193. številka. Ljubljana, v sredo 26. avgnsta. XXIV. leto, 1891. hchtja vsak dan avcier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avetro-ogerske de2ele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, }>o 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina ssnaaa. Za oznanila placnje se od CetiriRtopne pri it-vrste po K kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 1~. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pisma iz Zagreba. Zagreb, 24. avgusta 1891. Jubilejska razstava. 1. Na Zagrebškem VBeučilišČnem trgu nastalo je nagloma novo krasno mesto, kakor da je je kak čarobuik tez noč pričaral. Še pred par meseci bilo je na tem trgu vse prazno in pusto, kakor v kaki puščavi, nič nesi videl, nego pesek in kamenje. Ali ? spomladi, ko se jo jela priroda buditi v novo življenje, začelo ao je tudi novo življenje na vse-učiliškem trgu. Kakor glive čez noč, rasli so tu iz zemlje raznovrstni objekti, ki so v kratkem času spremenili trg v Čarobno mesto. Veliko sicer ni to mesto, ali je zato prekrasno, kakor da so ga vile sezidale in ukrasile z vsemi mogočimi lepotami. Človeku se v prvi čas zdi, da se mu sanja, in ga prevzema strah, da mu lepa ta podoba ne izgine izpred očij, ko se prebudi. Ali kmalu se prepriča, da to ni sen, ampak gola resnica, ko gre na sprehod po tem čarobnem mestu, kjer so vse duri odprte in kjer ga vsako krasno poslopje vabi, da pogleda, kakšno blago se v njem nahaja. Zgrajenih je 21 paviljonov in 11 kioskov različne veličine in različnega sloga, ali vse lepo, fino, ukusno izdelano in ukrašeno od zunaj in od znotraj, kraj teh pa še več posebnih restavracij in kavarn, železna vetre-njača, 2 zvona na skali, zgradbe s stroji za električno svetlo, 4 velike ,suSe", mej vsemi temi predmeti pa so krasni nasadi, 3 kipi, vodomet, kaskade, ribnjak in park pred iveučiliščno palačo. Ves ta prostor, kakih 30.000 Q//», okrožuje pet sijajnih palač, od katerih 3 služijo „gospodarsko-šumarski jubilarni razstavi", in to vseučilišče, Gospodarsko družtvo in „Hrv. Narodni Dom" (Sokol iu Kolo), v jedni, namreč v kr. obrtni školi, pa je priredilo „Družtvo za umjetnost i umjetni obrt" v Zagrebu mejnarodno razstavo umetnin, ki je odprta, dokler traja jubilejska razstava. Celo to mesto, katerega slika je zelo dražestna, vsi ti paviljoni in kioski in omenjene tri palače, vse to napolnjeuo je z vsakovrstnim blagom, ki ga je hrvatska zemlja rodila, bistri in umni duh Hrvatov izumil in proizvel, in pa pridne in veščo hrvatske roke izdelale. Po dnevu vrvi tu na tiBoče Ijudij neprenehoma od poslopja do po-siopja, od paviljona do paviljona, iz dvorane v dvorano, nabirajoč Bi znanja, kakor Čebelice med od cveta do cveta. V večer pa se slika ta celo spremeni : Ves prostor razsvetli se električno, vojaška godba svira v glasbenem paviljonu, Mitrovački tamburaši igrajo pred Kolom, vodomet brizga vodo do 20 metrov kvišku, pri dalmatinskem paviljonu blišči se slap vode v raznih barvah, sredi vseh teh lepot pa se sprehaja brezštevilna množica Ijudij in na vsakem lici bereš veselje ia radost. Pred gostilni-cami in kavarnami je seveda tudi vse polno in živo, tu se živo razpravlja in nazdravlja in zabavlja. To ti je, ljubi bralec, le slaba slika o tem čarobnem mestu, ki se zove „Jubilarna razstava" v Zagrebu. V resnici je ta slika nerazmerno lepša. Pravo sliko in pravi pojem o tej razstavi dobil bodeš še le tedaj, ko semkaj prideš in sam pogledaš vsa ta čudesa. Popolnoma opisati vsega tega ni mogoče, in jaz ne prevzamem te velikanske naloge, da ti natanko in obširno, črno na belem, pokažem vso razstavo v Bvojih pismih iz Zagreba. Hočem te le opozoriti na razstave kulturni pomen in na znamenitejše objekte, po tem pa te tudi po svojih slabih silah spoznati z gospodarskimi, indu- Btrijalnimi in