LXXVL, St. 34
Posiggbghf bar bezahlr
*M4
— Cena i.— £
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCLNIJEVA UL. 5 TELEFON   fiT.   31-22,   31-23,   31-24,   31-25  In 31-26.
PONiDEUSKA IZDAM MJV¥RAM
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PO NEDELJSKA IZDAJA >JUTRA*.
Erbitterte Strassenkampfe
auch im Nordosten von Pariš
.Weiteres Vordringen der Nordarrrerikaner im Raum von Troves — Zunahme der Kampfhandlungen vor der westfranzosischen und nie-derlandischen Kiiste — Schwere Feindangriffe an der Adria-Kiiste zerschlagen — Heftige Kampfe an der Ostfront — Sowjetischer Durchbruch zwischen Weichsel und Narew verhindert
Aus dem Fuhrerhauptquartior, 27 August. DNB. Das OKW gibt bekannt:
\VrstIich der unteren Seine sohlugen unsere -Vachtriippen zahlreiehe Angriffe des
scharf naehdrinironden Feindes ab. Aus seinem Br&ckenkopf nbrdlich >lantes he-ra-us ffihrte der Gegner stark ere Angriffe, konr.te jedoch nur seringfu^ig: Roden ge-Tvinnon.
In Pariš haben sich dio erbitfterten Strassenkampfe jetzt auch in dcn Ndrdosfc-toil der Stadt und die Aussenbezirke ver-lagert. Dureh den erbitterten VViderstand uu^rer Stotzpnnbte in der Stadt erl*u<let der Gegner kiufend hohe Veri uste.
siidiich Pariš so\vie im Bamn von Troves traten tlie Nonlamerikaner mit star-riiften zimi An^rriff nn und drangen in verluM reichon Kiimpfen einige Kilometer naeh Norden und Oston vor.
Feindiiehe motorisicrte fvrafto,  die iin
Kauni von M on tel i mar das lih o ne-Tal sper-ron wollten, uurden  naeh   Osten zuriick-
jredransrt. Feindiiehe Angriffe aof Valenee abgewiesen, zahlreiehe Panzer abffeschos-
sen.
Vor der \vostfranzčisisehen und nieder-landisehen Kiiste habon in den letzten Ta_ £cp die Kampfhandlungen zur See an Zahl und Heftigkelt zn^cnonuiien. — Unsere Sdterangsfahrzenge hatten wiederholt soh\vere Gefechte mit uberle^renen feindli-chon Soestreitkraften. Hierbei \vurden ein feindlicher Zerstorer und ein Schnellhoot schvvor beschSđigt. Auch dio eigonen Ver. bande erlitten Verluste an Fahrzeujren.
<Oas Fcuer der V 1 Hegr \veiter auf dom Grossraum von London.
Auf dem \Yestfliiirel der italienisehen Front fiihrto der Feind zahlreiehe verjreb-licbe Aufkliirun^sA or>tosso. Im adriati-schen Kastenabschnitt trat or wieder zn sch'.vori'n Angriffen an, die bis auf einige BSnbrncfae zorsohlajren \vurden.
In Kumanien dringt der Feind mit moto-risierten \'erbiinden und starken Panzer-kriift.-n \veiter nach Siiden vor. Deutsche KampfgTnpĐen sind im Begriff in seluvo-ren Kiimpfen die soAvjetischen Sperrieg-el
beiderseits des untoren Pruth zu duroii. brechen. An den Hangen der Ostkarpathen scnlagca luisore Truppen in mehreren Ab-sehnitten heftige Angriffe der So\vjets ah und vemiohteten daboi zahlreiehe feindiiehe Panzer.
\Vestlich Stanislau nahmen ungarisehe Truppen einige Hobenstellungen.
In den Weichselbruokenkopfen vvestlieh Baranow, \vtstlich Kazine rz und siidostlich VVarka umrden feindiiehe Durchbruchver-suehe zum Teil im Gegenangriff abge-uiesen,
Zuischen Weichsol und Xarew dauert die Ab\vehrsehlacht mit unverminderter Heftiffkeit an. In erbitterten Kiimpfen \vurde der von den Bo!sche\visten erstreb-te Durchbruch verhindert, eingebroehenjer Feind zum St''hen s^ehraeht.
Westlieh Modohn »o\vie westlich des Pei_ pussees schlugen unsere Truppen erneute Angriffe der Bolsche\visten zuriick und rlee^elteii eini^e Einbriiche ab. Die Triim-mer der Stadt Dorji«t fielen naeh harten Strassenkiimpf %n in die Hand des Feindes.
Der Feind veiior pestem an der Ostfront 7.1 FTagzeoge. Im Xordmeer versenk-ton unsere 1'nterseoboote einen welteren Zerstorer und hesehadi^rten ein gmsses Kriegssehiff dureh Toriiedotreffer schtver.
Feindiiehe Bomber gTlffen bei Tztpre BCannheim. Luduiffshafen und eini?re Stad-te im rheinisch-\vestfalischen Gebiet an. In der Nacht fiilirte die britisehe Luft\vaffe uriter Acrletzun^ selnvedischen Hoheitsge-bietes Terrorangriffe geg-en Klel und K6-nig'sbergf. Besonders in AVohngobieten, an Kultustiitrten und \Vohlfahrtseinrichtiingen entstanden Schiiden. Feindiiehe Fluerzeug^e warfen ansserđem Bomben auf Berlin und Hamburg". So\vjetische Bomber griffen die Stadt Tilsit an,
Jaffdflieg-erverbiinde und FlakarlillArie schossen uber dem Keichsgebict und iiber den besetzten YVestg;ebieten 71 feindiiehe Flug-zeugc, darunter 56 Bomber, ab. Neun \veitere Flugzeuge \vurden iibor dem Siid-ostraum zum Ab*?tnrz gebracht.
zli:
nžno Skml 10 7250 „!f 1
Stockholm, 26. avg-. Britanski minister za zdravstvo Hcnry ""VVillinkp in minister za zdravstvo Henry Willink in minister dele Londona, ki so bili poškodovani po letečih bombah »V 1«. Pri tej priliki je izjavil Willink prebivalstvu: ?>Mi moramo računati s tem. da bo ta nevarnost še dol-g-o trajala.« Nadalje je izjavil, da prileti nad Angiijo po poročilih britanskeg-a letalskega ministrstva vsak dan okrog 100 letečih bomb, kar je zneslo skupno doslej
7250 izstrelkov »V l<r.
Alinister za zdravstvo je nato spomnil na Churchillove besede o možnosti nadaljnjih napadalnih oblik. Willink je priznal, da so povzročili ti izstrelki oirromno škodo. Cela vojska zidarskih delavcev neprestano popravlja škodo. Po objavi ministrskega predsednika 2. avgusta je bilo poniženje in uničer.ie mnogo večje. Krajevne oblasti in stavbne družbe morajo obvladovati ogromno nalogo.
Minister za zdravstvo Willink je pozval starše, ki žive na področju velikega Londona in v ogroženih južnoangleških predelih, naj takoj odpošljejo na varno svoje otroke. Naj pričakujejo, da se bo obstreljevanje z »V 1« še nadaljevalo.
3>Ottawa Journal:< javlja iz Londona, da so izstrelki »V 1« že takoj v prvih tednih zadeli ameriški glavni stan v južni Ajigliji ter povzročili veliko škodo.
»Tribune« priznava, da vežejo Nemci s svojim obstreljevanjem velik del anglo-ameriških letalskih sil. Iz brezuspešnih napadov na domnevna oporišča letečih bomb je razvidno, da se s takšnimi letalskimi napadi ne more odločilno vplivati na potek vojne. Kljub težkemu bombardiranju Nemci še nadalje obstreljujejo z >:V 1«. Vsi anglo-ameriški obrambni ukrepi so le pomožneg-a značaja, da bi nekoliko omejili napade »V 1«.
Mihaelova nova vlada nima nobene
zaslonke med rumunskim narodom
Izprememba v Bukarešti ne bo vodila d   naglega konca
vojne — Mnenja nevtralcev
Madrid, 26. avg. španski komentatorji se bavijo z dogodki v Rumuniji in izjavljajo, da ni po proglasu rumunskega kralja nobenih konkretnih poročal, iz katerih bi bil razviden dejanski položaj v Rumuniji. >Pueblo« izjavlja, da bodo Nemci podvzeli potrebne ukrepe. Nemško vodstvo ni bilo nikakor presenečeno nad izdajo rumunske dvorne klike.
3>Ne verjamemo, da bi izprememba na rumunskem bojišču vodila do hitrejšega konca vojne« piše ^Informaciones« v nekem komentarju. List ugotavlja nadalje, da je bila Nemčija že prej poučena o načrtih kralja Mihaela.
Lizbona. 26. avg. O izdaji v Rumuniji piše glavni urednik lista >Avoz Correia Mar-ques«. da bo moral novi min. predsednik Sanatescu imeti vražje sposobnosti, če bo hotel premostiti napačni korak politike svoje dežele. Če trdijo, da je stavila Rumu-nija na napačno karto, ko se je zvezala z Nemčijo, se pojavlja takoj vprašanje, ali je morda Poljska stavila na pravo karto, ko se je zvezala z zavezniki. Doslej še vsaj niso vidne nikake prednosti poljske odločitve. Poljsko, ki je baje stavila na pravo karto, prav sedaj na najbrutalneiši način decimirajo. ne da bi proti temu Evropa ali Amerika kakor koli protestirali. Nova rumunska vlada ni mogla drugače kakor sprejeti tudi nekaj komunističnih ministrov, čeprav nimajo komunisti v Rumuniji nobenega političnega pomena in niso bili zastopani niti v parlamentu.
Izdani rzdaia!ci
Stockholm, 26. a^. Razmere v Rumuniji so še nadalje nerazjašnjene; toda ozadje izdaje postaja vedno bolj jasno. Vedno jasneje postaja, da so se Mihael in njegova izdajalska klika vračunali, ko so mislili, da jih bodo Anglija. Zedinjene države in
Moskva sprejeli z r^iortimi rokami. London in Washingtcn se zadržujeta povsem
rezervirano. Britanska vlala se ne zanima mnogo za rumunske dogodke, kar dokazuje že dejstvo, da je Churchill sporazumen s sovjetskimi pogoji za Rumunijo. Isto velja za Zedinjene države, ki se še sploh niso izrazile o Mihaelovi kapitulacijski ponudbi.
Po poročilu >-Exchange Telegrapha- sta se sporazumela London in VVashington z Moskvo, da ima Sovjetska zveza v vseh rumunskih vprašanjih prednost. Zato prepuščajo Moskvi odločilno besedo v rumunskem vprašanju in ustrezajočo naglico ravnanja, da se ne bi z nepotrebnim dogovarjanjem izgubljal čas.
Oslo, 26. avg. ^Aftonposten« označuje dogodke v Rumuniji kot -značilen udarec«, ki so ga izvedli mladi kralj in njegovi boljševiško anglofilski svetovalci. List piše, da je jasna izdaja, ki sta jo zakrivila kralj in njegova okolica nad rumunskim narodom ter končuje: »Upajmo, da se bo narodnim rumunskim silam posrečilo potegniti deželo zopet od prepada, v katerega sta jo hotela vreči dvoma kamarila in intrige njenih svetovalcev.
Stockholm, 26. avg. Nova rumunska vlada Mihaela ne more biti nič du^Ta kakor nekakšna začasna vlada, ker nima potrebnega stika s širokimi ljudskimi množicami. Kmetje in delavci tvorijo 85^ rumunskega naroda in oni gotovo ne bodo zadovoljni s svojim malim vplivom, ki ga imajo na vlado.
Finsko svarilo
Helsinki, 26. avg. Finski listi se v uvodnikih bavijo skoro izključno z rumunsko zadevo. Listi podčrtavajo usodepolni korak Rumunije, ki bo povzročil uničenje lastne
dežele.
Politična taktika zaveznikov na Balkanu je že znana, izjavlja »Karppalenthi«. Krilatica o miru, ki ga je treba čim prej doseči, pomeni v resnici za prizadete dežele vlak  proti  Sibiriji.  Rumunska  vojska, ki
se je borila proti boljševizmu in se s svojim junaštvom močno proslavila, bo obsojena na pogin, če se bo ta prevrat posrečil. 2>Ajan Suunta« piše, da namigujejo v Moskvi, da zaradi sedanjih dogodkov nikakor ne bodo pozabili, kakšno vlogo je igrala Rumunija doslej na strani Nemčije, že dolgo je znano moskovsko geslo o sovjetski republiki Moldaviji. To dejstvo ne prinaša Rumuniji ob kapitulaciji nič drugega kakor dokončno uničenje.
Rumunija je postala na bojišču močnejša kakor je bila kdaj koli prej. Kar bi !*»-hko v nadaljnjem boju ob strani Ne-rešila, bo sedaj izgubila. To ne velje materijalne dobrine, marveč gre z bodo dežele ter za poslednjo možno, munskega naroda, da ohrani svoj na: k obstoj. Kaj pa bo morala Rumunija še vse o Istopiti,     poudarja    v>Karppalenthi«, je razvidno že iz litovskega primera. Litvi so boljševiki 1. 1939. priznali Vilno, vendar je kmalu nato popolnoma izgubila svojo samostojnost, ---
Letalski boji pri Novi Gvi eji
Tokio, 26. avg. Letalska ofenziva, ki jo je začel sovražnik v poslednjih dneh predvsem proti otoški skupini v vodovju za-padnega dela Nove Gvineje, postaja vedno močnejša, medtem ko se istočasno tudi večajo sovražnikove izgube. Tako so se pojavila v četrtek številna sovražnikova letala nad japonskim oporiščem Manokvari na zapadni Gvineji, medtem ko so kraj sam napadla samo lovska letala. Istega dne se je pojavil oddelek sovražnikovih bombnikov in lovcev nad Kounom na otoku Halmaheira. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 10 sovražnikovih bombnikov. Istega dne je sestrelila japonska obramba v Babu na zapadni Gvineji 4 sovražnikova letala. V petek zjutraj je bil sestreljen nad otokom Palauom nadaljnji sovražnikov bombnik. Izmed ostalih težkih bombnikov, ki so. v petek podnevi napadli 2vepleni otok otočja Bonin, je bil en bombnik sestreljen, ostali pa prisiljeni k umiku.
42 čungkinških divizij onesposobljenih
Tokio, 27. avg. Kakor javlja agencija Domei z bojišča pri Hunanu, so doživele čunkinške čete od pričetka japonskih ve-leofenziv v pokrajinah Hunan in Honan naslednje izgube: Onesposobljenih je bilo 42 divizij, izmed katerih je bilo 9 popolnoma uničenih, 17 razbitih in 8 močno prizadetih. Nadaljnja poročila pravijo, da je doživelo 8 divizij težke udarce. Te izgube vsebujejo tudi 22 divizij, ki so tvorile celotno stanje čunkinško-kitajskega 9. vojnega področja, ki se je popolnoma zrušilo.
