TRST, sreda 7. marca 1956 Leto XII. . Št. 57 (3295) PRIhuriSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37*338 Potreba pozitivne preusmeritve | Tudi Tangerju dosedanje atlantske politike manifes,aciie pro,i Francu 'rok odmev Groncliijevih Izjav v Italiji - Martino priznava, mer> g°-Zlasti pol'tičnil,Po ,n ’ ab Pa bo sel čas Preko njega. Prav v ’-l tvezi 1 ni viin8tonntelLk. obisKu”v 'Wa- V da Potovanje 'n dodatek ’ samo nava- den i “Sionu uuisku v Ssne bliji°r3en zaradi - n,°nchi v nit’ temveč da ie . 2Umeva„;„ tawi naletel na M3.e'sedieniZa sv°3e Pojmo-'ožaja. 3ega svetovnega It ie Jjtrio Bnna, razumevanje — Vn ?wi nisn - koncepcije v tla ’ kanaH.u-Vec nobena noto s SVrrh Vlada Pa Je UZuSpreiom 1' P.rizadevanjein h!4'- „ fhed vit °.sedt ' novih članov v da se Vzhr. i 1 a nasprot-fat'J tem c,0”1 ia Zahodom 'talje Jja morda še ko-v H. toge, kar je ^Si l v A A.ctž JC Zdi s?eriki javno po-^eniiJi3 3e b,ll° taijj1*6 vlad^eno’ da se bo' tavii?aiu ,tl na Prihodnjem ta antsk«ga sveta ,, '"Vi M1d‘kosijo o novi ’ artl>ihl ntske Politike, v Zhr'ttk tega stališča m ‘ nifc n., taft ni bilo, pač na nihče ni ogrel, KARAČI, 6. — Danes predpoldne se je začela konferenca sveta ministrov SEATO. Po uvodnih govorih se je zasedanje nadaljevalo za zaprtimi vrati. Pakistanski zunanji minister Hamidul Šudhuri je, kot zatrjujejo, načel vprašanja Kašmira in zahteval od ostalih sedmih držav, članic SEATO, naj podpirajo pakistansko vlado v sporu z Indijo zaradi Kašmira. Minister je tudi opozoril, da uživa Indija glede Kašmira sovjetsko podporo, in zahteval zaradi tega. da bi Pakistan dobil podporo svojih zaveznikov. Najzanimivejši govor pa je imel francoski zunanji minister Christian Pineau. ki je zadnje čase že večkrat zahteval novo vsebino za zahodna vojaška zavezništva. Po poluradnih poročilih je Pineau prikazal naslednjo- politiko: 1. na varnostne ukrepe je tieba gledati kot na ravnanje iz previdnosti, ne pa kot na nujnost; 2. meje je treba čim širše odpreti in omogočiti svobodno kroženje idej. Pineau je dejal, da ne kaže dvomiti o iskrenosti sovjetskih voditeljev, ko priznavajo napako, da so hoteli doseči uspeh komunizma z nasilnim uničenjem kapitalizma. S tem sovjetskim priznanjem, je dejal francoski minister, je zares omogočena koeksistenca. O-bramba kapitalizma pa ne predstavlja prepričljivega pro-pagadnega sredstva. Popoldne je govoril britanski zunanji minister Selwyn loyd, ki je podal dolgo analizo odnosov med komunističnimi in nekomunističnimi državami v jugovzhodni Aziji. Dejal je. da je SEATO še vedno pred možnostjo napada s strani LR Kitajske in severnega Vietnama, na drugi strani pa so v Aziji prepričani, da je s Kitajsko mogoče doseči določen sporazum. Selwyn I,loyd je napadel sovjetsko politično m gospodarsko ofenzivo v Aziji in dejal, da so se zaradi tega povečala nasprotja med nekaterimi azijskimi državami. kot , ni 0grel' eH • Muster I-, e’ državni Je zani~-“ulles. tiiede -llartj„ dal ?llv odgovor, ki ^le ?, doBi„at?anii minister l *L'l'de<. .... ržai.-ir'. hiScjd,'m> da mno- l’l9nin“u ttir:fa. ^delovanja , ?JegoVe. a3rnku Duilesu. ?,Vidi’j!,druSič pa meti tlui 2kliučn7 hower Pro' >es p n? v politični lu- ES"” »:.*0»a“ra pri"’ državni taj Nlij. isti k vsakem koraku ^ C V držal u- Morda it»0vitS°d' da tajništvu S thv MarT“,mer'mo na J to to ni °veg a nd‘ n i Pri» JaVo ?aš namen.» t ače ■ da Martino jas- Ssria ianalpteleS° ‘talijanske {»»efcjt Duh*® Pn Eisenho-ih na različen ni 'h J ih državno fSsS;,/*'^VPI','1°’ H* >» U i, iraia ; uu«vno laj-‘zklif-1 atlantskem iii °da IVu- cn° vojaškem J'9«'11 idei zadnje dni S -skl ,.-a i -una^- Gronchi al ®e i 8ei s J* m>nister Pi-ifetikf c«lo ,p'ece3 dalje ,Viški pelo ,*'fe.ceJ dalje Polit;i^rit^no JOtl^ iit ^tla Usti Nekateri gIJani.po svo" G. «* “Polom? ori3° 0 pi-j.^0r>chi?e2ar>esl;JI>>’ 0 Irancu- ^S-JSsrs; ..... Polj?', aasv,06J ml,n 3 tD|- tda Pbzir^i Je Predsednik Hvi Je Predsednik 4eistvPostednoS Rideaujem S nl?at'siha„ 3p. 'ti‘4ia sil91 v "°^pciia. ki jo se zave-a l ’ JCV’ £ tega 1» ta>p0^ aiuV. Rimu zi ^azai i*'t todaCer vV at^^i Gr°nchi, »kvt0\ kaie a?.skem okvi-rJ ,, ne ,®dlno pot, s PreH m°goče ta S ? otonii0polno ana- tl 'ahkn dl dat? ’ tem" 'oh Padai- Poz iti,, vsebino, ki ni)nii ri . vPlivala (/““sov v2v°i medna-iJ“e h 'aznih ,nileri odmi- ^ "I*™ ^0®'Podob POrOČila vG?^®8. tud- S.® ldeie iz' K^hi^® uso/^^J'®- «7*u.ie '*;rl Ntj?, ŽSSR Je P« kon- A »S 5«. i Vi« ih —« - " ' «-«*- il v’ Me/^Riansk56 part‘3e' tijv od- olik,? ejnu ljud-Nh'0(ii oV°~u na je A. P. dedovanje z ženskimi organizacijami drugih držav. Marca bo obiskala Jugo-slavijo skupina žena Latinske Amerike, ki se' bo pred tem udeležila konference komisije UNESCO o položaju žena v Ženevi. Aprila bodo belgijske socialistke vrnile obisk Zvezi ženskih društev Jugoslavije. Za stopnica Zveze ženskih društev pa se bo udeležila kongresa italijanskih žena, ki bo od 12. do 15. aprila v Rimu. Stavka na Finskem HELSINKI, 6. — Danes je šesti dan splošne stavke na Finskem. Prišlo je do manjših neredov, ko so stavkajoči skušali preprečiti delovanje bencinskih črpalk in dovažanje bencina iz. skladišč. Incidenti so bili v raznih mestih. Finska vlada je včeraj imenovala poseben odbor, ki ima nalogo posredovati med sindikati stavkajočih in delodajalci. Odbor je danes zasedal ves dan, ne da bi dosege! pozitivne rezultate. Delodajalci odklanjajo zahteve sindikatov za zvišanje delavskih plač zaradi povišanja življenjskih stroškov. NIKOZIJA, 6. — Prosvetni oddelek grške etnarhije na Cipru, ki se je nocoj sestal pod predsedstvom nadškofa Makariosa, je sklenil pozvati grške srednješolce na otoku, naj se v ponedeljek vrnejo v šolo. Ze več časa so grške srednje šole na otoku zaprte. Protest voditelja reformistične stranke španskega Maroka proti nastopa španske policije TANGER, 6. — V današnjih d; obmejna področja španske- jutranjih urah je bila v Tan-gerju manifestacija Marokan-cev proti Španiji. Veliko ma-nifestantov je šlo po mestnih ulicah in vzklikalo proti Španiji. Ni bilo incidentov. Telefonska zveza med Tangerjem in španskim področjem Maroka je od danes zjutraj prekinjena in m mogoče dobiti zveze s sedežem španskega komisariata. Zatrjujejo, da španske vojaške oblasti že od sinoči nadzorujejo telefonske razgovore. V. Tetuanu, prestolnici španskega Maroka, je danes zjutraj bilo mirno. Po mestu pa krožijo oboroženi vojaški oddelki. Tudi v drugih krajih španskega Maroka so močni oddelki španskih čet zavzeli položaje na strateških krajih, zlasti pa v mestu Ksar El Ke-bir in Larache, kjer so sinoči bili krvavi incidenti. Špansko vojaštvo strogo nadzoruje tu- ga Maroka. Voditelj nacionalistične reformistične stranke španskega Maroka Abdel Halek Tores jt poslal španškemu zunanjemu ministru Artaju protestno brzojavko, v kateri pravi, da bo oborožen ukrep policije proti mirnim manifestan-tom samo škodoval špansko-maroškim odnosom. Za te dogodke je v celoti odgovorna španska vlada. V brzojavki o-stro protestira proti napadu na manifestante in poudarja, da so to bile samo mirne manifestacije državljanov španskega Maroka ob proglasitvi* neodvisnosti Maroka. Nocoj je pred sedežem španskega konzulata v Casablanci eksplodirala bomba, ki je napravila majhno škodo. Bombo so vrgli neznanci čez zid na vrt konzulata in so nato pobegnili. NADALJEVANJE El SENHOWER DVOGOVORA • BULGANIN Jugoslovani za Biennaie BEOGRAD. 6. — Odbor zn razstave jugoslovanskih umetnikov v inozemstvu je izbral danes dela jugoslovanskih umetnikov, ki bodo razstavljena na letošnji 8. Biennali Benetkah■ Razstavili bodo slikarji Marij Pregelj, Miodrag Protič in Lazar Vujaklija ter kipar Vojin Bakič. Nova luia naročila BEOGRAD, 6. — Združenje ladjedelniške industrije Jugoslavije javlja, da bosta ladjedelnici «Split» in dUljanika v Pulju zgradili pet velikih tra.mperjev in en tanker za inozemske plovne družbe. Kot je znano, že gradi reška ladjedelnica «3. maj» deset tram-perjev za inozemstvo. ] iflaosinvanskih Zena sinili Zenskimi eroenizaciiami BEOGRAD, 6. — Zveza žen-kih društev Jugoslavije ima letos v programu plodno so- Predsednik ZDA fe poslal sovjetskemu ministrskemu predsedniku novo poslanico, v kateri ponavlja svoje razorožitvene predloge, zlasti letalsko nadzorstvo, izogiba pa se odgovoru na predlog o sklenitvi prijate? ljske pogodbe - Važna vojaška konferenca v Port Rameyu v Portoricu WASHINGTON. 6. — Bela hiša je danes uradno sporočila, da je predsednik Eksen-hovver poslal predsedniku sovjetske vlade Bulganinu odgovor na njegovo druge poslanico. Eisenhowerjcv odgovor, ki je datiran s L marcem, je bil danes izročen sovjetskemu zunanjemu ministrstvu. V njem poziva ameriški predsednik Bulganina, naj se zavzame za nadzorstvo in omejitev glavnih vrst oborožitve. Eisenhowerjev odgovor pravi; «V skladu s poslanico, ki .;em Vam jo poslal 11. oktobra, sem zdaj dokončal podrobno proučevanje Vašega pisma od 19. septembra, kar se tiče iskanja sprejemljivega eistema razorožitve, o katerem smo razpravljali v Ženevi. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da soglašate z menoj glede važnosti vzajemnih jamstev proti nenadnim napadom in glede prikladnosti vzajemnega zmanjšanja oborožitve. Pripisujete mi iskreno željo, da bi se našlo sredstvo. s katerim bi rešili o-snovno vprašanje mednarodnega nadzorstva in preverjanja. Vendar se zdi, da postavljate nekaj pridržkov glede mojega predloga v Ženevi-Vprašujete, ali bi sprejem mojega predloga pripeljal do zmanjšanja oborožitve in dvomite o tem. Nadalje namigujete na potrebo, da bi se nadzorstvo raztegnilo na ostale države. Končno izražate še nekaj dvomov glede atomskega orožja. Prepričan sem — nadaljuje Eisenhovver — da bi sprejem mojega predloga iz Ženeve, izpopolnjen z nadzorstvenimi komisijami, ki jih Vi predlagate, pripeljal z zmanjšanjem nevarnosti nenadnih napadov do zmanjšanja oborožitve, do pomiritve in do izboljšanja perspektiv za trajen mir. Vsekakor so ZDA trdno odločene, da dosežejo te cilje. Moj predstavnik v pododboru OZN za razorožitev bo pri- Eden spet težavah zaradi jordanskih dogodkov Druga seja angleške vlade v dveh dneh - Danes splošna debata o vladni politiki na Srednjem vzhodu v spodnji zbornici LONDON, 6. — Ze drugi dan po vrsti je sir Anthony Eden sklical sejo svoje vlade. V političnih krogih sodijo, dg so tudi na tej seji razpravljali predvsem o dogodkih v Jordanu, zlasti v zvezi s splošno debato o vladni politiki do Jordana in Srednjega vzhoda sploh, ki se bo začela jutri v spodnji zbornici. Debato bo začel državni minister Antho-ny Nutting, zaključil pa jo bo Eden. Zvečer je Eden prisostvoval seji konservativne poslanske skupine in podal med drugim posebno poročilo o položaju na Srednjem vzhodu. Zdi se, da so se Edenove osebne težave po dogodkih v Amanu ponovno povečale in da so se ponovili napadi skupine 50 alt 60 konservativnih poslancev, ki niso zadovoljni z njegovo politiko. Kot poročajo iz Amana, je jordanski ministrski predsednik Samii Rifai danes sprejel angleškega veleposlanika v Jordanu Charlesa Duka in bivšega veleposlanika sira Alexa Kirkbridea. Predstavnik arabske legije je danes izjavil novinarjem, da je bile iz službe v arabski legiji odpuščenih še osem angleških častnikov, poleg generala Glubba in obeh pol- kovnikov, ki sta bila odslovljena obenem z njim. Predstavnik je ponovno poudaril, da general Glubb ni hotel pristati na navodila kralja Huseina o «arabiz,aciji» legije. Pravzaprav se zdi, da je Glubb najprej na videz pristal, nato pa poskusal zavlačevati izvajanje načrtov. Končno je predstavnik pojasnil, da je bilo pred nedavnimi ukrepi v a-rabski legiji 68 britanskih častnikov, od katerih jih je 51 postavila britanska vojska, 17 pa jih je bilo vezanih 2 jordansko vlado z rednimi pogodbami. Položaj častnikov, ki so ostali v službi, se ne bo spremenil. Predstavniki sindikatov pri Edenu LONDON, 6. — Britanski ministrski predsednik Eden in drugi člani vlade so sinoči sprejeli delegacijo Trade limonov. Predstavnik vlade je delegatom obrazložil politiko vlade na gospodarskem področju. Razgovor je trajal poldrugo uro. Verjetno bo v kratkem nov sestanek, na katerem bodo sindikalni predstavniki obrazložili svoje stališče do vladne politike. pravljen sodelovati pri izdelovanju programa za uresničenje te odločenosti, če bodo to omogočili prikladni u-krepi naših dveh vlad.» Nato pravi Eisenhower, da je po njegovem mnenju najprej treba poskrbeti za nadzorstvo nad grožnjo atomske vojne. ZDA bi bile pripravljene. poleg letalskega in su-hozemskega nadzorstva, izdelati skupno z drugimi državami primerne ukrepe, ki ni zagotovili, da ^e v bodoče proizvodnja cepljivih snovi v svetu ne bo več uporabljala za večanje 'ezerv nuklearnega orožja. To hi se utegnilo povezati z Eieenhowirievim predlogom od 8. decembra 1953 o ustanovitvi svetovne atomske banKe. Ti ukrepi bi lahko «spreobrn li sedanjo tendenco k stalnemu večanju nuklearne oborožitve*. Eisenhovver nadaljuje, da ne podcenjuje težav, ki jih navaia tudi sovjetski predlog od 10- maja 1955, predvsem možnost izmikanja mednarodnemu nadzorstvu in tajnega izdelovanja nuklearnega o-rožja. Rrav ta nevarnost pa zatheva primerna jamstva in učinkovit sistem nadzorstva, pravi Eisenhovver in dodaja: «Prepričan sem, da lahko u-spemo v tej nalogi, če se ji bova oba iskreno posvetila.