193. številka.
Ljubljana, v sredo 26. avgnsta.
XXIV. leto, 1891.
hchtja vsak dan avcier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avetro-ogerske de2ele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, }>o 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina ssnaaa. Za oznanila placnje se od CetiriRtopne pri it-vrste po K kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 1~. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pisma iz Zagreba.
Zagreb, 24. avgusta 1891. Jubilejska razstava.
1.
Na Zagrebškem VBeučilišČnem trgu nastalo je nagloma novo krasno mesto, kakor da je je kak čarobuik tez noč pričaral. Še pred par meseci bilo je na tem trgu vse prazno in pusto, kakor v kaki puščavi, nič nesi videl, nego pesek in kamenje. Ali ? spomladi, ko se jo jela priroda buditi v novo življenje, začelo ao je tudi novo življenje na vse-učiliškem trgu. Kakor glive čez noč, rasli so tu iz zemlje raznovrstni objekti, ki so v kratkem času spremenili trg v Čarobno mesto. Veliko sicer ni to mesto, ali je zato prekrasno, kakor da so ga vile sezidale in ukrasile z vsemi mogočimi lepotami. Človeku se v prvi čas zdi, da se mu sanja, in ga prevzema strah, da mu lepa ta podoba ne izgine izpred očij, ko se prebudi. Ali kmalu se prepriča, da to ni sen, ampak gola resnica, ko gre na sprehod po tem čarobnem mestu, kjer so vse duri odprte in kjer ga vsako krasno poslopje vabi, da pogleda, kakšno blago se v njem nahaja. Zgrajenih je 21 paviljonov in 11 kioskov različne veličine in različnega sloga, ali vse lepo, fino, ukusno izdelano in ukrašeno od zunaj in od znotraj, kraj teh pa še več posebnih restavracij in kavarn, železna vetre-njača, 2 zvona na skali, zgradbe s stroji za električno svetlo, 4 velike ,suSe", mej vsemi temi predmeti pa so krasni nasadi, 3 kipi, vodomet, kaskade, ribnjak in park pred iveučiliščno palačo. Ves ta prostor, kakih 30.000 Q//», okrožuje pet sijajnih palač, od katerih 3 služijo „gospodarsko-šumarski jubilarni razstavi", in to vseučilišče, Gospodarsko družtvo in „Hrv. Narodni Dom" (Sokol iu Kolo), v jedni, namreč v kr. obrtni školi, pa je priredilo „Družtvo za umjetnost i umjetni obrt" v Zagrebu mejnarodno razstavo umetnin, ki je odprta, dokler traja jubilejska razstava. Celo to mesto, katerega slika je zelo dražestna, vsi ti paviljoni in kioski in omenjene tri palače, vse to napolnjeuo je z vsakovrstnim blagom, ki ga je hrvatska zemlja rodila, bistri in umni duh Hrvatov izumil in proizvel, in pa pridne in veščo hrvatske roke izdelale.   Po dnevu vrvi tu
na tiBoče Ijudij neprenehoma od poslopja do po-siopja, od paviljona do paviljona, iz dvorane v dvorano, nabirajoč Bi znanja, kakor Čebelice med od cveta do cveta. V večer pa se slika ta celo spremeni : Ves prostor razsvetli se električno, vojaška godba svira v glasbenem paviljonu, Mitrovački tamburaši igrajo pred Kolom, vodomet brizga vodo do 20 metrov kvišku, pri dalmatinskem paviljonu blišči se slap vode v raznih barvah, sredi vseh teh lepot pa se sprehaja brezštevilna množica Ijudij in na vsakem lici bereš veselje ia radost. Pred gostilni-cami in kavarnami je seveda tudi vse polno in živo, tu se živo razpravlja in nazdravlja in zabavlja.
To ti je, ljubi bralec, le slaba slika o tem
čarobnem mestu, ki  se zove   „Jubilarna razstava"
v Zagrebu. V resnici je ta slika nerazmerno lepša.
Pravo sliko in pravi  pojem  o tej   razstavi dobil
bodeš še le tedaj, ko semkaj prideš in sam pogledaš
vsa ta čudesa.  Popolnoma opisati vsega tega ni
mogoče, in jaz ne prevzamem te velikanske naloge,
da ti natanko in obširno, črno na belem, pokažem
vso razstavo v Bvojih pismih iz Zagreba. Hočem
te  le opozoriti  na razstave kulturni   pomen in
na znamenitejše objekte,   po tem  pa te  tudi po
svojih slabih silah spoznati z gospodarskimi, indu-
Btrijalnimi in   kulturnimi odnosa ji Hrvatov, kakor
nam   jih  kaže  razstava.  In ko si mislim, da te
zanima tudi to, kar se godi na Zagrebški razstavi,
javljal ti bodem v kratkem vse, kar  se bode zua-
menitejšega in zanimljivejšega  zgodilo na razstavi
in okolu nje, med brati Hrvati in njihovimi gosti. * *
Prvi in glavni pomen Zagrebške razstave je po mojem mnenji, le ta : Hrvatje hočejo dokazati vsemu svetu, da niso zaostali v kulturi in da hodijo isto pot z drugimi kulturnimi narodi; vsi hočejo pokazati, kaka kulturna moč je v njih.
Razstave so gotovo iztnej najlepših in najkoristnejših pridobitev, ki nam jih je prinesla moderna kultura. Nič nam tako živo ne predočuje orjaškega napredka ljudskega duha, kakor razstave, in čeravno so v zadnjih štiridesetih letih jako goste in se nagloma ponavljajo, priuaša nam vsaka nova razstava, posebno pa vsaka avetska ali mojnarodna
razstava, na tisoče novih nt vari j. Kulturni napredek* ki je še nedavno le neznatno pomikal bo naprej, dela sedaj orjaške korake. Kar je včeraj v Parizu, v Ameriki, ali pa celo v Avstraliji bilo, to nam danes prineso v Evropo, pa tudi k nam, v beli Zagreb. Uazstave so nam potrebne iu koristne, ker nam najjasnejše predočujejo plodove po bliskovo napredujoče kulture, ker so one zrcalo, v katerem gledamo splošni napredek, pa tudi napredek VBakega posameznega naroda.
