Glas Zaveznikov
Leto I - Št, lt
Bneonik P. W. B.
Cena 2 liri
TRST, pondeljek, 2. julija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via Silvio Pellico n. 8. — Telefon št. 90864, 7868, 93851.
OGLASI: Cene za milimeter višine (širokost ene kolone): trgovski L. 7. Mrtvaški L., 18 (Zalovalna obvestila L. 36). Poročila I* 9. Finance, pravni oglasi X* 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. Unione PubblicitžL Italiana S. A. Tirat, vla Silvio Pelltco št 4. — Telefon št 94044. Cena vsake številke L. 2 (sestanki L. 4).
VOJNA NA DALJNEM VZHODU
Izkrcevalne operacije
na otoku Kume
____ ,) ■■
Središča in naprave bombardirane na Tomaži
New York, 2. julija
Izkrcanja, ki so Jih ameriške čete izvršile na otoku Kume imajo bamen utrditi zavezniške položaje na otok Ryukyu, ki so otoška veriga, ki se vije med japonsko in Formozo, in predstavlja branik kitajske obale in južnega matičnega ozemlja. To verigo je pretrgal že japonski poraz na Okinavi, glavnem otoku, skupine Ryukyu, ter prehodno zavzetje Kerarne, ki se nahaja okoli 40 km od Okinawe,
Operacije na Pacifiku
E-etala »Thunderbolt* z velikim akcijskim radijem so napadla v petek dve letališči na japonskem matičngm otoku Kjrushu, medtem ko so druga letala bombardirala japonske objekte na velikem področju na Pacifiku.
V napadih na letališča Kanoya :ia Kushiry na južnem delu otoka Kjfuhsu, od koder sovražna letala vzletela za svoje napade nad Oki hftvro, so uničila 4 sovražna letala, k«p ppškodovala Itališke naprave. Napadale so tudi pristaniške naprave, medtem ko je blo, drugih se-ladij zažganih na odprtem morju.
Težki, srednji in lovski bombniki poveljstva generala Mae Arthurja so ponovno napadli vojaške °M1 je na Balikpaparru, na južno vzhodni obali Bornea, ter so izpusti_ W 230 ton bomb. V teku napadov nizkega poleta so bila zadeta podzemna skladišča, med tem ko so 'drugiteiki bombniki napadli 2 letališči ki sta se nahajali v bližini. Na. Padli ?o tudi obrambne položaje ter zbirališča čet. Težki bombniki so v osrednjem delu otoka Formoze napadli čistilnico goriva. Povročall sc velike .požare. Uničili so tudi želez niške naprave in skladišč-’.
Na severnem delu otoka Sjuzo-|na v Filipinih je ameriška pehota, "ničila sovražnika v Baggao v do-kni Kagayan; na gorskemi podro-• 1 * * * * 6 * ju zahodno od dolin« so drug« rete napredovale .proti japonske-hiu oporišču v Kianganu, ter so o-svobodile Bolog, ki leži Južno-vzhodno od prej imenovanega mesta.
Ameriški vojni minister je v Poslanici, ki jo je naslovil genera-'u Mac Arthurju, v kateri mu čestita k osvobojencu Luzona, rekel: «Vaša velika zmaga je približala dan, v katerem bodo zadnji tlačitelji zapustil filipinska tla*.
Letalski napad na HonXu
Glavni stan 20. letalske skupine Je javil vtiraj, da se je napadi ki so g«, veletrdnjave izvršile nad petrolejsko čistilnico blizu: Tokuya-tea, na južnem delu Honshujs,
sliajno iztekel. Vsa letala, ki so se udeležila operacij, so se srečno vrnila na svoja oporišča. Letala ni. so srečala nikakega odpora s treni sovražnika, in proti letalski o-genj je bil zelo slab.
Minister mornarice Je včeraj Javil, da se podmornica «Kete», ameriške pomorske flote, ki je potopila že lepo število ladij, ni vrnila iz svoje izvidniške akcije in se zato mora smatrati za Izgubljeno. !S to izgubo je narastlo število po-' topljenih podmornic na 44.
Radio južno-afriške zveze je v-čeraj javil, da se bo 5 vojnih ladij južno-afriške ilvr.ze ildelžilo vojne proti Japonski in dodal, da sta dve ladji že na poti proti Pacifiku.
Javiljajo, da so kitajske čete to domača milica 26. junda osvobodile Hwabgyen vzhodno Cheklanga.
General Wedemeyer Je v svojem včerajšnjem! poročilu naznanil, da so letale 14. zračne skupine poškodovala preskrbovalne kolone in japonske transporte ki so se od severne Kitajske pomikali proti južni Kitajski, Štirideset lokomotiv, štirinajst rečnih in. 208 manjših ledij je bilo uničenih ali poškodovanih. Bili so tudi porušeni mostovi na treh železniških progah. Kltaj-
V
ska letala so včeraj s strojnicami napadla japonski glavni stan v Tinghotienu in zadala izgube zbiranju sozvražnih čet pri Miotangu.
Mestov Lluchovv osvobojeno
Poročilo vvrhovnega poveljstva kitajskih čet naznanja, da so kitajske čete osvobodile mesto Liuchoiv, strategično točko v pokrajini Kwangsi, ki je bila nekdaj oporišče 14. ameriške zračne skupine. Poročilo javlja, da. je mesto padlo po divjih bojih, ki so se vršili v predmestju in je središče mesta, ki že 8 dni gori, popolnoma razdejano. Japonci so držali mesto Liuchoiv od preteklega novembra, ko so ga oddelki 14. skupine morali zapustili.
V četrtek je glavni stan kitajske VIII. armade objavil, da go' kitajske čete pregnale Japonce in zavzele Kaoping.
Kaoping j« bil oblegan od druge polovice aprila. Japonci so večkrat brezuspešno poskušali razbiti kitajski obroč okrog mesta?, toda 22. junija so kitajske čete vdrle v mesto.
Radio Ohunking je objavil, da je prispelo v Chunking 12 ameriških dopisnikov. Potovali bodo dva tedna po osvobojeni Kitajski.
Osvoboditelj
Filipinov
Ameriški vojni minister je ‘poslal generalu MaeArthurju čestitke v zvezi z osvoboditvijo otoka Luzong v Filipinih, v kateri med drugim pravi: <Vaša velika zmaga približuje dan, ko bodo zadnji tlačitelji izgnani iz filipinske zemlje».
Prijava premoženja
gestapovcev in Slanov S S
Monakovo, 2. julija Vsi bivši člani nemške tajne poli. cije Gestapo in SS oddelkov so prejeli poziv, da osebno prijavijo svoje premoženje. Odredbo je izdala ameriška vojaška uprava za. Bavarsko. Odredba določa, da morajo vsi sestaviti popolen seznam denarja, vrednosti in drugih delov svojega premoženja, ki so jih imeli ali pa pridobilt po vstopu v Gesta-'po ali k SS oddelkom.
Thugut ne bo ilan poljske vlade
London, 2. julija Uradno glasilo londonske pol jske vlade pravi, da je Wyaczeslaw Thugut, katerega ime je včeraj objavila varšavska radijska postaja kot ministra za pošte tol brzojav nove poljske vlade narodne enotnosti, obvestil londonsko vlado, da ni pristal na to, da bt ga kdor kolj imenoval za člana nove vlade tn da ne namerava zapustiti Londona.