* Poslanica ameriškega predsednika pravi nato: «Moje mnenje je v glavnem to, da je treba oborožitev spočetka iskati predvsem, četudi ne izključno, v omejitvi oborožitve, ne pa v zmanjšanju števila vojakov. Prvo rešitev je laže nadzorovati, urejati in preverjati kot drugo. V sedanjem stanju mednarodnih odnosov, zlasti v pomanjkanju resničnega miru na Daljnem vzhodu, se mi zdi dokaj težavno, da bi se že zdaj lahko sporazumeli o splošnem znižanju števila vojakov. Vendar pa bi u-tegnilo biti mogoče že zdaj, sporazumeti se o ukrepih za stabilizacijo položaja, zlasti o nadzorstvu in, s primernimi jamstvi, o omejitvi glavnih vrst oborožitve. Ti ukrepi bi pomenili važen del širšega sistema, ki bi bil potreben za varnost sodelujočih držav.* Nato izraža Eisenhower prepričanje, da se bodo tudi druge države rade priključile takšnemu sporazumu, če bi bil ta dosežen med ZDA in ZSSR. S tem pa bi bil mogoč sistem nadzorstva nad oboroženimi silami in napravami, ki jih imata obe državi doma in izven svojih meja-V začetku izvajanja tega načrta bi ZDA in SSR razpolagale z veliko vojaško močjo in znatnimi količinami nuklearnega orožja. «Zelim jasno povedati, da nameravajo ZDA ohraniti to moč, ne z napadalnimi nameni in tudi ne v izidjučno nacionalne namene, temveč kot prispevek k stabilnosti sveta v tem prerodnem razdobju. Z zadovoljstvom sprejemam dejstvo, da posvečate veliko pozornost temu vprašanju. ki ima tolikšen pomen za narode naših dveh držav in za ostale dežele sveta. Želim dati Vam in ljudstvu l ase države zagotovilo, da je dosega pravičnega in trajnega miru stalen cilj ZDA*, pravi Eisenhovver in izraža upanje, da se bo podkomisiji za razorožitev na njenem bližnjem sestanku posrečilo doseči znaten napredek- Eisenhovver zaključuje z o-membo drugega Bulganinove-ga pisma: «To priložnost želim porabiti tudi za potrdilo prejema Vašega pisma od 1. februarja, v odgovor na moje pismo od 26. januarja. Na splošno je moje mnenje še vedno tisto, ki sem ga izrazil v tem pismu. Nadaljeval pa bom proučevanje teh problemov. da bi ugotovil, ali je mogoče skleniti med nami koristne ukrepe. Verjetno je da bom kasneje ponovno sto- pil z Vami v stik glede te-ga.» w Z zadnjim' odstavkom se je torej Eisenhovver izognil odgovoru na ponovni Bulgani-nov predlog o sklenitvi medsebojne prijateljske pogodbe, ki bi se ji lahko pridružile tudi druge države, zlasti pa Anglija in Francija. Danes pa se je začela konferenca načelnikov ameriških glavnih stanov, na kateri bodo proučili ves sedanji vojaški položaj. Konferenca je v Port Rameyu, oddaljenem letalskem oporišču v Portoricu. kamor so se načelniki štirih glavnih stanov (vojska, mornarica, letalstvo m «veli-ki glavni stan*) odpeljali z letali. Konferenca, ki ji predseduje načelnik velikega glavnega stana, admiral Rad-ford, bo trajala teden dni. ' Zaključeni raioomi in MOSKVA, 6- — Danski ministrski predsednik Hansen in sovjetski ministrski predsednik Bulganin sta danes zaključila svoja tridnevne razgovore. Zaključno poročilo, ki sta ga podpisala oba ministra, pravi, da bosta o-be vladi imeli v kratkem v Kopenhagnu več razgovorov za normalizacijo trgovinskega prometa med obema državama. Znano je, da so bila pred dvema letoma prekinjena trgovinska pogajanja med obema vladama, ker Danska ni hotela dobavljati Sovjetski zvezi petrolejskih ladij, čes da spadajo med «strateški material*. Prosvetna ministra obeh držav pa sta podpisala protokol, ki bo urejeval kulturne odnose med obema državama. prav rafinerije. Na srečo ni bilo človeških žrtev, le en delavec je dobil opekline. Ciklon v Avstraliji BRISBANE, 6. — V današnjih jutranjih urah je močan ciklon zajel severno obalo Queenslanda in se nato usmeril proti Tovvnsville. Za seboj je ciklon zapustil kup razvalin. Po prvi ocenitvi znaša škoda nad milijon avstralskih šterlingov (približno 2 milijardi lir). V več krajih je bil železniški promet prekinjen. Ciklon je zajel približno 400 kilometrov obale. Zlasti..... so prizadeti Proserpine, Sarfnfe, Rowen in Homehill. BUNDESTAGf IZGLASOVAL zakone o nemški oborožitvi I\ova vojska se bo imenovala «llundeswelir», poveljeval bo obrambni minister, odgovarjal pa kancler - Sporazum med demokristjani in socialdemokrati omogočil dvetretjinsko večino za ustavne spremembe CANBERRA, 6. — V političnih krogih se je zvedelo, da je Sovjetska zveza včeraj neuradno predlagala vzpostavitev diplomatskih odnosov z Avstralijo. Avstralske oblasti so pa baje postavile sledeče pogoje: omejitev gibanja sovjetskih diplomatov v Avstraliji, jamstva, da med osebjem sovjetskega poslaništva ne bo noben član NKVD ali tajne informacijske službe. BONN, 6. — Zahodnonem-ški Bundestag je danes popoldne odobril v tretjem in zadnjem čitanju ustavne spremembe, potrebne za izvedbo oborožitve bonnske republike. Obenem je Bundesiag o-dobril tudi vojaški zakon, tako da bo mogoče do 16. t.m. predložiti vso zbirko vojaških zakonov v glasovanje v Bundesratu. Vojaški zakon ureja pravice in dolžnosti poklicnin vojakov in daje obrambnemu ministru možnost, da pripravi kadre za oborožene sile, «Bundeswehr», do 150.000 mož. Precej živahna je bila debata o predlogu poslanca begunske stranke Gilkeja, po katerem bi moral obrambni minister odstopiti, če bi mu Bundestag izglasoval nezaupnico. Predlog, ki so ga podpirali tudi socialdemokrati, je bil zavrnjen. Proti predlogu je govoril predsednik parlamentarne o-brambne komisije, demokrist-janski poslanec Jaeger, ki je dejal, da je po ustavi edino kancler odgovoren pred parlamentom za celotno vladno politiko, in dejal, da mora biti «Bundeswehr» eno izmed najboljših orodij nemške demokratične politike. Socialni demokrati pa so poudarili, da se nemško oboroževanje v o-kviru pariških sporazumov izvaja proti volji socialdemokratske stranke. Kompromis, ki so ga sklenili z demokristjani, je imel samo ta namen, da ne bi bila nova vojska «kanclerjeva osebna vojska* ali država v državi. Pri glasovanju so zavrnili tudi predlog liberalnega poslanca Mendeja, po katerem naj bi nove oborožene sile dobile staro ime «Wehrmacht». Poslanec Jaeger je potem poudaril, da novi naziv «Bun-deswehr» poudarja, da je nova nemška vojska povsem o-brambni organizem. Precej obširna diskusija je bila tudi o prisegi. Končno je Bundestag z 221 glasovi proti 193 pri dveh vzdržanih odobril demokristjansko-libe-ralni spreminjevalni predlog, po katerem morajo priseči samo poklicni vojaki in vojaki z daljšo - pogodbo, med- Kr^ATSa Oss o MMk napakah dostuje »slovesna obljuba*. PRAGA 6 _ v poro^,iu. Formula prisege je naslednja: ki ga je objavilo vodstvo KP «Prisegam, da bom zvesto |CSR o rezultatih 20. kongresa služil nemški zvezni republiki in da bom z božjo pomočjo hrabro branil pravico in svobodo nemškega ljudstva*. Prisega je veljavna tudi brez besed «z božjo pomočjo*. Ustavne spremembe, ki jih je danes odobril Bundestag (skupno jih je 15), se tičejo naslednjih štirih glavnih točk; Človečanske pravice. Ustava se spremeni, da se omogoči uvedba obvezne vojaške službe. Zajamčene pa so pravice onim, ki iz prepričanja nočejo biti vojaki; zanje bo poseben zakon določil vrsto službe. Zenske so izključene iz vojaške službe. Pravica pripadnikov oboroženih sil do svobode besede in pritožbe «bo mogla biti priznana* s op-sebnim zakonom. Ustanovitev parlamentarne obrambne komisije. Komisija bo lahko izvajala tudi preiskave in bo zasedala tudi po razpustu parlamenta do prvega zasedanja novega parlamenta. Imenovan bo‘ tudi parlamentarni tajnik za o-brambo. Proglasitev «obrambnega stanja* spada v pristojnost parlamenta. Ce se parlament ne bi mogel pravočasno sestati, lahko «obrambno stanje proglasi predsednic republike po posvetovanju s predsednikoma Bundestaga in Bundesrata*. Poveljstvo nad oboroženimi silami izvaja obrambni minister, preide pa na kanclerja s trenutkom proglasitve »obrambnega stanja*. Predsednik republike imenuje o-ficirje, podoficirje in funkcionarje. Za ustavne spremembe je glasovalo 390 poslancev, proti pa le 20. Vzdržanih ni bilo. Za izglasovanje ustavnih sprememb je potrebna dve-tretjinska večina in ker je v Bundestagu 487 poslancev z glasovalno pravico, bi zadostovalo 324 glasov, g sporazumom med demokristjani in socialdemokrati je bila ta večina presežena za 46 glasov. Vojaški zakon pa je bil odobren z glasovi vladne koalicije proti strnjenim socialdemokratskim glasovom. KP SZ, je med drugim rečeno, da je Stalin imel velike zasluge v času, ki je sledil Leninovi smrti, da pa je pozneje napravil celo vrsto napak zlasti glede načela kolektivnega vodstva in te napake so se odražale na delu KP SZ in v mednarodnem gibanju. M podpisom sporna med Beogradom in Bonnom! BQNN, 6. — Na današnjem sestanku sta vodja jugoslovanske delegacije, drž. podtajnik Hasan Brkič, in načelnik zahodnonemške delegacije Se-iger odstranila težave, ki so se pojavile prejšnji teden v pogajanjih za ureditev jugoslovanskih terjatev. V dobro obveščenih krogih poročajo, da je bil na sestanku dosežen sporazum o vseh glavnih vprašanjih, o katerih se pogajajo. Naloga strokovnjakov obeh delegacij je zdaj, da vskladijo končno formulacijo sporazuma, ki bo verjetno podpisan v soboto predpoldne. Podrobnosti sporazuma še niso znane, toda v dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo Zahodna Nemčija plačala Jugoslaviji 300 milijonov nemških mark. Obenem bo podpisan tudi sporazum o konverziji jugoslovanskih obveznosti in podaljšanju plačilnega roka do leta 1968. Kulturni odnosi SZ z drugimi državami MOSKVA. 6. — Sovjetski minister za prosveto Mihaj-lov je včeraj na tiskovni konferenci ob navzočnosti nad 200 tujih novinarjev med drugim izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena podpreti vsako pobudo za pospešitev kulturnih odnosov z drugimi državami. Mihajlov je izjavil, da je leta 1955 obiskalo 2500 predstavnikov sovjetske kulture 42 držav, v Sovjetsko zvezo pa je prišlo v iste namene 2200 tujcev iz 30 različnih držav. Minister je nato obžaloval pomanjkanje kulturnih odnosov z Italij,- in je poudaril, «da je mogoče doseči izboljšanje teh odnosov, če italijanske organizacije pokažejo dobro voljo*. Dodal je, da bo tudi londonski filharmonični orkester povabljen v Sovjetsko zvezo. Sovjetska vlada si bo še zlasti prizadevala za razvoj kulturnih odnosov z Indijo. Burmo, Afganistanom in državami Bližnjega vzhoda. Na koncu je Minajiov izjavil, o» ((sovjetska zunanja politika, ki temelji na načelih miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi, lahko najde svoj najboljši izraz na kulturnem področju, če obstaja podlaga recipročnosti*. Številna Molletova posvetovanja kot priprava na debato o Alžirn Večina skupin bo verjetno sprejela zahtevo za posebna pooblastila Alžirsko osvobodilno gibanje ima v precejšnjem delu dežele popolno oblast . Tndi za Tunizijo enaka ureditev kakor za Maroko ? Velik požar v rafineriji PIACENZA, 6. — V prvih popoldanskih urah je nastal velik požar v rafineriji družbe «Petroli dTtalia* v bližini Piacenze. O vzrokih požara ni še nič znanega. Nastal je nenadoma v enem od rezervoarjev in se je naglo razširil. Opolnoči je požar še divjal kljub neprestanemu delu gasilcev, ki so prišli iz vseh bližnjih krajev in tudi iz Milana. Do sedaj je požar uničil šest rezervoarjev in nekaj na- PARIZ, 6. — Predsednik vlade Mollet je začel včeraj več posvetovanj o Alžiru z voditelji opozicijskih strank in jih je danes nadaljeval. Posvetovanja so v zvezi z razpravo o Alžiru, ki se bo začela v skupščini v četrtek. Mollet je zahteval posebna pooblastila ze izvajanje svoje politike v Alžiru in verjetno bo ob koncu razprave postavil s tem v zvezi vprašanje zaupnice. V tem primeru bo glasovanje o zaupnici verjetno v soboto zvečer, dan pred Molletovim cdhodom v London. Danes je Mollet sprejel voditelja komunistične in pou-jadistične parlamentarne skupine Duclosa in Paula Vahe. To je prvikrat, odkar so leta 1947 komunisti izstopili iz Ra-madierove vlade, da predsednik vlade uradno sprejme voditelja te parlamentarne skupine. Popoldne se je Mollet sestal tudi z bivšim ministrskim predsednikom Pinayem in z drugimi voditelji desnega (jentra. Jutri bo pod predsedstvom Cotyja seja ministrskega sveta, na kateri bodo obravnavali poslednji razvoj dogodkov. Danes je prišel v Pariz tudi minister rezident v Alžiru Lacoste, ki se je raz-govarjal z Molletom. Politični opazovalci so mnenja, da je položaj vlade sedaj trdnejši, kakor je bil pred tremi dnevi. Do sedaj se je samo poujadistična skupina odkrito izrekla proti načrtu zakona za posebna pooblastila. Voditelj ((zmernih* Pinay se ni izrekel o stališču svoje skupine, pripomniti pa je treba, da je danes pred svojo parlamentarno skupino izjavil, da «ni mogoče misliti*, da bi sedaj povzročili krizo v zvezi s posebnimi pooblastili zaradi resnosti položaja v Alžiru. Glasovanje neodvisnih bo vsekakor odvisno od izjav, ki jih bosta Mollet in Lacoste podala v skupščini. Tudi Duclos je izjavil, da bo njegova skupina zavzela dokončno stališče po koncu debate v skupščini. Izrekel pa se je za politiko pogajanj in poudaril nujnost »ohranitve posebnih političnih, gospodar. skih in kulturnih vezi med Francijo in Alžirom*. Najpomembnejši razgovor pa je Mollet imel s predsednikom parlamentarne skupine MRP Lecourtom, kateremu je prisostvoval tudi Lacoste. Mollet in Lecourt sta razen o Alžiru govorila tudi o drugih mednarodnih vprašanjih. Mollet je Lecourtu izjavil, da bo po zaključku razprave o Alžiru stopil v stik s skupinami, ki bodo glasovale za posebna pooblastila. Velik del razgovora pa je bil posvečen vprašanjem zunanje politike. Zlasti so ljudski republikanci zaskrbljeni zaradi zadnjih izjav zunanjega ministra. Mollet je izjavil, da ostane stališče vlade isto, kakršnega je označil v izjavi o investituri. Baje je Mollet tudi sporočil, da namerava začeti diplomatsko akcijo v tistih državah, ki podpirajo osvobodilno gibanje v Severni Afriki. V to akcijo postavljajo tudi današnji Mol-letov razgovor z egiptovskim poslanikom. Sodijo, da je Mollet pozval egiptovsko vlado, naj preneha z materialno in moralno podporo upornikom. Medtem se akcija nacionalistov v Alžiru nadaljuje. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih okoli 20 civilistov in 26 upornikov. Na področju Aures je francosko poveljstvo včeraj uporabljalo ponoči helikopterje za prevažanje ranjencev s področij, ki so pod nadzorstvom upornikov. Sinočnji francoski dnevnik «France Soir* je objavil članek pod naslovom ((Dramatična odkritja v Alžiru*, v katerem priznava, da je alžirsko osvobodilno gibanje prevzelo v precejšnjem delu države popolno oblast. Nikoli ni bil položaj v Alžiru tako resen, kakor je danes, piše list ih dodaja, da se do sedaj zaradi cenzure ni mogla zvedeti resnica. Zatem navaja list, da namerava alžirsko osvobodilno gibanje ustanoviti prvo narodno alžirsko vlado. Dalje pravi list, da je v Kabiliji (širokem obmorskem pasu) sedaj samo oblast upornikov. Skoraj vsi predstavniki muslimanskega prebivalstva v francoskih ustanovah in organih oblasti so prostovoljno odstopili, V okrožju Costanti ne je do konca januarja odstopilo 75 odstotkov muslimanskih predstavnikov, v o-krožju Alžir 68 odst., v Oranu 16 odst. Uporniki pobirajo davek, izvršujejo sodno oblast in so popolni gospodarji precejšnjega dela države. Voditelji rronte narodne o-svoboditve so med drugim zahtevali, naj francoska vlada kot pogoj za prenehanje sovražnosti prizna obstoj alžirske države in začne pogajanja z alžirsko predstavniško vlado Mollet je danes sprejel tudi predsednika tunizijske stranke Neodestur Habiba Burgibo in podpredsednika tu-mzijske_. vlade Ladghama ob navzočnosti tajnika v zunanjem ministrstvu Savaryja, ki vodi pogajanja s tunizijskimi predstavniki. Burgiba je izjavil, da bi utegnili doseči popoln sporazum do ponedelj' ka. Kakor javljajo, so se sinoči predstavniki obeh vlad načelno sporazumeli, da bodo v kratkem objavili skupno izjavo o tunizijski neodvisnosti v okviru medsebojne odvisnosti s Francijo. Pariški uradni krogi trdijo, da se je francoska vlada odločila urediti tunizijsko vprašanje na enak način kakor maroško. Po tem sporazumu bi vladi v drugi polovici tega meseca. objavili skupno izjavo in podpisali protokol o uvedbi prehodnega režima, ki naj tunizijski vladi omogoči, da bo ob sodelovanju s Francijo vodila diplomatsko službo in začela ustanavljati lastno vojsko. Pogajanja bi nadaljevali prihodnji mesec, ko bodo Tunizijci izvolili prvo narodno ustavodajno skupščino. V na-aaljnjih pogajanjih bi delegaciji določili datum, ko bo prenehal prehodni režim, in določili nove francosko-tuni-zijske zveze v medsebojni odvisnosti. Francoski parlament bo moral potrditi ta sporazum, po katerem bi postal dogovor o protektoratu Francije nad Tunizijo iz leta 1881 , dokončno neveljaven. Veleposlanik Pavičevič pri ministru Teatokisu ATENE, 6. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Miša Pavičevič je obiskal danes popoldne grškega zunanjega ministra Spirosa Teotokisa. V daljšem razgovoru sta Teoto-kis in veleposlanik Pavičevič izmenjala mišljenja o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Izraelski protest pri Varnostnem svetil WASHINGTON, 6. — Iz- raelski predstavnik je sporočil, da je izraelska vlada predložila Varnostnemu svetu OZN in trem zahodnim velesilam protest zaradi izraelsko-sirske-ga incidenta, ki se je dogodil v soboto ob Galilejskem jezeru. V svojem protestu pravi izraelska vlada, da so bili zaradi «napada s sirskih obalnih postojank ob severovzhodnem delu Galilejskega jezera ubiti trije izraelski policijski agenti*. V izraelskem protestu je tudi rečeno, da so včeraj sirske baterije sestrelile izraelsko letalo ob severovzhodnem delu izraelske meje. V Kairu se je danes popoldne začelo posvetovanje načelnikov glavnega štaba Egipta, Sirije in Saudove Arabije. Poleg kralja Sauda, predsednika sirske republike Kuat-lija in egiptovskega ministrskega predsednika Nasera sodelujejo pri razgovorih tudi egiptovski zunanji minister Favzi, sirski ministrski predsednik El Gazi ter namestnik zunanjega ministra Saudova Arabije Jasin, BEOGRAD. 6. — Pomorsko gradbeno podjetje iz Splita, ki gradi veliko trgovsko pristanišče Latakia v Siriji, je podpisalo te dni pogodbo za graditev pristanišča Minat El Deida v Siriji. Podjetje se je obvezalo, da bo v enem letu zgradilo lukobran, operativno obalo in nekaj drugih pristaniških objektov. Predvidevajo, da bo luka Latakia izročena v uporabo konec oktobra, to je trj mesece pred dogovorjenim rokom. Poplave v Srbiji BEOGRAD, 6. — 'Toplo vreme in deževje sta povzročili hitro taljenje snega in naraščanje rek v Srbiji. Velika Morava se je dvignila za 114 cm in poplavila velike površine ter piekinila promet na cesti Varvarin - Cičevac in Pa-račin - Donje Vikovo. V Po-žarevcu se je pojavila podtalna voaa, ki je poplavila 51 hiš. Pri železniškem mostu na Veliki Moravi pri Svilajncu je včeraj hudourna voda prevrnila čoln s 17 potniki. 14 jionesrečencev so rešili s helikopterji, trije pa so našli smrt v valovih. Zelo je narasla reka Mla-va v Vzhodni Srbiji, ki je poplavila številne vasi in ceste. Reica Kuprišnica je pri Smederevski Palanki poplavila 50 hiš in okrog 6000 ha zemlje. Voda ogroža tovarno vagonov «Dragoslav Djordje-vič - Goša*. Reka Zepenica je poplavila vso dolino od Kragujevca do izliva v Veliko Moravo. Enote JLA nadaljujejo z miniranjem ledu v Železnih vratih m po Donavi navzgor na vseh ogroženih krajih dq Beograda. 7. marca H* VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9, najnižja 3,4, ob 17, uri 8,3, zračni tlak 1023,7 pada. veter 7 km na uro zahodni k. vlaga 71 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,4. stop. m m Danes, SREDA 7. m«'? Tomaž Ak., c. u.. Zvez* . Sonce vzide ob 6.33 *n 17.59. Dolžina dneva 11-'=°- JU vzide ob 3.36 in zatone °D ' Jutri, ČETRTEK 8. marca Janez od B.. sp.. Jeiet^^ DANES OB 20. URI v dvorani na stadionu 4PR VI M AJ> proslava 8. inarca MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA PROGRAM s 1. Govor. 2. Zoran Hudales: Ko legel je na vas večer (recitacija) . 3. Danilo Gorinšek: Mamici (recitacija). 4. Danilo Gorinšek: Kupite rožice. 5. Duet s harmoniko — narodne pesmi. 6. Igo Gruden: Deček in cvet (recitacija). 7. Tržaška tamburica zaigra 3 komade. 8. Enodejanka: Nogometna žoga. 9. in 10. Baletna točka, izvajajo otroci baletne šole pri SNG. 11. Cimarosa: arija iz opere «Tajna poroka*. 12. Rossini: duet iz opere »Seviljski brivec*. 13. Bizet: arija iz opere «Carmen*. 14. Verdi: arija iz opere «Moč usode*. 15. Verdi: arija iz opere «Ples v maskah*. 16. ženski zbor od Sv. Jakoba zapoje: Drežniško, Ko bi jaz znala kterj je moj... 17. Solo točka: «Zanjice», «Serenada». 18. Mešani zbor od Sv. Ivana zapoje: Večer na morju, Pa se sliš od Sv. Ivana zvon. K HINOtlJK KKJK TR3KASH.KC3.4 «BCIXSKEflA SVETA Nadaljevanje diskusije o proračunu ok kritiki svetovalcev opozicije Tviner obtožil upravo, da je slabo trosila denar, Gombač pa zahteval spoštovanje pravie slov. prebivalstva Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno razpravi o letošnjem občinskem proračunu. Prvi je govoril svetovalec dr. Teiner (PSI), ki je ostro kritiziral sedanjo občinsko u-pravo predvsem zaradi njene pristranske občinske politike in zaradi ignoriranja predlogov in zahtev opozicije glede glavnih in najvažnejših vprašanj. Dr. Teiner je poudaril, da je letošnji proračun tudi obračun štiriletne občinske politike sedanjih upraviteljev, ki je porazna za interese občine. Letošnji proračun se nič ne razlikuje od preteklih, je dejal svetovalec Teiner, ker >e primanjkljaj skoraj enak prejšnjim. Nato je ugotovil, da ni težko trošiti denar, za katerega se ni žrtvovala niti kaplja lastnega znoja. Grajal je občinsko upravo, ki je v i teh letih s svojevrstno lahkoto porabila kar 15 milijard lir. Kar je odbor s tem denarjem napravil, je dejal Teiner, je moral storiti, ker je imel denar na razpolago. Jav- DREVI OB 18.30 SKUPŠČINA KOVINARJEV V UL. VECELLIO Nujnost skupne akcije kovinarjev za uresničenje mezdnih in drugih zahtev V Rimu so se včeraj ponovno začela pogajanja za spopolnitev kovinarske pogodbe Danes ob 18.30 bo v dvora-, delo- Zato so sindikalne organi v Ul. Vecellio 4-6 skupšči i nizacije zahtevale od ravna na kovinarskih delavcev, ki jo sklicuje FIOM nove Delavske zbornice - CGIL. Se prej pa se ob 17. uri v Ul. Zonta 2 sestane izvršni odbor tržaške sekcije FIOM. Kot smo že pisali, so po uspeli štiriurni stavki kovinarji sklenili, da bodo napovedali več krajših stavk po posameznih obratih, da bi prisilili delodajalce k popuščanju. V tej borbi za izboljšanje mezd in delovnih pogojev pa je treba tudi upoštevati razfeijaško stališče Delavske zbornice CISL, ki kljub svojemu šibkemu vplivu na delavstvo škoduje borlji in omejuje njene uspehe, če ne zaradi drugega že zato, da se lahko delodajalci sklicujejo na to zbornico. Negativno stališče Delavske zbornice CISL se je pokazalo tudi v pisanju njenega glasila «11 Lavoro« in v navajanju neutemeljenih razlogov proti udeležbi v zadnji stavki. Voditelji Delavske zbornice bi morali predvsem upoštevati, da ne bi smela vplivati na njihove odločitve zagrenjenost, ki se je proti novi Delavski zbornici v zadnjem času le stopnjevala: upoštevati bi morali predvsem voljo delavstva sploh in svojega članstva, ki ne more odobravati politike cepitve sil. zlasti ker gre za skoraj popolnoma enake zahteve, ki so res zahteve vsega delavstva CHDA ne glede na sindikalno pripadnost. Vse torej kaže, da se voditelji stare Delavske zbornice ne morejo otresti sektaštva, pa čeprav imajo besedo udeino-kracija« vedno v ustih. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da so res v teku pogajanja o nekaterih zahtevah kovinarjev v vsedržavnem merilu. Ce se tam lahko pogajajo vsi trije sindikati, ni nobenega razloga, da bi bilo v Trstu drugače. Tu je treba namreč rešiti nekatera posebna vprašanja. Tega ne narekuje le nujnost, marveč spada to tudi v novo sindikalno linijo CGIL o razčlenjeni sindikalni borbi, ki se mora pri-l&gajati položaju v posamez-nih podjetjih. Spričo tega pa tudi odpade upravičenost izgovora industrijcev na vsedržavna pogajanja, saj gre v primeru zahtev delavcev CRDA le za dopolnilo ali izpopolnitev osnovne delovne pogodbe ki velja za vso državo- Glede zahtev delavcev CRDA res niso potrebna vsedržavna pogajanja, saj gre za cmejen industrijski sektor in z1- omejene zahteve, katerim ne bi bilo težko ugoditi. Ce pd bi delavci nastopili res e-notno, bi tudi delodajalec kaj kmalu minilo veselje, izigravati delavce. Zato je prav, da se tržaški kovinarji zberejo in se pomenijo- o novem položaju m domenijo o morebitnih sindikalnih akcijah, pri katerih bodo uživali podporo vseha delovnega ljudstva. teljstva podjetja, naj izplača delavkam doklado k proizvodni nagradi. Včeraj so se sestali predstavniki delavk in ravnateljstva ter razpravljali o zahtevi- Ravnateljstvo je izjavilo, da si pridržuje odgovor na zahtevo po preteku dveh tednov. Ponovno opozorilo izbrisanim volivcem Skoro ne mine dan, da ne bi v našem listu opozorili volilne upiavičence, da Je volilna komisija iz volilnih imenikov zbrisala doslej okrog 2690 volivcev in volivk zaradi tega ali onega tudi najbolj neznatnega kazenskega prestopka zagrešenega tudi pred več desetletji. Občinski raznašalci iz dneva v dan dostavljajo zadevna obvestila o izbrisu prizadetih. Hkrati smo vse izbrisane opozorili, naj sami ali pa po nasvetu pisarne NSZ v Ul. sv. Frančiška 20 takoj vložijo prošnjo bodisi za aplikacijo amnestije, bodisi za rehabilitacijo ter s tem dosežejo ponovni vpis v volilni imenik. Medtem pa smo ugotovili, da