Tudi v sedanji razstavi v Zagrebu vidi se pristna slika modernega napredka na Hrvatskem, če ravno ne vsega napredka, ker nam predstavlja aamo gospodarstvo, gozdarstvo, domači (hišni) obrt in pa del ostale industrije. Sliko to popolnjnje nam tudi posebna razstava umetnin, ki se nahaja v kr. obrtni šoli tik jubilarne razstave: na tej razstavi izložili so sicer tudi tuji umetniki svoja dela ali tu se vidijo tudi izvrstni umotvori hrvatskih umetnikov, Masira, Quiquereza, Rendiča iu drugih. Slika napredka, ki jo vidimo v obeh razstavah, je lepa, ne samo za oko, ampak tudi za duha. Lepa je, ker nam kaže množinu izvrstnih izvirnih proizvodov hrvaškega duha iu delovanja, pa tudi lepili, tujih, občnih predmetov, ki bo si jih prisvojili Hrvatje, kakor vsi drugi kulturni narodi, in ki dokazujejo, da Hrvatje Btopajo junaški naprej na stezi Bplošnega napredka. Ta slika je pa tudi tolažilna, ker nam napolnjuje dušo upanjem, ali da bolje rečem, prepričanjem, da bodo Hrvatje v bodoče še hitrejše napredovali in da ne bodo mirovali, dokler ne bodo na kulturnem polji dosegli naprednejših narodov. Slika ta dokazujo nam, da v hrvatskem narodu počiva velika duševna sila, ki se lepo razvija in je posebno produktivna, kadar se ji prilika nudi. Tujci, posebno Nemci, ki imajo slabo mnenje o Hrvatih in trosilo po svetu razne bajke o njih, naj le pridejo semkaj v Zagreb, naj si ogledajo to razstavo in kar strmeli bodo začudenja, obmolknili kakor ribe in stidili se Bvoje nevednosti in svojega obrekovanja; še hvalo in slavo bodo peli Hrvatom po svetu, če bodo le malo pošteni in pravični, pa prosti tistega gnusnega šovinizma, kateri je toli okužil današnje Nemce in Madjare. Taki šovinisti, ki  nas Slovane motrijo samo skozi temne
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. K. r a a i 1 j n i k o v e, prevol V o j s k a r.) (Dalje.)
Kazven tega je Olga vidno slabela. Večinoma je ležala z zaprtimi očmi. Njeno dihanje je bilo neredno, časih je popolnoma zastalo, da Be je prijemala z zdravo roko za prsa, katerim je nedostajalo vzduha. Časih je prosila piti, tedaj jej je dajal Čuvašev kozarec mrzlega šampanjca; Olga je odpila dva požirka, nasmehnila se mu in zopet palu ua pol v nezavest.
Kar zasliši v sosedni sobi neke glasove. Hotela je vedeti, kdo je tam. Spoznala sta, da bo prišli TuČkovi prašat za njeno zdravje.
— Ubogi otroci,, ob ves praznik so! Petja, oddaj jim jelko in vse, kar smo. jim pripravila, naj pripravljajo sami doma, kakor vedo, dejala je Olga.
— In še to oddajte v Olginem imenu njeni krščenki, pristavil je čuvašev, vzemši iz žepa listnico in oddajajo jo Mariji Ivanovoi.   Niti pogledal
ni, koliko je bilo v njej. Ta čas neso imeli miljom za Petra Kiriloviča nikake cene ker neso mogli spasiti sreče njegove; ako bi pa imel denar zanj še kako vrednost, bil bi popolnoma obdarjen za svojo velikodušnost s pogledom in smehljajem Olge, s katerima se mu je zahvalila.
Potem je zopet minila minuta za minuto. Začelo je temneti. Marija Ivanovna je prinesla, pazno stopajo, v Olgino sobo lampo s temnim senČuikom. Postavila jo jo na mizo, spustila zastore na oknih, nekoliko sinjih od večernega somraka, vzdihnivši pogledala na Olgo, ležečo z zaprtimi očmi, in na Ćuvaševa, sedečega zraven in odšla.
Mej tem jej je dajal Peter KiriloviČ pomiro-valna zuumenja. Olga se namreč že četrt ure ni vznemirjala, njuno dihanje je postajalo rednejše, in ua licih pokazala se je rudečica. Človeško srce se pač vedno nadeja, da visi tudi njegova sreča na tanki niti, imenovani nada.
— Morda sta se zdravnika motila, morda . . .
A Čuvašev ni še dobro izrazil te oživljajoče misli, ko je odprla Olga velike oči, katere so so mu zdele ta dan še večje, kakor nekako prestrašene — njene ustnice so se stresle a glasu neso dale.
— Kaj bi rada, mila? Piti? uprašal je Čuvašev, naklonil se in čutil po trenutnem olajšanji strašen strah.
Olga je odkimala.
— Bliže! zaslišal je naposled Peter KiriloviČ — on je razumel in priklonil se popolnoma.
Na Olginem obličji izrazila se je zadovoljnost, in njen glas je začel glasneje.
— Se . . . tako ... Se spominjaš, ko sera dejala: lepo je umreti zraven ljubečega človeka . . . Poljubi me zadnjikrat ... saj ti nesem zoperna?
Mesto odgovora pritisnil je Čuvašev strasten poljub na Olgine ustnice. V tem trenutku pretrgale so se tudi vezi življenja njenega.
Pri poslednjem pretresu zlomljenega , bolnega telesa pokazalo se je v oglih ustnic nekoliko rožaste pene, nekaj hripavega deloma vzdih, deloma stok izvil se je iz njenih prsi j ... in vse je bilo končano — Olge ni bilo več, buš v oni trenotek, ko se je zaslišal iz sosednje cerkve prvi udarec zvona, ki je vabil ljudstvo k slovesni polnočnici, ravno tisti hip, ko je mislila Olga prižgati Bvečice na svoji jelki.
(Konec prih.)
naočnike lažnih predsodkov in katerim prazna domišljija o tako zvanem strašnem panslavizmu še spati ne da, ti naravno ne bodo nikdar mogli nas prav spoznati in ceniti naše vrednosti. Ali umni in pravični Nemci in Madjari vedeli bodo ceniti kulturno moč Hrvatov, ko pregledajo Zagrebško razstavo, in priznali bodejo tudi javno njeno vrednost, kakor so to že nekateri storili.
To pa je tudi potrebno, da nas Slovane tuji narodi, posebno pa naši nasprotniki, čim bolj spoznajo in se nauče ceniti našo kulturno moč, katera se zatreti ne da in s katero se bode moralo v javnem in političnem življenji v bodoče drugače računati, nego do zdaj. Čehi ua severu, Hrvatje pa na jugu pokazali so z letošnjima razstavama dovolj, kako znamenit kulturen faktor so oni v naši monarhiji.
