenila sem vezna vrata in potem skuhala žgance in kavo za lačne partizane. Naslednjega dne, ko je na- stopil mrak, je mož vodil partizane do Podkrajnika. Hoteli so priti na Menino planino. Mož se mi je vrnil šele proti polnoči. Bala sem se zanj, ker so vermani stalno patruljirali po okolici. V poletju 1942 se je vedno več partizanov zatekalo v našo hišo. V zimi od 1942. leta na 1943 sem skrivala bolnega partizaina v kašči nad hlevom. Vso ziimo je pre- bU pri nas. Pavlin se Je pisal in je bil medna iz Sp. Savinjske doline doma. Ko so nekega dne prišli od Nove Štifte k nam vermani, sem se radi bolnega parti- zana silno prestrašila. Bala sem se, da bodo šli na hle ve in ga našli. Prva skrb mi je bila, kako bi ga re- šila. Nalašč sem hitro stopila vermanom nasproti in v bližini hl&\'Ov na ves glas pozdravila »Heil Hitler« z namenom, da bi me Pavlin slišal in se skril. Res me je slišal in se zakopal v slamo. Vsa sem trepetala, ko so šli proti njegovemu skrivališču. Kako sem si oddahnila, ko so se vrnili brez njega! Tudi nekdanji partizan Ludvik Zupane — Ivo je dalje časa ležal bolan pri nas. Ko je prišel k nam, je jedva premikal noge. Bolje povedano, komaj jih je vlačil za seboj. Gnoj in sokrvica sta mu tekla iz njih. Na sedežu pri mizi je puščal sledove. Tako se mi je smilil, da ga nisem mogla pustiti dalje. Naj bo kar hoče, sem si mislila in ga zadržala v hiši. Hodila sem v Gornji grad po zdravila, češ, da mi je hlapec bolan. Potem sem ga zdravila še z domačimi zdravili. Smilil se mi je kot da bi bil moj lastni sin. Ležal je v gornji hiši 14 dnd skupaj. Dostikrat sem bedela pri njegovi postelji. Gledala sem spečega, se jokala in se vpraše * vala ali bo sploh ozdravil. No, partizan Ivo je ozdra- vel, mi še dandanašnji pogosto piše in me naziva »dra ga mama«. Vesela sem njegovih pozdravov«. Jožefa Suhovršnik, Dol 9, mati številnim partizanom ANDRAŽ IN DOBRIČ VI KANA V lUUUUVINU NOB 2e v poletju 1941. leta se pojavijo v tej akolicl letaki, s katerimi j s po- zivalo vodstvo osvobodil- nega gibanja ljudi k sode lovanju in združevanju vseh Slovencev, ne ozira- je se na predvojno poli- tično pripadnost, v borbo proti okupatorju. Ljudje so te pozive upoštevali. Mnogi so se vključili v sodelovanje z aktivi-s^ti in partizani, kar je zah*^evd- lo v vojnem obdobju pre- danost in zv^estobo OF, ve- liko nevarnost, preiz.nost h pri- lev! ^ spra- čelu ' Ivan Pa sta šk(^ Sh, Ta ' imen! |.lci so "T^ače Wca pa «ia na- ^rizgai- • nove Ni še ^botx) in nedeljo, 16. in 17. avg^usta, dve ve^likj prireditvi. Tako se bo v soboto po- poldne ob petih začelo gasdlsko tekmo, vanje, v nedeljo popoldne ob dveh pa bodo zabmeli mopedi in se podali v vožnjo na tradicionalnem moto kro- su. In p>otem se bodo poveselih. Z njimi vred pa ob zvokih ansambla Vikija Ašiča še vsi, ki so radi z njim; ln se veselijo skupnih uspehov. MB • LOČE: PROSLAVA IN NOV LOVSKI DOM Prejšnjo nedeljo je bila na gradu Pogled v Ločah- v okviru petih laških kulturnih prireditev velika proslava v čast mednarodnemu dnevu žena, sto- letnici jugoslovanskega RK in trideset- letnici osTOboditve. Proslavo je začela predsednica občinskega odbora R.K Slovenske Konjice tov. dr. Marta šli- bar, ki je v nekaj stavkih orisala zgo- dovinski razvoj te hijmane organizaca- je, njene naloge in vlogo v današnjem svetu. Govorila je tudi Zofka Pavliče- va, predsednica gibanja za družbeno aktivnost žena. Loški mladmcl so se predstavili z zelo lepim recitalom »Spomini«. Nadalje so še nastopili tam- buraši iz Celja, i>a loški oktet pod vod- stvom Ignaca Mlakarja' in glasbeniki Iz hrvatskega Zagorja, ki so pozneje tudi igrali za ples in zabavo. Na pro- slavi so najzaslužnejšim članom in naj- prizadevnejšim delavcem podelili čast- na pnananja Rdečega križa. Končno se je lovcem iz Loč in oko- lice uresničila velika in dolgoletna že- lja, da bi imeli svoje lastne prostore. Nova sitavba lovskega doma, ki je na hribu nad trgom v neposredni bližini gradu Pogied je lepa in funkcionalna, ® ŠENTJUR: CESTA DO PLANINE Ker so bili krediti za rekonstruk- cijo ceste Šentjur—Planina odobreni šele pred koncem junija, so z deli za- čeli zelo pozno. V letošnjem letu bo- do asfaltirali cesto do odcepa v Dob- je, težavni planinski klanec pa bodo pustili za prihodnje leto. Investitor del na trasi Šentjur—Planina je repub- liška cestni sklad. ŠENTJUR: ŠE 400 METROV Dela na trasi ceste Gračnica—Le- dinščica, ki jih opravljajo mladinske delovne brigade (začasno bivajo v Šentvidu pri Planini), lepo napredu- jejo. Do konca predvidene trase manj- ka še 400 metrov, ki bodo napravlje- ni do konca meseca. Vsem občanom šentjurske občine iskreno čestitamo k prazniku in želimo čimveč delovnih uspehov. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR PRI CELJU PREDSEDNIKI ZSMS intil iSKItiHlIlKjri v HALOZAH Hribi, kakor da ne morejo kvišku, se prelivajo hi pre- pletajo s prašno cesto, po kateri prideš v Majšperk. 2e od daleč vidiš zastavo visoko na drogu in zaslutiš, da mora biti tam naselje lastnikov žuljavih rok, porjavelih hrbtov ln veselih obrazov. Dežurni v naselju vpraša, kdo si, od kod prihajaš in kaj želiš. Da radovednost le ni prehuda, mu vse lepo obraz ložiš in že te popelje v »štab« ali bolje rečeno v prostore predsedstva naselja. Prav gotovo ste že uganili, o čem vam pripovedujem. Seveda, o brigadirjih v Halozah, ki kopljejo 1,80 globok Jarek in širok toliko, da bodo lahko vanje položih vodo. vodne cevi — seveda velike! Da, v krajih od Majšperka, mamo Ptujske gore proti Kidričevem bodo ljudje dobib nov vodovod. Da bi bilo sodelovanje s prebivalci kar najboljše, unajo vsak teden tudi udarniške akcije. Skupno z njimi poprav Ijajo in urejujejo lokalne ceste in drugo. Četrto izmeno mladinske delovne brigade sestavljajo mladi iz koprske in celjske regije. Postali so prijatelji, prijateljstvo je postalo del njih in pri delu so neločljivi. Pomagajo si med seboj, skupine tvorijo mladi iz obeh regij. . Delo je bilo zaključeno za dopoldanski čas in hannon,- kai je potegnil meh, kar se je dalo, kot da bi hotel, da avtobus »zraste in se razširi« kajti 80 ljudi ni enostavno stlačiti pod malo streho. V taboru hitijo z umivanjem, da so v zboru pred kosilom čisti ln pripravljena za dmgi spopad s praznim želodcem. Mladi povedo, da so zelo zadovoljni in zato jih ne sprašujem s čim, kajti ko bodo prišli domov bodo sami povedali. PANIKA LAPORNIK V ŽALCU NOV SERVIS ZA STROJE GORENJE Pred dnevi so v 2alcu odprli nov servis za popravilo strojev tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Vele- nja. Servis je bil Žalcu nujno potreben. O delu servi- sa smo se pogovarjali z lastnikom Srečkom Habetom. Servis je na šlandrovem trgu, blizu avtobusne pn staje ln slaščičarne. Zdi se ml, da je bilo v Žalcu po- trebno odpreti nekaj takega, saj ni namenjen le ŽaJ- čanom, pač pa vsem v Savinjski dolini, ki rabijo to- vrstne usluge.« — Popravljaš samo izdelke Gorenja? »V glavnem sem specializiran za popravilo aparatov Gorenje, s tem pa ni rečeno, da ne popravljam tudi *troJev drugih tovarn. Predvsem velja to za popravilo pralnih strojev.« — Imaš veliko dela? »Dela je precej, že po tem vidim, da je Žalec po treboval tovrstne usluge. Ker precej hodim po terenu, sem pred servis montiral nabiralnik, v katerega vržejo stranke listek z naročilom ter naslovom in jih v naj krajšem možnem času tudi obiščem. SIcer pa mislim da bo kmalu bolje, saj nameravam zaposUti še enega ali pa dva vajenca.« —JAVE SREČNI SMO Naiseije Loka prd žusmu do nedavna na bilo znano v slovenskem prostoru. Životarilo je v svojem "nerazvi- tem območju in čakalo, da se mu odpre okno v svet. Potres pred dobrim letom pa je to vasico izkopal iz pozabe, ker je tu svojo moč dokazala solidarnost. Z njenimi sredstvi so najprej v Loki zgradili šolo, lepo montažno Ma,rlesovo šolo, kateri se je spomladi pri- družilo pravo naselje Marlesovih stanovanjskih hišic, V njem so našh pravi dom vsi tisti, ki jim je potres onemogočil bivanje v starih Ln dotrajanih stanovanjih. Nova domovanja so postaivlli tik pod gozd, ki je novemu naselju prispeval imenitno zeileno kuliso. Ne. kaj ljudi, ki v svetlih domovih bivajo od aprila mese- ca, smo obiskali in jih povprašali, kako se v njih poču- tijo. ALOJZIJA KOS, družin- ska upokojenka: »Ko sem aprila dobila ključe od no- ve hiše, skoraj nisem mo- gla verjeti, da je to res. živim z bolno hčerko, ka- teri novo stanovanje zelo odgovarja. Je čisto, suho in lepo- Za mene je si- zer drago, čeprav 18.000 starih dinarjev za novo stanovanje res ni veliko. Jaz pa moram gledati na vsak dinar, zato me bo podražitev prizadela. Kaj naj rečem. Razlika od prej je kot noč in daai!