se je vse premalo volivcev, ki so prejeli obvestilo o izbrisu, pobrigalo za ponovni vpis v volilne imenike. Ti volivci se očitno ne zavedajo dovolj, kako vazno državljansko pravico izgubijo, ko izgubijo volilno pravico Na ta način kažejo tudi nezanimanje za vse ostale pravice, za katere se moramo iz dneva v dan boriti, da bi se obdržali in utrdili na svoji rodni zemlji. Zato ponovno pozivamo vse, ki so prejeli obvestilo o izbrisu, naj čimprej poskrbijo za ponovni vpis v volilne imenike Volitve bodo ze konec maja in je zato rok zelo kratek. Kot ze rečeno, daje vsa pojasnila in navodila glede tega pisarna Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška 20 med uradnimi urami. žavnem temelju, je odbor soglasno sklenil preimenovanje Zveze potrošnikov Furlanija-Julijska Benečija v »Pokrajinski odbor Furlanija-Julij-ska Benečija državne zveze potrošnikov«. Na zasedanju so z zadovoljstvom sprejeli vest o obnovitvi ustanove Sepral v našem mestu v upanju, da bo ta lahko pomirjevalno delovala na lokalnem trgu. Odbor je tudi sprejel resolucijo, v kateri ponovno poziva generalni vladni komisariat, naj čimprej imenuje člane pokrajinskega odbora za cene in pokrajinske posvetovalne komisije, ustanovljene z ukazom 330 od 9. decembra 1955. Odbor zahteva, da mora biti zastopan v vseh organizmih tudi predstavnik potrošnikov, izbran med člani zveze. no mnenje pa meni, «da ste precej denarja slabo porabili, da niste v poslednjih štirih letih nič storili za gospodarski napredek mesta, za njegovo življenje«. Nato je svetovalec Teiner dejal, da kljub velikim davkom občinski dohodki ne krijejo niti štroškov za osebje. Ce ni mogoče povečati dohodkov in znižati izdatkov, pomeni, da je tržaško gospodarstvo na tleh, da ga ni mogoče reč dvigniti. To pa dokazuje, je poudaril svetovalec, da v preteklih štirih letih ni večina nič napravila za izboljšanje tržaškega gospodarstva. Dalje je pripomnil, kako so demokristjani pred prihodom Italije v Trst obljubljali, da bodo naredili to in ono, ko se bo Italija vrnila, da bo opozicija po prihodu Italije občutila italijansko demokracijo, itd. Kljub vsem tem obljubam, je ugotovil dr. Teiner, je ostalo vse pri starem. Glede občinskih dohodkov pa je omenil, da se dohodki lahko povečajo samo s poviša- njem narodnega dohodka, z zaposlitvijo 20.000 brezposelnih, ki bi lahko plačevali davke, izboljšanjem gospodarskega položaja in malih podjetij. Dalje je dejal, da se je stanovanjska stiska povečala, da vprašanje proste cone ni bilo še rešeno, kot tudi ni bilo še rešeno vprašanje bivših u-službencev ZVU. Nato je kritiziral občinski odbor, da ni znal najti stika z delovnimi množicami in skupno z njimi reševati najbolj pereča vprašanja mesta. Poudaril je, da so delavci s svojo odločno borbo priborili Trstu pomorsko progo z Južno Afriko skupno z ladjama «Africa» in «Euro-Vse resolucije občinske- pa». ga odbora pa so obležale v predalih rimskih ministrstev, kjer so za vedno obtičale. Zbiranje prispevkov za žrtve neurja na Jugu Obvestilo Kmečke zveze vsem davkoplačevalcem Se vedno se nadaljuje zbiranje prispevkov za prebivalstvo Južne Italije, ki ga je hudo prizadelo zadnje neurje. Včeraj je prejel RK 12.(HX> lir prispevkov, radio Trst 35.800 lir, vladni generalni komisariat 189.375 lir, to je skupno 237 175 lir. Med temi prispevki je treba še posebej omeniti 53.650 lir prispevka sodnega osebja in 25.000 lir osebja upravne policije. Doslej je osebje vladnega komisariata zbralo 1,204.078 lir. Do včeraj so omepjene tri ustanove zbrale skupno 6 milijonov 26.308 lir. vrtcev, popravilo šolskih prostorov slovenskih osnovnih šol in gradnjo nove slovenske šole v središču mesta. Hkrati pa je zahteval ureditev vprašanja slovenskih šolnikov, uzakonitev slovenskih šol m postavitev slovenskih napisov na šolska poslopja slovenskih šol v mestu. Svetovalec Gombač je poudaril, da bi morala biti prav tržaška občinska u-prava prva, ki naj bi dokazala dobro voljo in začela spoštovati obveznosti do slovenske manjšine v Italiji. Pri tem je izrazil svoje zadovoljstvo ob podpisu sporazuma o ribolovu in gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugo. slavijo, ki predstavlja gotov zr.ak izboljšanja odnosov med obema državama. Dalje je svetovalec Gombač zahteval od občinske uprave več zanimanja za kmetijska vprašanja, da bi morala občina dobaviti kmetom vodo za namakanje, zahteval je gradnjo rajonskih pokritih trgov in izjavil, da bodo glasovali proti proračunu. VČERAJ POGAJANJA NA URADU ZA DELO Za raztegnitev pogodbe trgovinskih uslužbencev Nezadovoljstvo šoferjev avtotaksijev, ker jim nočejo rešiti prošenj za podelitev obrtnih dovoljenj Včeraj no se na uradu za delo nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikatov in trgovcev glede raztegnitve nacionalne delovne pogodbe za trgovinsko stroko. Sindikalne organizacije so ponovno poudarile svoje zahteve, in sicer uveljavljenje poenotenja plač in uvedbo lestvice za določanje revalutacije prejemkov za razne skupine in kvalifikacije, pri čemer je treba upoštevati konvencionalne točke, ki so določene za draginjsko doklado. Delodajalci so zahtevali, da se pogajanja za teden dni odložijo, pri čemer so zagotovili, da bodo po tem roku pristali na pospešitev pogajanj ter tudi na več sestankov na teden. Ob koncu sestanka so sklenili, da odložijo pogajanja na torek 13- t rn. ob 19-30. * * * Zveza prevozniških uslužbencev nove Delavske zbornice CGIL v Trstu, ki podpira zatheve šoferjev avtotaksijev, je že dalj časa od tega predložila pristojnemu občinskemu odseku načrt, ki naj ARETACIJA TATU IZ LJUDSKEGA PRENOČIŠČA Stari žepar je okradel precejšnje število ljudi Priši so mu na sled po tatvini v škodo snažilke Antonije Vršič Agenti osrednjega komisa-1 ukiniti, ker so bila pristanišča riata javne varnosti so v po- v Perzijskem zalivu polna la-nedeliek aretirali 74-letnega I dij. Na tej progi bo iz Trsta „ . .1 • _ 1 ■ : „ ^~ , T r\ r>r4r>lnl rvs Q J OD 1 Tl Odložitev kongresa KP 10 Kongrep Komunistične partije Tržaškega ozemlja, ki bi moral biti 17., 18- in 19. marca, je preložen na 6., 7. in 8. april. Med govorom je prišlo med svetovalcem Teinerjem in odbornikom Bonettijem do spora zaradi nekaterih osebnih obtožb proti omenjenemu odborniku. Ob zaključku pa je svetovalec Teiner dejal, da bo glasoval proti predloženemu proračunu Svetovalec Stocca (TU) je v začetku govora poudaril, kako je vsaka javna ustanova vezana na zakonske določbe glede svojega delovanja, Dalje je ugotovil, da predstavljajo posredni davki 70 odstotkov vseh občinskih davkov, neposredni pa samo 30 odstotkov. Poudaril je, da je takšna davčna politika popolnoma zgrešena, ker obremenjuje skoraj izključno nižje in srednje sloje, medtem ko niso prizadeti veliki dobičkarji. Za povečanje narodnega dohodka bi morali rešiti predvsem tri najvažnejša vprašanja, in si-ccr* 1. vprašanje trgovinskega prometa z zaledjem; 2. vprašanje ladij in pomorskih prog; 3. ustartovitev proste cone za tržaško področje. Zadnji je sinoči govoril svetovalec Gombač (KP), ki je v začetku govora obtožil občinski odbor, da ne spoštuje posebnega statuta londonske spomenice in da ne priznava Slovencem narodnostnih pravic. Poudaril je, da bi morala občinska uprava sprejeti v občinsko službo ustrezno število slovenskih uradnikov, da bi zadostili potrebam slovenskega prebivalstva, ki ima pravico do uporabe slovenščine v vseh občinskih uradih. Glede slovenskih zabavišč je zahteval ustanovitev teh zabavišč v mestu in okolici, zahteval je ustanovitev slovenskih šolskih Francesca Portogheseja, ki je stanoval v ljudskem prenočišču v Ul. G. Gozzi 5. Prijavili so ga sodnim oblastem, ker je obtožen, da je okradel 25-letno Almo De Belli iz D'Annunziovega drevoreda 40. 68-letnega Angela Budina iz Samatorce št. 4, 52-letno Antonijo Vršič por. Pi-polo iz Ul- Giuliani 10 in še nekaj drugih neznanih oseb. Dne 24. februarja je Antonija Vršič prijavila policiji, da ji je nekdo ukradel zapestno uro iz omarice v ljudskem prenočišču, kjer je zaposlena kot snažilka. A-genti javne varnosti so že i-stega dne zaslišali Portoghese- „a, ker so sumili, da ima pri tatvini prste vmes- Portoghe-se je priznal, da je odnesel uro in jo dal neznancu. Med osebno preiskavo pt. eo agenti javne varnosti našli pri Portoghese ju denarnico, - v kateri je bilo pismo, naslovljeno na Almo De Belli, ki so jo poklicali na policijo, kjer je spoznala svojo denarnico. Izjavila je, da ji jo je nekdo odnesel že januarja v cerkvi sv. Antona in da je imela v denarnici 80Q lir. Portoghese je priznal tatvino. Priznal je tudi, da je prve dni januarja na avtobusni postaji ukradel denarnico Budinu. V denarnici je bilo 4300 lir, ki jih je Portoghese spravil v evoj žep, denarnico pa odvrgel na cesti. Med preiskavo v žeparjevi omarici v prenočišču so našli še tri denarnice in 350 lir. Portoghese je priznal, da je tudi te denarnice ukradel. ponovno odplul med 20. in 25. marcem parnik «FurtUne», ki ima 9.500 ton in ki razvija 10 milj hitrosti na uro. Parnik se bo ustavil v Dammanu Kuwaitu, Khorramsharu in verjetno tudi v Bassori. Ce bodo pogoji v pristaniščih u-godni, bo omenjena družba postavila na to progo še eno podobno ladjo Zlomila si je nogo Ko je včeraj popoldne 56-letna Ivanka Korošec por Tul iz Mačkovelj št. 55 peljala samokolnico blizu hiše je nerodno padla in si zlomila levo nogo. Ponesrečen-ko so z rešilnim avtom odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo t-prejeli na ortopedski oddelek. Ozdravela bo v 60 do 70 dneh. bi zagotovil ureditev vprašanja izdajanja obrtnih dovoljenj. Pri tem je treba upoštevati, da leži v predalih že več mesecev 230 prošenj za obrtna dovoljenja ter da se vprašanje samo vleče že več let. Spričo tega je nastalo med šoferji nezadovoljstvo ob vesti, da je županstvo izdalo licence 6 ezulom, in sicer na podlagi zakona 137. Šoferji priznavajo tudi ezulom pravico do zaposlitve in kruha, toda obsojajo dejstvo, da že toliko časa nočejo ugoditi upravičenim zahtevam. Zato menijo, da je skrajni čas, da se njihove prošnje rešijo. Na sedežu USIS Razstava ilustracij slikarja Bogdana Groma tfli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 9. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Eduardo De Filippo BLASMi en PD »Slovenec« iz Boršta FOLKLORNA SKUPINA « B R E G » vabi ob priliki praznika žena dne 8. marca ob 20.30 k ponovitvi L. Anzen-gruberjeve petdejanke «s SInlni vest » Sodeluje domača godba V petek ob 17. uri bo na se. dežu USIS v Ul. Galatti 1 otvoritev razsiave knjižnih ilustracij tržaškega slikarja Bogdana Groma. Razstava obsega serijo risb, skic, vinjet v črno-belem in v barvah, ki jih je zamislil Bogdan Grom za ilustriranje knjig znanih ameriških pisateljev. Razstava bo odprta do 20. t. m. Urnik bo objavljen pravočasno. Danes ob 18.30 bo v Ul. Ga-Iatti 1 koncert, reproducirane glasbe. Na programu so arije iz Mozartovih oper «Fig a rova svatba«, «Carobna piščal«, «Don Juan«. «Cosj fan tutte«. Izvaja kolumbijski simfonični orkester pod vodstvom Bruna Walterja in odlcmki iz Wagnerjevih del v izvedbi orkestra NBC pod vodstvom Artura Toscaninija. Vstop prost. Jutri ob 18.30 v kulturnem centru v Ul. Galatti 1 predvajanje dokumentarijev o italijanski vojni mornarici. Vabila je mogoče dobiti na sedežu mornariškega združenja «Aldebaran» v U. Mazzini 32. PLANINSKI PLES bo v SOBOTO 10. marca v dvorani stadiona « P r v i m a j » Igral bo « V K S E L I TRŽISKI KVINTET« iz Tržiča na Gorenjskem. Prodaja vstopnic in pre-notiranje miz v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 37338 Capitol. 16.00: «Brez um***; Taylor. Mladoletnim Cristallo. 16.0Q: ((Zaročenk* B. Grabi e. J. Harvey, krom Grattacielo. 16.00: »Vsi n* J. Povvel-l. D. ReynoW Alabarda. 15.30: berts«, H. Fonda, W. Ariston 16.00: «Brezkančn* T. VVright. R. MUch* # Armoma. 15.00: «Zločin T Vhik® li», J. Cravvford. J._ Aurora 16,00: «Pot V L. Caron, G. Roland. * Garibaldi. 15.30: «Du»J*!r kleta«. W. Forst. D. i c- .. rj nhrl 1 na 18 Ideale. '16.OO: «Bobni_ ju«, D. 0’Keefe, P. '"'“Ut. Ipipero. 16.00: «RimSke *» V De Sica. S. Pampam^ * Italia. 15.3O: «Na.ilepš* z*1 svetu«. G LollobrlP° Gassman. , ,-jrti1 S. Marco. 16.00: ((Krinka'"’ J. Cravvford. M. Kino ob morju. 16.00: «jpjjjjjpi vrag«, D. Darrieux, G. lf Moderno. 16.00: «Osvo)l«v soljstva«. . ^ Savona. 15.30: «Norl pevla Martin. J. Levvis. ji Viale. 16.00: «Za dva no«' če«.. M. P, Casilio. T. Pjgjf Vittorio Veneto. 15.30: doon«, V. Johnson,^ Belvedere. 15.30: «Vesela L. Turner F. Lamas. . » Marconi. 16.00: «Skoda. ®y p prijenka«, S. Loren. Sica. ,, at Massimo. 16.00: «V Pev. Kotff zai«. Audi« Murphy. S. Novo cine. 16.00: «RazlS*^ neskončnosti«. , Odeon. 15.30: «Cutnost», a ~ Ko-ncert št. 2 v K 18.24 Brahms: Madž»** 18.30 Radijska m3rrH.jg J", Kom-ce-rt sopranistke »' M*0. di-c; 19.00 Igra orK-estc Valil, 13.1J ruiliuiu" sestavek: 19.30 .pod)" 20.00 Šport; 20.05 Ve«« 20.30 Poje vokalni taljjjni3i^, ček: 20.50 Ljadov: ^» 21.00 Obletnica tedna: r Gjrfr klošič; 21.15 Smetana- ,;jF 11 Rossetti. 