Drugi znameniti pomen Zagrebške razstave je ta-le: Hrvatski narod ima tu lepo priliko, da sam sebe bolj spozna. Stara grška beseda: „Spoznaj samega sebe!u velja tudi za narode, ker so v poli-tiškem življenji individuum, kakor vsak človek v društvenem življenji. Čim bolj bode vsak narod poznal svoje dobre in slabe strani, čim bolj bode znal ceniti in rabiti svoje kreposti in svojo moč, a popravljati svoje pogreške, tem naprednejši in močnejši bode. Narod, ki si ni svest svoje moči, ne bode je nikdar znal upotrebiti, če je še tako močan, in slabejši narodi ga bodo prekašali. Primer za to dajo nam mej drugimi, žal, tudi Slovani, ki so se naposled vender jeli buditi na novo življenje. Treba torej tudi, da spozna hrvatski narod svojo silno mor, da to moč lepo razvije in da jo pri dobri priliki zna upotrebiti. Za to mu daje sedanja izložba dosta prilike, in v tem pomenu je razstava vrlo poučna; tu imamo pristnih dokazov, kaj izvedo bister um in pridne roke in kaj morejo izvesti Hrvatje, če se vsi zložijo v jedno kolo.
A ne samo dolžnost Hrvatov, da bolj spoznajo, dolžnost je tudi Slovencev, da Hrvate, svoje najbliže brate, čem^bolj spoznajo, saj so Hrvatje in Slovenci jedne matere sini in jim je sreča in bo-dočuost jedna ter ista. Čem bolj se bodo apozuali, tem čvrstejše se bodo zvezali, tem močnejši bodo jeden in drugi, tem sigurnejša in lepša jim bode bodočnost. Za to so Slovenci dolžni, da po mogočnosti pohodijo Zagrebško razstavo. Čim več jih pride, tem bolj, in gotovo ne bode nobenemu žal, da je prišel v Zagreb.
„Za Hrvate, naše brate!" zapel je oduševljeno nekdaj slovenski pesuik dr. Toman in pozval Slovence, naj grejo z orožjem in desnico pomagat „bratom Hrvatom", ki so bo borili za svojo svobodo. Takrat bili so še drugi časi; tedaj je jela še le zora svitati, sijajno soluce kulture iu prosvete imelo je še le iziti pozneje, da se tudi Hrvatje in Slovenci ogrejejo na njegovih Žarkih. Ti časi so minoli in novi prišli, in sedaj zove Slovenec iz belega Zagreba, vse vas Slovence, da pridete semkaj, „mej Hrvate vaše brate*, ali ne za to, da se ž njimi borite na bojnem polji, ampak, da se udeležite ujib zmage in slave ua kulturnem polju. Njihova zmaga in slava je tudi vaša slava in zmaga!
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V L j u b I j a u i, 26. avgusta. Cesar iti češka razstava. Kakor se poroča z Dunaju iz oficijozuega vira, je grof Taafte v Išlu poročal o sedanjem položaji v Praški razstavi in zagotovil, da lahko jamči za entuzijuBtičen vsprejem, katerega bode priredil narod. Češko plemstvo dela že priprave za vsprejem ce-Barja. Tako se utegnejo veuder izjaloviti zlobna prizadevanja onih huJBkalnih krogov, ki bi so bili radi postavili mej vladarja in mej vedno verni češki narod.
JMladocehi in nemški listi.
Nemški listi se kaj marljivo bavijo z Mlado-čehi in vedo vsuk dan kaj novega povedati o raz-poru, ki je nastal mej njimi. Vsak še tako neznaten provincijalen listič, če se oglasi proti Mlado-čehom, postane koj jako veljaven organ češkega javnega mnenja in nemški listi slastno ponavljajo njegove besede. Po mnenji turih nemških listov bila bi mladočeška stranka že prav dogospodarila in na konci s bvojo modrostjo. Preveriti pa se utegnejo nemški listi in kdor jim veruje, da se kruto varajo, ako mislijo, da bode češki narod tako hitro zopet spremenil svoje mnenje.
Mladočeškl volilni shodi.
Mladočeški poslanci stopajo pred svoje volilce ter jim poročajo o svojem delovanji.   Tako bo bili
te dni trije volilni shodi; dr. Engel govoril je v Kolinu, dr. Pacak v Chotieboru in Purghart v For-besu. Vsi trije govorili so o navideznem razponi v mladočeškem klubu, kateri pa nikakor ni tak, kakor bi to radi nemški listi. Vašaty sam pravi v .Narodnih Listih*, da je Herod se izrekel pred BVojimi volilci v imenu stranke, da so Vašatvjevi nazori o Škodljivosti trojne zveze taki, da jih stranka ne zavrača. Torej ni razlike mej njegovimi nazori in mladočeško stranko. Dr. Engel postavil Be je na stališče Vašatvjevo.
Trgovinska pogodba mej Avstrijo in Italijo.
Pri razpravah  za trgovinsko  pogodbo mej
Avstrijo in Italijo pokazale so se nekatere težave, posebno glede vina, svile in platna. Italija odločno zahteva za svoja vina, da bo carine prosta.
\ nanje države.
Tujci v Rusiji. Kakor poroča „Novoje Vreinja", predložil se je državnemu svetu zakon, po katerem bi bilo tujcem zabranjeno naseljevati se izvan mest in si tam pridobivati nepremakljivih posestev ali jih jemati v najem. V nekaterih .gubernijah, tako n. pr. v Vo-linji bi ta načrt zakona imel nazaj Begajoče moč in bi se posestva tacih inozemcev eksproprijovala ter tako inozemcem omogočilo, da bo vrnejo v svojo domovino.
Lord, Sallsburg in francosko brodovje. Glede na različne komentare, kateri so bo delali zarad tega, da se lord Salisburv ni udeležil slavnostnega ogledovanja brodovja v Portsmoutbu, pravi .Temps", da je ministerstvo samo želelo to uljudnost, ki se je sbazala Franciji in istotako, da kraljica sama stopi V prednjo vrsto. Poslednje je dokaz, da se ne gre samo za mimogredočo prijaznost, katera so lahko prekliče. Angleška potrdila je po svoji kraljici, katero ozke rodbinske vezi spajajo z nemškim cesarjem, da hoče biti dobra prijateljica s Francijo in ob jednem gojiti srčne razmere z Nemčijo. V tej nalogi kraljice Viktorije so jasno kaže neutralnost iu nezavisnost angleške politike.
Socljalistični kongres v Hruselji vsprejel je več resolucij. Mej druzimi se je sklenilo, da se pozivljejo socijalistične stranke vseh dežel, da vzemo v svoj program popolno ravnoprav nost obeh spolov in sicer v določeni obliki ter da zahtevajo vse politične pravice, katere uživajo moški, tudi za'ženske. Dalje ae je sklenila'resolucija, da se odloči prvi maj kot delavski prazuik kot sredstvo za dosego osemurnega delavnega dneva. Ta dan naj se praznuje povsod, kjer to ni nemogoče. Prihodnji kongres bode i. 1893. v Švici, ob jednem pa bode tudi kongres v Chicagu.