Čangkajškova Kitajska slabotna zaveznica
Amsterdam, 27. avg. Kakor javlja britanska poročevalska služba, označuje angleški  tednik »Eccnomist«  čunikinško Kitajsko za šibek člen v okvirju zavezniških akcij. Slabost čunkinške Kitajske ni zgolj vojaškega značaja,   tudi mnogi politični problemi delajo položaj negotov. Čeprav so še vedno v teku p°gaJ£nja med. čarikaj-škovo  vlado  in zastopniki  komunistov, nI bilo možno doječi    nobenega sporazuma. V resnici je težko ugotoviti,   kako bi bilo možno doseči sporazum  med dvema tako radikalno različnima nazoroma. Komunisti vztrajajo na svoji zahtevi po lastni vojaški in upravni avtonomiji,    Čankajšek pa nikakor noče pristati na a\i:onornijo, ki jo smatra za neume-tno. Medtem ko traja ta raa^epljenost čla;lje je v čunkinški Kitajski izredno kočljiv položaj, ki le podpira na-p re do van j e Japoncev.
Ogorčeni poulični boji tudi
v severnovzhodnem delu Par?*a
Nadaljnje  napredovanje Američanov na področju Trovesa — Naraščanje bojev pred zapadno franco sko in nizozemsko obalo — Razbiti sovražnikovi napadi ob jadranski obali — Silni boji na vzhodnem bojišču — Preprečen sovjetski prodor med Vislo in Narevom
Flihrerjev glavni stan,   27. avg. DNB.
Zapadno od Modohua in zapadnu <k1 Fej-puškesra joz« ra so odbile nase čote ponovne boijševiške napade tor zajezile nekaj vdorov. Sovražnik je po trdih pouličnih bo. jih zasedel razvaline mesta Dorpat.
Sovražnik je izgub!] včeraj na VZlkOdllČUI ho.jiseu *.*> letal. Na Severnem morju »o potopile naše podmornice nadaljnji ruvi'ec ter s terpednhiii zni'etki težko poškodovale veliko vojno ladjo.
Sovražnikovi bombniki so napadli podnevi Mannheim. Ludtvigafaafen in nekaj mest na ranskOuvestfalskem ozemlju. Pt>-neči je izvedlo britansko letalstvo s ' pire— kršitvijo švedskega zračnega prostora teroristične napade na Kiel in Kbidjrshcrg« Posebno v stanovanjskih ekrajih, na b 9t turnih spomenikih In dobrodelnih ustanovah je nas.aia škoda. Sovražnikova letala tele na področju Montelimara zapreti doli- j so odvrgla razen tega bombe na Berlin in
no Rhone, so bile potisnjene nazaj proti | Hamburg. Sovjetski bombniki so napadli vzhodu, sovražnikovi   napadi   na   ValeiK-e      mesto Tilsit.
Vrhovno poveljništvo   oboroženih, sil obavija:
Zapadno od spodnje Seine so odbile nase zaćčt-nice Številne napade močno pri-tiskajoo^ga sovražnika, S svojega pred-mostja severno od Mantesa je izvedel nasprotnik močnejše napade, vendar je pridobil le malo ozemlja.
V Parizai so se premestili ogorčeni poulični boji sedaj tudi v severnovzhodni del mesta in v zunanje okraje. Zaradi ogorčenega odpora naših oporišč v mestu is^i nasprotnik stalno velike izgube.
Južno od Pariza in na področju Trovesa so pričeli Američani z močnimi silami napadati in so prodrli v izgnb polnih bojih nekaj km proti severu in vzhodu.
Sovražnikove motorizirane sile, ki so ho-
odbiii in uničeni številni oklopniki.
Pred zapadno francosko in nizozemsko obalo je v poslednjih dneh naraslo na številu in silovitosti bojno delovanje na morju. Nase zaščitne ladje so se ponovno zapletle v težke boje z nadmočnimi sovraž-nikovimi pomorskimi silami. Pri tem sta bila težko poškodovana 1 sovražnikov ru-šilec in 1 brzi čohu Tudi lastni oddelki so izgubili nekaj vozil.
Ogenj »V 1« pada nadalje nad velepod-ročfe Londona,
Na zapadnem krilu italijanskega bojišča je izvedel sovražnik številne brezuspešne izvidniske sunke. V jadranskem obalnem odseku je pričel zopet težke napade, ki so bili razen nekaterih vdorov razbiti.
V Rumuniji prodira sovražnik z motoriziranimi oddelki in z močnimi oklopmiški-m silami dalje profci jugu. Nemške bojn^ skupine prodirajo v težkih bojih skozi sovjetske zaporne postojanke na obeh straneh spodnjega Pruta. Na obronkih vzhodnih Karpatov so odbile naše čete v več odsekih silne sovjetske napade hi uničile pri tem številne sovražnikove oklopnike.
Zapadno od Stanislavova so zavzele madžarske čete nekaj višinskih postojank.
Na predmostjih ob Visli zapadno o«i Ba-ranova, zapadno od Kazinerca in južno-vzhodno od Varke so bili deloma s protinapadi odbiti sovražnikovi probojni poizkusi.
Med Vislo in Narevom se nadaljuje obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. V ogorčenih bojih je bil preprečen nameravani boljševiški prodor ter ostavljen sovražnik, ki je vdrl v nase postojanke.
Oddelki lovskih letal in protiletalsko topništvo so sestrelili nad Nemčijo in zasedenimi zapadnim] ozemlji 7.1 sovražnikovih letal, med njimi 56 bombnikov. Revot na-daljnjih letal je bilo sestreljenih nad juž-liovzhodnim področjem.
*
Iz Fiihrer j>\.       glavnega stana, 6. avg.
K nadašnjemu vojnemu poročilu javljajo naknadno:
Protiletalska divizija v sestavu letalstva na vzhodu* ni bojišču pod vodstvom gene-ralnega majorja Schallerja je uničila od
pričetka vojne nad 1000 sovražnikovih letal.
Jedinice protiletalskega topništva nekega letalskega zbora na zasedenih zapadnih ozemljih so sestrelile od prič. tka invazije, često v posr!m<» težkih okoliščinah 1600 sovražnikovih letal.
FIns&o vojna poročilo
Helsinki 2(J. avg. Finsko vojno poročilo z dne 26. avgusta se glasi:
V zapadnem delu Karelijske ožine je napadel sovražnik po silni topniški pripravi pri Viipuriju v moči ene stotnije ter severno od mesta s podporo dveh stotnij oklop-nikov. Oba napada sta bila odbita s pomembnimi izgrubami za sovražnika. V nekaterih drugih odsekih so bili z ognjem težkega orožja razpršeni sovražnikovi oddelki. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je bil severno od Loimocanjiirvija odbit napad so-vražnikovega oddelka.
Iz ostalih odsekov bojišča ni ničesar posebnega poročati. Protiletalska obramba je sestrelila 1 sovražnikovo letalo.
Pcu'Kni toli ¥ Pc. m
Izredna seia iaponskega parlamenta
Tokio, 27. avg. Japonska vlada, ki je sklenila 1. avgusta, da bo sklicala sejo parlamenta, je do'očila, da se bo to zasedanje, ki bo trajalo tri dni, pričelo 6. septembra. Smatrajo, da bo vlada na izredni seji podala japonsikemu narodu izjavo o sklepih in glavnih smernicah vladne politike in da bo spričo odločilnega po/ožaja na bojiščih zahtevala resno sodelovanje vsega naroda. -
Hud poraz Ti* vih tolp
Beograd, 26. avg. Posebni poročevalec lista s-Novo Vreme« javlja o težkem porazu Titovih tolp. ki so ga jim prizadel: pri Kur-šumliji narodni srbski oddelki. Pri tem so po desetdnevnem tolovajskem obleganju osvobodili mesto. V tem boju so utrpeli tolovaji največji poraz na srbskem področju. Tudi napad angleških letal na mesto Kur-šumlija. ki so ga branile srbske narodne sile. ni.zlomil odpornosti branilcev. S pomočjo srbskih oboroženih oddelkov, ki so prišl: oblegancem na pomoč, se je posrečilo prizadeti tolovajem velike krvave izgube in jih pognati v beg.
Iz nekega nadaljnjega poročila v listu »Novo Vreme« je razvidno, da so narodni oddelki očistili komunistov Črno goro od Kolašina do Sandžaka in do mej Srbije, pri čemer so bile prizadete bežečim tolpam hude izgube. Med ujetniki je bilo 26 boljše-viških poveljn:kov.
Veliko zmešnjavo je povzročilo v komunističnih vrstah dejstvo, da zapuščajo Srbi v množicah komunistični tabor, ker se nočejo več bor ti pod Titovim poveljstvom /a iztrebljenj Srbov. Iz različnih krajev poročajo, da Srbi v vedno večji meri zaou-Pra.ic Titove tolpe.
Berlin, 26. avg. V zapadni Slavoniji se je posrečilo tolovajem, da so z močnimi silami obkolili neko mesto, ki so ga branili hrvatski gorski lovci. Cepi -«.v so padli poveljnik gorskih lovcev, njegov namestnik in več nadaljnjih častnikov, se tu I i močno poškodovano moštvo ni hotelo vdati. Hrvati so tako dolgo odbijali vse komunistične napade, dokler niso prišli na pomoč deli neke kozaške divizije in jih osvob-diii Tolovaji so izgubili v teh bojih
nad 350 mrtvili.
Berlin, 26. avg. V Normandiji so nadaljevale nemšike čete kljub sovražnikovim iz zapadne in južne smeri v petek premike proti izlivu   e^.e S .n\ rmern ob-
režju reJke Risle so zadržale med Bervil-lem Sur Mer in Mallevillom močno ps"ifci-akajočega sovražnika. V južnem odseku ^> vzpostavile po energičnih napadih skrajšano obrambrno črto med MaleviUom :n Elbeuiom. Sovražnik, kd je napadal z zelo močnimi pehotnimi in letalskim silami s področja pri St. Cyru, je vdrl po zelo težkih bojih v Elbeui. Tu in pri Louviersu, kjer držijo nemške čete na zapadnem bregu reke Seine predmostje, se nadaljujejo silni boji. Nernšfci oddelki so z uspršno podporo letalstva nadalje napadli pr^d-mostje pri Mantesu. Letalsiki oddelki so v teku dneva uničili preostale mostove preko Seine med Mantesom in Gaillonom ter nanovo urejene pontonske mostove. Na področju Mantes-Elbeuf so sestre.ili nemški lovci 17 sovražnikovih letal.
V Parizu je prodrl sovražnik od ju£a in jugozapada ob leku reke Seine mimo Se-vresa v meseno središče in napada tu z oklopniki nemška oporišča. Mesto gori na več krajih. Parižani so sami krivi uničenja mesta, kajti že pred vdorom sovražnikovih čet je povzročila mestna drhal, v kateri ^o v glavnem prevladovali komunistični ekmenti, v mestu težko škodo. Teroristične tolpe so na več krajih razrušile ceste in postavile barikade. Uporniška žarišča so predvsem otoki na Šeini, draški okraji in okolica Louvreja. Zaradi bojev je popolnoma prenehal civilni promet v mestu, oklopniška vozi'a pa vzdržujejo zvezo med nemškimi oporišči v mednem središču. Boj za ta odporni otok, ki ga napadajo oklopniki in teroristi, je v polnem teku.
Južno od Pariza je sovražnik, ki je bil z nemškim protinapadom, »a predmostu pri Melunu in na obeh -traneh Vulaina zopet vrže nazaj na obrežje Seine. z uporabo številnih bombnikov ponovno napadel nemške postojanke, pri čemur se mu je posrečilo ponovno ojačiti svoja pred-mostja. S teh predmestij poizkuša prodirati proti severovzhodu in vzhodu. V teku so lastni protinapadi. V odseku Yonne se sovražnik nadalie mirno zadržuje. Samo iz Sensa ie poslal izvidnice proti severu in vzhodu, ki pa so jih nemške zaščitnice prestegle ali vrgle zopet nazaj.
Z Ile de Cecembra, ki je poslednje otoško oporišče pred St. Malojem, in ki še vedno zapira vhod v luko, javljajo podrobnosti o ponovnih ameriških poizkusih, da bi prisilili posadko k predaji. Ze v torek dopoldne so metali Američani na otoška oporišča letake, v katerih 6o pozivali branilce z grožnjo brutalnega uničenja k predaji. Ker branilci na to niso odgovorili, je sovražnik proti večeru ponovno poizkusil Okrog 18. se je pojavil pred južno obalo
otoka čoln z ameriškim podpolkovnikom kot parlamentarcem. Ponovno je pozval poveljnika otoka k takojšnji predaji. Ker je naletel na zaničljiv odgovor, je poizkušal s toplimi besedami nahujskati mornariške topničarje proti njihovim častnikom. Ko so mu jasno povedali, da se nemški vojaki ne pustijo na ta način žaliti, je parlamentarec z žaljivimi psovkami odšel Na ostalin obalnih oporišča h v Bretagni jo ostal položaj ne izp remen jen,
V južni Franciji pritiska sovražnik 5 svojega predmestja v obliki pahljače proti zapadu, severu in vzhodu. Na pedročju Cannes-Grasse je prodrl v trdih bojih do Loupe in v področju izliva reke Rhone proti zapadu proti Arlesu in Taresconu,
Glavni napadi pa. so bili na področju južno in jtiznovzhodno od Lyona. Iz Gre-nobla, v katerega je vdrl sovražnik z oklopniki in motorizirano pehoto po cesti, ki vodi od juga v mesto in ki so jo držale teroristične tolpe, ie napadel Isere, vendar se je ustavil nekaj km severnovzhodno od Grenobla pred nemškimi zaporami. Sovražnikovi poizkusi, da bi z gorovja proti zapadu prodrl v bok nemškim četam, ki so se odmaknile proti Lyonu, so se krvavo zrušili severnovzhodno od Valenceja in južnovzhodno od Vienneja. V Toulonu se bori nemška posadka dalje kl;ub neprestanim letalskim napadom in silnemu topniškemu obstreljevanju. Zaradi sovražnikovih \rdorov pri La Valetti so se morali branilci Toulona o-redotočili še bolj na pristaniško področje, zlasti ker je zaradi stalnih letalckih napadov prizadeta moč nemških celinskih in obalnih baterij. Tudi v Marseillu se na da ju jejo z izredno ogorčenostjo boji proti Angloameričanom, ki so v&ni od severa in zapada v mesto.
Terorističen napad na Boiogno
Berlin, 26. avg. Pri nočnem napadu an-gloameriških terorističnih bombnikov na mesto Boiogno sta bili zadeti tudi civilna bolnišnica St. Uršula in očesna klinika, čeprav so odvrgla letala okrog 80 svetilnih raket, ki so močno razsvetlila mesto, da ge je dobro videl znak Rdečega križa.