21.00: «Zlati zvonček«. Excelsior. 15.00: ((Izprijena mladina«. J. Dean, N Wood Fenice. 15.00: «08-15». W. Sey- ferth. E Ingeborg. Nazionale. 15.00: «Včera'j poro- čena«', F. Lulli, A. Vernon. Filodrammatico. 16.00: ((Prismuknjeni nečak«, D. Martin. J. Levvis. Siiperciuema. Zapito zaradi ob nove. Arcobaleno. 15.30: ((Gugalnica iz rdečega žameta«, R. Millan-d, J. Collins Astra Rojan. 16.00: «Kri In rumena kovina«, L. Ba-rker, M. Povver. OD UČERftJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5. in 6. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 16 oseb. poroka pa. je bila 1. POROČILA STA SE: knjigo- vodja Giuseppe Mercadante in komptometristka Anna Maria Si-monetti. UMRLI SO: 73-letni Franc Krv ra-din, 45-letna Amalija Križ-mančič por. Bernetti, 72-letm Francesco Levitz, 79-le-tni Mario Padoani, 78-letna Marija Fain, 42-letna Ada Louvrier por. Laz-zarini, 82-letma Cesira Bediriell':-Zanoni vd. Lupieri. 71-letna Maria Lorervztn-i vd. Cazzonelli. 73-letni Josip Pahor, 51-letm Luigi Roici, 50-letnj Luciano Iurisse-vlch. 61-letni Mario Alessio Ga-rofoli, 86-letni Antonio Bruna 86-letma Maria Penco vd. Penso 87-letnra Emilia Vivand vd. Urban, NOČNA Sl.(IZBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle. Ul. P Revoltella -12; Depangher. Ul, S. Giusto 1: Alla Madon-na del Mare, Largo Piave 2: Zanettl, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43: Harabaglia v Barkovtjah in Nicoli v Skednju esta';V iz opere »Prodana »»vr j; Večerne melodije; 21.'Ljr tevne književnosti 1° fT.! K, Kregar: Vtisi o antenrw tekturi; 22.00 Beethoven-j p.-nija št. 9 v d-molu; tpngi; 23.30 Polnočna S1 14.30 Tržaška > lUdbtLd , Kih? Jtlfl* ka; 18.45 Izbrane niti skladateljev; 21.00 w0pef> zart: «Cosi fan tutte*-2 dej. .U O I* B 11 £ Slovenska poročila: lP Italijanska poročila: 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored iz h,šli 1 i« vlasba; GOL Jutranja glasba. ^ vj . CpO (P ški kotiček: '11.35-12-1“.^ 6.00 Spored iz Ljubljane: Ljubljane; 12.10 > mi; 13.00 Spomin na .L. ju opuirirn *«* uk,. barja: 13.30 Od 13.45 "d lod-ije, vmes ob kron rka; 15.00-16.00 p$ V. Glasbeni mozaik; 17-55 k u. Ljubljane; 16.00 Rdtn*1 ltai.; i 16.20 Slušna igra_„ve5 m zo; 18.00-19.25 Spored ljane; 19.25 Dva Gotovca: O, klasje * V jo vanka za teletom; 1“:S15 1*5 z Doris Dav: 20-°0-22-‘Ka r - 'ne: 22.15 JfiL > Ljubljane; ba; 22.45 Komo-rni n''vp|e5. cert; 23.15 Melodije z' 327,1 in. 21)2,1 'šoiL, Poročila ob 5-W.00t 13.00. 15.00. 17.00 19-11.00 Radijski k°l? Zabavna glasba; U-r, -- V šola za višjo stepni nonfjf materi (ob 8. marcu). . glj*.; 12.05 Lahek opolda^*, spored; 12,30 Kmet'-^■ ^ 1 12.40 Pavel Si vic; v. |3-JJ za klavir in orkeste^o^. pesmi i.n plesu 0°,«& K ? 14.35 Lahka glasba;,** ne melodije; 15.40 <-* terature - GerrruoVjjš ijj;-Rog v megli - 1I';1,/,nčefL f danski simfonični ^vto(Kšj dbe slovenskih a i ' je Mariborski KJ^l,e- 1 j/ iem ZV 18.30 Za dom in ze,,,j,n minut s solisti iah«e fll»Vf ' tl 1 ri<»ru Ljudska prosveta IZPRED OKRAJNEGA SODISCA Kaznovana nesramnost Cim je 25- decembra lani dr. Mario Giampiccoli, občinski svetovalec #Neodvisne fronte« stopil v «Cal'fe degli Specchi« na Trgu Unita. ga je 62-letni uradnik Martella-ni Bosco Lucillo iz Ul. Vasari surovo napadel z grobimi žalitvami ter mu tudi pljunil v obraz. Dr. Giampiccoli, kateremu je mož surovo ukazal, naj zapusti kavarno, je zahteval od kavarniških u-službencev, da pokličejo po-lioijfke agente, ker pa ti tega niso hoteli storiti, je bil dr. Giampiccoli prisiljen nesramnega uradnika tožiti- Martellani se je moral predstaviti sodišču, kjer je sicer priznal, da mu je zabrusil v obraz besede ((izdajalec in renegat«, a se je zagovarjal, da se ne spominja, če ga je tudi opljuval. Nesramnež je sedaj dobil, kar je zaslužil; t-odnik ga je namreč spoznal za krivega ter ga obsodil na 4000 lir globe z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. Obtoženca je zagovarjal odv. Gefter VVondrich, bivši šef neofašistične MSJ v Trstu in znani zagovornik fašističnih pretepačev in provokatorjev.■ Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 9. marca t. 1. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. PD »Andrej Cok» z Opčin vabi svoje člane, da se udeleže predavanja, ki bo v društvenih prostorih v petek 9 t. m. ob 20.30. Predaval bo prof. Alojz Rebula o velikem pesniku Francetu Prešernu. glasbe; 20.00 Umbed0 v «Andre Chenier«, . Vest,; 20T5'rKaj>fe# ' X? 21.15 Film «,MaS ringu«; 22.30 Pariz- S O Z A L J 6 ..11,1 , • 1to!f k: so spremili na poslednji poti našo nta« 10 mamo MARIJU SPAMHIK se toplo zahvaljujemo. Prosek, 7.III.1956. DRUŽINA spaN' G** — s — 7. marca 1966 Vprašanje razorožitve v notranji politiki ZDA .r ... se vprašanja raz-u, V8, b"° lansko leto, _ o rečemo, zelo živahno. “Soden ZaCetek ni bil najbolj ' le pododbor komisije ,eJa^!tev pri OZN zabe-dokaišen napredek, kar rit,6Vf .zbb7evanja posamez-,*n stahšč. O tem vprašanju e vodile praktične razpra-dr>iJ?re^VSem pa ie Pr'šlo do £Tlh pozitivnih spre-in V • V an’eri'il> -- Frei . sta^šče je treba £il'itelievUC-ti V sklopu vseh feljo Veži’ ie prej kahor pa ščini a v generalni skun- dišča ,a nudila oporo gle- hlijje ,am“ z ene strani. Naj-nJu V- dejanskemu sta-, 6'ne v J s* razpoloženje ve-hiočng s .uPščini označilo kot hitelji ezn’a' da naj večji či-teožnn«ne ’?SUbijo nobene 1 S n°b^ prilike, da »So nadalinje korake »hliti" rezu'tatnv _ za spo-st Ce]00 razorožitvi. Razvijajo sicer ®bali'ča držav, ki so Stlo 0k P iega vprašanja te-» odra*neri^'<' ^ 'Slediščih. To ’z0gil)aiaZ’1 v težnji, da se tej “JQ v estrim stališčem. V ri se izvaja pritisk ta- 'ii tla ."^narodno, kakor tu-? H Meriškb javno mnenje. 'Mi J^entih vodi ,cl9 , er'ska vlada !t^Ufia.hk0 opazi račune in J?raz v pogo-0 novem prouče- iiekaterih znakih mo-sovjetskemu gle- grupacije SE vijan; pozicije in pri-D| M tip' J novega stališča, ki ■■■ M ».» °ve koncepcije, ki so Pojavljati tudi v v razoro- li ' Uidi krez dvoma vpli-.e- Vr>r. -na ameriško stali-'‘Mjeg. ‘>“a,nie vsklajanja se-i* otlo r M'a s potrebo, da a, Mtn0 azv*ie- se ne omeju- °0,Menp^ria zunanji pl an. V in če ga v luči zunanjih 'rMu Zv, *i*n ., K.jprasanjem V»le m°dt> ' jrenom,zunan ji ;;^iiev5amp f Mk0 ! m°rda ne bilo ,'Cvhn ežko prilagoditi se h-*rezn0 °'rebarn in izvesti ftln načrp.°lucijo- Na notra-;v®>fine" Bi* načrt ‘JO- tsi i,edv°liln U pDsah>no zaradi Metode, tUa"!je' 0bstajf ’ bi se mogle °št.ev prj določanju Ye razorožitve. . e,-0 je bilo za A-’zno ‘lUdi p0 tein., ud* v sami Ameriki znakpv odpora dejanskega spo-vprašania razje bil ne nide, ampak v zadnjem času tudi okrepljena kritika demokratske' opozicije zaradi načina, s katerim Eisenhowerjeva vlada vodi narodno-obrambne zadeve. Poleg vsega tega so važni še vplivni vojaški in poslovni krogi, ki vsak s svojega stališča nakazujejo nevarnosti pred programom razorožitve. Zaradi razpoloženja, ki vlada v javnosti, pa se vse to kaže v obliki globoke zaskrbljenosti za nacionalne interese in varno-st dežele. Konec lanskega poletja je bilo objavijeno poročilo tako .-menovanega Kijianovega odbora, ki je imel nalogo proučiti stanje sredstev državne obrambe in še posebej stanje najsodobnejših orož'j. O tem poročilu se je mnogo pisalo in predvsem o tem, kako baje ZDA zaostajajo za SZ. Prikazujejo se številke, ki naj bi potrdile in upravičile razburjenje zaradi stanja vojaških zmogljivosti dežele. Tu gre tudi za rekordno dejstvo zadnje eksplozije sovjetske vodikove bombe, in zato da ZSSR razpolaga z vodenimi izstrelki, ki imajo radius nad 1200 km in so lahko o-premljeni tudi z atomskim o-rožjem itd. itd. V nasprotju s tem se poudarajjo nezadostna sredstva, ki se dajejo v vojaške namene v ZDA. pa čeprav proračunski načrt za leto 1950-57 predvideva milijardo dolarjev več kot prejšnje leto. V zven s tem je treba omeniti politično stratežko dilemo, ki se je ustvarila preteklo leto ki jo poznamo pod gesli «dozirano preprečevanje* ali množična revanža«. To dilemo posebno občutijo politični delavci in tudi vojaški krogi. predvsem mornarica in letalstvo. Izhajajoč s svojih ožjih strateških razlag letalstvo in mornarica ne soglašata z #do-ziranjems. S svojim vplivom ti krogi še bolj zapletajo to že itak zapleteno ameriško dilemo. V vrsti notranjih tež-koč na tem področju prav gotovo ni na zadnjem mestu niti normalna želja vlade da v letu volitev vsaj uravnovesi državni proračun v pogojih naglega povečanja stroškov moderne oborožitve. Pred kratkim smo v ameriškem tisku liko stanejo posamezna vojaška sredstva. Samo en bombnik vrste «B-52» na reakcijski pogon stane 8 milijonov dolarjev in pri tem je potreba o-meniti še dejstvo, da ta orožja naglo zastarevajo. Vsi momenti, ki smo jih našteli pa naj.so zunanji ali notranji. predstavljajo silnice, ki so odločno na tem, da odrejajo kurz glede vprašanja razorožitve. Poleg tega so tu se čedalje močnejše zahteve javnega mnenja, ki je dejansko javno mnenje vsega sveta, kar je gotovo odločilen činitelj. In že ta moment je sam po sebi dovolj močan, da usmeri politiko posameznih vlad, ali jo vsaj zadrži v okviru splošnega pozitivnega razvoja v svetu. Bogdan Grom v razgovoru z obiskovalci svoje razstave v občinski umetnosti galeriji ZA SAMiH PET DOLARJEV DOBITE VSE PODATKE O KOMERKOLI V ZDA Preverjanje» državljanov je tudi vdiranje» v njihovo Ameriška javnost je zaskrbljena zaradi tega, ker se je mreža obveščevalnih agencij v ZDA tako razširila, da ograža državljansko svobodo vsakega ameriškega državljana ?,e sam- suhoparni uradni podatki pričajo, da gre vsak drugi ameriški državljan skozi sistem ((preverjanja*. Posamezniki se teea zavedajo in zato vedo, drugi pa tega sploh ne opazijo. So posamezniki, ki se temu procesu preverjanja prostovoljno prepustijo, medtem ko se drugi temu upirajo, pa čeprav je njihov odpor brez haska. Ameriški državljan , je podvržen , temu procesu v neštetih primerih, tako na pr. če hoče kupiti avtomobil na obroke, če hoče kupiti po istem sistemu hišo, hladilnik ali televizijski aparat. Podvreči se more temu vsakdo, ki vstopi ali namerava vstopiti v državno službo, v vojno industrijo in celo v službo ali na delo v zasebnem podjetju. To se na prvi pogled zdi povsem naravno, ker si želijo banke za kliente kreditno sposobne 1 ju di, državna administracija pa — lojalne uslužbence. Toda v trenutku, ko ta proces, ko ta pojav prehaja že v «manijo,» ako so njegove «žrtve» celo industrijski magnati in navadni delavci, slavne filmske zvezde in navadne služkinje, dobi ta pojav globlji socialnopolitični značaj. Zato ni nič čudnega, da veliko število a-meriških sociologov, pravnikov, novinarjev in drugih javnih delavcev izraža bojazen, da bo smanija preverjanja zadušila državljansko svobodo* v ZDA. Zbiranje podatkov o življenju, dejavnosti in celo mišljenju, skratka o bitnosti posameznega državljana, je postalo zelo razširjena in donosna obrt. Več kot 150.000 zasebnih obveščevalcev je v zadnjih letih v ZDA zbralo naj- OB NEDELJSKI PROTESTNI AKCIJI V KINU ALABARDA Danila Dolcija preganjajo ker je nastopil profi krivicam V okviru protestne akcije, ki se je sprožila po vsej Italiji zaradi aretacije Danila Dolcija, se je v nedeljo tudi tu pri nas v Trstu, v kinematografski dvorani Alabarda, vršilo zborovanje, na katerem so tako nastopajoči govorniki kot vsi ostali udeleženci izrazili svoj protest proti takšnemu ravnanju državnih oblasti. Na omenjenem zborovr-nju. ki so se ga udeležili številni meščani in predstavniki demokratičnih skupin, so kot govornik; nastopili Alberto Berti, Bruno Pincherle in Paolo Vasron. Kot smo že poročali, je bil pisatelj Danilo Dolci aretiran samo zaradi tega, ker je dvignil svoj glas protesta proti obstoječim nevzdržnim okoliščinam, v katerih morajo žive- ti ribiči iz Partinicca in delovni ljudje Sicilije nasploh. Da bi svojemu protestu dal močnejši poudaiek je začel z gladovno stavko, zaftem je skupno s przadetimi organiziral narobe stavko, s čimer je, po mnenju oblasti, kršil javni'red in mir. Na osnovi *ega je bil aretiran in bi za svoj ((prestopek* moral odgovarjati pred sodnimi oblastmi. Prvi govornik na omenjenem zbmovanju v kinu Alabarda, Aiberto Berti, je v kratkem podal oris sedanjih okoliščin na Siciliji, pri čemer je poudaril kako močno so še tu zakoreninjeni ostanki fevdalizma ir, na osnovi tega razširjena tudi analfabetizem in banditizem. Podčrtal je, da imata ta dva svoje korenine V strašni revščini in zaostalo- ( ""nister za letalstvo Je pred dnevi izjavil, da so ZUA pred kratkim naročile 'ako a,lac,ski tovarni gradnjo prototipa letala, ki je po svoji zunanjosti zelo podo-hhenovanini letečim krožnikom. Na sliki vidimo, kako si je neki slikar zamislil pravi leteči krožnik nad New Yorkom sti, kakršni se moreta pojaviti samo tam, kjer morajo ljudje živeti v najbolj nazadnjaških družbenih odnosih. Svoja izvajanja je podkrepil s statističnimi podatki in pri tem obtožil vlado, da je gluha za vse