JJstanek v Chile. rtkolu Valparaisa začel se je hud boj mej kongresovskimi četami in vladino vojsko. Pri prvi bitki ob ustji reke Ancocagua bila je vladina vojska tepena in so ustaši prodrli čez reko. Vojska Dal-macedova se je potegnila nazaj v popolnem redu. Nad 20 000 vojakov bilo je na obeh' straneh v boji, 3000 je mrtvih in ranjenih. Doj traje že tri dni in še ni končan. Telegrafična zveza mej Val-paraisom in Santiagom je pretrgana. Ustaši prodrli so do glavnih Čet Balmacedovih.
Dopisi.
Is Kamnika 23. avgusta. (Izv. dop.] Živahno gibanje, katero odlikuje naš kraj in mesto letošnje poletje, svedoči, da se popenja Kamnik bolj in bolj na stališče svestke omike ter da namerava postati s časom jedna prvih in najlepših letovišč avstrijskih. Naravna krasota z mnogobrojno raznoterostjo in zdravi zrak dajeta mu povse pravico, uvrstiti se prvim letoviščem, a vse drugo zadobiti utegne od prihodnjosti svoje.
V kako kratkem času postal je mili naš Kamnik takorekoč — parola vsem bližnjim pri rodoljub ečim izletnikom, zlasti pa Ljubljančanom, katerim je sedaj samo korak do nas. Naše mesto je kakor ustvarjeno za jednodnevne narodne slav-nosti.
Samo ob Bebi bo razume, da ob živahnem ve-seličnem prometu in ob vihranji zastav ostane naš Kamnik odločno narodno mesto! Letovišča imajo sicer po v nanje skoro povsodi nekak mejnaroden značaj, kar prihaja od „tujcev", vender ostanejo v resnici iste narodnosti, v kateri se nahajajo dežele. Tako n. pr. ne bode nikdar „Gastein" angleški, ako vsako leto le sami angleški poletniki bivajo ondu in Nizza ne bode nemška, akopram bi zahajali tja goli Nemci.
In čemu naj bi K a m n i k ne ostal strogo slovensko letovišče?
Da, to prašamol
Ali kar se tiče odgovora, nam je ustreženo ž njim, ako se' zadostimo 8 cenito vnanjostjo, kajti po v nanje je naš mili Kamnik zares na-
roden. Toda — ne bodemo kar nič prikrivali grde Bvoje rane — v notranjem naše družbe pa rije in gloda črv. Skrivaj se trudi mnogobrojno nazadnjaških elementov, spraviti naš Kamnik nazaj na oni tir, na katerem se je nahajal pred dobrimi štiridesetimi leti in čaka prilike, da bode mogoče bruhniti očito na dan in podreti ■ trudom postavljeni steber narodnosti naše. Ni treba posebne ostro-vidnosti, da se zapazi v nas to za v ratno proti na-rodno delovanje, pričnimo pri človeku, ki se je par let v nemški tujini rokodelstva učil in se zategadelj domišlja, da je že „Nemec* in idimo gori do gospe Keceljnovke — našli bodemo dovolj Ijudij, katerim je slovenski Kamnik trn v očeh! In pri tem opazovanji moramc žalostnim srcem priznati, da pre-častita naša duhovščina z malo priljubljenim dekanom na čelu, ni jedina nasprotnica narodnemu našemu napredku.
Čemu treba mej b obojni h straukarij in prepirov, ko se uam je proti skupnemu sovražniku bojevati? Pustimo v stran privatna mišljenja o verskih ali neverskih rečeh — skupno narodno mišljenje bodi naše in v tem zmislu delujmo, ker dosti nam bode opravka!
Da ohranimo naš Kamnik preplavljenja tujega upliva, bodi skrb nam zavednim in svoj narod spoštuj ori m krogom slovenskim! Tujec bodi nam dobrodošli gost, ki dobiva v nas prijetni stan, zdravo hrano, sveži zrak in milo prirodo, — a ne dajmo si po njem izdreti narodne Bvoje zastave 1 Iu v to svrho je tudi v oziru na narodnost našo prepotrebno, da čem večkrat tem bolje vidimo v svoji sredi ogromno narodnih gostov, da tem načinom šiloma odrinemo tuji upliv in našim neprijateljem očito dokažemo, da je Kamnik slovensko letovišče!
Iz Št. Jurij h pri Cel j i 25 avgusta. [Lzv. dop.) Včeraj due 24. avgusta sklicale so vrle Šentjurske narodnjaki nje ustanovni zbor za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Nad 30 elegantnih dam in mnogo posestnic iz okolice zbralo se je v gostilni pri g. Podgoršeku. Pooblaščenec družbe sv. Cirila in Metoda g. dr. Treo prečital je družbena pravila, na to bo se volile v odbor sledeče dame: gospa Kavčičeva kot načelnica, goepica Ana Bi pšlova kot tajnica, go-spica Toni Kavčičeva kot blagajničarica iu odbornici gospica Terezija Praunseis in gospa Neža Pisan ec.
Predložila se bodo nemodoma pravila deželni vladi in prepričani smo, da bode ta podružnica pod tako vrlim vodstvom, kakor ga ima, izborno uspevala.
V lepih napitnicah pozdravljali bo Celjski gostje na to Šentjurske narodnjakinje, ki so pravi uzor rodoljubjs- Mi pa oduševljeni zabeležimo to novo znamenje slovenskega napredka v južni Štajerski in kličemo; Živele vrle, rodoljubne Šentjurske krasotice! *
17.pod krških vinakili goric 25. avgusta. [Izv. dop.] Opazujoč vinske gorice nad Krškem : Trško goro, dalje še druge po krškem okraji n. pr. Gotek, Tršlovec, Volovnik, Drenovce itd. itd. najdemo velikansk razloček med nekdaj in sedaj. Pred nekimi leti bili so vinogradi po teh krajih še lepi in vinska trta je rodila obilo sladkega grozdja; dandanes so pa že skoro popolnoma uničeni. Ubogi dolenjski kmet gleda z obupnostjo v tužno prihodujost, kajti revščina povsodi — pomoči pa od nikoder. Človeku se krči srce, ko vidi, kako žalostni so postali naši, poprej tako veseli kraji. Vender pa ne smemo obupati in rok križem držati. Pravi rodoljubi naj našemu kmetu v tem slabem iu obupnem času pomorejo z vzgledom in besedo, po-učevajoč ga, kaj mu je storiti, dokler je še čas. Ljudstvo jo treba učiti — sosebno pa zdaj, ko se bliža poginu. Ni še dovolj, da se mu posojuje denar iz posojilnic na njegovo zemljišče, ker s tem mu je prebito malo pomagano, temveč pokaže naj se našim dobrim dolenjskim kmetom, kako je znova zasajati opustošene vinograde z ameriškimi trtami, kako se te z našimi cepijo itd. itd. To je jedina in prava pot, po kateri zamoremo našemu, do skrajnosti obubožanemu kmetu v gmotnem oziru kaj pomagati. Pravim rodoljubom • pa polagamo toplo na srce, da bi to uvaževali — in ne spali spanje pravičnega.