kulturnimi odnosa ji Hrvatov, kakor nam jih kaže razstava. In ko si mislim, da te zanima tudi to, kar se godi na Zagrebški razstavi, javljal ti bodem v kratkem vse, kar se bode zua- menitejšega in zanimljivejšega zgodilo na razstavi in okolu nje, med brati Hrvati in njihovimi gosti. * * Prvi in glavni pomen Zagrebške razstave je po mojem mnenji, le ta : Hrvatje hočejo dokazati vsemu svetu, da niso zaostali v kulturi in da hodijo isto pot z drugimi kulturnimi narodi; vsi hočejo pokazati, kaka kulturna moč je v njih. Razstave so gotovo iztnej najlepših in najkoristnejših pridobitev, ki nam jih je prinesla moderna kultura. Nič nam tako živo ne predočuje orjaškega napredka ljudskega duha, kakor razstave, in čeravno so v zadnjih štiridesetih letih jako goste in se nagloma ponavljajo, priuaša nam vsaka nova razstava, posebno pa vsaka avetska ali mojnarodna razstava, na tisoče novih nt vari j. Kulturni napredek* ki je še nedavno le neznatno pomikal bo naprej, dela sedaj orjaške korake. Kar je včeraj v Parizu, v Ameriki, ali pa celo v Avstraliji bilo, to nam danes prineso v Evropo, pa tudi k nam, v beli Zagreb. Uazstave so nam potrebne iu koristne, ker nam najjasnejše predočujejo plodove po bliskovo napredujoče kulture, ker so one zrcalo, v katerem gledamo splošni napredek, pa tudi napredek VBakega posameznega naroda. Tudi v sedanji razstavi v Zagrebu vidi se pristna slika modernega napredka na Hrvatskem, če ravno ne vsega napredka, ker nam predstavlja aamo gospodarstvo, gozdarstvo, domači (hišni) obrt in pa del ostale industrije. Sliko to popolnjnje nam tudi posebna razstava umetnin, ki se nahaja v kr. obrtni šoli tik jubilarne razstave: na tej razstavi izložili so sicer tudi tuji umetniki svoja dela ali tu se vidijo tudi izvrstni umotvori hrvatskih umetnikov, Masira, Quiquereza, Rendiča iu drugih. Slika napredka, ki jo vidimo v obeh razstavah, je lepa, ne samo za oko, ampak tudi za duha. Lepa je, ker nam kaže množinu izvrstnih izvirnih proizvodov hrvaškega duha iu delovanja, pa tudi lepili, tujih, občnih predmetov, ki bo si jih prisvojili Hrvatje, kakor vsi drugi kulturni narodi, in ki dokazujejo, da Hrvatje Btopajo junaški naprej na stezi Bplošnega napredka. Ta slika je pa tudi tolažilna, ker nam napolnjuje dušo upanjem, ali da bolje rečem, prepričanjem, da bodo Hrvatje v bodoče še hitrejše napredovali in da ne bodo mirovali, dokler ne bodo na kulturnem polji dosegli naprednejših narodov. Slika ta dokazujo nam, da v hrvatskem narodu počiva velika duševna sila, ki se lepo razvija in je posebno produktivna, kadar se ji prilika nudi. Tujci, posebno Nemci, ki imajo slabo mnenje o Hrvatih in trosilo po svetu razne bajke o njih, naj le pridejo semkaj v Zagreb, naj si ogledajo to razstavo in kar strmeli bodo začudenja, obmolknili kakor ribe in stidili se Bvoje nevednosti in svojega obrekovanja; še hvalo in slavo bodo peli Hrvatom po svetu, če bodo le malo pošteni in pravični, pa prosti tistega gnusnega šovinizma, kateri je toli okužil današnje Nemce in Madjare. Taki šovinisti, ki nas Slovane motrijo samo skozi temne LISTEK. Igrača. (Novela E. K. r a a i 1 j n i k o v e, prevol V o j s k a r.) (Dalje.) Kazven tega je Olga vidno slabela. Večinoma je ležala z zaprtimi očmi. Njeno dihanje je bilo neredno, časih je popolnoma zastalo, da Be je prijemala z zdravo roko za prsa, katerim je nedostajalo vzduha. Časih je prosila piti, tedaj jej je dajal Čuvašev kozarec mrzlega šampanjca; Olga je odpila dva požirka, nasmehnila se mu in zopet palu ua pol v nezavest. Kar zasliši v sosedni sobi neke glasove. Hotela je vedeti, kdo je tam. Spoznala sta, da bo prišli TuČkovi prašat za njeno zdravje. — Ubogi otroci,, ob ves praznik so! Petja, oddaj jim jelko in vse, kar smo. jim pripravila, naj pripravljajo sami doma, kakor vedo, dejala