prošnje in zahteve do konca obubožanega sicilskega prebivalstva, živečega v dvajsetem stoletju v pogojih, ki bi se jim težko privadile celo živali. Dejal je, da je iz uradnih statističnih podakov razvidno, da živi danes v Italiji okrog 12 odstotkov družin v najbolj skrajni mizeriji, od tega dobrih 60 odst. v Siciliji. Od 13.400 kazenskih prestopkov, kolikor jih je bilo zabeleženih v letu 1954, pa so jih 13.200 izvršili analfabeti, ali pa osebe z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo. Za tem je govoril dr. Bruno Pincherle. ki se je dotaknil dela in življenja Danila Dolcija, po poreklu pol Italijana in pol Slovenca ter doslednega branilca pravic obubožanega prebivalstva na jugu države. V svojih izvajanjih je dr. Bruno Pincherle posebno ostro kritiziral vladno časopisje in pa tista glasila delodajalcev, ki so s posebnim ter očitnim zadovoljstvom poročali o aretaciji Danila Dolcija. Tudi je omenil besede javnega tožilca v Palermu, po katerih naj bi Dolci kazal izrazito nagnjenje k zločinu, vtem ko se na primer podobni izrazi niso nikoli uporabljali v primeru Montagne in Piccio-nija, dasiravno bi tema bolj pristajali. Nasprotno, oba sta bila izpuščena na začasno svobodo, kar se ni zgodilo v primeru Dolcija. ko je ta zaprosil zanjo. Govornik je zatem omenil Dolcljevo delo, ki ga je ta opravil v Trappetu v korist zapuščenih sirot, in prebral nekaj odstavkov iz Dol-cijeve knjige, kjer ta žigosa strašno revščino na .lugu. revščino, ki zaradi nje dojenčki umirajo od lakote, ker nimajo dovolj mleka, ki zaradi nje celi okraji nimajo potrebne bolnice, pač pa se čedalje bolj širita banditizem in skrajna zaostalost. Za konec je spregovoril še Paolo Vascon, ki je prisotne seznanil s potekom solidarnostne akcije, ki se ie po vsej državi začela za to, da se krivični postopek nasproti Dant-lu Dolciju zaustavi, kakor tudi, da piistojne oblnsti upoštevajo njegove zahteve, naj se strahotne življenjske razmere v Partiniccu in v vsej Siciliji čimprej popravijo različnejše podatke o 60 milijonih ameriških državljanov Važno je pri tem poudariti, da ti obveščevalci ne delajo po nalogu državnih organov, ampak na račun zasebnih podjetij. Podatke o tem ((grobem vdiranju* v zasebno življenje državljanov je objavila pred časom posebna komisija ameriškega kongresa. Ob tem poročilu je prišlo na dan tudi dejstvo, ki daje precej misliti ameriški javnosti. Gre namreč za dejstvo, da se celotni podatki o življenju vsakega državljana prodajajo za samih 5 dolarjev. In če se zavemo, kaj lahko pomeni dejstvo, da pridejo zasebni podatki na tako lahek način v roke brezvestnih špekulantov, v potem nam je jasno, da ima to lahko dokaj neprijetne in daljnosežne posledice. Do kod lahko privede »manija preverjanja* nam dokazuje že klasičen primer mladega zdravnika, ki se je s podeželja preselil v New York in se tu hotel porbčiti z bogatim dekletom. Mladi .zdravnik je nekega dne kar obstal, ko mu je bodoči tast grobo vrgel v obraz: «Vi niste primerni za mojega zeta*. . Mladi zdravnik je ob. tem le s težavo iztisnil svoj zakaj? «Kako zakaj? Podatki o vas so zelo negativni. Zvedel sem, da ste bili 6 tednov izključeni s vseučilišča zaradi kvartanja, da niste plačali obroka pri odplagevanju obleke in so vam zato zaplenili del premoženja nadalje sem zvedel, da ste leta 1953 povzročili težek ka-rambol z avtomobilom...* Mladi zdravnik ni nikoli zvedel, kako je njegov bodoči tast mogel priti do teh podatkov, ki jih je on ze zdavnaj pozabil in katerih nekf sploh niso bili resnični. Toda zadeva je zelo enostavna. Previdni oče bogatega dekleta je s pomočjo nekega svojega prijatelja kupil podatke od ustrezne agencije. Takih agencij je v ZDA nič manj kot 1.500. Vendar moramo pri tem dodati, da je najnižja cena za »uslugo* 5 dolarjev, hkrati pa obstajajo agencije, ki zahtevajo tudi mnogo višje cene. celo tisoče dolarjev in kdor jih ima in hoče zvedeti tudi velike tajnosti, mu jih take agencije pravočasno dostavijo. Seveda gre to povečini za informacije o poslovanju in produkcijski tajnosti velikih industrijskih trustov, političn'h osebnosti, strank in podobnega. To prihaja do izraza posebno v konkurenčni borbi med velikimi podjetji in političnimi nasprotniki. Več kot 100.000 bank, kreditnih organizacij, hotelov, trgovin, igralnic in drugih poslovnih podjetij ZDA dobivajo redno posebne biltene,- v katerih so točni podatki o po-reverbah. Za te biltene posamezne ustanove dajejo, poleg naročnine, še podatke o svojem !n tudi «sosedovem» poslovanju. Kaj čudno torej, da pride na račun tega «sosedo-vanja* tudi do dogodkov, kakršnega danes navajajo v ZDA kot «klasični» primer: Mladi Američan sedi doma in čaka ženo, ki je šla po opravkih. Nenadoma zazvoni hišni zvonec in na vratih se pojavi trgovski potnik, ki mlademu možu por.udi v nakup na o-broke vse, kar potrebuje za »otroka, ki se mu bo kmalu rodil*. Na to mladi mož odvrne, da pri njih ne pričakujejo otroka, toda trgovski potnik mu je takoj odgovoril, da razpolaga s podatki, da bo postal kmalu oče. Ko se žena vrne, jt mož pove, kaj se je hilo zgodilo in žena mu prizna, da je pred nekaj dnevi bila na zdravniškem posvetu, kjer je dala kri v analizo, , d.i bi bila gotova, ali je noseča. Družba, k' se ukvarja s prodajo opreme za novorojenčke je torej bila povezana s po- svetovalnico, ki ji je dala u-strezne podatke. Tu smo navedli dva praktična ((vdiranja v zasebno življenje*. Ih če bi se vse končalo že pri tem, bi že to zadostovalo za r.erazpoloženje, ki vlada v ZDA zaradi- delovanja agencij. Toda tu še ni konec in zato se vprašujejo, kako je sploh bilo mogoče priti do te prave pravcate »manije,* ki ograža državljansko svobodo vsakega državljana. Odgovorov je mnogo, verjetno pa je, da se je ta dejavnost razvila predvsem zaradi njene rentabilnosti. V začetku so bile te agencije v'rokah oblasti, pozneje so prešle v zasebno režijo in postale zelo zelo donosne. Agencije trgujejo z-dobljenimi podatki tako, kot se jim zljubi in zaradi konkurenčnih odnosov velikih podjetij in zaradi ostre borbe, ki vlada med političnimi strujami ali celo osebnostmi, dobiva vloga agencij iz dneva v dgn večji pomen in čedalje globlje prodira v zasebno življenje vsakega posameznika. 'Ker pa tudi pri sodnih oblasteh velja mnenje, da ni v zbiranju podatkov nič protizakonitega, se ameriške oblasti proti temu ne borijo. Zaradi tega pa je ameriško javno mnenje čedalje bolj zaskrbljeno, kar ni nič čudnega, posebno ker je splošno znano, da je najbolj značilna posebnost povprečnega ameriškega državljana «lov za busines-som», m ker ta «business» ne temelji vedno na moralnih o-snovah, se tudi najbolj intimne zadeve lahko prodajo ali kupijo za samih 5 dolarjev. Bogdan Grom razstavlja v tržaški občinski galeriji Zdi se že neskončno dolgo — če izvzamemo Bambičevo razstavo v dvorani na stadionu — od zadnje slovenske razstave v Trstu: Skoro dve leti sta pretekli, odkar je razstavil Grom v Rossoniju in za njim ie Silvester Godina. Ne da bi naši likovni umetniki spali, narobe, mnogo so razpravljali in ravno v tej dobi so se prav hrupno uveljavili v svetu: Spacal, Grom, Celo Pertot, a tudi Černigoj ni dremal, niti Cesar in Lu-kežič, pa Hlavapg tudi ne. Le Trst je postal zanje nezanimiv, nima niti trga niti njegovo ime ne šteje mnogo v umetnostnem svetu. Ali lahko rečemo, da se je končno tudi v Trstu nekaj spremenilo? Kar je bilo pred dvema letoma, morda tudi še pred enim, nemogoče, — se je sedaj zgodilo. Grom razstavlja v občinski galeriji, a bi lahko že tudi kdo drug, če bi hotel Grom je prinesel v gdleri-jo nekaj novega, krepkega, svežega. Saj je tudi pred dvema letoma že razstavil precej svojih del v tehniki «batika». Vendar so bila še takrat močno zastopana olja, risbe, ilustracije... In v različnih izraznih sredstvih je bil različen duh, razdvojenost umetnika, delna neizo-relost. Danes je «batik» dobršen del Gromove umetnostne osebnosti: krepka, čisto svojevrstna, enotna. Batik je ic več kot ivazno sredstvo, iehnika in pomeni že svojevrstni predmet —n temo in slog. Kakor kipar v lesu obdeluje le določene sižeje, v bronu ali granitu pa zopet čisto svojevrstne, — tako je tudi z batikom. Grom je ne le iznašel batik, našel mu je tudi — «dušo». Saj podaja svoj Kontovel, Prosek čisto realistično, včasih bi se zdelo skoro celo naturalistično, vendar preneseno v nekako čarobno, skoro irealno vizijo, ki ni vizionamost grafičnega, črnobelega soeta, a se mu približuje s črnobelim kontrastom, s svežino in s čudovitim stapljanjem barv. Najrahlejši odtenki zelenkastega neba po sončnem zatonu, vredni najfinejšega impresionističnega kolorista, spreminjajoče se od trenutka do trenutka vdihavajo Poetična razpoloženja njegovim krajinam, kraškim krajinam. Tu je treba poudariti: že na razstavi v Milanu ga je kritika predstavila kot slikarja našega Krasa, to velja za to razstavo v še večji meri, pa četudi se tu omeji na prav ozek, njegov del, na Prosek-Kontovel z Dolenjo vasjo in Cerom pa Mlako med njima t. j, skoro na vidni svet iz umetnikove delavnice. Kras je tu z vsem svojim značajem, z zagonetno, skoro bizarno slikovitostjo, s trdo, rdečkasto rjavo zemljo, ki daje skopega kruha Kraševcu, — s svojimi kali in klanci po večnih vzpetinah, po nemirnem vzvalovanem svetu, z vasicami, čepečimi po grebenih. Stare so, skromne te kraške vasice, vendar ta- ko pestre in svojevrstno individualne, da so že redki tržaški slikarji, ki jih ne bi upodabljali. Grom je na tej razstavi izključno krajinar. Vendar je pogosto človeška podoba bistveni sestavni del vaške idile, ki kaže slikarjeve slikarske kvalitete. Te nam že nakazuje nekaj slik, risb s tušepi ali sotnč-nikom takoj ob vhodu v galerijo .o v Ronkah in v Gradežu zahtevali, naj se prične uporabljati letališče v Donkah. Da bi se doseglo enotno stališče dc vprašanja v vseh občinah naše pokrajine, naj se o tem razpravlja na prihodnji pokrajinski seji, ki naj odločno postavi sledeče sklepe; ureditev in modernizacija goriškega letališča; podaljšanje prostora za pristajanje do dolžine 2.500 m, da «bo letališče kos naraščajočemu prometu; moderniziranemu letališču naj se prizna svojstvo mednarodnega letališča, ker bi lahko ustrezalo potrebam Gorice, Trsta, Vidma in delu Primorske, ki je pod jugoslovansko suverenostjo; obnovitev prometa s srldnjo Evropo. Med posameznimi kraji bi se uvedel promet s helikopterji. Zaradi navedenih razlogov, ki še ne upravičujejo gradnje medcelinskega letališča, ker je preblizu Benetk, (v konzorciju beneškega letališča je vključena tudi naša pokrajina), se zdi, da je najbolje urediti goriško letališče, ker bi to bilo mogoče doseči s skromnejšimi stroški, kot pri Proseku in Ronkah, kjer bi bilo potrebnih več milijard. Poleg tega je letališče pri Fonkah valovito in potrebno temeljite preureditve, letališče pri Proseku pa zaradi burje ni primerno. S krepitvijo goriškega letališča bi se povečal promet, kar b'. ugodno vplivalo na gospodarski in trgovinski razvoj pokrajine. najdražje za svobodo in de-mokratičnejšo državno ureditev, za pravico do življenja slovenske manjšine v tem delu Evrope, poklonile se bodo junakinjam naše zgodovine in se ob njihovem zgle-lu pripravljale za nadaljnje delo za uresničitev vseh idealov, ki še niso bili doseženi. Proslava S. marca bo v Gorici v nedeljo ob 15. uri na sedežu ZSPD v VI. Ascoli. ?la programu bo poleg priložnostnega govora tudi več deklamacij in pevskih točk, s Katerimi se bo mladi rod oddolžil svojim materam in vsem ženam ob njihovem prazniku. Po proslavi pa bodo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi nastopili še gojenci Glasbene šole iz Trsta, ki bodo prav gotovo doprinesli do popolnejšega in uspešnejšega proslavljanja mednarodnega dneva žena. Za Jazbince šolo v Jazbinah Pred meseci je pristojno ministrstvo sklenilo izplačati pet milijonov lir za gradnjo šolskega poslopja v Jazbinah, kjer so bili doslej brez šolskega poslopja. Vest so vaščani sprejeli z velikim zadovoljstvom; zadnje čase pa jim nekoliko greni veselje govorica da nameravajo nekateri ljudje zgraditi šolo na Valerišču Če bi šolo zgradili na Valerišču, tedaj bi imeU jazbinski otroci eno uro hoda do nje. čeprav naj bi se zgradila za njihovo potrebo. Tudi m1 opozarjamo občinske oblasti na želje Jazbencev in na njihove pravice, da imajo zaenkrat vsaj šolo v svoji vasi, ko jim manjka še vse ostalo. iiisa:::: ; s;:■ -.7 l * iSillf -lili EH«! !•; LE Št Dl /_E MMUj lUUmtHO PRVEllSUU NEDELJSKA ZMAGA NAD STELLO AZZURRO bo najbrž za rešitev Triestine premalo Tri članice Triestine pozvane na trening V Močeno REZULTATI Podrl je kolesarko Ko se je včeraj opoldne 50-letni mesar Armando Con-zion z motornim kolesom peljal po Ul. Galileo Galilei v Gradiški, je pri hišni številki 7 trčil v kolesarko, ki je tik pred njim nenadoma zavila na levo čez cesto. Ponesre-čenko, 30-letno Liliano Dino-r.in iz Ul. Galilei 7, so prepe-l;ali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se bo zaradi poškodb na glavi morala zdraviti dva tedna. SGT Arrigoni-Stella Azz. 81:62 Varese-Benelli 90:68 Pavia-Cama 54:51 Borletti-Gira 60:69 Roma-Riyer 88:56 Motomorini-Virtus 45:57 LESTVICA Virtus 20 17 0 3 1310 1033 34 Borletti 20 12 1 7 1459 1271 25 Pavia 19 11 1 7 1057 1056 23 Gira 20 10 1 9 1199 1199 21 Roma 19 10 0 9 1245 1163 20 Motom. 