Letošnja letina — razen vinske — bi bila še dokaj povoljna, ako bi zadnje čase v jednomer ne deževalo. Bati se je, da jame krompir gniti, tur-Sčica pa ne more zoreti; zelje tudi slabo kaže, a
veliko bolje fižol; ajda pa potrebuje lepega vremena. Zdaj še vsi poljski pridelki precej dobro kažejo. Bog uam daj še dosti gorkih dnij, ker le gor-kota zamore zamujeno popraviti. Toliko za danes. Prihodnjič kaj več.
Z Notranjskega 23. avgusta. [Izv. dop.] Bolezen na gobcih in parkljih, ki je v letošnjem poletji prikazala se pri goveji živini v par okrajih na Kranjskem, zmatrati je sicer glede* slehernega živinskega gospodarja za nesrečo, osobito pa je hudo zadela našega kmetovalca. Prvi kot zadnji trpel je materijalno škodo, ipak je tega manj imo-vitega bolj bolelo, nego premožnejšega! ... Pa ne da bi mislil kaj več Iamentovati, gospod urednik, a konstatovati hočem le — senčno stran, ki jo je imelo tu in tam živinozdravniško postopanje, recimo — okrajnega živinozdravnika Logaškega. Mož sicer ni več mlad, pa se vender v svoji stroki in praksi včasih „zaleti", da mu skoro „sape zmankaV V imenovanem okraji obiskaval je vasi in bolno živino; je li sploh s svojimi .receptiu jej kaj koristil, Bog mi grehe odpusti, da dvomim. No, faktum je to, da je gospodarjem, ki so imeli ali še imajo bolno živino, zaukazal jo zapreti iu zaprto imeti, dokler ne ozdravi, dočim je ob jednem zaukazal zaprto imeti svojo živino tudi takim gospodarjem, katerih živina je bila popolnoma zdrava! Če ;e gospodar hiš. štev. 1. v kaki vasi imel bolno živino, moral je zaprto imeti svojo živino tudi gospodar hiš. štev. 99. na drugem koncu vasi, ki pa je bila čisto zdrava! i. t. d. — Jaz sicer ne vem, je li ta gospod in c kr. iivinozdravnik teorijo svoje stroke že pozab 1, ali pa bo jej premalo priučil, trdim pa le to, da jo v praksi napačno uporablja. — Čemu celo vas
— živino iu ljudi, ko je vse zdravo, n. pr. zaradi jednega gospodarja z bolno živino v kontumac obsoditi, ko je Že tako dovolj od revščine tepen, zdaj mu pa še tako materijalno škodo na glavo pritiskati ! — Država bode samo za ta okraj izplačala okrajnemu živinozdravniku za komisije blizu 700 gld., katere bode seveda potem zopet davkoplačevalec poplačeval pri dokladah, — in vender ni korist teh komisij niti jedne petinke troškov vredna!
— Ni dovolj, da našega kmetskega gospodarja pritiskajo raznovrstni davki, da mu leži živina bolna v hlevu; niti z zdravo naj bi ne smel na dan, a plača naj poleg tega še k davkom priklude za komisije i. t. d. Br bilo pač treba tudi v tej zadevi temeljite reforme, kakor je baš neki gališki poslanec poudarjal v letošnjem državnem zboru!
Domače stvrari.
— (Imenovanje.) Naš rojak, g. dr. Fran Hočevar, profesor na državni gimnaziji v Ino-mostu, imenovan je profesorjem matematike na tehniški veliki šoli v Brnu.
— (Posebni vlak v Zagreb) odhajal bode dne 6. septembra iz Ljubljane ob 454 zjutraj in došel v Zagreb taisti dan ob 10*50 dopoludne. Jako znižana cena. tja iu nazaj je: I. razred 8 gld. 20 kr., II. razred 6 gld., III. razred 3 gld. 80 kr. Vozui listki ki bo bo že pričeli izdavati, so 14 dnij veljavni iu se sme dvakrat izstopiti mej potom. Zanje naj se obrne vsakdo takoj na prireditelja vlaka g. Još. Pa vi i u a, ali na odbor nSokola" v Ljubljani. V jednaki primeri so vozne cene znižane tudi za vse druge postaje mej Gorico, Trstom, Reko, Mariborom in Ormožem do Brežic, v Zagreb iu nazaj, katere priobčimo pozneje.
— (Osebna vest.) Namestuiški konceptni praktikant pl. Pichler premeščen je od okrajnega glavarstva v Ljutomeru k okrajnemu glavarstvu na Ptuji..
— (Glas izmej učiteljatva.) Na predvečer deželne učiteljske konferencije bi bilo pač želeti, da bi se zaradi skupnega složnega delovanja in zaradi posameznih nasvetov zbrali vsi delegati deželne učiteljske konferencije, kakor tndi drugi gg. učitelji, ki se zanimajo za to stvar, n. pr. pri Ferlinci v steklenem salonu, v posvetovanje.
— (Častno priznanje.) Gosp. M. Kune, vodja krojaško-obrtnega učilišča v Ljubljani, prejel je dne 20. avgusta nastopno pismo: „Vaše blagorodje! Podpisano zadružno načelstvo sklenilo je na podlagi predloženih Vaših knjig in sicer „Zuschneide-kuust" za moško stroko in „Toillette" za žensko stroko izreči Vam najpopolnejše, priznanje ter jih glede na izvršbo risalnih usorcev kakor tudi glede obdelovanje  tvariue vsaketeremu
najtopleje priporočati." Načelstvo zadruge krojačev na Dunaji.
— (Poseben vlak.) Gosp. G. H a b i t, načelnik postaji na južnem kolodvoru, obvestil nas je, da bode dne 3 0. avgusta posebni osebni vlak ob 10. uri 20 min. zvečer odšel iz Celja v Ljubljano, ob 10. uri 30 min. pa iz Celja v Maribor in da se bode ustavljal na vseh postajah.
— (Obratno ravnateljstvo državne železnice v Beljaku) nam javlja: Vsled nalivov dne 23. iu 24. t. m. je železnica na mnogih krajih poškodovana in se je moral ustaviti ves promet na progah TrbiŽ-Kranjska gora in Trbiž-Pontabelj. Treba bode kakih osem dnij, da se ti progi popravita.