Plačilo za zvestobo
Milan, 25. avg. »Odbor« za odstranitev fašistov in njihovih prijateljev iz javnega življenja v za-edtni Italiji je odredil za-r>!enitev premoženja številnih znanih osebnosti. Med ljudmi, ki so jih zadeli ti ukrepi, je tudi nekaj izdajalcev 25. junija 1943, ki so s svojim podpisom na dnevnem redu povzročili padec fašističnega režima in Mussolinijevo aretacijo ter pripomogli do zloma, s čimer so napravili zaveznikom prav za prav velike usluge Javljajo o zaplenit vi premoženja Federzonija,
Bottaja in Rossonija.
r
Strm J
»SIO VEtTS rTT  NXlt OT>«. jJunevMJel, 23. avgusta 1944
Stev. 34
Od sobote do nedelje
Ljubljana, 27. avgusta. Današnja Jernejeva nedelja je bila vsaj glede vremena men J a prav vsem po volji.
Pridružila se je vrsti lepih sončnih dni. ki se nizajo že vso drugo polovico meseca avgusta. Zaradi omejenih možnosti pose-čanja daljne okolice, so Ljubljančani po večini ostali v mestu. In kam naj gredo drugam kakor k vodi, ki je v tej vročini res najbolj vabljiva. 2e navsezgodaj sta bili mestno kopališče na Ljubljanici m letno kopališče na Iliriji številno obiskani, tako da si moral že kmalu dopollne iskati prijatelja ali znanca, če si hotel spraviti svojo obleko na varno.
Včeraj popoldne je vola zahtevala novo smrtno žrtev. Nad mostom v štepanji vasi je nenadno izginil pod vodo mlajši moški, za katerega so kopalci sprva menili, da plava pod vodo. Ćcz nekaj časa, ko ga ni
bilo več na površje, so začeli iskati ponesrečenca, šele s pomočjo p<^icnih reševalcev, ki so prispeli na kraj nesreče, so
naposled našli utopljenca. Skušali so ga obuditi v življenje, vendar je ostalo njihovo prizadevanje zaman.
Prejšnja leta je bila Jernejeva odnosno
Komarjeva nedelja za Ljubljančane poseben praznik, zlasti še za šiškarje. V tamošnjih gostilnah so bile prave na: odne veselice, pa tudi po vseh drugih gospodinjstvih je bil posebno prazničen dan. Tradicija Komarjeve nedelje v Šiški se je s časom zabrisala, sedanje vojne razmere pa so še bolj pripomogle k temu. da ie letošnje Komarjevo ostalo skoraj neonaže-no. Da bo vsaj nekaj spomina na ta nekoč tako slavni dan. okušajmo v naslednjem ugotoviti, ol kod izvira naziv Kcmarjcva nedelja.
na lobanja, drugi je bil s strojniškim ognjem prerezan na dvoje, tretjemu so bili odtrgani udje, četrti je bil tako izmaličen, da ga ni bilo mogoče prepoznati in tako dalje. Vsi ti so postali žrtve blaznih uničevalcev človeškega blagostanja in ljudskih življenj, ki hočejo na ta način »osrečitic Evropo in dati njenim narodom prostor na onem svetu.
Dajte kri pomoči potrebnim!
Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča: Življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti, če se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen se je tukajšnji bolnišnici javilo pred časom veliko število ljudi, ki so bih vedno pripravljeni
dati v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi izrednih razmer pa je njih število znatno padlo. Zato je potrebno, da se število krida-jalcev poveča.
Kri more dati brez škode za svoje zdravje le zdrav človek med 20. in 50. letom. Pretok krvi se izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni ni kak poklic — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnim. Vendar se bolnišnica oddolži za dano kri s honorarjem Lir 1.50 za en cem, mestni preskrbovalni urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni.
K zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene, ki so dobrodošle: naj bi bile vzgled moškim, zlasti krepkim in boljše hranjenim. Potrebna zdravniška preiskava in pregled krvi se izvrši na I. krg. odd. vsak ponedeljek in sredo med 10.—11.
©d ked naziv komarjeva nedelja?
Tajnostni ^komar«, po katerem je imenovana žegnanjska nedelja v Šiški,- je prava narodopisna uganka.
L
Ce bi se ta nedelja imenovala komarska, potem bi rekel, da je od tamarja,
ki se vrši ta dan v &i"ki. Krajevno ime Tamar, s katerim si je dal toliko opraviti dr. Henrik Turna (Krajevno imenoslovje« v >Jadranskem almanahu* 1913. in pozneje drugje) se ponekod izpreminja v Kamar in Komar, že prof. Đuro Szabo (*Jugoslavenska njiva« 1931 ? > je opozoril na to, da gore s tern imenom nikakor ne morejo biti poimenovane po komarjih, ampak je to ime predslovansko. Turni je Tamar ^utrjena višina« in torej istoznačen s Taboijem. V Alpah je Tamar višina, kjer stoji pastirska bajta s sirarnico in z ložami za čredo in je kolikor toliko res obvarovana z ograjo pred voikovi in tatovi. Znano je, da je beseda tabor sčasoma dobila pomen shoda, sejma*, ker se je ljudstvo sestajalo prvotno na takih varnih, obzidanih krajih in na samem mestu proizvodnje, okrog sirarni:: in živinskih staj. Tamar, tabor, kamar, komar sbi končno pomenilo »shod, sejem«. (Primerjaj srbohrv. tumariti blago.)
Komarska^nedelja bi potemtakem pomenilo sejmarska nedelja. Toda ta nedelja je komarjeva in ne komarska. Seveda je prav mogoče, da je ljudski humor izpremenil komarsko v komarjevo, češ — ime ji je prišlo od komarske nadloge z močvirij pod Šišenskim hribom. Ni pa izključeno, da je edino komarjeva nedelja pravilno in prvotno, in sicer po komarju »sejmu-« ali po komarju »sejmarju«;, verjetneje po tem slednjem.
n.
Za to možnost imamo namreč lepo paralelo v ruskem sejmarju 3Iakarju — Komarju (izg. Kamarju).
Kakor pri nas Janezov, mrgoli v Rjaza-nju — Makarjev, tako da človeka iz tega mesta imenujejo kratko — Makar. Odtod se širijo Makar j i kot prodajalci živine po svetu. -Idi odtuda, kuda ni Makar teljat ne ganjal« — pomeni po naše: pojdi rakom žvižgat,  ne  pridi  mi  več  pred oči
(= Pojdi odtod, kamor še Makar ni gnal svojih telet).
živinski sejmar Makar je »slepar, hinavec«; (Berneker pod makar«), a kot pastir tudi i tepec« (isti), danes pa pomeni Makar prebrisanca bolj kot tepca, ker je pač izginil stari pastirski in sejmarski tip bjednega Makara;, na kterega so letele vse bunke, kakor pravi pregovor: Na bjed-nago Makara vse Šiški valjat !c In ni dvoma, da je tudi v Šišlii marsikateri >Makar«£ dobil svoje »Šiški« — to je — bil našeškan kot sejmar.
Kako malo priljubljen j3 bil živinski sejmar Makar, kaže zgoraj omenjena šaljiva in namerna metateza, da so mu rekli —-Komar (izg. Kamar). ker je pikal kakor komar — nezaželen. Saj je pravi kramar res kakor siten komar, ki se ga ne moreš otresti, ne ubraniti. Tako je v šali tudi sitni komar imenovan — Makar (Herneksr).
Ali ni torej mogoče, da so tudi šiškarji primerjali sejmarje svojim komarjem, tembolj, ker je bil sejem na Komarjevo nedeljo tudi živinski sejem, kjer so tudi klali živino in jedli na ražnjih pečeno teletino.
Šišenska žaljivka poje o »mesarju«, kako je klal 3 komarja«. Trstenjak bi rekel, da je ta komar >vol« — vama ras po sext'i Pompeniju Festu (Vestnik, Maribor 1S73, str. 184.) in ni nemogoče, da je ta beseda od kamarja — tamarja.
Ruski makar, ki že ni več ime, je bil preveč podoben kamarju .pastirju, živinskem sejmarju in (o priliki) mesarjur, da bi se obe besedi ne zlili v eno in da se nepriljubljeni osebi ne bi vzdel priimek komar. Zanimivo je, da se je nekaj takega zgodilo tudi na slovenskih tleh, v Šiški, kjer se žegnanjska in sejmarska nedelja ne imenuje Komarska, ampak Komarjeva, V Šiški, kakor v Rjazanju, so zvečer hudo pikali komarji, ko so se ljudje vrteli ekrog taborskih ognjev, kjer so vrteli »komarji« ražnje in pekli na njih rkomarje«. Ti so sprožili duhovito besedno igro tu in tam. A to je bilo v davnih časih, od katerih živi danes komaj še naziv »Komarjeva nedelja«. A. M.
Izv^tte Bo ocenjeval urednost psov
Ljubljana, 27. avgusta.
Razprava proti obtožencem, ki so vlam-ljali v Ranzingerjeva skladišča in kradli že tretji dan. Vsi obtoženci so bili zasli-že tretji dan. Vsi obtoženci so biil zaslišani. Proti dvema je državni tožilec umaknil obtožbo, ker se je izkazalo, da ni podlage za pregon oziroma da ni dokazov za kazensko krivdo. Gre za obtoženca, ki sta slučajno z nekaj besedami pomagala Bradaču prodati 29 litrov ukradenega vermuta, ne da bi vedela za njegov izvor. Za svoje posredovanje sta dobila kozarček vermuta oziroma dve desetinki vina.
Tretji dan razprave je bil skoro izključno posvečen čitanju obširnih spisov, iz katerih izhaja, kako je policija prišla vlomilcem na sled. kako jih je aretirala in kako so se zagovarjali. Ker so glavni obtoženci prišli v kaznilnici v medsebojne stike, so pri nadaljnjih zasliševanjih spreminjali zagovore in se razbremenjevali. Sodniki so včeraj zaslišali preiskovalnega sodnika, ki je potrdil, da so bile vse njihove izpovedi prostovoljne in zapisane v zapisnik tako. kakor so bile podane.
Popoldne je predsednik čital prijave lastnikov ukradenih psov kot oškodovancev. Večina med njimi je dobila na policiji vrnjeno kožo svojega psa. Pri tem je vsak navedel, na koliko ceni svojega ukradenega psa in se je z navedenim zneskom pridružil kazenskemu postopanju. »Na policiji sem med pokazanimi kožami z gotovostjo
spoznal kožo našega psa, čeprav ni imel repa in glave. Bil je zame neprecen-
ljive vrednosti, bil je Čistokrven, vreden je bil toliko in toliko.« Tako približno se glasi vsaka prijava, ki tudi uradno suhoparna izdaja, kako priljubljeni so bili psi njihovim lastnikom.
Pred zaključkom včerajšnje razprave je prišlo do spora glede vrednosti psov. Ker je to vprašanje važno za kazen in odškodnino, so pri tem imeli besedo branilec in oškodovanci. Branilec dr. Korun je predlagal, naj bi sodišče zaslišalo o cenah psov kakega izvedenca, vsekakor živinozdravni-ka. ne pa kinologa. Nasprotno so oškodovanci zahtevali, naj se zasliši kot izvedenec član Kinološke zveze. Pri tem je eden izmed oškodovancev povedal, da je ocenil svojega psa takole: Pred vojno je bil njegov pes vreden   6000 din.   kolikor bi bil
brez težav dobil zanj. Za 6000 din se je pred vojno dobilo lepega konja. Zato je vzel današnjo vrednost konja, jo znižal na polovico in tako našel, koliko bi bil vreden njegov čistokrvni pes.
Sodniki so sklenili, da bodo zaslišali izvedenca v ponedeljek zjutraj, ko se bo nadaljevala razprava ob 8. K temu zaslišanju so povabili vse oškodovance, da bi z opisom posebnosti svojega psa olajšali delo izvedencu. Zaslišana bo jutri tudi neka priča, ki obremenjuje gospodinjsko pomočnico štembergerjeve, da je sama ukradla psa, ne pa da ga je dobila že ukradenega od svoje gospodinje z naročilom, naj ga pelje domov. Razprava bo trajala verjetno še 2 dni.
ki
&f@p&ti na ssrovitEco
m
&IC0
Ljubljana, 27. avgusta Včerajšnja sobota je bila za Borovnico in okolico eden najbolj žalostnih dni v njeni zgodovini. Nekaj minut pred^ 10. uro so prileteli nad kraj angbuunerški bombniki in začeli na slepo odmeavati bomb?. Prebivalstvo, ki napada ni niti najmanj pričakovalo, je bilo tako prestrašeno m zmedeno, da se je prav zavedlo š-?le potem, ko je biLa nesreča že pri k:a;u.
Ve-t o terori"=tičnem bombardiranju Borovnice in okolice se je že v teku dopoldneva hitro razsiri'.a tudi po Ljubljani, k^er je vzbudila globoko sočustovanje s prizadetimi, pa tudi veliko skrb med ljubljanskima družinami. 2e takoj po orvih poročilih je bilo jasno, da je Število žrtev bombardiranja nenavadno \ei'.o. ker angloameriški zračni ganesterji odmetali svoj tovor ne da bi izbirali določen cilj. Prve vesti, ki so pri-pele v Ljubljano, so vedele povedati o približno 30 smrtnih žrtvah, po nadaljnjih pa se je to Število še povečalo. Ker razva'ine še odkopavajo, do ure. ko to poročamo, še ni bio mogoče ugotoviti točnega Števila mrtvih m ranjenih. V ljubljansko splošno bolnišnico so včerag prirejali 32 ranjencev. Nekaj med njimi je bilo le lažie poškodovanih, tako da so jih v bolnišnici s?mo obvezah, potem r>a jih oddali v domačo oskrbo.
Oblastva so nemudoma or«anvurala reševalno službo. Na kraj nesreče se je od-
peljalo iz Ljubljane več zdravnikov, ki so ranjence obvezovali kar na kraju nesreće. Z avtomobili in drugimi vozili so jih potem prepeljali v Ljubljano.