20 9 1 10 1189 1158 19 Varese 20 8 2 10 1355 1382 18 StellaA. 20 9 0 11 1279 1362 18 Benelli 18 8 0 10 1114 1250 16 Reyer 20 7 2 11 1215 1310 16 SGT A. 2o 7 0 13 1151 1310 14 Cama 20 6 0 14 1191 1340 12 V nedeljo je Triestina zopet zmagala doma. Razlika v koših je celo precej velika, kar bi pomenilo, da so bili Tržačani mnogo boljši. Fa niso bili ravno mnogo boljši, razen v zadnjem delu igre, ko se Gor ške žene se pripravljajo na proslavo 8. marca Po vsem svetu se te dni napredne žene pripravljajo ra proslavo S. marca, mednarodnega dneva vseh žena. Tudi goriške žene nočejo zaostajati za ženami, ki bodo po vsej Evropi in tudi po drugih celinah dostojno proslavile dan, ki so si ga izbrale, da se poklonijo vsem tistim, ki so s trdo voljo in neštetimi žrtvami doprinesle do boljšega in dostojnejšega življenja žena in mater. Vseh pravic na raznih delovnih toriščih, v javnem življenju, v zakonu in v družbi sploh žene še niso dosegle, še dolgo se bodo morale boriti da postanejo resnično e-rakopravne z moškimi. Toda ob tem mednarodnem prazniku se bodo goriške žene najprej spomnile vseh tistih, ki so žrtvovale sebe ali svoje Predstavniki CAFO v Doberdobu Vodovod bi podaljšali do Sv. Martina na Krasu Vendar se ne sme pozabiti na vasi doberdobske občine Pred dnevi sta doberdob-skega župana Ferletiča obiska, la župan iz Gradiške Bressan in tehnični ravnatelj vzhodno furlanskega vodovoda (CAFO) inženih Sirtori. Glavni namen obiska je bil ogled doberdobskega vodovoda, ki je med najstarejšimi v naši pokrajini. Čeprav je zastarel in pomanjkljiv ter njegovo vzdrže vanje precej drago, je za do-berdobsko prebivalstvo velike važnosti, saj jim ni treba trpeti pomanjkanja vode kot sc to dogaja v skoraj vseh slovenskih vaseh na Goriškem, obenem pa imajo vodo doma Glavni namen obiska je bila proučitev možnosti, da bi sn doberdobski vodovod podaljšal do Sv. Martina na Krasu. Obenem so pregledali možnosti, da bi izvir v Do-btrdobskem jezeru, od kodei z električnimi črpalkami spravljajo vodo v rezervoai ne hribu, uporabili tudi za vodovod v 'vzhodni Furlaniji Ce bi se hotelo to doseči, tedaj bi seveda bilo treba nadomestiti sedanje naprave Inženir Sirtori je ugotovil, da je voda zelo okusna in da je r.iti v najbolj sušnih mesecih ne zmanjka. Ko že govorimo o možnosti razširitve doberdobskega vodovoda, tedaj ne moremo pre. zreti potreb vasi doberdobske občine, in sicer Jamelj tet Dola. V te sicer precej oddaljene vasi in zaselke bi bilo mogoče podaljšati vodovod in s tem prispevati k njihovemu razvoju. VČERAJ NA GORIŠKEM SODIŠČU Ribijev avtobus pri Gradežu do smrti povozil delavca Čeprav avtobusa ne bi smel voziti sprevodnik, vendar je sodišče oba obtožeoca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Včeraj dopoldne sta se mo- in ne bi popolnoma polomil V Števerjanu nameravajo zidati ljudske hiše Goriška prefektura je sporočila, da namerava po zakonu št. 640 od 9. avgusta 1954 zgraditi v Števerjanu stanovanjske hiše. Da bi občina lahko ugotovila število oseb. ki bi prišle v poštev za nakazilo novih stanovanj, katerih najemnina bo znašala od 4 do 6 tisoč lir, naj zainteresirani pošljejo pismene prošnje na županstvo. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52, rala na goriškem sodišču zagovarjati 20-letni sprevodnik avtobusa Marino Pigo in 3I-letni šofer Nicola Nebbio so, oba doma iz Gradeža. Obtožena sta bila smrti 48-letne-gr. delavca Aurelia Tuisa iz Gradeža. Do prometne nesreče, katere epilog smo slišali včeraj, je prišlo 3. julija lanskega leta ob 21.40 v bližini kraja Bel-veaere na glavni cesti Gorica - Gradež približno 700 m od visečega mostu. Ob omenjenem času sta se vozila proti domu v Ribijevem avtobusu oba obtoženca; vozil je mladi Pigo, čeprav ni imel zato prave šoferske izkaznice Avtobus namreč ni bil več v liniji in je šofer prav zaradi tega prepustil volan Pigu. Nekaj sto mestrov pred visečim mostom je Pigo opazil kolesarja, ki je počasi vozil proti Giadežu, toda nenadoma se je ta znašel pod kolesi avtobusa m vsak poizkus, da se prepreči nesreča, je bil zaman. Kolesarja, v katerem so pozne je spoznali delavca Aurelia Tuisa iz Gradeža, je avtobus skoraj popolnoma zmečkal in še preden so mu zdravniki nudili pomoč, je izdihnil. Zakaj in na kakšen način je prišlo do nesreče, ki je zahtevala smrtno žrtev, so govorile včeraj številne priče in pa troje odvetnikov, zastopnikov obtožencev in civilne stranke. Priče, ki so govorile v prid civilne stranke in posebno cdv. Pascoli so trdili, da se je Tuis vračal po delu v Ter-zu d’Aqui!eia domov v popolnoma treznem stanju. Za nekaj minut se jfe sicer ustavil v gostilni v Belvedere, toda kmalu je nadaljeval svojo pot, ker se je namreč bližala nevihta in mož je hotel biti pravočasno pod streho. Vozil je na skrajni levici in avtobus raj bi ga bil nenadoma pcJrl z vso silo na tla. To dejstvo naj bi potrdil tudi ogled njegovega kolesa, ki so ga včeraj pripeljali na sodnijo. Ce bi namreč kolesar zavozil na desno proti sredini ceste, bi avtobus zadel vanj s strani I zadnjega dela kolesa. Krivica Li zato morala biti na mla-aem Pigu, kr je vozil zelo neprevidno ter z vso silo zadel v kolesarja, in pa na šoferju Nebbiosu, ki je volan avtobusa prepustil človeku, ki zato ni bil usposobljen, saj je imel le šofersko izkaznico 2. stopnje in ne s tretje kakor zrhteva zakon o prometu z vczili. Tudi državni pravdnik je zahteval kazen za šoferja in sprevodnika Ribijevega podjetja, kajti po zakonu Pigo pod nobenim pogojem ne bi smel voziti avtobusa. Branilec obtožencev, odv. Devetak, pa je v svojem o-biambnem govoru dejal, da šoferska knjižica ne igra nobene vloge, posebno pa ne v primeru, ko je šlo za vozilo, ki ni bilo v liniji in v njem n' bilo potnikov. Po daljšem premoru je sodišče izreklo obsodbo, s katero so Marina Piga oprostili obtožbe zaradi pomanjkanja dckazov- Nicola Nebbiosa pa, ker ni storil kaznivega dejanja. r-čedsednik sodišča dr. Suich, državni pravdnik dr. Marši, zapisnikar Omeri. Padec po stopnicah V bolnišnico Brigata Pavia sc včeraj ob 11. uri pripeljal; 51-letnega Luigija Preža iz S. Lorenza pri Moši, ki je malo piej padel po stopnicah stanovanja. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili poškodbe na prsnem košu, za kar so ga pridržali na zdravljenju. O-zdravel bo v približno 20 dneh. KINO CORSO. 16.00: »Stolp uživanja«, S. Pampanini. VERDI. 16.00: «Lov na tata«. G. Grant in G. Kelly. CENTRALE. 17 00: »Nasprot- nica meje žene«. VITTOR1A. 17.00: «Neapelj poje«, G. Rondinella in G. Borni. MODERNO. 17.00: »Jack London«. je gostom zdelo, da že tako nima posebnega pomena se kdo ve kako truditi. Nekateri tržaški igralci so se izkazali zelo uspešni, kar zadeva streljanja v gol, saj je sam Por-celli dosegel 30 golov, Damia-ni 20, Natali in Bizzaro pa vsak po 11. Stella Azzurra le iz Trsta odpotovala v Ljubljano, kjer je včeraj odigrala tekmo z Olimpio (rezultata pa še nismo prejeli). Kakšne so nadaljnje šanse Triestine. če jih sploh lahko tako imenujemo. smo pa govorili zadnjič. V Bologni so imeli tekmo v soboto zvečer in nedeljo. V soboto ie prvak Virtus opravil z novincem Motomorini, v nedeljo pa je prišel Borlelti ter pobral obe točki v tekmi z Giro. Pavia ni igrala v stilu prejšnjih tekem, toda zmagala je vendar proti moštvu, ki je igralo z veliko voljo do zmage zaradi svojega nezavidljivega poležaja. Reyer je bil v Rimu. kjer je podlegel Romi. a se bo verjetno v nedeljo maščeval doma nad drugim rimskim moštvom Stello Az-zurro; če v tem uspe. tedaj je Triestini že ušel. Benelli, ki ima še dve tekmi v zaostanku. je v nedeljo izgubil v Va-rese. Moštvo Mobili Caotu je že odigralo prvo finalno tekmo s finalistom druge skupine, moštvom Vela Viareggio. ter zabeležilo prvo zmago z 79:60. Tržačai.ke so letos sploh mnogo boljše kot Tržačani, Razen SG Triestine, ki si je osvojila državno prvenstvo, so tudi košarkarice ekipe N. Sau-ro dosegle prvo mesto v skupini B ženske serije B. Za danes zvečer so pozvane v Modeno sledeče igralke, ki bodo imele kontrolni trening od 8. do 10. t. m.: Luisa Benati (Omsa); M)-riabruna Baldacci, Giovanna Frola, Maria Tamagno (Fiat); Pierangela De Marchi, Sere-nella Mazzacuratj (Padova-sport); Grazia Giulian' (Virtus Lucca); Franca Murialdo, Marika Poggi, Mirella Sillani (Savonese); Doretta Martino-li. Mirella Tarabocchia, Nico-letta Persi (Triestina); Gioia Marchiello (Napoli); Clara Or-fanelli, Rita Orfanelli. Maria Palermi (Lazio); Vifjoria Pi-lotti (Fari Roma); Anna Piacenza (Stella Azzurra Cremo-na); Anna Maria Paoli (Par-tenope). RIM. 6. — Koledar mednarodnih nastopov, ki ga je določila Italijanska košarkarska zveza, je tak: 25. marca 1956. — Švica -Italija miad. (moški) (Sierre); 31. maica — Francija - Italija visokošolci (Pariz); 14. aprila — Belgija - Italija (m.) (Bruxelles); 14. ali 15. aprila — Švica -Italija mlad. (žen.); kraj še ni določen; 22. apiila — Avstrija - Italija (ž.) (Dunaj); 6. maji — Italija - Bolgarija (m.) (Neapelj); 27. maja — Italija - Romunija (m.) (Benetke); od 2. do 10. junija — V. evropsko žensko prvenstvo v Pragi; . 24. junija — Italija mlad. -Bavarska moški — kraj še ni določen; od 24 do 29. septembra «Trofeo Mairano« v Bologni, Končno bosta 2. in 3. marca v Torinu dve tekmi med reprezentanco švicarskih visoko-šolcev in Fiatom. (Zaman iščemo kake tekme z Jugoslovani, pa naj bi bila med moškimi ali ženskami ali mladinci. Op ur.) * » » Na mednarodni košarkarski tekmi v Moskvi je SZ premagala Bolgarijo s 66:49 (31:18). Tudi Fraser poražena Holandka Gastellars rekorderka na 100 m prosto AMSTERDAM, 6. — Ho- landka, 18-letna Cockie Gastellars, je v soboto zvečer v Amsterdamu zrušila svetovni rekord na 100 m prosto s časom 1:04,2 Ta plavalka je že dosegla celo boljši čas kot Avstralka Dawn Fraser, ki je komaj pred kratkim s časom 1:04.5 zrušila svetovni rekord holandske plavalke l\Ti!ly den Ouden, ki je postavila svetovni rekord že 1. 1936 s časom 1:04.6. Fraser ni niti dočakala, da bi Mednarodna plavalna zveza njen rekord uradno potrdila, ko ga je zč Gastellars izboljšala. Kaj bo sedaj naredila Fraser? V mestu Rally v Severni Carolini (ZDA) je Dave Si met pretekel v zaprti dvorani 60 yardov v času 6.1 sekunde, s čimer je izenačil svetovni rekord. ZflCELE SO SE VELIKE MEDNARODNE KOLESARSKE DIRKE Joan Bobet je začel resno Francoska reprezentanca v odbojki je premagala Madžarsko s 3:2 (16:14, 15:11, 12:15. 12:15, 15:J3). Tekma je bila v Parizu. Jean Bobet, brat velikega Louisona, namerava mogoče v tej sezoni voziti v stilu velikega kolesarja, ki se ne zadovolji samo z zmago na kateri izmed etap na posameznih etapnih dirkah, čeprav je taka zmaga že tudi pomembna. V nedeljo je tekmoval na dirki Genova - Nica in prispel je prvi. Z njim je privozil Lerda, ki se je letos že prav v Nici izkazal s svojo odlično formo. Bobetu je pa le za dostovalo moči, da je v zadnjih 50 m švignil naprej. Vsi ostali so prispeli na cilj manjšim ali večjim presledkom, kakor kaže vrstni red: 1. Jean Bobet, 196 km. 4.46 05”, povprečno 40,833 km na uro; 2. Lerda, za kolo; 3. Telotte 1’55”; 4. Ror.sello 2'58"; 5. Valkowiak, 4’02”; 6. Mejsen 4’37”; 7. Škerl 4’48”; 8. Gihanel; 9. Mahe; 10. Falaschi; 11. Schils; 12. Mirando; 13. Paternoster; 14. Agut; 15. Co-letto; 16. Bovay; 17. Zuliani; 18. Ellena; 19. Jacques; 20. Rambaudin; 21. Monico; 22. Huyghe; 23. Plaza, 8’40”; 24 Louison Bobet i. č.; 25. Kerkhove: 26. vsa skupina ex aequo. med drugimi Accordi, Ranuc-ci. Bartolazzi, Martino. Calvi. Ferlenghi' 47. Kuebler, 9'25”; 6u3. Geminiani. * * * V Torinu so si pred dnevi nekateri tehniki in organizatorji dirke po Franciji (Tour ŠPORT V GORICI PRO GORIZIA-ROVER ETO 0:0 Borba za drugo mesto in za rešitev pred izpadom REZULTATI Merano-Belluno 2:1 Sacilese-Bolzano 1:2 Trento-Gradese 1:0 Bassano-Itala Mont. 2:0 Portogruarese-Pordenone 0:0 Pro Gorizia-Rovereto 0:0 Crda-Spillimbergo 0:^ Sava-Thiene 4:1 Schio-Dolo 1:2 LESTVICA Bolzano 23 18 4 1 49 8 40 P. Gorizia 23 13 4 6 30 16 30 Bolo Crda Sava Rovereto Belluno Trento Portogruar. 22 Sacilese 22 22 11 6 5 36 21 28 23 10 8 5 34 24 28 23 11 5 7 28 21 27 23 11 3 9 29 32 25 23 10 4 9 27 25 24 22 10 3 9 32 29 23 7 8 7 31 29 22 8 6 8 21 22 22 Bassano 22 7 6 9 30 36 20 Gradese 23 7 5 11 24 31 19 Merano 23 7 5 11 31 40 19 Pordenone 23 410 9 20 31 18 Itala M. 22 5 6 11 24 44 16 Thjene 22 5 5 12 25 34 15 Sc-lio 22 4 7 11 22 34 15 Spilimb. 