— (Povodnji.) Iz raznih krajev se poroča o velicih povodnjih, o katerih smo deloma že poročali. Pri Trbižu dela 100 pijouirjev, voda pada in ni daljne nevarnosti. Na železniški progi mej Trbižem in Kranjsko goro in mej Trbižem in Pon-tabljem dela 100 mož od Ženijskega oddelka pod vodstvom majorja pl. Galla. Podkloštrom dela 40 mož Drava in Mura sta padli. V planinah padel je sneg, kar je znak, da bode vreme ostalo lepo.
— (Iz Rateč na Gorenjskem) se nam piše: Leta 1885 imeli smo grozno povodenj, a te dni imeli smo še strašnejšo iu škoda je še hujša. Veliko smo si prizadevali, da smo vsaj oteli hiše, katere bi bila sicer voda izpodkopala, po polji in na travnikih pa je voda svobodno gospodarita. Zasuto je vse, voda nanesla je puška, kamenja m posekanega in izruvanega lesa, da je prizor prav žalosten, grozen. Tudi pokopališče, ki ima neugodno lego, bilo je v nevarnosti in le z velikim trudom smo nesrečo odvrnili.
— (S Krškega) se nam piše, da je v nedeljo dopoludne po mnogih krajih krškega in ko-stanjeviškega okraja toča napravila obilo škode. No, še tega manjka ubogim Dolenjcem!
— (V celem ormoškem okraj i) in daleč okrog je v nedeljo 23. t. m. po dne bilo več neviht z obilnim dežjem, bliskom in gromom. Žal, da je bila na1 več mestih toča, ki je najbolj zadela Jeruzalem, Sv. Miklavž, Sv. liolfank in Središče. Medjimurje do Čakovca je zelo zadeto. Škode je največ po vinogiadih in na ajdi. Treščilo je na več krajih. V velikonedeljski župniji je bil ogenj. Drava silno raste, ter niže Ormoža trga in pokopava posestvo za posestvom. Ubogi posestniki pa dobijo le malo pomoči. Žalostna bodočnost.
— (.Nevihta in toča) razsajala je preteklo nedeljo daleč na okrog. Na Ptuji bila je huda ploha, vmes je padala toča. V Ljutomeru je toča bila opoludne in zopet popoludne proti 2. uri in napravila veliko škode.
— (Treščilo) je dne 20. t. m. v hišo Janeza Mencingerja v Gorjušah. Hiša je popolnoma pogorela, gostača v njej, Štefan in Marija Lotrič sta komaj življenje*rešila.
— (Iz Logatca) 23. avgusta. Dopisniku „Iz Planine" v 190. številki „Slov. Naroda" sledeče v odgovor: Najprvo mi je konstatovati, da je moral biti gospod Dolenje-Planinec nekoliko nervozen, ko je pisal gori omenjeni dopis, inače bi se izvestno ne bil tako zaletel v ono notico, ki je poročala o zadnjem ognju v Planini. Notica govorila je 1 e o nekaterih stanovnikih Dol. Planine, ki so malomarno .zijala pasli", mestu da bi bili šli pomagat vodo nosit za brizgalnice, 'katere je neso vsaj v najhujšem momentu dovelj imele oziroma dobivale. To je bil faktum in tisti vidni nedostatak, o katerem se je čula takrat in za tem marsikatera kritična opazka. In tega, da bi bili vsi domačini (v zvezi z gasilnimi društvi) storili v omenjenem času „svojo dolžnost", si gospod Dolenje Planinec v dopisu niti Bani trditi ne upa!
— (Bosenski vojaki na Dunaji.) Te dni prišli so trije bosenBko-hercegovski batalijoni iz Banjeluke, Dolnje Tuzle in Mostarja, ki so združeni v pešpolk, iz tabora v Brucku na Dunaj. Polk šteje 960 rnoŽ iu 45 častnikov. Mobamedannv je 260. Z Dunaja gredo k vojaškim vajam v \V aid-hofen, 7. septembra pa se zopet vrnejo na Dunaj, kjer ostanejo v garniziji. Sredi septembra odposlali se bodo dopustu i ki in 1. oktobra pridejo prvi bo-senski novinci na Dunaj.
— (Mlad morilec.) Petnajstletni Matija Colnerič iz Stojnega Sela spri te je na Slatini s 13letnim Franom Ekerjem in ga z navadnim pipcem sunil v srce, da je bil takoj 'mrtev.* Morilca to zaprli.
— (Natečaji za učiteljska mesta.) V postojinskem šolskem okraji: 1.) Mesto učitelja-voditelja na jednorazrednici v Št. Mihelu z letno plačo 500 gld., opraviluino 30 gld. in s prostim stanovanjem; 2.) drugo učno mesto na dvorazred-nici v Slavini z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje naj se ulože do 31. t. m. — Na novoustanovljeni jednorazrednici pri Sv. Trojici je stalno ali začasno popolniti mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilne vrste in prostim Btanovaojem. Prošnje do konca tega meseca. — Na jednorazrednici v Nevljah pri Kamniku je stalno ali začasno popolniti služba učitelja-voditelja z dohodki četrte plačilne vrste iu prostim stanovanjem. Prošnje do 31. t. m. — Nadalje v Dalmaciji na c. kr. učiteljišči v Borgo Erizzo s srbsko-brvat-skim učnim jezikom mesto učitelja glasbe s pravicami in dolžnostim! vadniškega podučitelja. Zahteva se usposobljenost za pouk v petji iu v igri na goslih, na glasoviru iu ua orgijah. Službo se odda za jedno leto začasno in če.se v tem času prosilec izkaže sposobnega, more potem postati stalen. Prošnje na c. kr. deželni šolski svet v Zadru do d n e 3 1. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":.
Feterburg 25. avgusta. Po finančnega ministra odredbi se sme žitu, namenjenemu v inozemstvo, primešati le osem odstotkov rži, druzega žita le tri odstotke, otrobov pa le jeden odstotek. Žito, katero ima več odstotkov primešane rži ali otrobov, ne sme v inozemstvo.
Bologna 25. avgusta. Danes blizu mesta trčila osebni in tovorni vlak. Nekateri potniki in jeden kurilec ranjeni.
Rim 25. avgusta. V Palermu je kapelanu La Rosi , ki je v grofinje Mazzarine kapeli mašo bral, cerkveni služnik pomešal strupa v kelih, da se je kapelan, ko je kelili izpil, kar zgrudil in je njegovo življenje v nevarnosti. Zlodejca so zaprli.
Praga 20. avgusta. (Avtentično.) Cesar pride na razstavo dne 23. septembra.
Dunaj 2(1. avgusta. Vse štiri osebe, ki so bile sumne umora hišnika Emeder in njegove soproge v Sandvvirthgasse, so danes iz zapora izpustili.
Peterburg 2G. avgusta. Nemški veleposlanik odpotoval v inozemstvo.
Monakovo 2<;. avgusta. Priacesfnja Ludovika bavarskega zjutraj srečno povila priii-cesinjo.