« FANIKA PILKO, upoko Jenka: »Ko sem aprila sto- pila v novo stanovanje ni- sem mogla verjeti, da bom vse življenje lahko kori- stila te prostore. Vstopite in poglejte, kako je pra nas. Dovolj imamo prosto ra, čeprav jaz živim pri otrocih. Moj vnuk še da- nes trpi, ker se je ob po- tresu tako prestrašil. Ce prav je majhen, je on pr vi, ki v novem stanovanju ne dovoli, da bi se kaj umazalo ali odrgnilo. Sam tudi najbolj pazi na tape- te in je z nami vsemi naj- bolj srečen, če imamo le- po pospravljeno.« \ KATARINA PLEVNIK, 72 let: »Srečna, zelo sreč- na sem tu! BUa sem v ta- borišču, veliko sem v živ- ljenju pretrpela, zato znam ceniti pomoč, ki nam je bi- la dodeljena. Ko se je stre- slo je bilo zelo hudo in spomnila sem se na Pi- sker v Celju, kjer me je bilo pred potresom v živ- ljenju najbolj strah. 2klaj pa skoraj ne morem ver- jeti, da mi je na starost tako lepo. še deset let bi rada imela zraven, da bi vsaj nekaj časa to srečo rada uživala. ALBINA JEVNISEK, go- spodinja: »Štirideset let sem živela v stari hiši, ki jo bodo podrli. Skupaj s hčerko sva dobili nova sta- novanja, kjer se v redu počutimo. Nekaj starega »udobja« pa nam le manj- ka. Drvarnic še nimamo, zato ne vem kam s kur- javo za zimo. Življenje prej in zdaj pa je kot noč in dan in nekaj pomanj- kljivosti bomo uredili. SLAVKO ŠTANCER, go stihiičar: »V našem zaosta- lem kraju je bUo življe- nje pred potresom brez iskrice, ki bi dajala živ- ljenju svoj smisel. Po po- tresu pa se je pokazala solidarnost, ki je občudo- vanja vredna. Naš kraj je dobil novo pogonsko silo hi če se bo tudi naprej ta- ko razvijal kot se je v tem letu, bo pri nas še velik napredek, še cesta bo potrebna in prebih se bomo v svet!« Naselje novih hiš pod gozdom v Loki pri žusmu diha novo življenje, čeprav živijo v njih starejši ljud- je. Vsi so taki, kot da bi se na novo rodili in s poseb- no ljubeznijo so s skromnimi dohodki lepo, izredno lepo opremili svoja stanovanja. Nikjer ne manjka za- ves ne rož. Znamepje, da tod žive srečni ljudje, ki jih družba v času stiske ni zapustila. Morda je to celo več vredno kot sveth in čisti prostori. Z. S. §t. 32 — 14. avgust 1975 12. stran — NOV! TEDNIK PREPOVED O PŠENICI Zvc2?ii izvršni svet je pred dnern sprejel sklep o prepo- vedi porabe letošnje pšenice za živinsko krmo. Kakšen pomen in vrednost ima tak sklep? je vprašal kmet. Ali naj bodo kmetovalci bolj pošteni, kot so mesarji in drugi, ki ne spoštujejo pred- pisov o cenah? je primerjal. Ali naj se ne ozirajo na sklep — kazen ni določena — in porabijo pšenico tako. kot so namenili? Kaže, da površen sklep lah- ko zavede kmetovalce rui stranpot. Namesto, da bi ra- čunali, ali se pšenico splača dajati živini, ugibajo, ali naj prekršijo sklep ZIS. Neka- teri nameravajo to storiti iz kljubovalnosti, češ če me- sarji ne ozdravila z bur- nim aplavzom. Hec pa tak! T. P. PŠENICO ŽIVINI? v uredništvo smo doblU pismo nepodpisane bralke, ki ga objavljamo v celoti. Letošnje vremenske nesre- če, toča, povodnji, nam ne obetajo nič dobrega. Že dol- go premišljujem o pšenički, ki nam daje dober domač kruh. Vsaj včasih je bilo ta- ko, danes pa zredimo s pšeni- co mastne pitance. Res je tu- di, da za rejeno govedo do- bimo lepe denarce, res pa je tudi. da je greh s pšenico krmiti živino. Nenehno kriti- ziramo cene živil, ki dnev- no rastejo, na drugi strani pa sami navijamo cene s tem» da pšenico krmimo živini, moko pa vozimo iz trgovine- Spametujmo se in krmimo živino s tem, kar nam nara- va daje. kajti iz sena in de- telje se ne da namleti bele moke. Kmet,ie, postavimo pšeničko spet na pravo me- sto, častno mesto, odločno zahtevajmo mline, ki naiii bodo mleli pšenico in mamij ce nam bodo pekle doniac kruh, kot so ga nekdaj. Po- tem ga bo dovolj za vse. gt. 32 14. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 131 Za naslov princese 75 se je letos potegovalo 8 kandidatk. Od leve proti desni: Jelka Fonda, lanskoletna princesa, Milena Ploštajner iz Šempetra, Ivica Dobrišek Iz Braslovč, Sonja Cimperman iz Polzele, Ivica šmarčan iz Petrovč, Sonja Potočnik iz Kaplje vasi, Barbara Vidmar iz Vojnika, Alenka Šketa iz Trnave in Hedvika Horjak iz Celja. PRAZNIK ZELENEGA ZLATA VBRASLOVČAH Braslovče, ta slikoviti kraj v osrčju »doline zelenega zla ta«, si je v nedeljo nadel praznično podobo. Savinjski hmeljarji so proslavljali svoj tradicionalni praznik — Dan hmeljarjev. Letos so se že trinajstič zbrali v Braslovčah,- da bi pregledali svoje uspehe oziroma neuspehe v pretek- lem letu. Tudi zato, da bi se, preden bodo zaužili letošnji plod svojega celoletnega tru- da, spet skupaj poveselili. Tudi letos so ob tej pri- ložnosti izbrali iz svojih vrst hmeljarskega starešino, ki bo v prihOidnjem letu zastopal njihove hiterese in zahteve v širši skupnosti in zunaj meja naše domo- vine. Tokrat so to čast- no nalogo zaupali dolgo- letnemu in izkušenemu hme- ljarju Anotnu Ocvirku iz Gru- šovelj. Izbrali so ga povsem upravičeno, saj Anton živi s hmeljem in za hmelj že več kot pol stoletja. Navezan je nanj, v njem vidi svoj na- predek in napredek celotne doline. Ko je v nedeljo pred številno množico prisotnih v Braslovčah sprejemal hmelj- skega »mačka«, simbol j hme- ljarstva, se je zavedal, da po- leg časti z njim sprejema tu- di številne težave, ki v teh časih tarejo hmeljarje in ki delajo njihov kruh grenak, tako kot je grenka žlahtna roža, ki jo pridelujejo. Toda sprejel jih je z optimizmom, v veri, da bodo tudi za hme- ljarje prišli svetlejši dnevi. .. Navada hmeljarjev je, da vsako leto ob svojem praz,- niku izberejo tudi najlepšo hmeljarsko hči in ji podelijo častni naslov hmelj ske prin- cese. Letos se je za ta na- slov potegovalo osem kan- didatk, izmed katerih je po- sebna ocenjevalna komisija izbrala kot najbolj prikupno Sonjo Potočnik, devetnajst- letno trgovko in KaJDle vasi pri Preboldu. Prvi ji je za uspeh čestital novi hmeljar- ski starešina in že sta zaple- sala častni ples v ritmu valč- ka. V teh trenutkih ni nihče več pomislil na to, da je med njima skoraj pol stcletja raz- like v starosti... Vsi prisotni so jima od srca zaploskali, nato pa so se jima tudi sami pridružili na plesnem odru ... Vseskozi, med predajo sta- rešinstva in razglasitvijo prin- cese, je potekal kulturni pro- gram. Tu bi veljalo pohvaliti zamisel 'prirediteljev, da so povabili k sodelovanju na Dnevu hmeljarjev tudi fol- klorno skupino iz Mengša. Izvirne gorenj .ske narodne noše, narodni plesi, šopki na- geljev, vse to je dalo priredit- vi poseben čar, narodopisno vrednost, kakršno žal pogo- sto pogrešamo na podobnih turističnih prireditvah. Posebna zanimivost so bili tudi vozovi v povorki, na ka- terih so domačini prikazali star način pridelovanja hme- lja in probleme, s katerimi se pri hmeljarjenju najbolj pogosto srečujejo — bodisi v času pridelovanja, bodisi med prodajo pridelka .. . Pomemben prispevek k uspehu prireditve sta dali tu- di podjetji SIP iz Šempetra in Železarna štore z razstavo kmetijske mehanizacije ii sta jo vključili v svoj naj- novejši proizvodni program. Prvo podjetje se je predsta- vilo s priključki, drugo pa s traktorji po Fiatovi licenci. Oba proizvajalca kmetijskih strojev sta s svojimi izdelki veliko pripomogla k moder- nizaciji hmeljarstva, saj ni rentabilnega kmetijstva brez sodobne mehanizacije. Ob koncu pa je treba iz- reči pohvalo prireditelju: tu- rističnemu društvu iz Bras- lovč, ki mu je kljub neka- terim težavam uspelo solidno izpeljati prireditev. Največ po zaslugi domačih turističnih delavcev. Lahko zapišem.o, da je letošnji Dan hmeljarjev le- po uspel in ob koncu si lah- ko zaželimo le to, da bi bila za savinjske pridelovalce ze- lenega zlata tako uspešna tu- di letošnja letina. TEKST: MIRAN KOROŠEC FOTO: TONE TAVČAR Na prireditvenem prostoru v Braslovčah se je v nedeljo zbralo več tisoč ljudi, da bi si ogledali osrednjo pri- reditev ob dnevu hmeljarjev. V ospredju: člani folklorne skupine iz Mengša. »DINOS« Ljubljana poslovalnica Celje objavlja naslednje prosto delovno mesto: NABAVNEGA REFERENTA POGOJI; ekonomska srednja šola z najmanj 2 leti delovnih izkušenj ali KV trgovski delavec z najmanj 5 let delovnih izkušenj Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o de- litvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema »DINOS« poslovna enota Celje, Resi jeva 8. Nastop delovnega mesta možen takoj ali po do- govoru. Prednost imajo kandidati, ki imajo stalno bivališče na območju občine Celje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage sestre, svakinje in tete VERONIKE KUNEJ se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju bolnišnice v Topolšici za nego in skrb, da bi jo ohranili pri življenju, vsem ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti 30. julija na pokopališču v Žalcu, žalske- mu župn. uradu za duhovno spremstvo, vsem, ki so ji da- rovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči sestri Marija in Než- ka Kunej ter ostalo sorod- stvo ZAHVALA Ob boleči izgiibi našega dra- gega moža, očeta ter starega očeta TINETA ŠTANCERJA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zad- nji poti ter darovali vence ln cvetje. Posebna hvala tovari- šem: Jeriču, Majcenu, Fišter- ju ter Občinskemu odboru Zdriiženja borcev, Krajevne skupnosti Gaberje — Hudi- nja, sosedom, prijateljem in znancem, žalujoča družina štancer MLADA KLARINETISTKA Verico šabec, učenko četrtega razreda podružnične osnovnen šole v Ljubečni, smo do- poldne, 19, juhja, srečali na otvoritvi nove tovarne za proizvodnjo klinker oi>eke v Ljubeč- ni, kjer je nastopila s svojim instrumentom kot solistka, popoldne pa je že stala z istim klarinetom v prvi vrsti godbe na pihala »France Prešeren« iz Vojnika, ki je igrala v škof- ji vasi. Sicer pa je ta godba znana tudi kot godba iz Malih Dol. V njej je veliko mladih in povečini so starši ali sorodniki tisti, ki spodbujajo otroke, da stopajo po isti poti. To velja tudi za Verico, ki je sicer doma iz Marija Dobja nad Eovšami. Foto: MB 14. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 14. avgust 1975 Hta GROFA BLAGAJA 19 RADO AAURNIK Spodaj je šumela Bosna v naglem ovinku mimo seja in trdnjave. Beli oblaki so pluli proti junaškemu Zahlum- ju (Hercegovini) in črni gori in Jadranskem morju. »O, da bi smel s pašo!« je vzdihnil Omar, ki se je vrnil k Fatimi. »Da bi videl domovino! Vedno mi obeta, da me vzame s seboj in me tolaži: čakaj, da boš večji!« »Paša misli, da ti je komaj štirinajst let.« »Kadar me vzame s seboj, mu uidem in potem rešim tudi tebe!« je hitel domišljavi mladi janičar. »Pokazal sem ti materin križec in verižico. Z njim rmjdem svoje starše. Rekla si mi, da so gotovo plemenitaši, ker je na križcu nad črko B vrezana krona. Romal bom od gradu do gradu, dokler jih ne najdem. Ali se ti ne zdi to mo- goče. No, vidiš, potem se vrnem z očetom in vojniki sem, da te osvobodim. Ah, kakšno veselje ...« Zaploskal je od radosti, hanuma pa se mu je nasmeh- nila otožno^ bolestno: »Lepe sanje Omar, ali — sanje.« Zardel je in malce užaljen pogledal v stran. »Dragi moj, zame bi bilo vse prepozno...« je rekla tiho in sklenila roke nad vezenjem. »Tako sem bolna...« »Saj ti je odleglo,« je dejal sočutno in sedel zopet po- leg nje. »Toliko, da morem na vrt,« je šepetala, »čutim, da ne bom več dolgo.« »Ah, ne govori tako!« je prosil Omar in jo prijel než- no za roko; čudil se je, kako je hladna. Venomer je ble- do hanumo motril s svojimi sanjavimi modrimi očmi. »Včasih — ponoči — mi tako krčevito zgrabi srce. Da, da. Omar, nikoli več ne pridem iz tega zidovja — nikoli več ne bom videla rojstnega kraja. Ali se me boš kdaj spominjal, ko me več ne bo?« OrosUo mu je oči, stiskalo mu je grlo^ da ni mogel spregovoriti. Poljubljal je drobno belo roko in njegove vroče solze so kapale Fatimi na mrzle prste. »Omar, ti ne pozabiš name, svoje druge mamice, kaj ne?« je dejala komaj slišno, kakor sama zase. »Kako moraš tako vpraševati?« je izgovarjal počasi, mučno. »Zaupaj! Ozdraveti moraš kmalu. Vse bo dob- ro.« Umolknila sta. Kar je zaslišal Omar lajanje psov in šel gledat na dvorišče. Železna vrata so bila nastežaj od- prta. Visoko rasel bistrook kmet je prignal konje z de- setino; težko otovorjenim živalim so gledale samo glave in kopita iz senenih kupov. Med leseno mošejo in vodnja- kom je stal debeluhast dizdar Tahir, ki je hranil trdnjav- ske ključe in nadzoroval topničarje, smodnik in svinec, poleg njega pa topdji-baša, topničarski stotnik Ferhad, suhljat možak z velikim nosom. Na novo so zalajali psi. »Ilmihal!« je zaklical stražnik iz kule. »Paša se vrača!« je zasekal Tahir. »Treba bo strelja- ti.« »Nazaj, mrcine neumne!« je zakričal Ilmihal nad psi ln zapodil svojega konja sredi mednje. »Komaj je človek nekaj tednov z doma pa ga žs pozabijo.« Pri tem prijaznem pozdravu so ga lajavi čuvaji spo- znali in mu ponižno migali z repi. Od vseh strani so prihajali radovedneži gledat in poslušat. »Kje je paša?« je vprašal Omar. »V mestu, kjer hranijo tri kocine brade Mohamedo- ve,« je odgovoril Oldmihal modro in razjahal konja. »V Travniku počivata on in bejglerbeg Isa paša.