je Olga. — In še to oddajte v Olginem imenu njeni krščenki, pristavil je čuvašev, vzemši iz žepa listnico in oddajajo jo Mariji Ivanovoi. Niti pogledal ni, koliko je bilo v njej. Ta čas neso imeli miljom za Petra Kiriloviča nikake cene ker neso mogli spasiti sreče njegove; ako bi pa imel denar zanj še kako vrednost, bil bi popolnoma obdarjen za svojo velikodušnost s pogledom in smehljajem Olge, s katerima se mu je zahvalila. Potem je zopet minila minuta za minuto. Začelo je temneti. Marija Ivanovna je prinesla, pazno stopajo, v Olgino sobo lampo s temnim senČuikom. Postavila jo jo na mizo, spustila zastore na oknih, nekoliko sinjih od večernega somraka, vzdihnivši pogledala na Olgo, ležečo z zaprtimi očmi, in na Ćuvaševa, sedečega zraven in odšla. Mej tem jej je dajal Peter KiriloviČ pomiro-valna zuumenja. Olga se namreč že četrt ure ni vznemirjala, njuno dihanje je postajalo rednejše, in ua licih pokazala se je rudečica. Človeško srce se pač vedno nadeja, da visi tudi njegova sreča na tanki niti, imenovani nada. — Morda sta se zdravnika motila, morda . . . A Čuvašev ni še dobro izrazil te oživljajoče misli, ko je odprla Olga velike oči, katere so so mu zdele ta dan še večje, kakor nekako prestrašene — njene ustnice so se stresle a glasu neso dale. — Kaj bi rada, mila? Piti? uprašal je Čuvašev, naklonil se in čutil po trenutnem olajšanji strašen strah. Olga je odkimala. — Bliže! zaslišal je naposled Peter KiriloviČ — on je razumel in priklonil se popolnoma. Na Olginem obličji izrazila se je zadovoljnost, in njen glas je začel glasneje. — Se . . . tako ... Se spominjaš, ko sera dejala: lepo je umreti zraven ljubečega človeka . . . Poljubi me zadnjikrat ... saj ti nesem zoperna? Mesto odgovora pritisnil je Čuvašev strasten poljub na Olgine ustnice. V tem trenutku pretrgale so se tudi vezi življenja njenega. Pri poslednjem pretresu zlomljenega , bolnega telesa pokazalo se je v oglih ustnic nekoliko rožaste pene, nekaj hripavega deloma vzdih, deloma stok izvil se je iz njenih prsi j ... in vse je bilo končano — Olge ni bilo več, buš v oni trenotek, ko se je zaslišal iz sosednje cerkve prvi udarec zvona, ki je vabil ljudstvo k slovesni polnočnici, ravno tisti hip, ko je mislila Olga prižgati Bvečice na svoji jelki. (Konec prih.) naočnike lažnih predsodkov in katerim prazna domišljija o tako zvanem strašnem panslavizmu še spati ne da, ti naravno ne bodo nikdar mogli nas prav spoznati in ceniti naše vrednosti. Ali umni in pravični Nemci in Madjari vedeli bodo ceniti kulturno moč Hrvatov, ko pregledajo Zagrebško razstavo, in priznali bodejo tudi javno njeno vrednost, kakor so to že nekateri storili. To pa je tudi potrebno, da nas Slovane tuji narodi, posebno pa naši nasprotniki, čim bolj spoznajo in se nauče ceniti našo kulturno moč, katera se zatreti ne da in s katero se bode moralo v javnem in političnem življenji v bodoče drugače računati, nego do zdaj. Čehi ua severu, Hrvatje pa na jugu pokazali so z letošnjima razstavama dovolj, kako znamenit kulturen faktor so oni v naši monarhiji. Drugi znameniti pomen Zagrebške razstave je ta-le: Hrvatski narod ima tu lepo priliko, da sam sebe bolj spozna. Stara grška beseda: „Spoznaj samega sebe!u velja tudi za narode, ker so v poli-tiškem življenji individuum, kakor vsak človek v društvenem življenji. Čim bolj bode vsak narod poznal svoje dobre in slabe strani, čim bolj bode znal ceniti in rabiti svoje kreposti in svojo moč, a popravljati svoje pogreške, tem naprednejši in močnejši bode. Narod, ki si ni svest svoje moči, ne bode je nikdar znal upotrebiti, če je še tako močan, in slabejši narodi ga bodo prekašali. Primer za to dajo nam mej drugimi, žal, tudi Slovani, ki so se naposled vender jeli buditi na novo življenje. Treba torej tudi, da spozna hrvatski