Novi York 2 G. avgusta. Izvestje „Ue-roldovo" iz Valparaisa z dne 25. t. m.: Obe vojski utrujeni in neče nobena zopet boja pričeti. Danes bili le neznatni boji. Ustaši so najbrže premenili svoj načrt in bodo mesto naskočili na drugem ugodnejšem kraji. Bitke pred nekoliko dnevi ni pričakovati. Balmaccda namerava ustašem pretrgati zvezo z brodovjem in tako uničiti ustanek.
Razne vesti.
* (Nabiranje za Katkova spomenik.) Po vsej Rusiji se uabirujo doneski za spomenik, kateri se bode postavil Katkovu.
* (Ruska himna v Frauciji), prišla je tako v modo, da neka nemška tvrdka v Moguncu, ki je založila rusko himno, skoro ne more ustrezati mnogim naročilom in je morala hitro prirediti novo izdajo.
* (Na js tare j i ruski general.) Generalni pobočnik carjev, grof Aleksander Grigorjevic Stroganov, umrl je v O.lesi v visoki starosti 95 let. Bil je častni meščan Odese, za katere mesto je storil mnogo, ko je bil tam generalni guverner.
* (Roparski napadi na turske železnice.) Vodstvo orijent. železnice naprosilo je tudi za progo v Solun vojaško varstvo od porte, kakor je običajen na Carigrajski progi.
* (Nova hiša se je podrla,) mej grajenjem v Solnogradu Štirje delavci so bili težko poškodovani.
* (Nesreča pri zgradbi.) V Bukureštu skočil je s tira te dni vlak, ki vozi materija). Tri osebe ho bile mrtve, Štiri pa raujene.
* (Nesreča na Montbluncu.) Veliki posestnik Rothu iz Bruušvika ponesrečil je z voditeljem svojim Mihelom Simoudom ua Montbluucu. Trupel ponesrečencev Še neso naSli.
* (Železnica na goro Santis.) V Švici so zgradili železnico na goro Santis, ki je visoka 2504 metrov. V treh letih bode železnica iz Appen-zella do vrha gore gotova. Veljala bode 4Vi milijonov frankov in so bodo v kratkem začele pod piša vat i delnice.
* (Velik požar) v Jaksonville v državi Florida v severni Ameriki je uničil 13 trgovskih in 60 druzih InS. Skoda znaša jedeu milijon dolarjev. Mnogo Ijudij je bilo ranjenih po eksploziji dinamita v neki goreči hiši.
* (Ponesrečen zrakoplove c. ) V Plea-sant Beachu v Novem Jorku spustil ae }e angleški zrakoplovec Dieve z balouom v zrak, da se spusti s padalnim strojem. Veter zanesel ie balon proti morji in je zrakoplovec, ko se je spustil doli, padel v morje in utonil. Neka zrakoplovka padla je 500 metrov visoko, ker se padalni stroj ni hotel odpreti in se ubila na grozen način.
* (Sleparije v zastavnica h.) V zastav-nicah v Lodi in v Monci prišli so na sled veliki Klepanji, kakor se poroča iz Milana. Oba zavoda sta oškodovana za več nego 100.000 lir. Cela družba zločincev izdelovala je b svincem izpolneno zlatnino katero je kot pristno zlatnino zastavljala v omenjenih dveh zastavnicab. Zastavne liste bo potem prodajali naprej in tako osleparili še kupce teh listov. Stroga preiskava se je pričela proti sleparjem.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica.
X.
Zbornica meni celo, da se promet z jadrniki v Trstu glede uvoza in izvoza z zahodno Indijo in Ameriko brez dovoljenja uvozne premije ne more izdatno pomnožiti, ker bo n. pr. vozni stroški za prevažanje iz Zahodne Indije v Trst za 1 do 2 šilinga od tone veči, nego iz zahodne Indije v Hamburg, in je voznina iz Trsta na Dunaj le malo cenejša, nego po L«bi iu železnici, če tndi je črta Trst-Dunaj veliko krajša, nego črta Hamburg-Dunaj.
Da je pa pomorska vozuina iz Zahodne Indije v Trst veča, nego v Hamburg, temu je krivo to, ker Hamburg ni tako oddaljen in je iz Zahodne Indije v Hamburg 3—4 tedne krajša pot nego iz Zahodne Indije v Trst.
Kazun te razlike pri prevoznih stroških je pa še to v poštev jemati, da lastniki ladij raje v Hamburg vozijo nego v Trst, ker ondi laže dobijo blaga za nazaj nego v Trstu.
To lahko poravna le naredba s katero Be ja-drnikom, ki priplujejo v Trst, določi premija. Ako se stem doseže enaka pomorska voznina za uvoz mej Trstom in Hamburgom, potem je mogoč preobrat vedno živahnejšega prometa po Labi in Železnici v korist Trstu, brez tega pa odločno ne. V dokaz temu usoja si zbornica le poudarjati, da se po Labi in železnici prevaža različno blago iz Hamburga na Dunaj za 2 marki 40 pt. od 100 kg. t. j. — marka računjena z 43 cer. a. v. — za 1 gld. 39 cer. av., na veliko krajši poti Trst Dunaj pa se plača od 100 kg. 1 gld. 8 cer. vozoiue, in še to le od onega blaga, ki je v tarifi za polne vozove (10000 kg.) označen.
Zbornica poudarja Še, da bi bilo le prav in pravično, ako bi se jadrnikom dovolil enaki prostor v Tržaškem pristanišču, kakeršnega imajo parnihi ter meni, da Be mora najemščina v Tržaških skladiščih premeniti, ako naj se kupčija oživi tako, kakor je potrebno za Trst Skoraj ni misliti, da bi kup-čevalci pri teh različnih skladiškib najemnih stroških mej Trstom, Reko in Benetkam blago vsled spekulacije spravljali v najdražja skladišča; kajti dočim stane en kvadraten meter skladišča v Trstu na leto 8 gld. av., stane v Benetkah v gorenjih prostorih 8 frank = 3 gld. 68 cer. in v spodnjih 0 frank = 4 gld. 14 cer. a. v. na Reki pa še manj. Ko zbornica še dostavlja, da je enako prošnjo poslala tudi visoki poslanski zbornici in v njej prosila naslednje:
„Visoka poslanska zbornica naj blagovoli, ozirajoč se na to, kar se je navelo, skleniti zakon, s katerim se obrat pomorskega brodarstva z jadrniki začasno oprošča pridobitnine  in dohodnine iu se
vsem v Trst dohajajočim jadrnikom naklanja premija, ali pa, če bi to iz katerega koli razloga ne bilo mogoče, prošnjo podpirati in visoki vladi odstopiti" — predlaga nastopno prošnjo:
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo blagovoli, ozirajoč se na navedeno, na to delovati:
1. ) da se izda zakon, po katerem bode pomorsko brodarstvo z lesenimi jadrniki začasno oproščeno pridobitnine in dohodnine;
2. ) da se z zakonom določi premija vsem v Trst prihajajočim jadrnikom;
3. ) da se jadrnikom dodeli v Tržaškem pristanišči jednak prostor, kakeršen parnikom;
4) da se skladiška najemščina v Tržaških skladiščih primerno zniža.