Očividec, ki je doživel angloameriški strahovalni napad blizu Verda, nam je pripovedoval: Okoli 3/410 je priletela jata letal v štirih skupinah po 7 bombnikov in vodjo krdela. Nekajkrat so zakrožili nad nami in se pri tem spuščali vedno nižje. Nato.so prileteli precej nizko nad hribom iz notranjske smeri in že so padle prve bombe. Ker ni nihče pričakoval napada, je bilo presenečenje tem večje. Mnogi pa so se hitro zavedli in se nemtidno vrgli na tla. Ko so letala odšla v smeri proti Ljubljani, so tisti, ki so ostali nepoškodovani, skušali nuditi prvo pomoč ranjencem, toda že v naslednjem trenutku so se bombniki vrnili in odvrgli še večjo količina razstreliva. Se enkrat so prileteli iz notranjske smeri in vrgli bombe, potem pa se oddaljili. Bombardiranje je bilo strašno. Eksplozije bomb so sledile druga drugi, ves čas pa je po zraku frčalo kamenje, na kose razklano drevje in izstrelki strojniškega ognja iz letal. Zračni pritisk je bil od časa do časa tako silen, da je mnogim zastajal dih. Vendar smo se po končani nevarnosti hitro znašli. Treba je bilo nuditi ranjencem prvo pomoč. Vsak je po najboljših močeh pomagal svojemu bližnjemu, dokler ni prišla strokovna pomoč. Pogled na mrtve tovariše je bil pretresljiv. Enemu je bila odtrga-
Večermca - kras jesenskega neba
Poletni čas se polagoma nagiblje h koncu. Se nekaj dni. pa bo tu 1. september, dan, s katerim se začenja v remen os i ovna jesen. V septembru si izmenjata poletje in jesen svoje vladanje, in ta me.-ec nas popelje tudi v hladno poiovico leta. Narava nam kaže sicer še vedno poletno kce, kako tudi ne, saj je prava poletna vročina zavladala letos šeie v avgustu, toda večno veljavni naravni zakoni zahtevajo, da nastopi sedj življenje v naravi svojo pot navzdol. In kakor nas poveže čas vstajenja narave, pomlad, z vesoljno naravo, z vse-mirjem. stori to na poseben način tudi jesen. Poglejmo zato sedaj, ko je jesen, pred durmi, kaj zanimivega in lepega bo videl opazovalec na nebu.
Avgustovo nebo je bilo glede planetov zelo revno. Edini dobro vidni planet je bil Saturn (jutranja zvezda), na večernem nebu pa smo le težje opazili Marsa. Pač pa so okrasile avgustovo nebo lepe poletne večerne stalnice in tudi prekrasen trak Rimske ceste je pripomogel k čim večji lepoti.
Večernica zopet vidna
Proti koncu avgusta se prikaže na večernem zapadnem nebu Venera-Večernica, ki bo krasila večerno nebo vso jesen in zimo. Zadnjič smo videli Venero na večernem nebu v prvi polovici lanskega leta, kot jutranjo zvezdo pa letošnje prve tri mesece, nakar se je utopila v sončni luči. Na večernem nebu jo bomo lahko videli do marca 1945, ko postane za malo časa nevidna in se prikaže nato na jutranjem nebu. Od konca avgusta pa dalje v september se bo svetil v blizini Venere planet Mars, ki nam že leto dni krasi nočno in pozneje večerno nebo in se sedaj poslavlja. Sele leta 1945 se zopet prikaže na jutranjem nebu.
Glede Večernice naj omenimo še to, da bo najbolje vidna od novembra dalje. Tudi nevešč opazovalec jo bo z lahkoto opazil (v jeeni potuje skozi ozvezdja: Devica-Klas, Tehtnica, Škorpijon-Aniares). Poleg Večernice bo vidna Luna 19.-20. oktobra. 1S.-19. nov. in 18. dec.
Saturn, Jupiter, Merkur
Kdor se pa potrudi in vstane n, pr. ob pol 5., bo lahko videl v ozvezdju Dvojčkov planet Saturn, ki krasi jutranje nebo že od julija dalje (še v maju je bil večerna zvezda). Ob koncu avgusta vzhaja že ob 1. (pri nas ga pa lahko opazujemo malo pozneje), ob koncu septembra malo po 23. uri in ob koncu oktobra ob 20.30. Konec jeseni postane torej že nočna zvezda. Predvsem pa se bo nudil opazovalcu neba krasen prizor dne 10. septembra in
7. -8. oktobra, ko se bo zraven Saturna po-zibaval na jutranjem vzhodnem nebu zadnji krajec, ki potuje južno od Saturna. Jupiter, ki doseže 31. avgusta konjunkci-jo s Soncem, je izginil z večernega neba že ob koncu julija. Zaradi velikega krajšanja dnevne luči se pokaže že 10. sept. kot krasna jutranja zvezda v Levu. Proti koncu septembra vzhaja Jupiter oo 4.30, v sredini oktobra pa že pred 4. Krasen prizor bo 15. do 16. sept., ko bo v precejšnji bližini Jupitra zelo tenak lunin srp ( v okt. dne 13.). Jupiter je sedaj poleg Venere najsvetlejša zvezda. V septembru imamo zeio redko priliko, da dobro opazujemo na jutranjem nebu drugače slabo vidnega Merkurja, ki bo najbolje viden v sredini meseca. Dne 9. in 23. sept. se sreča z jutranjim Jupitrom. Proti koncu meseca postane slabše viden: v oktobru je skoro neviden in šele v novembru pride na večerno nebo, kjer bo pa viden zelo slabo. V septembru doseže Luna dne 2. podobo ščipa, dne 9. postane zadnji krajec, dne 17. mlaj, in dne 25. prvi krajec. Dne
8. -9. potuje v majhni oddaljenosti mimo Aldebarana, dne 10. mimo Saturna, dne 15. do 16. mimo Jupitra in Merkurja, dne 21. zvečer pa bomo lahko videli Luno severno od Antaresa.
Stalnice in Rimska cesta
Izmed zvezd stalnic je na večernem nebu posebej omeniti rumenkastega Arktur-ja v Volarju, ki ga zapazimo na zapadnem in nato na severnozapadnem nebu. Bela Vega v Liri (oddaljena 26 sveti .let) se spušča od zenita proti zapadu. Vega tvori z belima zvezdama Denelom (Labud) in Atairjem (Orel) nepravi, a sedaj dobro vidni trikotnik. Na jugozapadu pa nam pošilja zadnje pozdrave krvavo rdeči Anta-res, glavna stalnica v Škorpijonu. Na zapadnem nebu imamo poleg tega priliko opazovati ozvezdje Venca z Draguljem. S severa se dviga proti severovzhodu ozvezd je Kočijaža s Kapelo, na severovzhodu vidimo že v precejšnji višini tri svetle zvezde Andromede, južno od Andromede pa zagledamo Pegaza. Na jutranjem vzhodnem nebu se košati krasno zimsko večerno ozvezdje Orion, nizko na jugovzhodu
pa zagledamo najsvetlejšo stalnico — belega Sirija. Meridianu se bližata zvezdi Kapela in Aldebaran, ki tvorita s Saturnom skoro pravilen trikotnik, okras jutranjega neba. Na severnovzhodno nebo pa prehaja ozvezdje Velikega medveda, nizko na severozapadu se sveti Vega.
Se nekaj o kresnicah: v septembru padajo svetlejše kresnice dne 4. in sicer med Ribami in Kozlom (večerno in nočno nebo). V oktobru padajo svetlejše in počasi spuščajoče se kresnice dne 2. (nad Volarjem — večerno zapadno nebo) in dne 11. (ozvezdje Rib), ter morda dne 9. iz Zrna;' t (mogočen roj kresnic se je iz tega ozvezdja vsul leta 1933 nad jugozapadno Evropo). Številne utegnejo biti kresnice, spuščajoče se dne 18. zapadno od Saturna — jutranje vzhodno nebo. Posebej pa opozarjamo na zelo hitre kresnice, ki se utrinja-jo ob koncu meseca vzhodno od Saturna, torej v Dvojčkih.
Pri opazovanju septembrskega večernega neba ne prezrimo končno Rimske ceste, katere oblački na južem nebu očarajo vsakega ljubitelja neba in lepote narave. Predvsem je zanimivo opazovati Rimsko cesto v ozvezdju Labuda (nad glavo), kjer se razcepi v dva dela in kjer vidimo dobro znane »vreče premogavc, t. j. črne lise, nahajajoče se med svetlim trakom Rim ske ceste.
Novice iz zvezdoslovja Sončni mrk je bil, kakor smo že napovedali, dne 20. julija, vendar je bil viden le v vzhodni Aziji in Afriki. Zaradi tedaj velike oddaljenosti Lune od Zemlje je bil obročast in za opazovanje Sonca prav u den. Kolobarjasti mrki pri nas niso pogost pojav. Letos ne bo nobenega mrka več, prihodnje leto pa bodo 4 mrki in sicer "dva lunina in dva sončna (januarja in julija). Največje število mrkov v enem leta je 7, najmanjše pa dva (v tem primeru oba sončna, kakor letos). Leta 1946 na bo 6 mrkov. Mnogo mrkov bo leta 1982, in sicer 4 delni sončni in 3 popolni lunini.
Sončne pege bo lahko opazovalec z daljnogledom prav kmalu opazoval. Letošnje leto je sicer precej revno peg, saj se je začel ob koncu minulega leta veliki minimum Prav lansko leto so odkrili astronomi po februarskem kometu zvezo sončnih peg s povečanjem svetlosti kometov. Mnogo peg bo leta 1949.
Solze sv. Lovrenca so svetle kresnice, ki se spuščajo vsako leto v času od 9.—14. avgusta iz ozvezdja Ferzeja — jutranje severnovzhodno nebo. Opazovalci neba so jih lahko letos prav dobro opazovali ,kljub nekaterim lahnim nočnim pooblačitvam. Poleg tega smo lahko videli v zgodnjih jutranjih utiran druge padajoče zvezde (tako na pr. 11. zjutraj iz ozvezdja Andromede). Opazovalcu dne 11. zjutraj bo ostala v neizbrisnem spominu silno svetla barvna kresnica, ki se je utrnila iz ozvezdja Kočijaža ob 4.15. Opazovanje letošnjega roja perzejidov (Solz sv. Lovrenca) je motil le Mesec, ki se je okoli polnoči pripeljal na vzhodno nebo.
Oddaljenosti zvezd so natančneje izmerili. Naj navedemo le podatke o sedaj dobro vidnih zvezdah (v svetlobnih letih): Vega 26, Arktur 26, Denev 650, Antares 260, Atair 16, Špika 230 — na večernem nebu Aldebaran 58, Kapela 36. Rgel 540, Beteigenze 310 — na jutranjem nebu. Si-rij, glavna zvezda Velike psa se pokaže v septembru na jutranjem nebu. Ta »pasja zvezda« je navidezno najsvetlejša in je oddaljena 8 sveti. let. Je dvojno sonce. Si-rijevega spremljevalca so odkrili 1862 in je le malo večji od Zemlje, ter bele barve; njegova gostota je 60.000 krat večja od vodne. Siri j ima na površju 11.000 stopinj C in je sedaj belkaste barve; nekoč, za časa Ptolomeja in Senece pa je bil rdečkaste barve — tako nam vsaj poročata. Sirij je najlepša zvezda zimskega neba.
Pogled na drugo vesolje: Ze prosto oko opazi nad srednjo    Andrornedino zvezdo majhen vsem irski oblaček: to ie pezdrav milijard in milijard sonc, ki se združujejo v velikanski vsemirski otok. oddaljen od nas milijon sveti, let! Vse zvezde, kar jih zremo z Zemlje, se združujejo s Soncem v ogromno osvetje Rimske ceste. In talcih osvetij je v vsemirju neskončno! Eno najbližjih osvetij je Andromedina meglica, ki meri po starejši cenitvi v dolžino 30.000 svetL let, po novejši cenitvi pa 100 tisoč sveti. let. Ce bi zrli s kake zvezde v tem »Andromedinem otoku« naše Sonce, bi ga ne opazili, kajti vse osvetje Rimske ceste se vidi od tam le kot — oblaček, v katerem se naše Sonce s svojimi otrok'-planeti popolnoma zgubi. M. B.
Kaj predvajajo kinematografi
Tednik: Fuhrer prisostvuje žalni svečanosti za pokojnim feldmaršalom Korte-nom. Flihier obišče visoke oficirje, ki so bili ranjeni ob priliki atentata. Major Rie_ mer. poveljnik stražnega bataljena, je bil povišan v polkovnika. Civilisti so se priglasili k polvojaškim formacijam deželne brambe. 85 letni norveški pisatelj Knut Hamstin na nemški podmornici. Vzhodno bojišče: po 30 dneh sovjetske veleofenzi-ve; na nekaterih mestih je bilo treba čete naglo odmakniti; uničevanje prog in vo-jaškovažnih objektov. Invazijsko bojišče: na cestah Normandije, razrušena mesta, begunci. Parižani in Parižanke napadajo angloameriške ujetnike. *
Kino Union: >Bismarck«. Film o ustanovitelju drugega Reicha, ^železnem« kanclerju Bismarcku. ^Nastopajo: Paul Hart-mann, Friedrich Kavssler, Maria Koppen-hdfer. Werner Hinz, Ruth Hellberg, Lil Dagover, Kari Schonbdck.
Kino Matic*: »Nesmrtni valček«. Film o kralju valčka Joti. Straussu in njegovih dveh sinovih. Nastopajo: Paul Horbiger, Maria Andergast, Hans Holt, Fied Lie-wer.
Kino SlojEra: »Obesite ga!<r Lahek zabavni film. V glavnih vlogah: Heinrich Geor-ge. Gustav Knuth, Jakob Tiedtke. Maria Lan d ročk.
Kino Moste: »Njegov sin<r. Tragikomičen film izza vzgoje otrok. V glavnih vH>. gah: Otto Wernicke. Ida Wust.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno jnnaštvo in vsevednost.
Vpitje, sprehajanje, prerivanje, ne umestne Sale ne spadajo v zaklonišče.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 28. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10— 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.10: poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda; 12.45- I I Mali orkester, vodi A. Dermelj; 14.00— 14.15: Poročila v nemščini; 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasbeno kratkočasje; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—1S.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisano polje, daj zidane volje; 18.30—18.45: Glasbena medigra; 18.45—19.00: šegave besede, Fr. Lipah: Ljubljanske slike; 19.00— 19-30: šramel »Štirje fantje«; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Vsakemu nekaj; 22.00- 22.15: Poročila v nemš> ni Napoved sporeda; 22.15—23.00: Pod nimi zvezdami; 23.00--24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
Grob se za grobem vrsti
I V Ljubljani so umrli od 18. do 24. avgusta 1944: Meglic Jakob. 60 let, bivši koči-j;iž, Vidovdanska cesta 9; Kukavica Mari-ja, rojena VoičHS, 27 let zasebnica. G«1 svetska cesta 63; 2ele^nik Valentin, 69 let, mestni delavec. Vodovodna 62; Bere 0 Luka, 79 let, uslužb. drž. žeL v pok., 2i-dovaka steza 4 III; Milavec Adolf, 65 ki, uradnik »Aerok'.uba*, Beethovnova ul 25; Adamič Neža, rojena Kožar, 80 let, zaseb-nica. Bolgarska ulica 30; Zoiman Neža, rojena Kožar, 80 let, zasebntca. Sv. Florijana ulica 10; Jenko Ana, rojen« Taškar, 84 let, zasebnica. Knezova 29J Michel Marija, roj, Helbling, 89 let, vdova post. u^!., Dalmatinova ulica; Za>kovšek Alojzij. 63 let, železniški vpokojenec,  Zavet iška ulica - 8
(Glince); Plut Janez, 34 let. posestnik, Brezov« reber št. 3; Pešič Alojzij. 5!) let, tapetniški poTrročnik, Kmnr.or-.orv-V..» u1. fiJ. Kropar AvguStma, 19 let. Studentica, Čebelarska ulica 32: J era j Jera, 84 let, za>ebni-ca, Japlicva ulica 2.
zaročite se aa rsroane »DOBRE KNJIGE«!