Govor predsednika
nove poljske vlade
Varšava, 2, julija
V svojem govoru na kongresu socialistične stranke v Varšavi, je predsednik poljske republike Bole-»lav Bierut izjavil, kakor poroča radio, da je skupnost poljskih demokratičnih sii zelo potrebna da bi mogli z uspehom pristopiti k težkim nalogam, ki jih čakajo. Rekel je: »Ustanovitev nove vlade narodne vzajemnosti je prvi kamen na cesti, katera nas vodi k temu ci-lju. Narodna vzajemnost je geslo, katerega je sprejel Narodni svet v odločilnem trenotku za našo domovino. Predstavlja obljubo /..ir. a ge nad Nemci in. v prvi vrsti moč edinstvenega demokratičnega gibanja, ki si je naložil odgovornost za bodočnost Poljske.
Z zamislijo vzajemnosti je demokratično gibanje moglo prinesti Poljski novo ljivljenje in postaviti jo na pot veličine.
Bierut je naglasil: ako se bi opustila ta vzajemnost, bi Poljska bila v nevarnosti, da izgubi priliko, katero mudi svetovni položaj po sma-gi demokratičnega sveta nad hitle-rlzmon. Dodal je: Narodna vzajemnost se ne bi moglo doseči brez vzajemnosti delavskega razreda in vseh drugih demokratskih elementov v državi dielavciv, kmetov in intelektualcev.
/ Pogoj za mednarodni mir
Danes bo Truman
predložil listino senatu
Kansas City, 2. julija
Predsednik Truman smatra u-stanovno listino Združenih narodov za svetovno ustavo. V svojem pozivu senatu, naj prvi ratificira dokument, je predsednik izrekel željo, naj bi bilo enkrat konec Izo-lacionizmu Združenih držav, ki mo. rajo dati, primer v mednarodnem sodelovanju. «Listina mora biti ratificirana, je nadaljeval, če hočemo imeti mir v svetu v poznejših generacijah«.
Dodal je še: Ce mi ne bomo dali vzgleda drugim, ne bo miru v svetu*. Predsednik je nadaljeval: «To je stvar, katero se moramo naučiti, čeprav je to za nas poniževalno*.	S
Ameriški senator in vodja večine Alben W. Barkley, je danes izjavil v senatu, da bo predsednik Truman osebno predložil listino Združenih narodov senatu v ponedeljek ob 13 uri.
Senatni odbor za zunanje zadeve je določil, da se bodo začele seje, na katerih bodo obravnavali listino Združenih narodov, 9. julija.
Steitinius bo prevl poročal od boru. Predsednik odbora senator Tom Connally je rekel, da odbor zeli cim hitrejši postopek; toda teden bo potreben, da minister za zunanje zadeve zbere tozadevne dokumente.
Na zborovanju, kateremu so pri-aostovali tildi kanadski ministrski predsednik in nekateri člani vlade, je govoril general Smuts, ki
MIROVNA KONFERENCA
V SPOMIN POKOJNEGA ROOSEVELTA
Zastopnik! Mirovne konference Združenih narodov »o 26. aprila poca stili z molkom spomin pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta, Čilski zunanji minister ,Toaquiin Femamdez je predložil spomenico, v kateri je pozval Združene narode naj «izkažejo spoštovanje spominu Franklina Roosevelta* S tem, da «sprejmejo njegovo veliko delo m vzpostavitev svetovnega miru*.
BLIŽA SE 5^JULIJ
Zadnji volilni govori v Veliki Britaniji
London, 2. julija Samo pet dni še manjka do angleških volitev. Kandidatije so včeraj nadaljevali s svojimi govori ter skušali v zadnji uri prldo. biti nove glasove. Orisali so politiko stranke, ki jo zastopajo in dali obljube. Vse stranke ao v propagandne »vrhe porabile mnogo ton papirja za natiskanje proglasov,
Ernest BeVin, član delavske stranke, je izjavil v svojem govoru, ki ga je držal v Manohesteru, da je ministrski predsednik Churchill na svojem volilnem poto-| vanju Izrabil zmago v Evropi v svoj prid to da ga je gotovo tudi mnogo delavskih kandidatov burno pozdravljalo na tem potovanju.
Rutenija spojena
X Sovjetsko Ukrajino
Moskva, 2. julija
Radio Moskva javlja, da so sovjetska to češkosloaaška vlada podpisale v Moskvi sporazum, v katerem so sklenile, da bo Ruteija ali Fodkarptska Rusija pripojena Sovjetski Zvezi.
Rutenija je najboli vzhodna pro. Vinca Češkoslovaške. Sporazum so podpisali Zdenek Fierllnger, češko-*lo''®aki Predsednik, ki se nahaja v Movskvl, in sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov.
Radio je dodal, da mora spra-zum biti ratificiraj, od predsedstva Sovjetske zveze in, - Češkoslovaške narodne skupščin«, Fierlln-Ser je rekel, da sporazum dokazuje. da morejo biti vsa vprašanja rešena z medsebojnim razumevanjem in je treba, upati, da bo Češkoslovaška skupščina ratificirala sporazum, ki je izraz želja narodov V izjavi, katero je .podpisal Mo-lotov, jo rečen, da. se je 26. novembra lanskega leta, takoj po Zasedbi vzhodnih delov Češkoslovaške, vršila velika narodna skup-cina v mestu Mukačevu, na kateri
h- K,',a lara^ena zelja pokrajine, da i bila pripojena Sovjetski Ukrajini. «ia sporazum, je dodal Molotov, Je dokaz prijateljstva ki veže slovanske narode
Zavezniško vrhovno Weljstv0,
1 VrtovnT/0™6*’ ^ 36 ^eXko
rnovno poveljstvo javilo, do
j Začela nova razmesti ev ^	,
j 1,1 sovjetskih sii po določb
; Večjih 1. julija, ko bodo tu^ kT
‘anako, ameriške to framj
tterakal« v Berlin.
STETTINIUSOV NASLEDNIK
JAMES F. BYRNES
BO NOVI ZUNANJI MINISTER
Kansas City, 2. julija
Charles G. Rose, tajnik tiskovnega urada Bele hiše, je javil, da bo predsednik Truman predložil v pondeljek senatu Jamesa F. Bprnesa za zunanjega ministra.
James F. Byrnes, ki ga je predsednik Truman določil za ameriškega zunanjega ministra, je star 66 let. Bil je senator zvezne države Južna Karolina, vrhovni sodnik vsravnega sodišča, ravnatelj za mobiliza-°ijo in demobilizacijo in pristaš predsednika Trumana v senatu. Predsednik Truman ga je podpiral pri izvolitvi za pod-predsednika zadnje demokrat-tišče narodne skupiskine.
Byrnes bo spremljal Trumana na sestanek s Stalinom in Churchillom, ki se bo vršil blizu Berlina, kjer bodo vsi trije skušali določiti osnove bodočega miru.
Ko je postal Truman predsednik, se je Byrnes razgovarjal z njim, da bi ga poučil o podrobnostih prejšnjih pogovorov med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom. Predvidevajo, da bo Byrnes pri izvrševanju svoje nove službe desna roka predsednika p vprašanjih zunanje
| politike, ki ne bo imela strankarske tendence, ampak bo I temeljila na načelih ustanovne : listine Združenih narodov.
Herriot, Blum in Reynaud
■e nočejo udeležiti »časne posvetovalne skupščine
Pariz, 2. julija
Trije bivši francoski ministrski predsedniki Edvard Herriot, Leon Blum in Paul Reynaud, ki so bili med vojno v nemškem ujetništvu, s?- odklonili povabilo gibanja francoskega narodnega odpora, da pe udeleže kot novi delegati francoske začasne posvetovalne skupščine.