« »Plena dovolj?« se je zanimal rejeni Tahir. »Hoho, komaj smo tovorih,« se je bahal bivši janičar m udaril po napetih bisagah na sedlu. »Bili smo v Sla- voniji, na Kranjskem in na štajerskem, na Ogrskem in Sedmograškem. Jahah smo po cele noči. Pobijali, zasu- znjevali, palili in jemali smo vse, kar smo le dosegli, vse do opankov! Samo na Kranjskem in Štajerskem smo raz- rušili in poškodovali nad šestdeset cerkva, požgali več samostanov^ pet trgov in do dve sto vasi in odgnali okoli petnajst tisoč nevernikov. Mah je velik!« »Ilmihal, rad bi jahal paši ruisproti,« je dejal Omar. »Spremi me!* »Takoj, gospodine mladi! Ko postrežem konju in osed- lam drugega!« Omar je hitel obveščat Fatimo. ki je vstala in si spet onvotala obraz »Pazi, Omar!« ga je svarila. »Videl boš naše ujete ro- jake. Ali se ne bojiš, da te premaga usmiljenje? Kazati boš moral veselje, srce pa ti bo razkrajala silna žalost. Ali se ne bojiš? Ostani rajši pri meni!« »Zatajeval se bom. Bodi mirna. Moram jih videti, ah!« »Pokliči mi dvorkinjo Jeleno. Rada bi v sobo. Se en- krat: bodi previden! Zbogom!« Mahnil ji je z roko v slovo. Ko se je napravil za pot in se vrnil iz svoje sobe, je Ilmihalov tovariš že sedlal spočitega konja, medtem ko je Ilmihal pritezal jermene Omarjevemu belcu Sariju. Iskri mladi konj je rezgetal veselo in kar ni mogel mirovati; venomer je stresal gla- vo z nežno dolgo grivo, da so zanihavali čopki in rese rde. če opreme. Prožno je skočil Omar v sedlo in kmalu sta bila z Ilmilialom v ozki mračni dolini hitre Bosne. Strugo so senčile prastare bukve, veliJcanske skale. Ponekod so molela porušena debla iz reke. Pod bujnimi ovijalkami in plezalkami so tu in tam skakale in lile pre- čiste gorske vodice v hladni globeli. Mestoma so usadi prsti in prodovine ovirali ježo po ozki cesti. V tesnob- nem miru samotne divje soteske je od pečin glasno od- meval paket ploščatih turških jjotkev. Včasih je vzletel velik jastreb, preplašen iz gnezda na okrajku strmega skalovja, pokazala se je veverica, vsa črba, ali pa je nav- pične stene obletaval krasni planinski plezalček, živ ru- bin. Naposled ju je privedla cesta iz temne vlažne sote- ske na širno sončno ravan zeniškega polja, kjer so bili pasli svojo živino že stari Ilirci, roparski pastirji. Reven dečko je nadzoroval veliko čredo belorunastih ovac in pi- skal na dvojnico ali dvogrlico prastare, čudovito mile iii otožne napeve... Pognala sta konja. Došla sta kmeta, ki je vodil štiri pare volov pod cvilečo težko arabo^ popol- noma lesenim nerodnim vozom, visoko natvorjenim i dehtečim senom. Ht^2 — 14. avgust 197S NOVI TEDNIK — stran 15 DVE BRIGADIRSKI Takole so poprijeli za krampe brigadirji na Kozjanskem. Na posnetku je del tehnične čete t sestavu brigade rdečega križa »Dr. Mladen Stojanovič«, kjer so zbrani mladinci iz vseh lugoslovanskih republik in pokrajin. Minuli teden so kopali priključek za vodovod pri Marofu, kjer cesta zavije s Planine proti Jurkloštru. Poto: D. MEDVEiD Kdor Je na Kozjanskem že videl brigadirje, mora poznata tudi njihov avto. Na sliki Je pred; vami: pravijo mu SUZI, pa ne zaman, saj je tako nežen. Celo tako, da nima niti vzvratne! prestave in mora šofer dobro paaifti, kje ga parkira, da potem lahko spelje nazaj domov| ▼ bazo v Šentvid pri Planini Foto: D. MEDVED; Staša Gorensek KO SE POLETJE POSLAVLJA Poletje preživljamo v svobodnem načinu oblačenja^ v udobnih Športnih kombinacijah lahkih poletnih hlač in tankih majic. Fantje in možje lahko v teh poletnih mesecih popolnoma pozabijo na resen, for- malen, strogo eleganten način oblačenja Toda — zakaj ne bi tudi še potem, ko se boste spet vrnili v me- sto, na delo, obdržali nekaj vedrega, počitniškega na sebi? Nikar takoj ne segajte po klasičnih, resnih moških oblekah (seveda, če vaše služ- bene obveznosti tega posebej ne zahtevajo), če pa se bolje počutite v praktičnih, športnih oblačilih Sicer pa pravi moda^ da je postal moški nepoboljšljiv romantik in velik zapeljivec. Se vedno ima najraje belo barvo, toda ne tisto snežno belo, ampak nekoliko zaprašeno, peščeno. Modno krojene hlače, do- polnjene s srajco in ob hladnih večerih še s svetlo mehko jopico, bel klobuk z nekoliko večjimi krajci in širokim temnim trakom, pa seve- da lepo pristriženi in urejeni lasje — to je moški, ki