narod svojo silno mor, da to moč lepo razvije in da jo pri dobri priliki zna upotrebiti. Za to mu daje sedanja izložba dosta prilike, in v tem pomenu je razstava vrlo poučna; tu imamo pristnih dokazov, kaj izvedo bister um in pridne roke in kaj morejo izvesti Hrvatje, če se vsi zložijo v jedno kolo. A ne samo dolžnost Hrvatov, da bolj spoznajo, dolžnost je tudi Slovencev, da Hrvate, svoje najbliže brate, čem^bolj spoznajo, saj so Hrvatje in Slovenci jedne matere sini in jim je sreča in bo-dočuost jedna ter ista. Čem bolj se bodo apozuali, tem čvrstejše se bodo zvezali, tem močnejši bodo jeden in drugi, tem sigurnejša in lepša jim bode bodočnost. Za to so Slovenci dolžni, da po mogočnosti pohodijo Zagrebško razstavo. Čim več jih pride, tem bolj, in gotovo ne bode nobenemu žal, da je prišel v Zagreb. „Za Hrvate, naše brate!" zapel je oduševljeno nekdaj slovenski pesuik dr. Toman in pozval Slovence, naj grejo z orožjem in desnico pomagat „bratom Hrvatom", ki so bo borili za svojo svobodo. Takrat bili so še drugi časi; tedaj je jela še le zora svitati, sijajno soluce kulture iu prosvete imelo je še le iziti pozneje, da se tudi Hrvatje in Slovenci ogrejejo na njegovih Žarkih. Ti časi so minoli in novi prišli, in sedaj zove Slovenec iz belega Zagreba, vse vas Slovence, da pridete semkaj, „mej Hrvate vaše brate*, ali ne za to, da se ž njimi borite na bojnem polji, ampak, da se udeležite ujib zmage in slave ua kulturnem polju. Njihova zmaga in slava je tudi vaša slava in zmaga! Politični razgled. Notranje ■t < 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 740-7 ■m. 788 6 mm. 738*3 mm. 13 2« C 22-8° C lft-2« C si. sev. si. svz. si. svz. jasno jasno jasno 000 aa. Srednja temperatura 17*1% za 0*8° pod uormalom. HD"u.:ELajslsst borza dne 26 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — dan«* Papirna rentu......gld. 90 35 — gld. 90 30 Srebrna renta.....w 90 40 — . 90 05 Zlata renta......, 111*35 — „ 111 — 6°/, marona renta .... „ 101 95 — „ 102 — Akcije narodne banke . . „ 1010— — „ 1007--- Kreditno akcijo...... 275 50 _ 27175 London.......„ 118*05 — , 117 95 Srebro ....*,... „ —•— — „ —• — Napol......... „ 940 — . 939 C. kr. cekini ...... . *» «4 — t 5-63 Nemške marke..... m 58 07«/, — . 58 05 4°/0 državne srečke Ia I. 1854 250 gld. 135 gld. 50 kr. Državne srećke iz I. 1864 100 . „• 180 „ — , Ogerska zlata renta 4°/........103 „ 10 „ Ogerska papirna renta 5° „...... 100 , 45 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 n — » Zemlj. obe. avstr. 4 •/,•/, alati xaat. listi . . 115 „ 50 . Kreditno srečke ...... 100 gld. 190 , — . Rudolfove srečke..... 10 „ 20 n — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 149 , 25 . Traiuway-drnst. vel j. 170 gld. a. v. . . 220 . — . Največja zaloga šivalnih strojev JsJLZta e$«&3Ca LJubljana. Nizka oon«. — Ugodno plaoovaaje na obrok«. — Stati stroji ao ismi-r nJftTaJo. — Popravki :«rr*rT lsAolaJo hitro« dobro ln ■ (24) ceneno. (476) Razprodaja S00 Molitro? obče priljubljenih, dobrih in pristnih vrst hrvatskega vina od sv. Ane, Plešlvice, Jaške in okiškega gorovja, z let 1883, 1884, 1885, 1888, 1889, 1890, hektoliter po frld. 18 đ.O tt l«l. 45 franko do železniške postaje Korlovec ali Jaška. Kdor kupi 50 hektolitrov ali več, dobi hektoliter za 2 ali 3 gld. ceneje. (710—2) Podrobnejša pojasnila daje J. Zlllliner« iiiaim insin, Karlovec, Hrvatska. (13) KAEOL TILL (456) Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špilalske ulice 10. Ku|lge n podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, Igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nlce za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi a podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanie. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. 1545 2513 9915