Švedska je priznala poljsko vlado
Stokhoim, 2. julija Uradno je bilo objavljeno, da je švedska vlada sklenila Izmenjati predstavnike z novo poljsko vlado. Prvi Švedski predstavnik v Varšavi bo Brynolf Bng, ki je preje vodil poganjaja za nakup premoga v Poljski.
Kitajski ministrski predsednik
Dr. fl. V. Soono pri Stalinu
Moskva, 2. julija Reuter javlja, da je danes prispel '• Moskvo kitajski ministrski predsednik dr. A. V. Soon, ki se vrača s konference v San Franciscu. Sprejela ga je skupina visokih sovjetskih funkcionarjev, ki jo je vodil komisar za zunanje zadeve Molotov, prisotni so bili britanski in kitajski veleposlanik ter drugi zavezniški diplomati. Sprejeli so ga z največjtad častmi, ki ga užlvajb tuji državniki, Jto pridejo na obisk v Moskvo.
Moskovski radio je javil, da je imel kitajski ministrski predsednik Soong po svojem prihodu v Moskvo razgovor z ministrskim predsednikom Stalinom. Razgovoru so prisostvovali komisar za zunanje zade ve Molotov, kitajski veleposlanik Foo Plng Ohang in sovjetski vele-| poslanik ma Kitajskem Petrov.
Po svojem prihodu je Soong izjavil med drugim: »Izražam svoje trdno zaupanje, da bo resnično in prijateljsko sodelovanje med Kitajsko in Sovjetska zvezo zelo velik doprinos za nalogo ustvaritve splošnega in trdnega miru. Posebno senu zadovoljen, da imam priliko čestitati vojski, ljudstvu in vladi Sovjetske zveze za njihovo slavno zmago nad fašistično Namcijo.
Franclja sledi Švedski
Pariz, 2. julija
Glasilo francoskega zunanjega ministrstva je objavilo, da je sklenila vlada priznati novo vlado narodne enotnosti to je bil o tej odločitvi poučen včeraj francoalit veleposlanik v Varšavi,
Titova brzojavka Stalinu
Beograd, 2. julija
Maršal Tito je poslal brzojavno svoje čestitke Stalinu ob priliki njegovega imenovanja za generalisima: »Jugoslovanski narod, pravi medi drugim v brzojavki, ne bo nigdar pozabil Vaše očetovsko zanimanje in veliko pomoč, katero ste nam ponudili v najtežjih trenotkih našega boja za svobodo, živel generalisimus Stelim, veMM strateg domovinske vojne.*
Vprašal se je: «Ali so ga pozdravljali kot voditelja konservativne stranke ali pa kot voditelja ministrske skupine, ki je vojno dobila?*
Bevin o industriji
Glede produkcije in domače industrije je Bevin dejal, da bo ta-koj, ko bo zagotovljen vojni material za nadaljevanje vojne proti Japonski, potrebno končati z delavsko mobilizacijo; Dejal je, da Je potrebno, da se vlada o tem pozanima in stori vse, da pride industrija do večje množine električne energije, boljSe prodajne organizacije in primernega sistema izvažanja.
Attlee, voditelj delavske stranke, je dejal, da njegova stranka lahko sestavi skupino mnogo moč. nejšo od konservativne, ker je delavska stranka sestavljena iz mož, ki so praktični, iokučeni in so v zadnjih 20 let bili na odgovornih mestih in lzvrSill odgovorna naloge. Nadaljeval je:	«Da
enkrat, zapustimo sedanji nazadnjaški ekonomski sistem, ni dvoma, da bo žlvljenska raven na vsem svetu povišana. Prihodnja leta. bodo leta preizkušenj in dogodkov, ki bodo morali biti spre. jeti s dobro voljo in pogumom, če hočemo, da pride svet v prejšnje življenje*.
Attlee je izjavil, da bo delavska stranka rade volje sprejela to nalogo.
Lord kancelar viskont Simon je. v svojem govoru, s katerim je podpiral Churchillovo izvolitev dejal: »Bila bi blaznost skušati izvesti nevarne spremembe*, in dodal: »Stvar, ki v sedanjem času najbolj zanima narod, • je mož, ki Je tako visoko dvignil vgled imena Velike Britanije*.
Volno proti Japonski
Prvi lord admiraliteta Bredan Breken, kandidat konservativne stranke, je rekel danes v svojem govoru v Londonu, da britanski narod globoko občuti vojno proti Japonski in se zaveda svoje dolžnosti tako do Združenih držav in dominjonov, kot do britanskih ujetnikov in 8 milijonov britanskih državljanom, ki se nahajajo še vedno pod japonsko oblastjo.
Brake« je med drugim rekel: Čutimo, da mnogo dolgujemo Združenim državami. Prišel bo dan, ko se bo natančno Izvedelo o boju, ki »o ga vodile Združene držav« preti Japonski. V nobenih vojnih poročilih ne bomo mogli najti boljše primere hrabrosti, moči hi ljudske inteligence. Mi smo naše- j ga a mu velikemu ameriškem navezal-1 kajti
ku toliko dolžni, da moramo iško-rlstitl vsako prilika, kot je n- pr bil prihod gen. Eisenhower v London, da dokažemo svojo hvaležnost.
Sedanja vojna je prinesla Združenim državam velike izgube. To. da izkazale so se kot naš najboljši zaveznik v vojni proti Hitlerju in ml moramo narediti vse, da bi jim dokazali, da smo tudi ml ženi dočakati konec vojne z brez-jiogojno predajo Japonske.
Morrisonova socialna politika
Bivši minister za notranje zadeve v koalicijski vladi Herbert Morrison je imel danes zadnji govor za splošne volitve v nizu radijskih oddaj. '
Morrison je med dt-ugim dejal: »Mi smo kot narod dolžni storiti velik korak f;,socialni politiki, v socialnem zavarovanju, na zdravstvenem in vzgojnem polju. Leta govorov in razprav, ki so jih imeli laburist n konservativci so dovedla do zmage, in konservativci so bili prisiljeni, da hodijo, po naši poti. Laburistična stranka trdi, da je narodu potrebna večja možnost dela za vse, večji izvoz in da mora narod vedeti ter znati doseči te stvari.
Churchillov govor
Vse industrije, ki jih namerava laburistična stranka podržaviti, bodo so primernih pogajanjih in razpravah prisilno ali po dogovoru odkupljene. Politika laburistične stranko ne vsebuje nobene grožnje za tiste, ki so naložili svoje imetje, kakor tudi ne grozi tistemu, ki ima lastno hišo ali majihnemu in srednjemu trgovcu.
O zunanji politiki je Morrison dejal, da so v glavnih črtah vse stranke sporazumne o novem sistemu varnosti in o zadržanju Britanije do Amerike in Sovjetske zveze.
Ministrski predsednik Chur-oblil, vodja konservativne stranke je imel danes zvečer na radijski postaji B. B. Č. svoj zadnji volilni govor. Churchill je rekel: »Danes je mogoče zadnjikrat, da Vam govorim po radiu kot ministrski predsednik. To je odvisno od Vas. Prepričan sem, da Vam bom lahko pomagal preko nevarnosti in težav v prihodnjih petih letih boljše kot bi to mogli storiti dru. gi, ta pripravljen sem, da storim vse, kar je v moji moči. Čakam na Vaš odgovor. Ta se bo mogel glasiti ali da, ali ne. Ne pričakujem ponosom ali slavohfepjem, kaj morem pridobiti al iz-
je dejal, da predstavlja britanski Commonivealth prvi primer onih državnih preureditev, ki bodo končno rešile vprašanje vlade človeštva. Dodal je, da je del sveta, v katerem se najbolj čuti potreba ieh preuredite. Evropa, ki trpi na posledicah dveh vojn v teku enega rodu.