ima rad modo. PROMETNE NESREČE PREHITRO V OVINEK FRANC ROZMAN, 40, iz Gornje Radgone je peljal s tovornim avto mobilom iz Celja proti Mariboru. V Stranicah mu je v nepreglednem ovin- ku pripeljal nasproti z neprimerno hitrostjo švicarski državljan Paul Franz Thaler, 42. Zaradi spolzkega ce- stišča ga je zaneslo v zadnji del to vornega avtomobila, pri čemer ni bil nihče telesno poškodovan, na oseb- nem avtomobilu pa je nastala mate rialna škoda za približno 20,000 di- narjev. HUDO POŠKODOVANI PEŠEC Iz smeri Polzele proti Šempetru je vozil voznik osebnega avtomobila Franc BOBIC, 33, iz Šempetra. V na selju Breg je pred seboj nenadoma zagledal pešca Jožeta Ulago, 67, upo kojenec z Brega pri Polzeli. Bobič je močno zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti, S prednjim delom avtomobila je zadel Ulago v desni bok, pri tem pa je pešca vrglo na pokrov motorja, kjer je z glavo raz- ■ bil vetrobransko steklo, nato pa je padel na cestišče Pri tem se je IJla ga hudo poškodoval po glavi in ima zlom desne stegnenice, zato so ga od- peljali v bolnišnico. POVZROČIL DVE NESREČI KASIM MEŠIČ, začasno zapo.slen v Avstriji, se je peljal z osebnim avtomobilom iz Velenja proti Pesjem. Na Koroški cesti je nenadoma zadel v kolo kolesarke Justine TERGLAV iz Velenja, ki je stala ob robu cesti- šča. Pri tem je Tergiavovo vrglo po vozišču in ,|e dobila lažje poškodbe, voznik Mešič pa je odpeljal naprej proti Pesjem. Ko je prehiteval drug avtomobil, ga je zaneslo s ceste in je zadel v bližini parkirano vozilo, last Franca Glazerja iz Pesjega. Trče nje je bilo tako silovito, da je par- kirani avtomobil potisnilo skozi že lezno ograjo naprej na travnik, kjer je ob.stal tudi Mešič. Pri nesreči se je lažje poškodoval njegov sopotnik Fehret Žižar iz Šoštanja, na vozilih pa je nastala materialna škoda za približno 80,000 dinarjev. TRČENJE NA OVINKU Ladislav BRILEJ, 38, iz Radeč je peljal v Radečah po cesti na stadion proti osnovni šoli. V ostrem levem ovinku mu je nasproti z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Mitar Brkovič iz Radeč. Kljub zaviranju je na ozkem cestišču trčil v Brilejevo vozilo. Pri tem se ni nihče telesno poškodoval, na obeh avtomobilih pa je nastala materialna škoda za približno LS.OOO dinarjev. pripomčama^ v Centromerkurjevi prodajalni na Tomšiče- vem trgu laW, da bo tudi za BAI 1976 izved- la izdelavo značk, obe- skov, maskot in koltiin .Spominske značke, obe ski in maskoti bodo v ši- roki prodaji v naši d--žr.v-. in v državah udeleženc-ah že to leto meseca okto bra. Tako boste Ijubiiei.ri značk, obeskov in masko^ prišli vsekakor na svoj račun. Organizacijski od- bor je v dogovoru z jstre- znimi organi PTT, ia bi ob teh jubilejnih 'grah natisnili tudi spominske znamke. Tako bi pri.š'i ra svoj račun tudi številni filatelisti. BAI v prihodnjem leru so jub-ilejne — petintride- sete po vrstnem redu. Vsekakor imajo posebno vlogo v razvijanju ^por; nega prijateljstva in zbh- žanja mladine in narodov v tem delu sveta. Prav za- radi tega je organizacijski odbor sklenil zaprosti predsednika republike Ju-' goslavije tov. Tita za pre- vzem pokroviteljstva. Pn izvedbi teh iger ne gre zgolj za športno, pač pa tudi za pomembno poii- Mčno manifestacijo, ki je v skladu z našo mednaro dno politiko zbližanja, so- delovanja in prijateljskega sožitja s sosednimi oat- kanskirm državami. Celjanom bi še želel po- vedati, da smo ugodno re- šili finančno konstrukcijo te velike prireditve. So- glasje k financiranju je dala osrednja atletska zve za Jugoslavije, močno pod- poro imamo tudi v repu- bliški atletski zvezi, 7//ezi telesnokulturnih organiza- cij Slovenije, TKS^ SRS skupščini in izvršnem sve- tu Sob Celje in v samo- upravni interesni skupno stl za telesno kulturo Ce- lje. Ker gre za izc/ecibo prvih atletskih balkanskili iger v naši Sloveniji v njeni 35-letni zgodovini, pa račimam, da bo širša skupnost iz vse republike pripravljena sodelovan s to veliko športno-fKjlitično manifestacijo. Sem opti- mist in upam, da bom 3 te igre prihodnje leto lepo izpeljali in s tem dvigni!: ugled našega mesta in re- publike v širšem, balka.n- skem prostoru.« Prve informacije so spodbudne, raz\'eseljiv3 ;n ob vsem tem bi ve tj al o pripisati, da bi se na;, vključili v priprave teh iger prav vsi oočfini. TOZD in družbenopolitič ne organizacije. Prireditev^ tolikšnega obsega in med- j narodnega političnega po-j mena ni le stvar or-^ani.J zacij skega odbora in AD Kladivar. pač pa ■^ir.