MALI OGLASI
STEKLENICE
vseh vrst, šiviljske odpadke, papir, železne sode, za hoje in vreče ter razne druge predmete najbolje plača META-LIA«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88.
PLKTILM STROJ
znamke VVedermannn, Wien. za pletenje nogavic, jopic i. t. d. v najboljšem stanju, ugodno proda »METALIA«. Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, tel. S2-8&
MODISTINIA
dobra moč, dobi stalno službo. Ponudbe pod »Dobra plača« na Oglasni oddelek »Jutra«.
Med nebeške krilatce je o1.šla naša   ljubljena   hčerka  in vnukinja
■ I
Ua^ice ftindfscii
Do dneva pegreba leži na svojem d:mu Preclovičeva ul. 32.
Pogreb bo v ponedeljek, rine 28. t. m. ob *>ol 4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Marije k Sv. Križu.
Ljublj-na, 26. avgusta 1944.
Globoko užaloščeni: Anica, mamica; Josip očka in ostalo sorodstvo.
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša ljubljena hčerka, gespa
suplentka   na II. ženski realni
gimnaziji
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, clne 28. t. m. ob pol 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa k Sv. Križu.
Ljubljana,   27. avgusta Globoko žalujc-či: Kaki Matej, banski svetnik v p., oče in Amalija, mati.
Umrl nam je naš prisrčno ljubljeni sin, brat, nečak in bratranec, gospod
aka lemik
Pogreb nepozabnega pokojni, ka bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 6. uri popoldne z 2al — kapele sv. Pet'a k Sv. Križu. Ljubljana. Split, Logatec, Idrija, dne 27- avgusta 1944.
Globoko žalujoči: Mamica, očka: se*tra in družine Viilmar, Kavčič in Podrekar.
—
Sfev. 34
Stran 3
s
v      *9    ^ •
oaiisticniiii namenom
Zanimiva drrnsrfa iz P. Fo^asrževe^a .<0&sp&đar5tva v
CcvictiZd zvezi"
Nedavno  je   izšla  v  samozaložbi zelo poučna in zanimiva knjiga pod naslovom > Gospodam v o v Sovjetski zvezi«. Spisal jo je Peter Poljanec, ki povdarja v svojem predgovoru,   da   ni   danes nobenega dvoma o tem, da je sovjetsko gospodarstvo že dolga leta pred izbruhom sedanje vojne, vsekako pa vsaj  od 1.  1925. dalje služilo izključno le sovjetskim imperialističnim namenom s tem, da je bilo vključeno v totalitarni napor za ustvaritev obo-rožev.Vr.e industrije ter armade največjega obsega.  Toda.  kar je  posebno važno povdariti, je. kakor zatrjuje pisec važne knjige, dejstvo, da ni sovjetski gospodarski sistem   le   prehodno   prisilnega, vojnega značaja, temveč je prav kot mirovna oblika gospodarstva nujno privzel tak značaj Se celo več: na filozofskih socioloških in političnih osnovah komunističnega sovje-tizma se tudi nikdcr ne more razviti smotrno in pravično mirovno gospodarstvo v službi svobodnega človeka in svobodnega naroda v pravn: državi. Sovjetski politični sistem, ki popolnoma obvlada v Sovjetski  državi gospodarstvo  je po pščevem zatrjevanju najpopolnejša negacija vsake svobode in človeka in naroda ter vsakega  pravne;:^  čuta.  Zato je  naravno, da gospod-r.-:\ o v takem sistemu ne služi člo-vepu. čigar osebnost je popolnoma unčena, temveč drugotnim ciljem. Ce pa je tako. mora tak sistem vsak misleči človek v imenu dostojanstva človečke osebnosti popolnoma in odločno odkloniti.
Uvodu sledi poglavje o komunističnem gospodarskem in socialnem davku. Peter Poljanec razpravlja izčrpno o Marxu in komunizmu, o Buharinovem programu, o sovjetskem gospodarstvu »vojnem komunizmu«, novi ekonomski politiki, njeni taktiki in njenem koncu. NEP je bil upe-ljan z namenom, da bi dosegli socializem po ovinku s kapitalist čnimj prvinami Potem ko se je namreč ponesrečil poskus, da bi zgradili breztržno gospodarstvo neposredno na revolucionarnih razvaiinah kapitalističnega gospodarstva, so po.-kusili s NEPorn deseči isti namen r>o ovinkih. Po
mnenju   boljševikov nai bi bil namreč glavni vzrok neupena vo.;no komunističnega poskusa v odporu kmetov. Znto naj bi novi   gospodarski   načini    nagnili večino kmetov k dobrohotni »nevtrrlnosti«. kolikor pa je mogoče k delavnemu sodelovanju. Gospodarsko politična osnova NEPa je bila zasnovana na mi^li: V "miru živeti s kmeti  in polagoma preiti  v breztržno gospodarstvo z načrtnim izrablianjem v.-eh tržnih sredstev. Takozvani »vojni komunizem« je bil ponesrečeno razdobje revolucionarnega prehoda v komun'stično gospodarstvo. Bistveni namen NEPa pa je bil v poizkusu taktičnega ovinka, ki naj ljudi premoti.  Zaradi preloma  vojnega komunizma, ki je bil nesmiseln sam na sebi, ker ni del kolektiviziranemu gospodarstvu nobene načrtne hrbtenice, oz. načrtne tehnike,   so   opustili   pričeto kolektivizacijo. NEP se je umaknil  v polsvobodno tržno gospodarstvo. Sovjeti so v državno kapitalističnem duhu obvladali področje električne sile, industrije, prometa in zunanje trgovine. Na tihem pa so se pripravljali za tretje razdobje svojega gospodarskega pre-izkuševanja. Leta 1927. se je Stalinu zdelo, da je načrtno orožje že tako dobro na-brušeno. da se lahko lotijo splošne kolekti-vizacije brez tveganja nevarnosti, da bi se ponovila katastrofa »vojnega komunizma«.
V nadaljnjem poglavju obravnava P Poljanec sovjetsko državno načrtno gospodarstvo. Posebno zanimiv je oni del tega poglavja, ki se nanaša na lastninski red
v sovjetski državi. Poedinska zasebna lastnina je načelno pripuščona samo glede potrošnih in drugih dobrin neposredne po-edinske rabe. Meščani morejo pcedinsko razpolagati s svojimi dohodki in prihranki, s predmeti za gospodinjstvo, dnevno uporabo in konfor t, s svojimi enostanovanj-skimi hišami, v kolikor jih neposredno zase potrebujejo, in s svojim pomožnim hišnim gospodarstvom. Načelno je torej mogoče poedinsko razpolagati z vsem: potrošnim: in osebno rabnimi dobrinami. V kmetijskih naseljih (kolhozih) morejo kol-hozniki osebno uživati stanovanjsko hišo s koščkom zemlje okoli nje. z malim polje-dalskim orodjem in z nekaj glavami domače živine. Ta pravica pa je vezana na pripadnost h kolhozu. Cim pa je kolhozrrik iz kolhoza izključen, izgubi vse te osebne užitne pravice. Vse osebne dobrine, ki morejo biti predmet osebnega vžitka, so tudi družinsko dedno prenosne, ne pa odsvoj-Ijive.
Naravna bogastva in vsa proizvajalna srecistva, morajo biti izključno samo v kolektivni, skupni lastnini. Zasebno osebno si je mogoče prilastiti neposredno vžitne in neposredno rabne dobrino za osebno porabo. Člani kolhozov pa morejo poleg tega   osebno   razpolagati   še  z omejenim
koščkom zemlje in manjšim gospodarskim inventarjem. Pravi nosilec kolektivne lastnine je osrednja sovjetska državna oblast, ki more brez ozira na to. kdo v posamnem primeru izvršuje kolektivno lastninsko pravico nad določenim predmetom, poljubno razpolagati z vsemi predmeti kolektivne lastnine.
Bl:zu zapadni lastninski .praksi glc'.e premičnin je v Sovie*ski državi osebna pravica med potrošnim! in neposredno rabnimi dobrinami. Ta pravica je tudi po sovjetskem pravu dedna. Pravni ob-toj te pravice jemlje sedanjemu sovjetskemu družbenemu cestavu komunist čn; značaj in ga opredekije za »kolektivi^tičnega«, v katerem je načelno podržavljena samo lastnina proizvajalnih sredstev.
Peter Poljanec Ugotavlja z -'zčrpno razčlenitvijo temeljev sovjetskega gospodarstva, da je na prvi pogled jasno, da je zvezan tak avtoritarno samovoljni ničln postavljanja namenov, ki jih podrobno navaja, zn celotno gospodarsko in dru/beno dogajanje z celo vrsto nevarnosti. S a m o-volino postavljeni nameni družbenega življenja (petletke itd.) morejo prezre': blaginjo človeka kot osebe. Ker se mora po načrtnih namenih uravnavati vsa gospodarska dejavnost, lahko že majhna zrnoma v pripravljanu' načrta, 3li v njegovem izvrševanju ohromi ves gospodarski mehanizem. Vsemogočna breznriz vna ob-a-t avtoritarnega središča more preiti v vse obsegujočo diktaturo nad vsem dražbenim dogajanjem. Osebni blagor človeka, osebna svoboda, duhovne vrednote itd., vse to je podrejeno načrtni samovolji.
Sledi poglavje o ustroju sovjetskega državno načrtnega gospodarstva, o izvrševal-nih edinicah sovjetskega gospodarstva m njihovi organizaciji, o sovjetskem trustu, o sestavnih edinicah trustov. o računovodstvu in dobičku sovjetskega trusta, o razlikah med sovjetskim trustom in zapadnim podjetjem, o sovjetski kmetijski strukturi. Pisec omenja v tem okviru, da je revolucija prinesla poleg sovhozov tudi prve kolhoze in komune. Ti dve obliki sovjetskega kmetijskega obrata sta nastali predvsem na nekdanji veleposestniški zemlji, ki so se je v revolucijskem brezvladju polastili vrnivš: se vojaki in kmečki proletarijat, pa so jo morali na podlagi ukrepov zložiti v skupne kolektivne kmetijske obrate. Vendar je ta kolektivizaciia bila bolj formalna nego stvarna. Formalno kolektivizirana zemlja ni imela namreč dejanske kolek:.vistične obdelovalne organizacije in tehnike. Vsak član kolektiva je delal po večini zase, na svojem koščku zemlje oz. na svojih koščkih zemlje. Posamne kmetijske enote so bile namreč že pred revolucijo in še bolj po revoluciji zaradi nasledkov anarhičnega prilaščanja zemlje tako neverjetno razpršene in razdrobljene v koščke, da ni bilo mogoče ob takšni razdrobljenosti računati s kakšnim naraščanjem donosnosti.
Drugi daljnosežni nasledek nasilnih ko-lektivizacijskih ukrepov vojnega komunizma je bila vrnitev k natura!nemu kmetijskemu gospodarstvu. Prehran i evalne vezi mest z deželo so bile pretrgane. Meščanom je grozila lakota. To pa bi lahko zrušilo boljševiški režim, še preden bi se mogel utrditi, na razvalinah revolucije in državljanske vojne. Zl radi tega so boljše-vki brez slehernih pomislekov organizirali neusmiljene rekvizicijske pohode proti kmetom, ki so se uprli. Boljševik! so sicer kmečke upore zadušili, kmeta pa ni^o megli sprijazniti s kolek-ivizociiskimi ukrepi. In kmet je v tem dvoboju reagiral po svoje, z zelo učinkovitim orožjem. Cisto enostavno ni maral sejati.
Tudi ostala poglavja zanimive in poučne knjige so izčrpno, temeljito razčlenjena. PiSceva Izvajanja prepaja zdrav krit:cizem. s katerim nam odkriva vso zgrešenost ko-r.;""»:.-; :r:-:^~-» sužn-jvga sistema.
aa
, ^fcl   j<~ -*-»
r— -t
c5*
uSKU
V agitaciji, namenjeni ira evropsko javnost, se ameriški zelo bogato pla'mi agitatorji s posebnim zadoščenjem sklicujejo na ameriško svobodo tiska, s katero obljubljajo osrečiti po morebitni zmagi tudi povojno Evropo, Nikjer na svetu ne govore in pišei?- toliko o svoboli tiska, kakor ravno v Zedinjenih državah. Morda ravno zato, ker ni nikjer na svetu uprožen tisk v o?o interesov samo gotove maloštevilne družbe izbranih ljudi, kakor v Zedinjenih državah. To kliko predstavlja zopet ista družba plutokratskih cligarhov, ki vedri in oblači v ameriški zunanji, notranji, socialni in gospodarski politiki. Amerški plutokrati so že zdavnaj spoznali pomen in moč tiska, ki oblikuje mišljenje in razpoloženje šiickib slojev nare"!a. Zato niso štedili s sredstvi in izbirali nači-hOV, ko So pričeli prevzemati v svoje roko skoro ves ameriški tisk.
Napram javnosti zastopajo ameriški listi politiko demokratske ali republikanske stranke. Socialističnih in levičarskih listov je tako malo. da v gozdu ameriškega novinstva sploh nič ne pomenjajo, bodisi že po številu naklade, kakor po vplivu svojih bralcev. Republikansko politiko brani in z^st^.pa okoli 75 odst. vseh ameriških listov. Ostalih 25 odst. niše v duhu načel demokratske stranke. To politično obeležje pa Je «=amo prividno naličje, za katerim se skrivajo prave eribalne ?ile interesov plutokratske oligarhije. Elina razlikn med raznimi listi je stvarno v tem, kako se ud^istvuje v njihovih uredništvih m lastništvih vpliv plutekracije.
V tem oziru je mogoče deliti vse ameriške liste v tri velike skupine. V namižii skunini so listi, ki po neposredno vodeni in financirani od demokratske al republikanske stranke. Na pisanje teh listov vplivajo plutokratski kroži posredno preko svojih političnih najemnikov v eni. ali drugi stranki. V drugi skupini SO tako zvani :>neodvisni listi*, ki p- po prav teko povezani politično ali poslovno s pluts&ratsklT mi krogi. Večina teh listov je Hsfp poslovnih podjetij, ki smatrajo za svoi glavni cilj doseči č:m vpšjo naklado in č;m večje dividende za svoje lasfnike. Plutokrati iz-vajajo na n^*e svoj pritisk ?n vp'lv nreko oddajanja reklam in inseratov. ki tvorijo finančno osnovo napredka in ra.zvoia teh listov. V tretji, najvišji skun;ni so Združeni listi, ki so neposredna lastnina vele-bcrrataških družin. Večinoma so to najbolj lazširjeni dnevniki v ameriških velemestih in najbelj vplivni pod'^lski t:-đniki ter revije z milijonskimi nakladami.