Smuts je pohvalil listino Združenih narodov, opozoril pa je, da bo listina imela uspeh samo, ce bodo razne države znale biti pripravljene za vsak primer. Smuts je dejal, da konferenca ?' S. Frančišku . i dosegla popolnosti in nadaljeval: «čeprav so zahtevali od manjših držav, de žrtvujejo svoje samoljubje, je z listino zagotovljena enotnost med velesilami ir. vsa vojna moč je bila podrejena autokontro-li. To, kar se zdi v tej listini majhnim narodom neprijetno, je najpotrebnejša osnova za. bodoči mir. Najprimernejši način za ohranitev enotnotsi med velesilami ie bila sprejem nafjela soglasnosti pri glasovanju. Kar se tiče «veta»„ čeprav izgleda, da ga je teoretično mogoče zlorabljati, vendar ne moremo lahkomišljeno trditi, da bi ve-Iesile/ v tem grešile, saj bi to pomenilo izdajstvo ta sabotažo svetovne organizacije.
Shaw izjavlja/
da je komunist
London:, 2. julija
Znani humorist Georg S. Bernardi Shaw je izjavil, da namerava podpirati kandidaturo komunista Raima Dutta, podpredsednika komunistične stranke proti kandidaturi državnega tajnika za Indijo, lorda Amerya v volilnem okrožju Sper-brook (Birmingham). V pismu, ki ga je poslal Duttu, pravi Shaw: »Vi pravite, da ste komunist in. jaz tudi; in tako bi se morali imenovati vsi drugi, če bi razmeli, da nas je naš praktični britanski komunizem rešil v vojni na zahodu, pravtako kot nas je ruski komunizem, ki ga je Rusija prevzela od Anglije, rešil na vzhodu. Upam, da je v Sper-brooku dovolj razumevanja, da bodo spoznali, da so stvari, ki jih pravite vi plod občutka za skupnost, medtem ko je to, kar govori Churchill, neumnost. Takšenje n. pr. njegov pobožni protest proti nasilju,-potem ko je v petih letih trošil 12
milijonov sterlingov dnevno in s ________ r_____
tem* izvršil najstrašnejše nasilje člo-1 Uenindusitrie veske zgodovine.*
Konferenca v Sinili odložena
London, 2. julija
Radio New -Delhi javlja, da je bile konferenca v Simli odložena ta bo spet pričela z delom 14. julija. Ta vest je bila sporočena po sestanku, ki se je vršil danes zjutraj-Uradno poročilo pravi, da je prišlo do tega, ker je potrebno dati delegatom priliko za nadaljna posvetovanja.
Današnja seja se je vršna po 48 urnem odmoru, v katerem se ni posrečilo zbližati stališča kongresne stranke ;n mohamedanoev o razdelitvi sedežev v izvršnem odboru. Na današnji seji je doktor Azad, predsednik mohamedanske zveze »Jin-hah», podal o terni poročilo podkralju, ki je zahteval odi strank, da mu predložijo imena pooblaščencev, da mu bo mogočo napraviti izbiro za predlagani odbor.
Tajnik indijske kongresne stranke, Fandlt Nehru je izjavil Reuterjevim dopisnikom, da je zelo zadovoljen z načllnom kako podkralj, lord Waweli predseduje konferenci v Simli. Nehru je dodal: »Konferenca mora uspeti.*
Prav tako je dejal Gandhi, da podkralj ne skuša vsiliti svoje volje konferenci ta postopa kot predsednik in ne kot zastopnik »WWte-halla*.
Medtem smo izvedeli, da je podkralj povabil predstavnike različnih skupin, naj mu v petek predložijo sezname kandidatov.
Nemška industrija v Inozemstvu
Tožne izjave Herberta Wehslerja
Washtogton, 2. Julija V govoru pred podbomom za vojaške zadeve je general Herbert Wechsier podal točne načrte, katere so pripravili nemški industrljal-oi, da bi se izognili zaplenitvi premoženja medi vojsko vodstvo ohranili svoje premoženje v inozemstvu In prevzeli zopet vodstvo go-»podamiskihasoc mfw bge geeš spodarakih podjetij v tujini po vojni. Wechsler je med drugim« rekel: »Redko kdaj se zgodi, da se zarotniki zberejo okoli mize, da bi dali svojim načrtom uradno obliko ter pripravljali program za svoje seje.
Vender so to naredili pravni svetovalci I. G. Farbenindustrie; posrečilo se nam je, dobiti v roke vsebino njihovih načrtov ko so hHi pripravljeni za ravnatelje imenovanega podjetja.
Ptodet je I. G. Farbenindustrie je najvažnejša kemična industrija v Nemčiji, ki je imela podružnice po vsem svetu. Bila, je vezana z L G. Chemical Corporation v Združenih državah, ki je kasneje postala Ge. neral Anilin and! Film Corporatlen. VVechsler je Izjavil, da so načrt naredili pravni svetovalci I. G. Farna sestankuj junija
1939.
Članek Edvarda Herriota
o sodelovanju med zavezniki
»Jaz sem nasprothlk demagogija prav tako kot diktature-
Pariz, 2. julija
Bivši francoski ministrski predsednik Eduard Herriot je povdaril potrebo sodelovanja med Združenimi državami, Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, da se zagotovi ta zavarje mir. V članku, ki ga je napisal za »International New» Service* po [svoji osvoboditvi ta naoističnega koncentracijskega taborišča, kjer je prebil 81 mesecev, navaja Herriot okoliščine, Vi so privedle do vojne in povdarja svoje stališče do stremljenj za obram. bo miru.
Med drugim pravi Herriot: «V času dolgega ujetništva nisem nikdar prenehal misliti na svoje ameriške prijatelje In nisem izgubil zaupanja v nje. Sedaj prosim, naj imajo, oni zaupanje v Francijo- Francija je v resnici storila napake, za katere zdaj plačuje račun. V Franclji so bili nekateri možje, kt so popustili pred okupatorjem In so za vedno obsojeni.*
Herriot je v kratkih besedah pojasnil notranje pogoje v Franciji, ki so napravili iz Francije lahek plen za Hitlerjev napad ta
dejal: »Nisem mnenja, da bi popravili z nevzpostavitvtjo autorita-'ttvnega režima napake, zaradi katerih smo toliko trpeli. Potrebna nam je zopetna vzpostavitev oblasti, ki bo nadzorovana. Jaz sem nasprotnik demagogije pravtako kot diktature. To pomeni, da se zavzemam za režim na ustavni podlagi, kakršnega imajo v Veliki Britaniji in Združenih državah. Združene države, Velika Britanija ta Francija morajo delati skupaj za zaščito načel, ki so jih rešile naše armade.
Herriot svari pred vsako Zavezniško utvaro o lahkem uni. čenju. Nemčije kot velesile to je dodal, da je bila država vedno hinavska in je v vsej zgodovini va-relda in izdajala svet, ki ga bo zopet prevarila ta izdala.
Herriot je dedal: »Ponovno ja bilo rečeno, da j* mir stalno u-slvarjanje. Za vzdrževanje mira je treba tesno sodelovanje zmagovalcev. Mislim, da nisem žrtev svojega. nacionalnega čustvovanja, če rečem, da potrebuje mir predvsem francosko sodelovanja*
gubltt po vsem tem, kar se je. zgodilo in po vsem tem, kar ste storili zamo, toda pričakujem ga z zaupanjem.