Poročevalec stavi potem v imenu odseka Bledeča predloga: 1.) ČaBtita zbornica naj te peticiji odobri; 2.) peticija naj se pošlje zbornicam pose-strinam s prošnjo, da jo podpirajo. — Oba predloga sta bila vaprejeta.
■i ia saeiaitaiaaaiieaaaaa esiiaiaa
..LJUBLJANSKI ZVOM"
stoji
za vbo leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt lata 1 gld. 15 kr.
»ataaai mini wv*9*9*v*wm ■ i ■ ■ ■ ■ ■ i ■
Tujci:
25. avgusta.
Pri Ifskllei: Johnscber. Pichler, Lohner, Oberbaner, Morawetx, Guttenberg, Aal, Kottenberg, Kien a Dunaja. — (•roachl, dr. Krek iz Gradca. — Dienwiebel ia Drasdan. — Tsddel is Berolina. — Laorich ia Rakeka. — VVilchelmi iz Bujja. — Feigl is Hamburga. — MooabUrger ia Milana.
Pri Nlonu i Schmidt, Tobis, Bleiweis, Kzatete z Dunaja. — Rediiii z Reke. — Fiaoher iz Budimpešte. — Dr. Pirnat iz Zatićine. — Krapp ia Gradca. — Kumer z Gorenjskega. — Moćnik is Kamnika. — Edelmsn is Celovca. — Ha vas is Velike Kanite. — Joaohim ia Hamburga. — IUssi, Bradamante, Vernier is Pulja.
Pri »vatrllastesn cesarji: Gutnik z Dunaja. — Kallisch is Celovca. — Pirjeveo is Gorice.
Pri b«vMrak»na dvoru : Krische, Bsrtlma* is Ko* ćevja. — Lesjak • Krškega. — Potočnik, Wunsch, Lapajoe is Trata. — Monisch ia Poinna. — Graischer iz Linca. '
Pri Jaauent kolodvora: Daviste iz Benetk. — Parov bek iz Linca. — Koren, Tanenberg s Dunaja.
Umrli so ▼ IJulilJtiil:
V deielni bolnici:
23. avgusta: Mihael Jelovčan, gosta«, 70 let, rak.
24. avgusta: Ivan Lovšin, pisar, 23 let, otitia medici.
Tržne cene v EJiibljaiil
dne 26. avgusta t. I.
1-----                   " ■	fl-	kr		lf». kril
I Plenica, hktl.   .   . .	1 H		ftpeh povoj itn, kgr. .	FB
j Bes,        .      .   . .	6	66	Surovo maslo, „	- 721
Ječmen,    „ ...	li 91		Jajce, jedno :   .   , .	H a'
lO'es,       ,      .   . .	2 92		Mleko, liter ....	H 8
Ajda.....	4	87	Goveje       meso, kgr.	-
Promo.....	4	87	Telečje          „ »	— 52
j Bvoruza, , j Krompir,  ,      .   . .	5	40	Svinjsko        B „	— 60
	2 50		KoŠtrunovo    , „	— 40
Leca,       „      .   . .	10	—		— 40l
Grah,       .      .   . .	10	—		-lir
Filol,       ,      .   . .		—	Seno,  100 kilo.   . .	l 7»
i Maslo,             kgr. .			Slama,   ,     .   .   . . Drva    trda, 4 □«uotr.	2 14
1 Mast,	—	6K		6 80
1 Speb tri sen .	HM		„    mehka, 4     . J	4 20
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
t« > ■t <	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	740-7 ■m. 788 6 mm. 738*3 mm.	13 2« C 22-8° C lft-2« C	si. sev. si. svz. si. svz.	jasno jasno jasno	000 aa.
Srednja temperatura 17*1% za 0*8° pod uormalom.
HD"u.:ELajslsst borza
dne 26 avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj    — dan«*
Papirna rentu......gld. 90 35     — gld. 90 30
Srebrna renta.....w    90 40    —   .    90 05
Zlata renta......,   111*35     —   „ 111 —
6°/, marona renta ....     „   101 95     —    „ 102 —
Akcije narodne banke   .   .     „ 1010—     —   „ 1007---
Kreditno akcijo...... 275 50     _ 27175
London.......„   118*05    —   , 117 95
Srebro ....*,...    „    —•—    —   „    —• —
Napol......... „      940     —   . 939
C. kr. cekini ......     .      *» «4     —   t 5-63
Nemške marke..... m     58 07«/, —   .    58 05
4°/0 državne srečke Ia I. 1854      250 gld.   135 gld. 50 kr.
Državne srećke iz I. 1864 100 . „•    180 „   — ,
Ogerska zlata renta 4°/........103 „    10 „
Ogerska papirna renta 5° „...... 100 ,   45 ,
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .   .    100 gld.   120 n   — »
Zemlj. obe. avstr. 4 •/,•/, alati xaat. listi .   .   115 „   50 .
Kreditno srečke ......    100 gld.   190 ,   — .
Rudolfove srečke..... 10   „      20 n   — „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120   ,     149 ,   25 .
Traiuway-drnst. vel j. 170 gld. a. v.   .        .   220 .   — .
Največja zaloga
šivalnih strojev
JsJLZta e$«&3Ca
LJubljana.
Nizka oon«. — Ugodno plaoovaaje na obrok«. — Stati stroji ao ismi-r nJftTaJo. — Popravki :«rr*rT lsAolaJo hitro« dobro ln ■  (24)       ceneno. (476)
Razprodaja
S00 Molitro?
obče priljubljenih, dobrih in pristnih
vrst
hrvatskega vina
od sv. Ane, Plešlvice, Jaške in okiškega gorovja, z let 1883, 1884, 1885, 1888, 1889, 1890, hektoliter po frld. 18
đ.O tt l«l. 45 franko do železniške postaje Korlovec ali Jaška. Kdor kupi 50 hektolitrov ali več, dobi hektoliter za 2 ali 3 gld. ceneje. (710—2) Podrobnejša pojasnila daje J. Zlllliner« iiiaim insin, Karlovec, Hrvatska.
(13)
KAEOL TILL
(456)
Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špilalske ulice 10.
Ku|lge n podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, Igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nlce za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi a podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanie. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.
1545
2513
9915