Pred izbruhom r?r,"v-e svetovne vojne je Izhajalo v ZecDnjeaifa drŽavah oko'i 18.000 dnevnikov, tednikov in polmesečnikov. Od tega jih je bilo okoli 15.000 strankarsko poPtično usmerjenih. Uredniki teh listov so večinoma neposredno u Izleženi v političnem izživljanju ene izmed obeh strank, ki jih tudi finančno vzdržujeta.
Tako zvani »neodvisni listi« so večinoma osebna last posameznikov, ki se na svoj račun adejstvujejo v političnem življenju. Ogromna večini nvh z^'Apa koristi plutokratske oligarhije. Edina izjema so neodvisni Psti Jc~ipa Pulitzerja. ki je edini imel trajno poguma opozarjati ameriško javnost na početje ameriške plutokracije in razkrivati njene spletke in grde zadeve. Po prvi svetovni vojni je tekom časa prenehalo izhajati okoli tisoč >neodvisnihc liste-v.
Skoraj je ni ameriške plutokratske d nižine, ki ne bi bila lastnica vsaj enocra več-j°rra dnevnika. RockefePerji izvajajo svoj vpliv na ameriško javnost neposredno po svojih listih in preko ostalih listov, ki so od njih odvisni za'n*ii reklame, za katero-razpolagajo poleg Morgaaovcev z največjim skladom za reklamo v Zedinjenih državah.
Ko so ameriški listi v devetdesetih letih pričeli s pravo križarsko vomo proti sta-remu Johnu r>. Rockefellcrju, je ta p~so-cral gleboko v svoje blagajne in pričpt na debelo kupovati sovražno mu razpoložene dnevnike in časopise. Mel prvimi listi, ki jih je kupil, je bil fDeriek^ v Ohio C3ty. T.ist se je tako v nemalo začudenje svojih čitateljev preko noči prrdevil iz najhujšega nasprotnika RockefePerja v njegovega zagovornika in pobornika. *Dericku<r se je v kratkem času pridružila cela vrsta drugih listov. Rockefell^r je ustanovil zato kmalu posobno družbo, ki je imela samo eno nalog:-: zalagati njegove liste s siavo-spevi nanj. hvaljenjem Standard Oil Com-pantje in njegovih prijateljev.
Standard Oil je vrgla na trg posebne proizvode kakor »Nujol« In >Kerosan« samo zato. 3a je lahko z velikopotezno in begata plačano reklamo za niih pritisnila na tisk. da se je čim bolj podredil željam in zabavam starega RockefeMerja. Pol^g neposrednega nakupa listov in vplivanja preko oddajanja reklam. s<-> pr«!-'*ir>-|o Rockefcll^rjevci tudi neposredne«ra podkupovanj listov. Tako so izplačali same- leta 1927. dnevniku »Post« v Coloradu 350 tiaoč lolarjev, da je prenehal z napadj za_ vsdi previsokih cen zemeljskega plina v Demverju. Mimogrede so podktipili še den-werškeTa župana 9 50000 dolarji, da je prenehal z akcijo za pocenitev plina. Pri listih, kje^ ni mocr'če doseči vpliva niti z nakupom, niti z reklamami in podkupovanjem, ker so v rokah bogatih plutokratskih družin, pa posežejo F.o^kofellerji po pesledni-'-' sredstvu — poroki. V ta namen "!oicčii> enesr" aM drugega član?. SV0-
ie večstorrlrive ri.ruzi'ne. da se ocroči V družino, ki je lastmcft takerra lista.
Kakor Rockefelierjevci ia-iajo velik vpliv na BmeriSkj tisk tudi Horgs ovci. Nekateri celo sodito. d?, jo vpliv Morga-nnvcev na tisk večji kakor °;a imalO1 Ro. ekefelle-je\d. J. P. ?Tcrea" ^> imel svojevrstno navado, da je pokunfl za vsa.lro ceno VSe SOVrafoo mu razpoložene liste m jih potem kraMrcmaio ustavil. Te nakune je izvrdei Morganov Prijatelj IVTunsev, ki je z-^s-nž-' --i rak::pih 40 mi'-'i^nov dVlar-jev in ulušil nekaj sto ameriških listov.
Med ameriškimi plutokrati, ki se odli-^jejO po svojem vplivu na f;sk so predvsem A-s*orji. Njihov \mljv je celo večji, kakor ^e vpliv angleških časonisTrh lcr-
lov R^tbermerov in Beaverbrookov in Sel-
mega kralja amerisltecra tiska fiearsta Od leta 1021 i> namreč John Jakob A štor večinski dehiičar londo^«5keera ^Timesa«. ki ga je nstanovil 1. 17T5 londonsl:! trgovec S prere"e-^rr! ,Tohi Wa!ter. V/altPrjevi SO bdi laStafkl ^"'m?-" vse do 1. 190S. ko gB je kupil cd niih zq. 1552 000 funtov lord Nortckliffe. Po njegovi smrti 90 pro-
dali dediči >Times« Johnu Astorju za šest
in pol milijonov dolarjev. Astor je pozneje kupil še nekatere druge angleške dnevnike, med njimi >Ohservers. sTimes* so, kalkor je znano, poloficiozno glasilo angleške vlade in b'itanskerra imperija.
Med ameriškimi plutokratskimi družinami, ki so lasrtnice več dnevnikov, so tudi Dti Pcntovci. Ker so Du Pont ovci lastniki največjih ameriških tovarn orožja
in vojnega gradiva, je samo po sebi razumljivo, da so njihovi listi na čelu vojnih hujskačev. V tej vlog: so sc c'.likovali tako v prvi, kakor v drugi svetovni vejni. Du Pontovci pa so preko svojih francoskih zaupnikov žrtvovali tudi velike vsote za podkupovanje farncosk.-ga tiska, posebno pariškega, da je hujskal> proti spo-razumu z Nemčijo in proti monakovske-mu dogovoru.
§32izaci£3!£!aa eđfcritfa o izdajalskem dtlu italilanskih framas-snsklh lož
Pod naslovom »Po ložah zrušen' re/m« objavlja španski list »Evpanrl« besedilo ložnih navodil za Ita!:jo. Ta objava kaže v žark, luči degodke zadnjih let na Apeninskem polotoku. V članku se obravnava scd:inje žalostno stanje »italijanske vl.de« in to. kar bo Italija lahko doživela, ec ostane sedanja v'ada na kmiilu,
V prvem in splošnem navod lu italijanskih lož ber-mo med drugim bledeče: »MuBSoiinija je tr-ba čim bolj oddaljiti od italijanskega ljudstva na ta način, da se onjanizirajo atentati ali pa da se podpro akc.je za pripravo atentatov. Tako je mogoče ^zi^rati njegova de-|anska navodila in izpodbijati, prednjačiti vse OgOdne ukrene. R.i/en tega je potrebno, da se za vsako organizacijo ustvari posebni »nador-oanizac ja«. katere naloga ie onemogočiti praktične uspehe. Niri branje, kj so pri polic:ji. karabinjcrjlh. v carinskih uradih in v vrstah prostovoljne mi! ce, naj izvajajo aretac:jc. ob-do'žitve. izločitve in deportacije predvsem v vrstah legitimnih FaSstov ter ustvarijo s tem svojim postopkom vzdušje nera/položenja in nezadovoljstva z njihovim voditeljem.«
Gletie vodstva vojne vsebujejo ta navod 1 a * inskh masonskih lož sledeče smem ce: »»Sabotirajte z vsemi sredstvi Nemčiji prijamo Mussolinijcvo zadržanje ter net-te sočasno kraljevo sovraštvo do Nemcev. Sabotirajte neutrudno, kakor !c moooče. vsa fašistom pr-j:?zna razpoloženja med ča-tn ki ita'.ijan?4ve Nemcem. Opozarjajte na moč britan>kcL!a im-i^perija. ki v njem sonce ne zaide ter njenega zaveznika SSSR. ki je edino v stanju, da lahko premaga vse fašistične dr/ave. Najvplivnejši naših sodelavcev naj pri preizkusu novih orožij pred Mu^olinijem poskrbijo za to. da sc nc bo zavzel za uvedbo dobrih orož j, temveč za cenejšo orožje, glede katerega učnko-vitosti mora doživeti razočaranje. Iz voji kifa infonhacijakih uradov morajo biti odstranjeni \si pravi fašisti. Skrbite za to. d;i se izgrad v vojašk' infonnacijski službi t.ikšen sistem, da lahko v pripravnem trenutku i/damo tvojim prijateljem \*se ključe š friranih dokument«>v, vse podatke o vojaških ukepih. predvsem o kretanju vojnih ter oskrbovalnih ladij. Tako bomo v odločilnem trenutku pripravljen', kadar bo nas* poseg prinesel zmago.
flaO
*c9
vajske
Iz raaasSh krajev pr!J^a?a?D porcčiia o begajočih kemu-msOČOi'h donpinall in njihovih težkili izgubah
Vrst'jo se nci. težki p<iraz: komun'Mčn;h skupin, kolikor jih je na Dolenjskem. Do-mobranSKJ udarni oddelki ne mirujejo :n vedno
znova preganjajo razkropljene :n begajoče ko-utiauiatičnc skupne. Zlotda^Tii ^Daki« jc doživel pri svojem poizkusu nopada na Srn -rje m Škofi jico usoden poraz. Vest n tem porazu 9c JC bliskovito mz-ir'la po \*scm D(^.lenjskem. D;tki je bil zaradi tega tako razjarjen, da je lastne ljudi streljal Kar je še preostalo pri-padnikov »18. divizije«, so se zatekli na položaje ck"l; Št. Jurja. Tuda že so jim bili na sledu domobrancf, ki so jih temeljito pokosili s svojimi brzostrelkami. Druge .-kupine, ki so sc razbe/ale. so pdovtli domobranci rni koruznih nasadih pri Brezjah.
Domobranci so imeli pri teh bojih ?amo ene-Ca mrtveca in 5 mnjen:h. dnčim je ob'cžalo n bojišč h 163 komunistov. Ujetih je bilo 47. Med nj:mi je tudi prlmarij dr. čemič. Na^lalje Sc zajeli domobranci dva proti ta nkovska trpa, 5 lahkih metalcev nrn. 3 konje, 2 mulj in večjo množino lahkih m težjih strojnic.
Dakijeva poražena vojska jo je uc\-rla proti Višnji gori. Toda rudi tam jih je čakala smola. Stamunkovičevc patrole SO SVOJe delo debro opravile.
Tudi iz drutjih krajov prihajajo poročihi o vrstečih se poraz h tolovajskih skupin. Tako so ribniki domobranci na Gori iznenadili komunistično skupino :n jo pregnali. V boju so obležali 4 komumsti. Trije so se za teki v neki skedenj, kjer so potem zgoreli Tudi neki ko-mnu stični terence jo je &kupil s svojim živ-
ljenjem. Med padlimi je bil naslednik doglaa-nesa Zmca Mokorela. rajonski komuni>t fini sekretar Alb:n \*idenič. Tri njem so naši zelo zanimive dokumente. Ljudstvo si je zelo oddahnilo, ko je zvedelo za njegovo smrt, saj jo
V.denič strahoval vso okolico, iz^ljeval denar in blago ter vohunil in izvajal najrazličnejši naselja.
Hud poraz so doživele komun stične skupine tudi v okolici Vidma-Krkc. Tukaj je padlo nekaj komunistov. Več pa jih je WO ranjen h Med ranjenih je tudi oro/ru^ki kaplar iz Vinice v Beli Kraj:ni Franc Sadar. ki jc bi komandir bolničarskcca voda 9 brigade. Tud; ob tem spopadu so domobranci našli obilo zani-miv^a :irt'taeijske<!ti <_[radi\a ni dokumentov, med drugim tudi neko naredbo o premestitvi raznih komunističnh kolovodij in 4 obsodbe »področnega sodišča za Dolenjsko«.
Po Suhi Krajini sc skrivajo razbite skupine komunstov, ki pa niso nikjer več vame pred domobransk:mi patrolami. ki jih za-ledujcjo in ki so j:m povsod za petami.
Nič boljše se ne godi komunističnim tolpam na Notranjskem. Pri Dolenjem jezeru je bil razgnan cel odred komunistov. Padlo ji h je proko 30, med njimi tudi bataljonski poveljnik. Domobranci s-o nfd*-nili 3 strojnice in 1 metalec miru Zajeli pa 16 tolovajev. Pri Rakeku pa so domobranci razbili komunistično brigado. Na bojišču je obležalo 40 komunistov. Sedem jih je bilo ujetih. Domobrnnci so zajeli bogat plen najrazličnejšega blaga.
Ais&arfšfce knpclfe s oskrunjenimi
Poročilo o tem. da so ^meTi-ki vojaki poklali v Ameriko svojim ljubicam s pac'fiškega bo-j šča lobanje in kosti padlih japonskih vojakov, je zbudilo med vsem omkanim človeštvom najhujše ogorčenje Nc ure samo za kršenje vojaških ;n mednarodnih zakonov, temveč tudi najvišjih n ravnih načel človeštva. Pri tem niso Obsodbe vredni samo posuroveli ameriški vojak'. tcr»več tudi amerške vodstvene plasti, ki širjo sl;ke in fotografije z neza-s!?-"animi ekrun:t\ami trupel japonskih vojakov.
Ameriški iist »Life« objavlja sliko dekleta ob pisalni m'zi na pisalni mzi pa je postavljena lobania P<^d sliko je s'cdcče besedilo: >»Dc!a\ica oboroževalne :ndustnje piše svojemu pri jatc'ju-mom "rju zahvalno pismo za lobanjo janonskeoa vojaka, ki aa ji je poslal kot opomin :n darilo iz Nove Gvineje«. Na drusem
mestu objav'ja isti list še daljše pojasnilo k omenjeni shki.
Ta prmer ni osamljen in priča o nezasl Slanem iztirjenju ameriškega čuta z.i p eteto in dostojnost Skrunitev japonskih trupel je postala prava ameriška metoda. V ameriški javnost,* se ponašajo ničvredni meščani s temi dvomljivimi vojnimi spomini. Razna kapitalistična podjetja pa kujejo iz te nesramnosti svoje umazane dobičke. Toda poleg ogorčenja nad nizkotnostjo sodobnega ameriškega kanibalizma se poraja razmišljanje o tem. d' sklicujejo isti ljudje, ki kujejo svoje dobčke s skrunitvijo japonskih trupel, razne konference, na katerih obljubljajo svetu z vznešemmi frazami svobodo in prav co.
Novo ameriško gan^sterstvo terja obsodbo vsega omikanega svera in nam obenem odkriva, pred kakšnimi kreaturami se mora danos Mvropa braniti.