Britanskim prekomorskim silam je Churchill dejal: «Nobene resnice ni v pripovedkah, da bi mogli Vi glasovati pri teh volitvah za moje politične nasprotnike — laburiste ali liberalne, ne da bi to ieto-čašno pomenilo glasovati za mojo odstranitev od moči: v resnici bi mi bilo nemogoče sodelovati v la. burietični vladi, v vladi stranke, ki glasuje za »istem, ki ga smatram m pogubnega za bodočnost
naše države. Ce bo obstojala socialistična vlada bo morala bili sestavljena iz socialističnih voditeljev in odgovornost bo morala pasti nanje*.
Churchill je dolal: »Ce bi socialisti postali stranka večine, to. da brez delujoče večine, bi morali presiti za pomoče Sinclatrove ltbe-raloe. Tako bi bila ustvarjen* šibka ta kratkotrajna vlada, ki bi bila osnovana na nevarnem kompromisu med- možmi, ki imajo bistvene različne poglede. Njihov glavni namen je bre« dvorno* «a ostanejo na oblasti*.
v
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
-F"’....
TRŽAŠKA KRONIKA
2. julija 1945
Zavezniška vojaška uprava
Delajo za blaginjo narodov
Z določbo člena V. oddelek Jf6 proglasa št. 1 je bilo omejeno potovanje osebam preko 10 km od 'njihovega bivališča brez posebnega dovoljenjain ker se zdaj to Seli odpraviti,
jaz, NELSON W. MONFORT, polkovnik V. S. A., višji častnik za civilne zadeve, na podlagi pooblastil, ki so mi bila poverjena, odrejam sledeče:
oddelek 1.
Oddelek 46. člena V. proglasa St. 1 se s tem razveljavlja, oddelek i.
Ta odredba stopi v veljavo na vsem ozemlju Julijske pokrajine, ki je zasedeno od zavezniških sil, na dan njene objave.
Trst, 30. junija 1945.
NELSON W. MONFORT Polkovnik U. S. A.
Višji častnik za civilne zadeve
Popravek
Ponovno opozarjamo, da jo pravilno besedilo razglasa o *Nadzor-stvu lastnino* bilo objavljeno v Časopisih, medtem ko je v besedilu razglasov nalepljenih na mestnih zidovih nekaj napak.
Člen II. odit. 1 ee mora pravilno
glasiti:
Odst. 1. Razveljavljenje italijanskih in jugoslovanskih, zakonskih ukrepov o zavezniški lastnini.
Razveljavljajo se vsi zakoni, odredbe, ukazi, povelja in drugi ukrepi, katere je izdala italijanska ali jugoslovanska oblast.*
Trgovinska in industrijska zbornica
Pokrajinski svet za gospodarstvo danes začne delovati pod svojim starim imenom: Trgovinska in industrijska zbornica.
Delitev tobaka
Uprava tobačnega monopola v Trstu sporoča, da bo v tekočem tednu obrok tobačnih Izdelkov, ki id. padajo vsakemu kadilcu sledeče sestavljen,: 30 gr trtaolato torte ln 10 cigaret Naaionale.
PULJ
Policijski zbor
zavaznlik« vojaik«
uprava
Pričel se je nabor za Policijski »bor zavezniške vojaške uprave za službovanje v Pulju.
Plačo, hrano, stanovanje in orožje bo dobavila Zavezniška vojaška uprava.
Nabor se bo vršil vsak dan od Z,30 h do 13.00 h v poslopju blvSe Que»ture.
Podpis:	e
E. g. OKFWOOD Ut ©H.” Area CommiaMoner Pola Aiea
Simfonični koncert
Jutri se bo vršil simfonični koncert pod vodstvom mojstra Edmon-da De Vecchl-ja a sodelovanjem soprana Renza Petronlo, basista Silvia Malonica in gledališkega pevskega zbora. Na programu so dela seladeteljev: (Rossini, Bizet, Martuo-ol, Verdi, Weber, Brahms im Bolko.
MAICHMIS* (jumcotld dojaumA
Se vedno se bori stan partizanov
v tropskih pragozdovih - Glavni med skrivnostnimi pagodami
Nekega večera so vojaki francoskih prednjih straž pri Sai-gonu v neznosni tropski sopari brezbrižno posluSali običajno oddajo radia Vichy za Daljni Vzhod. Nenadoma je ritem valčka prekinil glas: <Ioi Indo-Chine, Francais aux ar mesi* in nadaljeval: «Danes zjutraj so \ Japonci srdito napadli naše oddelke... borba se nadaljuje pri Saigonu, Hanoiju in drugih mestih... Francozi, pod orožje!*
Prvič, po dobrih Štirih letih .... :	»■ - m
vojne, je oddajala v največji	Z
.......vr:......
tfSČSS
Plug neke posebne vrste, kt so ga nedavno uspešno preizkusili! ameriška poljih.
NEMŠKI TISK IN RADIO
Trenotno izdajajo samo tednike, ki dosežejo naklado 5 milijonov izvodov - A čita jih povprečno 30 do 40 milijonov ljudi
Uradovanje postnih uradov
Poročajo, da bo poštni urad TU. m Piama del la Borsa odprt nepretrgoma ves dan od S ure zjutraj <io 18 ure zvečer. Poštni uradi v Via Fiecardl, Via A. Dlaz, Via Vasarl, Corso Battkrtl San Otacoroo, Funto Franco, Vlale Mlramare. Via Bro-letto, Čampo Maralo, Barodla, San Glovannt dl GuardlaHa in Servola bodo odprti od-8 do 12 in od 16 do 19 ure.
V vseh navedenih uradih ae zapre poštna blagajna uro pred »k-Ijučkom dela poštnega urada.
Najdena listnica. V Pulju je bila najdena kožna ta Ustnica, ki Je vsebovala 600 lir ln osebno izkaznico štev. 113« na ime Marcheae Aurelio. Pozivamo lastnika, da ae javi glavnemu stanu zavezniških čet v Pulju.
KRATKE VESTI
Poročevalska agencija Reuter je
objavila podrobnosti, ki ao do zdaj bili tajne, o novem ogromnem letalu »Brabazon 1». Novo letalo, ki bo letelo iz Londona v New Tork, ima 8 motorjev po 3600 konjskih sil to lahko prevaža 80 potnikov v udobnih spalnih kabinah. Letalo Ima tudi jedilnico, bar m salon. Na kratkih potovanjih lahko novi zračni orjak prevaža 234 potnikov. Leti z brztoo 400 km na uro.
V nekem razgovoru je Gandtol dejal, da deluje na konferenci v Storili za sestavo notranje narodne vlade aa Indijo kot svetovalec kongresa, ter kot svetovalec podkralja in se nikoli .ne udeležuje aktivno pogajanj. Izrazil je upanje, da as bodo sporazumeli, čeprav je Izglodalo, da je zašla konferenca na mrtvo točko, k« je grozila, da bodo pogajanja propadla, ker sta bila kongres ln muslimanska indijska »veza v ostrem nasprotju o sestavi nove vlade.
Zavezniške oborožene sile na nemškem ozemlju so začele izvajati nadzorstvo nad vsemi sedaj v Reich-u obstoječimi informacijskimi službami. To nadzorstvo bo trajalo toliko časa, dokler ne bo Nemčija v stanju prevzeti neposredno upravo omenjenih služb. To se bo zgodilo šele tedaj, ko bodo Nemci očiščeni vsakega nacističnega in militarističnega vpliva in ko bo na razpolago zadostno število Nemcev čistih demokratičnih načel, katerim bomo lahko zaupali nalogo, da pravilno vzgajojo nemški narod.
Reuter Javlja, da bo kip miloške Vso are, katerega so Nemci pet let prikrivali, vrnjeji v muzej Louvre. Slavni kip eo aašll skupaj z 800 mojstrskimi deli iz Louvra v gradu Valeney ob Lolri.