še družbene skupnosti. K. JUG PRVIČ BREZ MEDALJ Letošnje 34. BAI, ki so bile v Bukarešti, so za na- mi. Žal pa so te igre prvič po vojni prinesle neuspeh celjskim predstavnikom. Pr- vič se Celjani vračajo brez medalje. Prvič so se slabše uvrstili od tretjega mesta od vseh povojnih igrah. Celjaska četvorka je bila letos slab- ša, še najboljši je bil Du- šan Prezelj, ki je osvojil če- trto mesto v skoku v viši- no z 204 cm. Ostali so bili daleč pod svojimi letošnji- mi rezultati. Pečar Zdravko peti v disku 54,50 m, Uran- karjeva šesta, s skromnimi 2:12,2 na 800 m in Stanko H sec, ki je zaradi počasnega teka v finišu zaostal in bil šele osmi —• temu primeren je rezultat 4:49,3. Uspeh pa so dosegli orga- nizatorji prihodnjih BAI, to so člani organizacijskega od- bora AD Kladivarja IVIitja Pipan in Peter Drofenik. Po- ročevalci z letošnjih iger po- ročajo, da so na kongresu predložili lepo zbrani ma- terial o prihodnjih igrah, ki bodo prihodnje leto na štadi- onu Borisa Kidriča v Ce- l.ju. Vsaj tu smo torej doseg- li u.speh in svetel trenutek. J. K. BORIS ČOP IN KAREL JUG V ATENE Te dni bosta odpotovala na evropsko mladinsko prveii- stvo v Atene dva Celjana. To je mladi skakalec v vi- šino Boris Cop, ki bo tek- moval v svoji disciplini in marljivi ter dolgoletni atlet- ski in športni delavec Karel Jug. Slednji bo vodja ju- goslovanske vrste na tem največjem mladinskem prven- stvu v Evropi. Lepo prizna- nje za dolgoletno delo. J. K. IVAN SNOJ V CELJU Predstavniki rokometnega kluba Celje in inženiringa ZNG Celje so pretekle dni imeli posebnega go- sta. Obiskal lih .je wezni Kapetan in selektor jugoslovanske roko- metne reprezentance Ivan *noj. Priznani jugoslovanski strokov- njak je prišel v Celje na tehnični razgovor in ogled gradnje novega rekreacijskega centra pod iH)iov- cem. Naša olimpijska repi-eten- tanca, ki bo branila v .Monlri^alu svojo zlato medaljo, bo igi-ila v celjski dvorani 8. novembra zelo pomembno srečanje proti vrsti Is- landije, ki nam je posebno v go- steh vedno nudila močan odpar. Ob obisku v Celju je Ivan .'^noj ugodno ocenil trud celjske šport- ne in industrijske regije iz- gradnjo te dvorane, kajti \rhun- skega športa brez športne dvora- ne .si danes ne moremo več pred- stavljati. Pred odhodom .je i.'.rai.il upanje, da bo dvorana prav.)č:isno nared in da se bodo najboljši ju- goslovanski rokometaši, med nji- mi tudi Vlado Bojovič. ,)redsta- vili v Celju v najmočnejši posta- vi in dobri luči. IVIimo tega pa je dejal predstavnikom RK Celja da .je s formo Vlada Bo.jovič-a in Slavka Iveziča (slednji nastopa v mladinski vrsti Jugoslavi,)e) /elo zadovoljen. J. KI ZMA NOGOMET OŽIVEL Se samo dobrih petnajst dni nas loči od prvih prvenstvenih nasto- pov nogometašev. Zato so ic di^ Boris Cop celjska nogometna igrišča o.avela. Vse ekipe so že predstavile svoja moštva. Celjani so v nedclio do- živeli hladen tuš. ko jih je na Glaziji zasluženo premagala mla- da in hitra vrsta čakovske .Sloge. Poraz 0:4 je signal za resne delo pri Kladivarju. Mai-sikateri samo- zavestni nogometaš tega mo.štva je dobil lekcijo, kako se mora igra- ti, če se želi uspeti. Celjani so namreč po tridesetih minuts?i do- bre igre popolnoma popustili in videli smo, da z igro preko sre- dine, brez dobrih kril in s siabo obrambo Celjani letos ne bodo mogli držati korak z najboljšimi. Seveda, če oodo tako nadaljevali v prvenstvu. Zato naj jim bo ne- deljski pora? dobra šola za bodo- če delo, Opekar iz Ljubečiie, ki sa Mos vodi novi trener Vlado Gobec, je močno pojačan. Prišli so Osojnik, Skrbinek in Zeme. Vse to daje tej ekipi novi ton igre. Rezult.it proti Polzeli, Opekar je /.ma?al 10:1 (3:0). samo potrju.je. da bodo igralci iz Ljubečne letos pod- zvezni ligi igrali pomembno v!o,go. Problem Imajo le z igriščem. Ekipa Žalca ,je tudi predstavila svojo letošnjo ekipo. Med tednom je Kladivar komaj zmagal z i:0. Te dni pa so premagali varovan- ci Ivana Baumana Klkroj iz Mo- zirja 4:2 (2:0) in pred tem še ob- činsko moštvo 8:0 (3:0). V prihodnjih dneh pa se prično v Celju področna pokalna tekmo- vanja za pokal Sloveni.je. ! eljski sodniki se bodo pomerili proti Kladivar pa bo v ledeljo go- stoval v Čakovcu proti SIo