•snemi tiodelj* '
esfe Judom italijansko «fržavliaisstvo
V Londonu obstoja neki begunski odbor, ki intervenira na vse strani v prid naj-razrčnejšim beguncem, po većini Zidom. Sedaj se je ta odbor obrnil na Bonornije-vo vlado v Italiji, o kateri pričakuje, da bo podelila raznim beguncem v Italiji, č>+uri: niro italijanskega pokolenja, ita-lijansko državljanstvo in jim s tem pri-zn-;Ta pravico, da o?tanejo v Italiji. Vodja befrunske.:za odbora sir Herbert Enner-son je izjavil, da bodo 'begunci v Italiji deležni podpore in pomoči, da se jim takoj preskrbi zaposlitev. V praksi pa se je pokazalo, da so ti »begunci«:, ki kaže zanje gosr>od Ennerson tako vneto skrb. Zidie. ki so morali zapustiti druge evropske drŽave in ki jih nobena od štirih demokracij ni marata sprejeti. Bili so odklonjeni od strani USA. Anglije. Palestine in Brazilije. Sedaj pa jim podeljuje Bonom! italijansko državljanstvo in jih s tem jemlje v zaščito, da bodo lahko še nadalje izkoriščali italijanski narod.
Ta okolnost je posebno važna, če pomislimo, da narašča med italijanskim prebivalstvom brezposelnost. Tako bodo judovski begunci  in špekulantie odjedali kruh
in zaslužek sinovom italijanskega naroda, ki živijo v obupnih prilikah.
Bonomijeva vlada je primorana ustre-Ć: okupatorjem v vseh vprašanjih, das"* nima Italija od njih ničesar. Posebno Rim čuti težke posledice v preskrbi s premogom izpadle so vehke množine premoga, ki ga je dobavljala Nemčija Italiji. An-
gleži in Američani pa ne kažejo nobenega smisla za to, da bi izpadek primerno nadomestili. Za takšne stvari imajo plutokrati gluha ušesa.
Po znaku alarma je prepovedano gledati Skozi okna, postajati po balkonih, dvori&clb in vezah.
Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa.
Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevari!, ko te je napoti] v zakloniSče, pa si mu za hrbtom u.šel, nirsi škodoval njemu, pač pa se lahk0 zgodi, da sebi.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, td se vestno drže navodil ta zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
Okenske odprtine v zaKioniSču je treba brezpogojno zavarovati. Zlasti močno morajo   biti   zavarovane   vertikalno odprtine,
kjer je učinek zračnega pritiska najmočnejši. Najuspešnejše Je zavarovanje z betonskimi segmenti.
Kako se bos obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoli roma ga na ta način, da na tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare preproge, Unolej, desko ali podobna.
Sfran i
čv%&t$mi Hoxatii na
Razgovor s pisateljem Lojzetom Zupancem  — V tijeg&vetsi najnovejšem romanu wPod križ^aau Je opisalo življenje trpečega slovenskega uinetnlfta-kipagafclfalea
Zvedel sem, da je Narodna tiskarna pravkar   dotiskala   roman »Pod križem«,
delo pisatelja Lojzeta Zupanca, Odšel sem v ^Jutrovo« hišo, poiskal avtorja letošnje Vodnikove knjige in ga naprosil za
kratek razgovor. Sicer molčeči psitelj mi je tokrat rad odgovarjal na moja vprašanja:
Kdaj in zakaj ste začeli pisati?
»Oh tem vprašanju se nehote spominjam dogodka izza mojih dijaških let, zaradi katerega t-em. bil odstranjen iz ljubljanskega učiteljišča. Kakor nikoli, se di-
jaki tudi takrat nismo razburjali zaradi odredb prof. zbora oz. ravnateljstva. Tudi v mojih dijaških letih je ravnateljstvo učiteljišča zagrozilo z izključitvijo vsem tistim dijakom, ki bi se pregrešili in — pušiii cigarete. Jaz takrat sploh še nisem bil podvržen strasti pušenja. Pa me je nekega dne v šoli zabolel zob in tovariš mi
je ponudil cigareto, rekoč: »Pojdi ven, na-žgi si cigareto, drži dim v ustih in bolečina bo prešla!« Ubogal fem ga. Pa se je še tisti dan rr.zvedelo, da sem kršil postavo in — vfrčal« sem ter se na ta način prvič v življenju bridko pokoril za grehe tistih strastnih pušačev, ki so sicer vsak dan izzivali omenjeno odredbo. Pri vsem tem so najbolj trpeli moji starši, ki so me morali po odstranitvi iz ljubljanskega učiteljišča, ko sem ostal tako rekoč sredi poti in nisem bil >?ne krop ne voda«, poslati v tretji letnik učiteljišča v Maribor in plačevati zame vzdrževalnino.
Toda ni mi bilo žal, da sem takrat »frčal«. V Mariboru sem dobil odličnega profesorja slovenščine, ki me je navdušil za lepote našega jezika. V to dobo spadajo tudi moji prvi poizkusi pisateljevanja. In pozneje, ko me je prva i<čife';ska služba zanesla v sončno Belo Krajino, sem ob lepi belokra:i^>ki govorici često podoživijaJ vse, kar nam je dobri profesor polagal na srce. Prav Bela Krajina me je s svojim bogatim besednim zakladom oplodila, da sem. nadaljujoč tradicijo Ivana Šasija. J. Barleta in J. Trdine pričel objavljati belokranjske  pripovedke.  Postal  ^em so-
trudnlk »Našega roda«, »Zvončka«, »nazorov« in »IVlladega Jutra«. V Be'i Krajini je skoraj ni hiše. ki bi je ne obiskal, ko sem paberkoval za narodnim blagom.«
Nekaj besed o Vašem dosedanjem delu?
»ZVloje zanimanje za narodno blago me je zbližalo z drugimi sodelavci in uglednimi narodopisci. Navezal sem stike z dr. R. Ložarjem, ki je s sodelovanjem čkugih narodopiscev prav letos izdal »Narodopisje Slovencev« v dveh knjigah, z ravnateljem Fr. Maroltom, dr. N. Zupaničrm in ravnateljem B. Račičem. Moje belokrajin-ske pripovedke, moja predavanja v radiu o Boli Krajini in Račičevo propagiranje belokrajinskih narodnih vezenin, vse to je že pred desetimi leti sprožilo živahno zanimanje znanstvenikov za skrite belokra-jinske zaVIade. Takratno zanimanje za Belo Krajino je privabilo na moj dom v Strek-ljevcu pri Semiču pisatelje in znanstvenike iz Ljubljane, med drugimi tudi ravnatelja Fr. Marolta, ki ga je Bela Krajina tako navdušila, da je napisa«l izvrstno knjigo »Tri obredja« in da je kot pevovodja akademskega pevskega zbora obogatil svoj program s prenckatero narodno iz Bele Krajine, Ti obiski in zanimanje za Belo Krajino spadajo v najlepšo dobo mojega učiteljevanja.
Moje belokrojinske pripovedke so izš^e doslej v petih knjigah (»BelokraJinske pripovedke«, »Bili so trije veT?kani«, »Dedek povej«, »Velikan Nenasit« in »Svirel povodnega moža«). Zacrnio bo v prihodnjih dneh dala na knjižni trg knjigama Učiteljske tiskarne. Iz belokrajinskega folklornega sveta sta zajeti tudi pripovedki »Jezerka« in »Čudežni rog«, ki ju je odkupila ista knjigarna in ju bo v lepi. ilustrirani knjigi izda'a še to jesen. Leta 1934. je Kmetijska Matica v Ljubljani izdala mojo ljudsko povest »Stari Hrk«, ki je bila simpatično sprejeta. Tudi v tej povesti se dejanje odigrava v Boli Krajini. Kakor vidite, me je Bela Krajina literarno kar precej oplodila, tako da se nisem čudil, ko so me mnogi čitatelji smatrali za belokraji nskega rojaka, kar pa nisem, ker sem se rodil v Ljubljani in izhajam iz delavske družine, saj je moj oče kovinar.«
Javnost Vas pozna kot mladinskega pisatelja in »Jutrovega« feljtonista. Kaj Vas je napotilo, da ste pričeli pisati daljše stvari?
»Da. belokrajinske pripove-ike so bile prav za prav začetek mojega književnega udejstvovanja. Od njih sem se marsikaj naučil in ob njih sem notranje rastel. Vsako knjižno zbirko pripovedk so kritiki sprejeli nadvse pohvalno, nešreto pa imam dokazov, da se je in se še mladina ogreva ob čitanju teh biserov iz belokrajinskega folklornega sveta. Omenim naj še, da so bile nekatere moje pripovedke prevedene tudi v češčino in bolgarščino.
LeLa 1938. je Vodnikova družba izda'a
mojo knjigo »Tretji rod«. Se isto leto je delo prevedel v češemo prof. Merka iz Brna. * Tretji rod<- sem pi->al, ko ! em uči-leJjeval v mali hribovski vasici v b ižini TurjaKa.   V   njem   sem   nakazal zabloda
»politizirajo č i h « kmetov, ki so zanemarjali delo na gruntu, da so pričeli gospodarsko
propadati.
Bližina turjaškega gradu pa me je zamikala, da sem prebrskal grajsko knjižnico ter arhiv in napisal zgodovinsko kn;>
žico »Turjačani«. Bila je Že V prvem mesecu po izidu razprodana Danes jo tudi v ljubljanskih antikvariatih težko dobi*e. Učiteljska služba me je pehala iz kraja v
kraj, povsod pa sem se znašel, povsod sem našel Ljudi in dogodke, ki so me literarno privabljali, tako da sem iz vsakega službenega kraja poslal v *vet vsaj eno knjigo. Ze petnajst let pa sem tudi so4rudnik »Jutra«, v mojem delu in strem jenju j T£
so me vzpodbudno podpirali direktor »Jutra« g, Virant. pisatelj in urednik Davorin Ravljen, kritik Božidar Borko in pisatelj Vladimir Levstik, ki «em ga vzljubil že v dijaških letih in mi je še danes vzornik po pridnosti in stvarjalri moči. Ne smem pri tej priliki pozabiti tudi na dr. Pavla Karlina, pi^atel^a in književnega referenta Vodnikove družbe, ki me je na priporočilo pokojnega dr. I var1 a Laha uvedel v krog sotrudnikov Vodnikove družbe. Ze kot urednik »Zvončka«, mi je bil pravi mentor in svetovalec, z njim me že dolga leta veže toplo prijateljstvo.«
Kdaj in kako je nastalo Vaše najnovejše delo »Pod križem«?
»Roman v dveh delih »Ped križem«, ki
ga bo izda'a Vodnikova družba v Liub-ljani kot letošnjo redno publikacijo, je do-tiskan. To je roman iz meščanskega življenja. Pisati sem ga pričel lansko jesen, ko sem se s Kočevskega, kjer sem nazadnje učiteljeval, po čudili poti trpljenja in groze povrnil v svoje rodno mesto. Na K- -čevskem sem izgubil prav vse premoženje, rešil sem le to, kar sem im;'l na se'~>i. Utrujen in živčno razrvan sem po prihodu v   Ljubljano   najprej   napisal   povest za
iz že je, da napišem daljše delo in prodam
rokopis za denar, ki bi naj v tistih on h pomanjtanja omogoči] meni ;n moji ženi
golo preživljanje. Kljub temu, da sem v takšnem nastroen ju in v mrzli kletni sobici vso zimo piial z nedopovedljivo muko, saj sem skoraj sleherno besedo mo.al iztrgali iz trpečega, izmučenega stcat sem
z del< >m zadovoljen. V romanu »Pod križem* opisujem trpeče življenje slovenskega umetnika-upodabljalca. To je roman o umetniku, ki živi in umre samo za ljubezen in — umetnost. Nerad bi Vam že sedaj vse poved hI. s- >dbo o tem delu prepuščam našim ocenjevalcem in — predvsem čitateljem. Mislim pa. da bodo to knjigo posebno ženske rade vze'e v roke.« Kakšne načrte imate za bodočnost?
»Samo  o  načrtih me  nikar  preveč ne vprašujte, prosim Vas! Danes živimo tako tro. da našega življenja ni mogoče vzpo-
rediti z nobenimi  načrti!  In  kaj naj bo i sploh pisateljevo delo drugega ko odmev življenja, ki ga živi sam in okolica, v ka-j tero je vržen? Nu, če pa že želite vedeti, ' vam povem, da sem vprav sedaj spet ves v delu za roman iz kmetskega življenja, j Okvir dogajanja zaobjema življenje kme-i tov v mali vasici ob Ko'.pi, torej spet ne-i kaj iz Bele Krajine, v katero sem še vedno zaljubljen in kamor se v mislih in delu : tako rad povrnem vselej, kadar sem utru-{ jen od mestnego življenja.
Napišite še tole, prosim Vas: Vse, kar sem doslej napisal in kar še mislim ustvariti, delam iz ljubezni do ljudstva, iz katerega sem izšel. V polni meri se zavedam odgovornosti do pisateljskega poklica, vem pa tudi, da je naš jezik od vseh slovanskih jezikov najlepši in najbogatejši na izrazoslovju, le premalo ga poznamo, in služiti tej nalogi s s ledni im živcem in do poslednjega utripa srca, je lepo in vča-ih tudi razburjajoče, četudi skoraj zmerom nehvaležna in trpljenia polna — tlaka.«
Poslovil sem se od pisatelja Lojzeta Zupanca. žeee mu nadaljnjih književnih uspehov. Krepko mj je stisni roko in se
mladino »Vklenjena mladost«. To knjigo | takoj zatem sklonil nad papirje — čak lo
je za lanski božič izdala knjigarna Tiskov- j ga je delo pri korekturah »Jutra«,
ne zadruge. Justinova mladost, ki jo opi- i     Vodnikova   družba   vabi   vse ljubitelje
sujem v tej povesti, je v marsičem podob- j knjige, naj se vpišejo med njene Člane in
na   moji   mladosti . . .   Takoj   zatem   sem j je prepričana, da b> z etošnjim romanom
pričel pisati roman, tokrat seveda prvič v j pisatelja Lojzsta  Zupanca razveseli'a l'u-