Pariški radio je objavil vest, da dela sedaj v francoskih premogovnikih 10.200 nemških ujetnikov. V Franclji je sedaj zaposlenih 166.600 rudarjev, toda proizvodnja, premo, ga doseže samo dve tretjini predvojne množin«.
Zanimivi podatki
Trenotno izdajajo zavezniki v približno desetih mestih tednike, ki dosežejo naklado 5 mi* ljonov izvodov. Pri poizvedovanjih se je izkazalo, da čita vsak izvod 6 do 8 oseb. iz tega moremo sklepati, da časopise čita povprečno 30 do 40 miljo-nov ljudi. Pri tem je treba vpoštevati, da je na ozemlju katerega upravljata zahodni velesili približno 55 miljonov prebivalcev.
Razen tega obstojajo še časopisi, ki. izhajajo dvakrat na teden za tiste, ki so samo trenotno v Nemčiji kot begunci, interniranci ali zavezniški vojni ujetniki. Njihova naklada znaša približno z miljona izvodov.
P. W. B. izdaja tudi revije in pripravlja nemški prevod 125 ameriških in angleških del za civilno prebivalstvo.
Revije, ki prihajajo iz Amerike in Velike Britanije, nay ravno niso podvržene predhodni cenzuri. V bližnji ali dalnji bodočnosti bodo mogli takšne knjige in revije tiskati v nemškem jeziku v sami Nemčiji. To se ne bo moglo zgoditi prej, dokler ne bo podano zagotovilo o popolnem vzgojnem preporodu in o demokratizaciji nemškega naroda.
V raznih mestih Nemčije so tudi otvorili knjigarne. Znano je, da je neka knjigarna v Mo-nakovem iz lastnega nagiba odstranila vse publikacije z na cistično vsebino in je pustila v predalih samo nekaj stotin iz-rodov razprave o živčevju in druge kujige.
Radijske oddaje
P. W. B. je sporočil, da za-vemiške oblasti nieo nikakor skušale izvesti čistko v knjižnicah zasebnikov, temveč so izjavile, da ne bi bilo napačno dopustiti čitanje knjige kakor n. pr. «Mein Kampf*, in jih ne sežgati.
Ker primankuje časopisov, posluša nemško prebivalstvo radijske oddaje. Glavna zavezniška postaja je v Luxemburgu; oddajajo pa tudi postaje v Hamburgu in v Monakovem. Mnogo postaj je vojna uničela, mnoge pa so razstrelili sami nacisti.
Sporedi vsebujejo vesti, navodila za ljudstvo in vesti splošnega značaja, ki imajo namen predočiti Nemcem nji-
hovo odgovornost za vojno in za grozote storjene v Nemčiji.
Zastopniki P. W. B. so izjavili, da so vse radijske vesti ki so namenjene Nemcem, popolnoma stvarne ter brez vsakega propagandističnega značaja.
Govorilo se je tudi, da bi v Nemi ji	podpirali osnovanje
svobodnega tiska, obveščevanja in razširjanja, ampak tega ne bi smeli pod nobenim pogojem Izrabljati pangermanisti, nacisti in militaristi za ogrožanje demokratskih načel kakor je svo-ječašno storil Hitler.
Za izvajanje takšne naloge so izdeli, načrt, ki predvideva tri razločna obdobja.
Predvsem so ukinili vso nemško informacijsko službo.
Drugo obdobje, ki je v teku izpopolnitve, je osnovaje zavezniške informacijske službe, pri čemer uporabljajo naprave in nemško tehnično osebje, toda vse naj bi bilo pod nadzorstvom civilnega in vojaškega osebja, zaveznikov, ki je izvežbano za uredništvo in tisk.
Istočasno so se tudi začele priprave za izvajanje tretjega obdobja, katerega cilj je zaupati upravljanje informacijske služke. Nemcem pod nadzorstvom raveznikov.
Izdaje Aijig
Največja težava je, najti za to delo Nemce «s čistim demokratičnim čutom*.
Kdor koli hotel bo izdajati knjige, bo lahko dobil pogojno ali začasno dovoljenje le, če je politično neoporečen. Naravno je, da bodo morali biti rokopisi pred objavo predloženi v pregled.	F ,
Kadar bo pisatelj preizkušen, da strogo izvaja tozadevne
veljavne predpise, mu bo lahko izdano redno dovoljenje in bo prepuščeno njegovi lastni presoji izdajanje knjig.
NttnlKI programatlčnl sodjalisticni oklic
London, 2. Julija
Med trinajstimi podpisniki, pro-gramatične izjave, ki jo e danes objavilo berlinsko časopieje, je tudi voditela tajnega sindakalnega gibanja, ki Je vodil strokovno gibanje v Nemčiji od leta 1939, To Je Herman Schllmme, podpredsednik Sveta nemških sindakalnih arga-nlzacij, ki Je skupaj z Walter Ma-schkom bil v tesni zvezi z osebam,i katere so sodelovale pri zaroti proti Hitlerju,
Socialdemokratski' program, ki sledi programatlčnemu oklicu komunistične stranke, pravi, da se je socialno-demokratska stranka z zadovoljstvom odzvala povablu komu, nistov k sodelovanju vseh antifašističnih strank. Stranka želi da se ustanovi antifašistična demokratska republika, kjer bo demokratična svoboda dana samo tistim, ki sprejmejo demokratska načela, Pripoznajo, da mora Nemčija popraviti vse zlo, ki ga Je napravil fa. šizem. Nemški narod bo moral z neutrudljivim delom; pridobiti zopet svoje mesto med narodi, ki ljubijo mir. Program zahteva v svojih devetih točkah nacionalizacijo bank, zavarovalnih društev, rudnikov. ln električne industrije.
francoski koloniji postaja ki ni slavila Petaina in neprestano ponavljala njegovega imena. Povelja je to pot izdajal general Sabattier, da bi edinice znanih *Maquis» kremile na svoja vnaprej določena mesta.
*Maquis*, francoski bojevnik, ki se je udeležil vseh bojnih pohodov, tisti skromni, tode drzni, previdni, toda bojeviti bojevnik, ki je že v Franciji veliko doprinesel k boju za osvoboditev narodnega ozemlja, se je pojavil sedaj v deželi, kjer se je treba postaviti v bran enakemu sovražniku, enemu izmed treh:	Japonski. S prav isto
drznostjo in bojevitostjo, s katero je izpolnjeval svojo dolžnost po gozdovih Frmcije, na pobočjih Cevennesa ali na
zasedla pristanišča ob veliki reki Saigon, med tem ko so francoski mornarji iz svojih ladij molče opazovali dve veliki podmornici, ki sta nakladali tlačeni gumij in odpluli na visoko morje, da se izogneta zavezniški zapori. Le ob redkih prilikah so bili častniki japonskih ladij gostje admirala Decouxa v sai-gonskem športnem klubu. Medtem pa so druge ladje z nev-
sti, je poslal svojega častnika, da doseže zvezo v zavezniki ter jim izrazil svoje globoko, čeprav tajno naklonjenost njihovi stvari, medtem ko je ob istem času zapiral desetine degaul-lističnih voditeljev. Najraje bi zaprl samega Sabattiera, za kar pa mu je manjkalo poguma, ker 1 se je bal prenagliti se in izzvali
vrhovih Savo je, je nadaljeval tratnimi zastavami ob raznih sedaj svoj boj za osvoboditev j Psihah nakladale in odvažate
kolonije, ki je pripadala njegovi
v nemška pristanišča.
domovini, pod mnogo bolj neu- j Kljub osnim državam naklonje-godnimi; pogoji, kljub zahrbt- \ nega obnašanja admirala De-
nim napadom Japoncev v senc nevarnega podnebja čju tropskih gozdov.