23 4 7 12 15 25 15 Občinstvo ni bilo na nedeljski tekmi zadovoljno. In ‘o popolnoma upravičeno, kajti goriška enajstorica ni pokazala prav nikake lepe igre Kvečjemu smo bili priča neki vrsti igračkanja z žogo, ki pa ne more pripeljati do nikake-ga uspeha. Vidno je bilo, da so bili goriški nogometaši zelo trudni in le obramba se lahko reši splošne negativne sodbe. Obramba je namreč rešila domače moštvo poloma, kajti nasprotniki so ves čas napadali, a vendar s premajhnim elanom. Nima nikakega pomena govoriti o kroniki tekme, kajti vsa tekma je izzvenelo kot nekaj, kar je najbolje, da se čimprej pozabi. Goričani so se nekako zbudili le proti koncu, ko je bilo že skoraj gotovo, dabo rezultat ostal na ničli, agostje so se tedaj postavili čvrsto v obrambo in dosegli eno točko. Goriško moštvo so sestavljali: Tomasella; Antonaz. Bernard; Pischi, De Corte, Co-stelli; Tosolini, Posar, elemente, Mazzero, Meret. Ker pa tudi Tržičani s Spi-limbergom niso imeli boljše sreče, je ostalo goriško moštvo še vedno na drugem mestu z dvema točkoma prednosti. Nevarno pa je moštvo Do-lo, ki mora še odigrati eno zaostalo tekmo; če zmaga, dohiti Pro Gorizio. Navajamo nedeljske rezultate in lestvico: JUVENTINA - S. GlOVANNl 1:1 (0:0) Juveatina je v nedeljo v Standrežu dosegla pravzaprav uspeh, ker jj je uspelo remizirati z ekipo Sv. Ivana iz Trsta, ki spada med najboljše v tej skupini. Standreški napadalci sodali vse iz sebe da bi dv ;egli uspeh, a tržaška obramba jih je z uspehom zavračala. V drugem polčasu so Tržačani prvi zabili gol, a domačini so kmalu izenačil! Med najboljše juventince lahko prištevamo Ferfoljo. Azza-na in Orlandija. V nedeljo bo Juventina igrala v Trstu proti Sv. Ani. Ostale tekme v tej skupini so bile: Libertas-Isontina (2:0), Poštarji • Sv. Ana (4:0), Pon-ziana - Pro Romans (3:0), E-dera - Moša (1:0). Ronchi -Milje (1:1) Fortitudo - Sagra-do (3:2) in Cormoiese - Crda (2:1). Na lesivici je Ponziana znova dosegla prvo mesto s 26 točkami, medtem ko je Mug-gesana zdrknila na drugo (23) in je v respi nevarnosti, kajti Ronchi (24) in San Giovan-ni (24) sta ji tik za petami. de Frarce) ogledali torinski občinski stadion, kjer ho cilj etape Gap - Torino. Prvi povabljenci za dirko Milan-Sanremo MILAN. 6. — Po čast n m povabljencih za dirko Milan -Sanremo, ki bo kot vsako leto 19. marca, so danes že objavili tudi prvi seznam povabljenih dirkačevi Častni povabljenci, katerih imena so bila znana ze prej, so: Tuji kolesarji, ki so se v 1. 1955 klasificirali na prvih mestih klasifikacije Desgran-ge - Colombo: Ockers (Belgija), Bobet L. (Francija). Bran-kart (Belgija). Koblet (Švica), Derycke (Belgija). Potem še trije Belgijci po vrstnem redu v tej klasifikaciji: Impanis, Van Steenber-gen in De Bruyne, ter nato še trije Francozi v vrstnem redu: Gauthier. Sco-deller in Dupont. Za temi še pet nadaljih tujcev z iste lestvice: Botella (Španija), Cleri-ci (Švica). Wagmans (Holandska), Kuebler (Švica), Robinson (Vel. Britanija). Danes so pa objavili seznam prve skupine povabljenih, ni so: Belgijci Derijcke, Noyelle Kerkove, Schils. Schotte. Van Looy in Van Nitsen; Luksemburžana Gaul in Kemp: Holandec Van Est; Švicarji Cle-rici, Hollstein, Schaer in Strehler ter Španci Bahamon-tes. Botella, Iturat. Poblet in Ruiz. Švicarji prihodnjo sezono Tekme proti Italiji Avstriji, Madžarski Švicarska nogometna zveza je objavila svoj mednarodni koledar za prihodnjo jesen in pomlad: 15. septembra: Švica - Holandska v Lausannu in Holandska B - Švica B v Holandiji; 4. novembra: Švica - Italija v Bernu; 21. novembra: Švica - Nemčija v Nemčiji; 30. aprila ali v maju 1957: Švica - Avstrija na Dunaju; 8. ali 12 maja: Švica - Madžarska v Budimpešti. Tekmovanje vojaških reprezentanc V nedeljo v Neaplju Itclija-Grči|a NEAPELJ, 6. — Vojaška nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo odigrala v Neaplju povratno tekmo z grško nogometno reprezentanco, bo nastopila jutri v Salernu v prijateljski tekmi s Salernitano. Nedeljska tekma italijanske in grške reprezentance je važna zaradi tega, ker mora odločiti, kdo se bo kvalificiral v finalno skupino, ki bo igrala na Portugalskem. Igralci, ki so trenerju in tehničnemu vodji na razpolago, so: Louison, Seveso. Cuttica, Garzena, Invernizzi, Mihalich, Montico, Longoni, Brugola, Colombo. Vicini^ Galli, Campagnoli in Lojodice. Skopi]* Pred zadnjim kolom v Najbrž Glicjo1^ državni prvak Lukič je izgubil partij0 1 zadnjim na lestvici SKOPLJE. 6. — Na skem prvenstv so danes odigrali samo^ adaljev*' Jugoslav|i! preb njene partije, ki so se čale s sledečimi rezults, j Tot - Lukič 1:0, Jogj, Lukič remi, Djaja - ^i, | vič remi. Prekinjena Pa j iz 16. kola Jovanič -je že včeraj brez nai nja končala remi. . Stanje pred zadnjim^, 1. Gligorič 13.5, 2. Maj j 13, 3. Ivkov 12, 4. Milič ,| 5. Udovčic 11, 6. P>rc '“t 'p Lukič, Sokolov, Janosevic, rič, Matulovič 9, 12.-1“* ^ novič, Djuraševič, Ral?*r', |), raklajič 8.5, 16. Jovani« '« ^ Djaja 7.5, 18. Tomovič Čirič 4.5, 20. Tot 4. Prvenstveni turnir Tržaškega šahovskega Že 21. februarja se šahovski turnir za drtlj _^ prvenstvo v Tržaškem s f skem društvu. Turnirja ^ deležuje deset najbolj5^ histov. Igra se vsak ■—^ p petek od 20. ure -* * « V 4 ,, Capri® v’ x- — -------------------- , . v pf varni Milano. Rezultat vih štirih kolih: odv. Filipovič 0:1, Baša - *‘‘." j:|. dalje P V aP- v . HreS ■ 1:0, Ocvirk - Lorenzutt' dr. Paulin - dr. Berfi"0^. Sossi - Pirona 0:1. F''!'5 gj? Pirona 1:0, dr. Berginc ^ si 0:1, Lorenzutti - dr-remi, Hieščak - °CVInais' odv. Capiio-Baša 0:1, Filipovič remi, Ocvirk . # . -............ Caprio remi, dr. Paul”* pj ščak 1:0, Sossi - B°je M, 1:0, Pirona - dr. Berg>"0 odv. Caprio - dr. PaUlin Baša - Ocvirk 1:0. . jj Stanje po IV. kolu' RaSg0sii Filipovič, Ocvirk 2.5, ^ dr. Berginc 2. odv. ^a^0f!ž Paulin 1,5, Pirona zutti 0,5. Hreščak 0. Prihodnjo nedeljo Pa ^ stf žaško šahovsko društvo^,) pilo v Tržiču proii n' uj|(l moštvu tamkajšnjega ^ in bo pri tem še zlas i miv dvoboj Filipovi« vič. — Avstralski atlet dohjoSef dy je s časom 13:27.4 jf nov svetovni in avstra 5 ^ kord v teku na • (482F m). oagovorn! ure®11 J* STANISLAV HllNK y Tiska Tiskarski zavod ZT* KINOPROSFK-KONTO?! 7 t. r*' predvaja danes <• ob 19.30 NAČRT VALI4' Zgodovina atenta* na Hitlerja ^ 7 <• predvaja danes *• jjuS-ob 18. uri RAN* Preklet predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri Usodno slovo Igrajo: LUISA ROSSI, DANTE MAGGIO in SERNAS JAC® 000000000000000000000030030COOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oo°v Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 21. = Prvo poglavje i IVA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU In prav kraška vrsta je v tem pogledu znamenita; dobijo se pri nas namreč samo samice, če se prav spominjam, so nekje v Švici tudi samci in se tam vrši razmnoževanje, kakor pri vseh živih dvospolnih bitjih, o kraških samicah pravijo, da se razmnožujejo »deviško« ali partenogenetično, brez vsakokratnega oplojevanja. To, sodijo učenjaki, da je »neprava partenogeneza«, češ, nekoč, v davnini, se Je morala oploditev vendarle izvršiti. Kdor pozna ustroj metuljev, ve, da so to visoko razvita in komplicirana živa bitja. Dvospol-nost in kar je s tem v zvezi ni pri njih nič manj stroga zakonitost kot pn človeku. »Neprava partenogeneza« je sicer izjemen, tpda priroden pojav, ce je možna pri drugih živih bitjih, zakaj bi ne bila tudi pri človeku. Ergo: čeprav brezmadežno spočetje, vendarle ne — čudež. Ali sem s sošolcem, ki si je grizel ustnice ln ni verjel v čudež, že takrat o tem diskutiral ali sem o tem diskutiral s kom pozneje, se danes več ne spominjam. Vsekakor tudi mene ni obsijala milost (in pravijo, da je za to potrebna milost, da bi bil verjel v čudež. Vendar Je bilo zame vprašanje izredno zanimivo kot logičen ali znanstven problem. Tudi jaz sem kdaj poslušal vrstnike ali se z njimi pogovarjal o »grdih stvareh«. Toda ni mi hotelo v glavo, kako Je moget neki sošolec to tako zanimivo in kot nož ostro postavljeno vprašanje spraviti v zvezo s tistimi »grdimi stvarmi«. Zame ni bilo profesorjevo predavanje niti najmanj kočljivo; ničesar m v meni vznemirilo razen moje vedoželjnosti in prebudilo je v meni veselje do dialektike m do logičnega izvajanja. 79. V Thomas Mannovi »Začarani gori« (Zauberberg) je eden izmed glavnih Junakov, prijatelj in eden izmed duhovnih oblikovalcev osrednje osebnosti romana, Hansa Kastorpa, italijanski svobodoumni zdravnik in filozof Settembrini. Je to tipičen evropsko-italijanski liberalec iz začetka tega stoletja, visoko izobražen, duhovit, skeptičen, popolnoma areligiozen, poln ironije in vendar po srcu plemenit, nosilec nekakšnega evropsko-liberalnega humanizma. Avtor Je dal tej simpatični osebnosti poteze nekakega ljubeznivega Mefista in ga v romanu tudi primerja z njim. Kdor pozna vsaj nekoliko italijansko kulturno zgodovino ob prehodu prejšnjega stoletja v sedanje, temu ne bo težko opaziti nekaj izrazitih skupnih potez med Mannovim junakom Settembrinijem in, denimo, med kakim Lombrosom ali Mantegazzo. Ko sem med obema vojnama bral ta Thomas Mannov roman, sem se ob Settem-briniju ves čas spominjal našega domačega zdravnika dr. Nlgrisa in ob njem še nekaterih drugih italijanskih liberalnih mož. ki sem jih mimogrede spoznal ali pa o njih slišal v svoji mladosti. Temu skoraj idiličnemu in globoko humanističnemu liberalizmu je v glavnem napravila konec prva svetovna vojna. Zato vidim veliko vrednost tega romana tudi v tem, da nam je njegov avtor ohranil avtentičen duhovni hk tega simpatičnega skeptika in liberalnega humanista v svojem Settem-briniju. Nekaj od tega »settembrinijevstva« je bilo tisti čas tudi malone v vseh naših očetih, ki so si bili prisvojili neko določeno izobrazbo. Medtem ko se je delavstvo postopoma že oprijemalo radikalnih idej o družbeni preobrazbi in mu je bil »kulturni boj« proti določenim verskim predsodkom vendarle samo eno izmed sredstev — in še to ne prvo — za socialno osvoboditev, Je veljal našim očetom poleg nacionalnega vendarle glavni boj duhovnemu zasužnjevanju po cerkvi. To je bil nekakšen galanten, orokavičen boj, ki se je v glavnem vršil »s svetlim mečem«, z ironijo, s skepso, z razkrinkavanjem mračnjaštva v preteklosti in sedanjosti. Kmet Je takrat še globoko tičal v svojem trdnem, po cerkvenih obredih in verski moralki predpisanem ozkem svetu. Naše matere, konservativ-nejše od naših očetov, so gledale v veri in cerkvi nekakšen steber, ki je ščitil varnost družine in njenih nravi. Vendar so z nekakšno bolj ali manj dobrodušno tolerantnostjo spremljale samozavestno in svobodoumno otepanje svojih mož, ne da bi pri tem opuščale svojega lastnega stališča: izpolnjevale so vestno cerkvene predpise in vzgajale v verskem duhu otroke, ne da bi pri tem naletele pri svojih možeh na oviro. Tu je bil med našimi starši nekakšen galanten, humanistični kompromis: vsak je imel v svojem naziranju in v svojem delokrogu popolno svobodo, če se je otrok izvil izpod materinega nadzorstva, je navadno sledil očetu, v kolikor se mladina že takrat m začela oprijemati radikalnejših idej o socialni preobrazbi. Večina mojih vrstnikov v gimnaziji je imela take očete in take matere. Tu moram kajpaaa izvzeti tiste svoje slovenske tovariše, ki so izhajali iz kmečkih družin in so prinesli s seboj močnejšo odvisnost od cerkve, vere in njenih predpisov. Vendar Je bil naš primorski, kraški kmet kljub svojemu ^ spoštovanju do cerkvene avtoritete neprimerno liberaa lit^i primer od kranjskega. Da je bila temu odgovarjajo« sejfi f nejša in tolerantnejša tudi večina duhovščine, o teTjasti Vel drugem mestu že pisal. Večji del mojih sošolcev, * plfis, ščanskih otrok in domala vseh Italijanov in Nem«e ’ roP°.;j ni mogla posebno viseti na predindtu, kakršen je bil zlasti ne v višjih razredih, kjer so se dečki — deki vP‘j v mojem razredu nikoli — začeli osvobajati materin^s pi, ln prehajali postopoma pod vpliv očetov. Da Pa.. pri^V' temu veronauk izsilil pri moji šolski generaciji upoštevanje, je bila zasluga obeh tako raznorodnih V Thomas Mannovem romanu »Zauberberg« Je. ,i ihnfjJ niju nasprotni pol in prav tako Kastorpov prija«6 hovni oblikovalec jezuit in verski filozof Naphta' p o* njegov portret sicer m uspel tako živo in življenjS* 0u» kakor portret Settembrinija, vendar je tudi v Nap*1 teriziran določen duhovni lik fanatičnega verskeSaj, fe* ji ki je pred prvo svetovno vojno v določenih oblika ^ . eksistiral in v svetovnem dogajanju dejstvoval. h/ zdaj klical v spomin lik in poteze svojega nekdaPJ jt heta Jakoba Ukmarja, mi je nekje v ozadju lebdel v K ^ Naphta, eden od junakov Mannovega romana. MeC*; inije, i if* dr Irnf cvatnifllort in nnlmlrča*« tlf vah s svojimi idejnimi liberalnimi nasprotniki prijatelji, je ostal profesor Ukmar »profanemu« ®Viji maknjen In v svoji osebni skromnosti najbolj gore« pustljiv vojščak svoje Cerkve. Sredi prve svetovne vojne je prišla za to n )*<*>» .no nepopustljivost velika preizkušnja, v kateri se) v očeh večine svojih učencev in profesorskih koleg ’ svojih someščanov kot junak. Z mnogimi znanci s nC <>. f in pozneje in ponovno te čase o tem govoril. Nihče ^ o tem, da ta mož pri svoji osebni skromnosti P1 junaštva in ne mučeništva. (Nadaljevanj«