Poveljnik bojevnikov v Saigonu
General Sabattier, mož majhne
■i \ couxa so postajali Japonci vedno
nevarnega podnebja na podro-, stabše razpoloženi do francoske
uprave. Na glavnem trgu so postavili japonsko stražo in mimoidoči ‘Evropejci so morali
postave, krepke rasti, sivih oči in ostrega pogleda je oseba, kateri se De Gaulle zaupal nalogo, voditi v Indokini boj na zavezniški strani. Proti njemu je deloval fanatični kolaboracionist admiral Jean Decoux,' ki je 1940 brez oporekanja izročil Tonking Japoncem.
Po padon Singapurja so Japonci vedno močneje prodirali, dokler si niso pridobili nadzorstva nad vsemi močvirnatimi predeli riževih polj ha jugu. Tu so tudi nasadi gumijevcev, ki so svoje čase dajali Franciji večji del njene proizvodnje gumija vn so zdaj delali za Tokio. Pred nekaj meseci je namreč japonska mornaftea
pozdravljati majhnega lolto-poltega moža. Najboljlo pobudo, da so Francozi in domačim pristopali v vrste tajne vojske generala Sabattiera, so dajali japonski častniki s svojim nesramnim obnašanjem. Tako j
zaprli v njegovem mestu, od koder je poslal svojim četam poslednje poročilo, da prepreči prelivanje krvi.
Medtem so čete generala Se-battiers ponoči zapustile vojašnice v Hanoi-ju, ki so gorele, in •e podale no gozdnate planote na severovzhodu, ki je postalo njihovo priljubljeno bojišče. Na
odkrito vstajo. Končni udar je]tem divjem ozemiju> ki je {e bil odlo.en za dve leti. Brez vedn0 obdržalo svoj orientalski
dejanske pomoči odpornih in dobro oboroženih anamitskih čet, ki so tvorile jedro francoske oborožene sile, bi bilo nemogoče se uspešno upirati Japoncem. Ohranitev zveze s tonkinskimi voditelji je bila zelo težavna naloga, ker so japonski vohuni noč in dan nadzorovali vse sumljive Francoze. V tem času niso mogli Japonci, ki so spoznali vrednost indokinskih oporišč, pri zavzetju Malage, dovoliti, da bi sovražnik ta oporišča uporabil za osvoboditev Malage. Gene-
izraz s številnimi stavbami in templji, ki so ostali zapuščeni v svoji eksotični tajinstvenosti, so si francoski vojaki postavili svoj glavni vojaški stan. Pri Monkagu se je boril podpolkovnik Lecoq s svojimi možmi in anamitskimi četami do poslednjega moža. Njihov junaški odpor je omogočil drugim francoskim četam pridružiti se njihovim tovarišem — bojevnikom. Zavezniki so jih podpirali; v boju z dobavami, ki jih je odmetavalo letalstvo R. A. F. *
j ral Sabattier je menil, da sc 1 letali in znamenitimi padali, med
je 1.1943 general Sabattier ob-1 Wonsfcfi *ete v Burmi preobre- j fem ko s0 se dvigali iz letališč
vestil De Gaulla, da lahko računa na 80 odstotkov indo-kitajske vojske, ki je prestopila na njihovo stran, kljub temu, da je nekaj mornariških častnikov ostalo zvestih admiralu De-couxu. S pomočjo nekaterih zaupnikcni v reai ki Assoctan8na< battans» je bilo pripravljeno Decoux-ju presenečenje naraščajoče opozicije v lastnih
j menjene, da bi mogle razpola- j no kitajski meji ameriški bomb-
vrstah, ki se je javljala z vedno večjo silo.
Da si zagotovi osebne varno-
gati z zadostnimi ojačenji Saigon ali Hami, žal pa
za ^niki 14. letalske skupine gene-
ni rala
upošteval njihove na Kitajskem
15. armade
Končni udar
Chennaulta, ki so uničo-zveze in zaloge
vali japonske orožja.
Na japonskem boku se je odprlo novo bojišče. Bojišče, na i 1 katerem krvave japonske eile n j prav tako iz Kitajskega kut iz poslali veliko število oklopnikov ! Malagskega bojšča v boju z
in vojaštva po Nanningski še istimi bojevniki zagorelih pol-leznici. Dne 9. marca so napadli j ti, ki so toliko časa ovirali z juga in severa slabo oborožene . pohod v Franciji in pripomogli domačinske in francoske čete po j k zlomu nacističnega gospodstva mestih. Admirala Decoux-a so | u svoji domovini.
NEMŠKA KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA 1 7{azne informacije
lf'liffrili?lT!0iTr‘,>‘'”^*'”rf'**^ i*~T~i i>i~vn riirn ~ 1 m m"~Ti»r a • - inr « emmimfitotoiai —«mi« »»iini—im irni-ffu i'inm ; iii i	.
Hacha umrl
Praga, 2. julija
Radio Praga je javil, da je umrl v Pragi bivši predsednik češko-mo-ravškega protektorata za časa nemške okupacije. Hacha je 611 zaprt od 5. maja t. L
Popoten so'' n' mrk v Ameriki
Prvič v tem stoletju bodo mogli opazovati popolen sončni mrk, ki bo trajal pol minute na po-dročju. ki Je široko 64 km in ki "se razteza od Maha in Montane v srednjezahodnem delu Združenih drzajv preko Kanade ln polarnih področji do Švedske ln Rusije.
Ctkaška in bavarska univerza sta poslali dve eskpediciji v Kanado, kjer bo mogoče boljše opazovati ln fotografirati sondnl mrk, kot v Združenih državah.
treh ladij, ki se nahajajo v finskih ladjedelnicah, Je Finska popolnoma izpolnila sovjetsko zahtevo ,o vojni odškodnini v ladjah.
Nov način plavanja
Finske ladje-Sovjetski sveži
Gornje koncentracijsko taborišče v severo-vzhodnl Franciji je podobno številnim nemškim koncentracijskim taboriščem, ki so zrasti« v nemškem zasedbenem delu Franclje po premirju jeseni 1940. Obdana z bodete žico ln s stolpi, ponotl čuvana r žarometi ta strojnicami so pome. nila smrt za tisoče nedolžnih žrtev nacističnega terorja.
Finski radio javlja, da Je Finska na podlagi sporazuma, ki ga je podpisala s Sovjetsko zvezo o vojna odškodnini, izročila hrodov J« v vrednosti 14 milijonos ameriških dolarjev. Brodovje se. stoji iz 30 ladij in 15 prevoznih ladij majhne tonaže, 4 velike potniške ladje in 20 majhnih, 2 petrolejski ladji ter se 81 drugih raznovrstnih ladij. Finska dele. gadja pod vodstvom Albina Jo-hansona ae Je aprila t. L podala v Leningrad, kjer Je 23. maja izročila prvo skupino ladij. Razen
za okrevajoče bolnike
Ameriški rdeči križ Je iznašel nov način plavanja, Tu ne gra za način plavanja, ki bi hotel prekašati sedaj že klasično plavanj« pri tekmah, v hltroši in odporu. Novi način je mnogo enosta-vneai in koristne j, ši; služi kot telovadba za okrevalne namen« po vojaških bolnicah.
»Plavanje sa okrevajoče bolnike* kakor so ga imenoval!, se Se uporablja kot uradno zdravljenje v vsakem vojaškem okrevališču Združenih držav. Uspehi, ki so jih dosegli s tem plavanjem, so bili po izjavah zdravnikov ameriškega rdeega križa prav pr«-senetljlvl tudi v težkih primerih obolenj.
DIREKTOR:
Por. ALFRED L. GRIGIS Šef Tiska Glavni Urednik: VITTORIO ZANABONI
HANNAH LEES
Preprečite
strjevanje Krvi
(Nadaljevanje ln konec)
V takem položaju pa ni, da bi izgubljali čas a čakanjem, da bi telo novo zapreko samo odstranilo. Zdravnik vam mora odpreti žilo to odstraniti strjeni košček krvi, preden se vam vaša roka ali noga vna-n^, kar bi pomenilo končno le smrt. Zdravniki so ugotovili, da je heparin v teh primerih zelo uspešno zdravilo, ker preprečuje nasta nek embolusa, če pa j« ta že nastal ln ga Je zdravnik odstranil z operacijo, preprečuje, da bi se kri začela strjevati na onem mestu, na keterem je bila žila pri operaciji poškodovana.
Poznam moža, ki danes zelo mnogo prispeva k raziskovanju sulfa midov, sredstev za pospeševanje ce-
lienja ran jn ki se ima zahvaliti za svoj« življenje operaciji krvnih žil *■» heparlnu. Zbolel je za srčno trombozo, kateri ja sledila embolija v veliki odvodnici, ki ae razcepi ln vodi kri v obe nogi. Dotok krvi v noge je bil popolnoma, prekinjen. Izgubil bi obe nogi ln bi verjetno umrl, če bi ne bila preprečila smrti hitra ln uspešna operacija arterije. Toda navzlic temu W še lahko umrl zaradi kakšne tromboze, ki hi mogla slediti operaciji, te bi zdravniki ne razpolagali s hapartnom, ki te preprečuj«.
Toda heparlna niso uporabljali v takem obsegu, kot bi marsikdo mogel sklepati iz gornjih podatkov o njegovih odličnih lastnostih. To pa ima majhen razlog. Heparin so
pridobivali v zelo dolgem ln zamotanem postopku, tako da je znašala njegova cena za povprečno dnevno uporabo pri navadnem bolniku približno 20 dolarjev.
Ihmga težava pri uporabi heparl-nc je okolnost, da se uporablja v obliki Injekcij naravnost v žilo, kjer začne takoj delovati ln je njegov učinek kratkotrajen. Zato morajo dajati zdravniki to zdravilo bolnikom pogoatoma v majhnih količinah ln v kratkih presledkih, kar je zelo neprijetno, v nasprotnem primeru bi namreč strditev krvi ne nastopila tako počasi, da bi mogla biti koristna, ali pa bi btla tako počasna, da bi postalo to nevarno za bolnika. Tako pridemo končno do dlkumarina. Ta prav tako podaljšuje dobo, ki je potrebna za strjevanje krvi — kot zelo dobro vedo farmarji v živinorejskih krajih Severne Amerike.
Dlkumarin bi bil gotovo predrag, če bi ga morali Izdelovati v dolgem postopku lz pokvarjene detelje. Toda tega ni treba. Dr. Llnk Izdeluje danes v laboratoriju krasne bele kristalčke, ki so prav tako dobro sredstvo, da se kri prekmalu ne strdi. Taki so, kot bi zrasti 1 in cveteli na zelenih poljih ameriške detelje, ki je povzročila toliko pregla-
vic ameriškim živinorejcem. Razen tega imajo tl kristali se to prednost, da jih je mogoče lažje uporobljati kot pa potratni heparin.
Kako so to odkrili? Najprej so delali poizkuse na domačih kuncih, ker je dlkumarin še zelo novo zdravilo. Potem »o ga začeli preizkušati zelo previdno pri bolnikih, najprej z Injekcijami, nato z zaužlvanjem. Uspelo jim je, da so podaljšali dobo za strjevanje krvi pri bolnikih na trideset minut, kar je prav toliko, kot so si zdravniki želeli. Toliko važno pa je dejstvo, da predpisana količina dlkumarina ni nevarna za splošno krvavenje, kot se je dogajalo pogoatoma pri upOrabl običajne količine heparlna. Zdi se, da ostaja pri uporabi dlkumarina z zaužlvanjem zdravilo v prebavnih organih in prehaja polagoma v potrebnih množinah v kri. To je zelo važno, ker niso vsi ljudje enako občutljivi za učinke teh sredstev. Enaka količina heparlna bo skrajšala dobo za strjevanje krvi pri nekem človeku samo na deset minut, medtem ko bo podaljšala pri drugi osebi ta čas na trideset ali celo štirideset minut; to pa je ravno dovolj, da nastopi pri bolniku splošno krvavenje.
Dlkumarin začne delovati šele
med 24 in 72 urami; toda to ni sla-
ba stran tega sredstva. Bolnik lahko vzame dlkumarin ob primernem ča*u pred operacijo. Zdravnik pa, ki želi imeti takojšen učinek zdravila, ima možnost predpisati prvega dne Istočasno heparin ln dlkumarin, poz. neje pa uporabljati samo dlkumarin.
Doslej še n« razpolagamo s številnimi poročili o tem, kakšne uspehe je Imel d i kumari n v primerih embolije. To ne bo mogoče, dokler ne bodo preizkusili zdravniki dlkumarina v nekaj tisoč primerih ln dokler ne bodo primerjali uspehov zdravljenja s podatki o prejšnjih sredstvih. Vendar imamo poročila o učinkih dlkumarina pri ndravejenju oseb obolelih zaradi tiomboflebittsa, pri operacijah krvnih žil in Prt predhodnem zdravljenju pred večjl-ihi operacijami. Kot nam vedo povedati zdravniki, ima dlkumarin vse dobre lastnosti heparina in ne povzroča mnogih neprijetnosti, ki smo jih bili navajeni pri heparlnu; med drugim tudi n« sega tako globoko v žepe bolnikov.
Nekateri zdravniki mislijo, da bi bilo priporočljivo dajati to sredstvo po vsaki večji operaciji. Mislijo, da bi mogli na ta način preprečiti — hvala Bogu redke — primere embolije, ki so zelo nevarni. To pa zvačuje važnost dlkumarina poseb-
no v vojnem času, ko morajo celiti ■ zdravniki velike rane, ki nastajajo v modemi vojni ne samo na bojišču ampak tudi v zaledju, Dlkumarin bo rešil življenje marsikateremu vojaku, ki se bo tako lahko vrnil nazaj v mimo življenje. Seveda je pred nami že vedno zelo važno, todax prav tako zamotano vprašanje, kako določevati pravo količino dlkumarina, ki bi bila zadostna da podaljša strjevanje za pravšno dobo, na drugi strani pa ne povzroči' splošnega krvavenja. Vse kaže, da so rešili zdravniki to vprašanjč v praksi. Kds j p® kdaj se zgodi, da nastopijo začetki krvavenja ali pa ds je doba za strjevanje pre dolga. A to neprijetnost so zdravniki že Obvladali, ker so se prepričali, da 'Pospeši dovajanje zdrave krvi dru-Kih oseb strjevanje krvi bolnika, ki je dobil preveliko količino dlkuma-riaa,
V poizkusni poljedelski postaji v Wisconslnu pa s« ne zanimajo preveč za dlkumarin kot za sredstvo proti strjevanju krvi. Tam žeto vzgojiti novo vrsto detelje, ki bo vsebovala manjšo količino kumari-na, tako da m bo povzročala krvavenja prt goveji živini, brez ozira na to, ali bo detelja pokvarjena ali ne.