življenju ne iz strasti po pisan:«, ampak    bitelje lepe knjige
V. M.
$£eda£iš&* teden
Hi t
§ak£jucetta
&2 onu
sti. Sp&socmosti Cipotu ni odrekati. Le naprej ... Alvinccva Redžičeve je zajeta v za-širni gre. V Aibrehtorem debrem pa-
Z monumentalno »Aido« je bila dostojno zaključena operna sezona 1943/44 Sred: »pasjih
dn« so se zaprli operna vrata. Slovo od ob- j držan
čin^t\a je bilo malodane »francosko«. Mudilo storju so poudarjene predvsem one poteze, ki
sc je že. Občudovat^ je tr-b-a vztrajnost soli- se nanašajo na puritanske strogost pas-lorjcv:h
sto v z gostom J.  Gostičem na čelu. Vriski ob j nravnih načel in na njegovo naivnost. Potnikov
»A:di« ostanejo neizbrisni j Engsfcrand je samoniklo začrtan in dosledno iz-
Ob sklepu so se zakasnili s svoj m nasto- J veden   Z naravno igro je prikazana mizarjeva
pom tudi učenci M Skrbnikove odrske šole. prekanjeno^    :n  svetohl:ntvo.  Lahkotne j še
»Strahovi«, ki je frlo o njih že ogromne na- j bistro  Reglnc Engsrrandove  je Mohorjeva
pisanega, so nas v dneh pasje vročme zares prestrašili; pa so že mimo. Po Šcstcvib učene h ter gojencih Glasbene akademije in Dramske-
2i studia so se nam predstavil: tudi M. Skr-bin?kovj dečki. Dobro so se odrezali, čerudi so Ibsenovj »Strahovi« nemalokrat celo za poklicne igralce trd oreh Pre zkusili so se ob nj;h in v nelahki preizkušnji marsikaj izpričali. Dediščina ljubezni do odra, ambicije, marljivosti, nedvoumne nadarjenosti je tukaj Le oplajati jo je treba očitno izkazane odiike nego\ari. Uglajenost, umetnostna preprčiji-vost, dognanost prdejo samo po sebi s prakso. Bilo bi krivično, ako bi mladostni cdrski po'et presojal po merilih in zahtevkih zrele odrske f umetnosti. Toda to. kar smo v deli, je rudi daleč, daleč stran od d letantizma Stvaritve po^amnih M. Skrbin^kovih učence\ so presenečale po dobri pripravljenosti in zdravem smislu za interrretacijske naloge V ozadju ie bilo čutiti učiteljevo mojstrske vrdečo roko
M. Skrbinšek vzgaja svoje učence z ljubeznijo, strokovnjaškim znanjem, umerno-^n-m zanosom, plameneč m teatrskim idealizmom. Ta dih srečuješ tud: ob stvaritvah njegovih učencev. Marsikaj ie treba še dodelar zbru-siti. izlika ti; to ia ono n morebiti še poz-tivno Ne moremo pa odrekati dealm mlad'n' trdne vere, ki se je z njo opr je a rezkih kreacijskih nalop. samozavest: in poleta To so osnovne postavke. 6 katerih ie omogočena rast m nadaljnje odrsko nrizsdevanie Ob mani zahtevnem odrskem delu bi se sodeluioči nedvomno še bolj obnesli
Cigo je v Osvald je bil v temeljnih obrisah dobro zasnovan. Izgovorjava je nekolko motila. Proti koncu smo pogrešali &iinejjče izrazno-
ustrezno podajala
Ob ponedeljkovi repriz: je bUo napovejano sodelovanje Mskuca (Osvaid). Omulina (pastor) in Rebernikove (Rcgina), ki &o tudi zelo nadarjeni učenci M. Skrbinškove šole.
Pred obema predstavama je spregovoril režiser M lan Skrbinšek tehtno uvodno poja-n 1-no besedo o Osvaldu. £o'a je dokazala svojo upravičenost, svoj prav. smisel.
ti m etnos t yranceta Godca
Po daljšem presledku je akad. kipar in slikar France  Godec opozoril  nase z nekaterim: podobami, večidel  krajinami, ki krase prostore knjigarne g. Zužia v prehodu nebotičnika. S temi deli je Fr. Godec potrdil, da je pravi virtuoz čopiča — ne samo v pogledu znanja, marveč tudi glede pestrosti  obdelanih motivov z najrazlič-j nejših področij. Nedvomno je tudi, da se { umetnostna pot mladega upodabljalca strmo dviga in da nam utegne pripraviti še marsikatero presenečenje s     Opazujoč Godčeve slike in poglobljen v j njegovo umetnost, sem šele cbčutii, kaj i pomenijo besede »slikar se je vživel«;. V j teh od^čnih pejsažih sem živo začuti! le-J pot o   in  pristnost   tiste  narave,   ki  se ne I zmeni z.a človekova dogajanja, narave, ki j živi večno življenje iz preteklosti v bo-I dočnost.   zmeraj   sveže,   zmeraj snujoče, begate in mirne.  Vživel sem se v naravo, v kateri se osamljen potnik vdaja otožno-sti in postane zamišljen, ali pa s; utrujen okrepča duha. Ta upodabljalec ne laže On ne upodablja z naučeno potezo čopiča, z »enkrat za vselej« vnaprej  določenim izborom  barv  nd  paleti,   s  katerimi potem »slikam zimo in poletje, jutro :n večer, da ( je  interjer prav  tako siv ali rjav kakor i motiv z Alp ali akt. GodeL ni manirist. j Ima redko odliko, da upodablja resnično j — tako. kakor je (na teh podobah se nam-t reč vidi, kaj je spodaj in kaj zgoraj' ne i pa tako. kakor so ga naučil".   Kot upodab-I Ijalec  naše krajine si  ie pr dobil ostrino pogleda poleo izredne senzibilnosti in srni-I <da za karakteristiko nastrojenia
Register upodabljalčeve izraznosti je že na teh maloštevilnih mojstrovinah tako obsežen, da se mora tud: poznavalec (in mor da predvsem ta) začuditi, kako mnogo-stranski je Godec v izberi motiva. Večerna ura, spokojna težka zemlja, padajoča megla, zatohlo zelenilo starega, zanemarjenega hleva in lirična barvitost s skrinjo. Vse podobe, bodisi krajina ali interjer, so
označene s preprostim, slikarsko ekonom-^ko izrabljenimi izraznimi sredstvi in tako neposredno ,da opazovalec začuti dih ure, ko se je umetnina rodila.
Iz izvešenih del je očitno, da se je France Godec razvil iz impresionizma m si prisvojil njegovo živahno tehniko, pri tem pa ohranil smisel realizma za čvrstost in jasnost oblike ter karaieterizacijo podanega predmeta. Združil je torej elemente dveh velikih upodabljajalskih dob. ki ga usposablja da upodablja umljivo* inteli-gentu m preprostemu človeku v »S t a -rožitnostih« je z krško harmonijo poudarjena rdeča ploskev med zelenkasto-modrikastimi toni ozadja na čokoladno-rjavi ploskvi skrinje. Prav na tej podob: je poučno, kako umetnik spretno uporablja tople in mrzle barve v ljubki medsebojni igri, da poleg žarkega škrlata pogumno polaga čudovito lahko modrino jopice, kar v zvezi z zamolklo zeleno barvo ozadja tvori lirski akord prav plemenite vrste.  »Pot v gozdu« kaže absolutno
obvladanje problema globine ali tretje dimenzije.     Kratki   kolovoz   z naravnost
otipljivo floro in svetlečimi se kolotečina-mi na zglajeni glini je dobro sprčevalo upodabljaičevega znanja in občutja- »V hlevu« je delo, k: ga je Godec prav zato uvrstil med krajine, da bo pokazal, kaj je odprt in kaj zaprt prostor. Tu se čuti zaton, los t. neprezračenega hlevea, uvelost trave, ki je na podobi »Pot v gozdu« vsa in-
tenzivno zelena. Temačnost je ugodno rešil s tem, da je spustil svetlobo skozi vrata, ki na podobi niso vidna. Skozi malo okno prodira mč. k; izredno realistično modelira staro kamnito steno V tej temi pa kakor arabeske učinkujejo tople rj;r 'a lise šekaste^;a goveda rajina ob reki* je elegantna, mehka podoba jutra. Voda mirno in neopazno teče. ob nji raste drevje, na levi je naselje, spredaj ni desni travnat breg s stezico, zadaj drevje, ki prehaja v čad. skozi katerega se še v.di oddaljeno hribovje. Tudi ta podoba je v pogledu razpoloženja in plemenitosti mojstrovina sodobnega kraj .narstva. »Hiša ob vodi* — upodobljena je bila v žarkem soncu poznega poletnega popoldneva.
S krepko pote/o in sigurno roko je označen nemir rahlo valujoče vode in sočnost
zelenja, kopajočega se v soncu. »Zimski večer ob vodi-« je najmanjša, verjetno pa tudi najboljša podoba v tej mali. osem del obsegajoči zbirki. V nji prihaja do izraza  vsa   umetniška  dozorel ost Frr.nceta
Godca, ki le redko kdaj stopi pred javnost. Tu je »razpoloženje«, je barva in je
ton Gledalec je presenečen, dn je pri vseh modernističnih   stranpotO)   nale mlado
umetnosti še možna tako močna, zdrava in neposredna povezanost 7. naravo. In zveseli se. upajoč, da na£a umetnost ni umrla, temveč živi dalje, ker je ni moči zntreti, kakor ni tega moči storiti z naravo samo.
—v m.
Knjižne navesti
Dobra knjiga. Te dni je izšel novi zvezek Dobre knjige: Anton Coolen »Vas ob reki«. Ta roman znanega nizozemskega pripovednika bo zelo pritegnil čitatelje in ljubitelje leposlovja. Navdaja ga dih toplote v odnosu do rodne zemlje. Posebno moraš občudovati divne krajinske opise in prikaze ljudskega življenja v nizozemski vasi ob Maasi. V redižču zanimivega romana je dobričina vaški zdravnik dr. van Taeke. Na zunaj je robat, nedostopen. Toda v notranjosti bije dobro človeško srce, ki zbuja zaupanje vseh. ki so v stikih s tem mikavnim zdravnikom. Sloves tega romana je šel preko nizozemskih meja. Zbudil je prisrčne odmeve v Nemčiji in drugih evropskih državah. Vsi Ijubite-ji Dobre knjige bodo z ljubeznijo in veseljem segali tudi rx> tem najnovejšem dragocenem daru, ki ga nam je poklonila Hobra knjiga v smotrnem izvajanju svojega posrečenega založniškega programa. — Anton coo'en je izdal poleg romana »Vas ob reki« še sledeče romane- -»Dobrodušni morilec k, »Trije bratje*. »Brabantski rod« in »Temna hič«. Njegovi romnni so zasloveli po vsem kulturnem svetu.
Julfja. Bračšč: Grenka roža. Založila Nova založba v Ljubljani 1944. Str. 212. Cena 60 lir. — V svoji prvi povesti »Razdrti mostovi« nas je mlada pisateljica po-vedla v sredo štajerske dežele pod zeleni Boč in odtod skoz: tegobo bajtarske družine v veliko mesto, v Ljubi j ono, kjer nam je živo naslikala boj mladega dekleta za srečo in končno pokazala njeno veliko žrtev in odpoved. Cez dobrega pol leta nam prinaša že drugo povest. Grenko rožo. pravo dvojčico svoje predhodnice. Tudi tu je ozadje nesrečna družina, vsebina pa beg za krahom in srečo ter iska-
pri sultanu
Let.i 1841. i> prišla v Carigrad bogata Američanka. Sklenila je izposlovati ri sprejem pri sultanu Abdulu Mešicli. Takrat je bilo skoraj izključeno, da bi prišla tuja ženska do sultana. Američanka se je obrnila na svoje poslaništvo in še na
razne vplivne jrespode na dvoru, tola nihče ji ni mogel pomagati. Slednjič je prišla do paSe Mustafe, ki ie bil zunanji minister. P?ši je b*ia njena prošnja zelo neprijetna. Ni hotel kratkomalo zavrniti damo. ki mu je pokazala najboljša priporočilna pisma. Zato ji je onTjunil Isposlovat] sp: ejem. V ta namen ie zasnoval zvit
načrt, ki se mu je tudi posrečil. Sultanu je speročil. da je prišel iz daljne Amerike nekdo z veliko množino kresnih dragih kamnov. Morda bi si jih izvolil sultan ogledati in če bi mu ugajali, bi jih lahko nekaj tuli kupil.
Sultan je bil zelo navdušen za drage kamne in takoj je bil pripravljen sprejeti Američanko, šele tedaj je zunanji minister pripomnil previdno, da je dotična oseba v resnici ženska. Prvotno je namreč sultana obvestil, da je prispel iz daljne Amerike nekdo, ni mu pa povedal, da gre za žensko. Sultan je zmajal z glavo, toda Izkušnjava je bila prevelika. Minister mu je znal tako lepo opisati Irasrulje, da se sultan ni mogel premagati. Ukazal je ministru, nai privede Američanko in ostane kot tolmač pri njem. Zviti paša je bil zasnoval svoj načrt na tem. da sultan ne angleščine, Američanka pa ne turškega jezika.
Tako je obvestil Američanko, da ie sultan pript-avlien sprejeti jo. Hkrati jo je pa pro?il. nai chesn nase n?ilmše dragulj10, češ da sultan želj. naj bi stopila predenj v vsem svojem sijaju Američanka se je tei želii smejala, vendar jo je izpolnila. Okrasila se je, da je kar žarelo v deman-tih. ko ie stopila pred sultana. -
*Drp«rulji. ki jih ie prinesla ta žena napreda! so res prekrasni,« je dejal sultan. »Vprašane io. koliko zahteva za iemante, ki fh ima na sebi.«
Mustafa naša je povsem mimo prevedel sultanove besede: »Njegovo Veličanstvo čuti   zelo počaščeno,  da more pozdraviti zastor.nieo ameriškega naroda.«
Zahvalo Američanke za nepričakovano vladarjevo laskavost je prevedel v turšči. no takcle: *Tr»?ovka zahteva za. demante mili ion p'astrov.«
»To je preveč.« je odgovoril sultan.
Paša Da je prevedel njeegove besede takole«: »Nieg-ovo Veličanstvo vpraša, ali ste prvič v našem mestu ?«
»Da. prvič sem v njem in vaše mesto me je naravnost očaralo.« je odgovorila Američanka
»Pravi. 1a jih ceneje ne more dati,« je prevedel paša njene navdušene besede.
»Vprašaj jo torej koliko zahteva za ovratm okrasek.« je dejal sultan.
»Njegovo Veličanstvo vpraša, ali ste ze videli mode je? če jih še niste, vam rad da vednika,« je prevedel paša.
Globoko zahvalo za to počastitev ie prevedel pasa tako, da zahteva trgovka za
nje tistih zadnjih opor, ki človeka ohranijo, da ne omaga v življenju. Zgodbo je pisateljica naslonila na Savinjsko doSino (hmeij) in Celje ter razgrnila pred nami novo okolje Ljudskega življenja. Skozi to življenje gre ubožna dekle Cirila, na de nepričakovano srečo, a vse to si mora nanovo priboriti, po hudih notranjih boj.h in pre.zkušnjah v zakonskem življenju. Dejanje se razvije v izrazito družbeno vzgojno povest in se iz posameznih naključij poglablja zlasti v vprašanja zakona in družine. Nasproti medsebojnemu zaupanju in mržnji staršev, ki lahko pade kot prekletstvo na otroke, postavlja pisateljica resnično ljubezen in modrost. Le velika ljubezen je trdna vez v zakonskem življenju in le pamet človeka postavi na pravo pot, da sprevidi, kje je prav in kje narobe. Motili b: se, ko bi mislili, da pisateljica svoj vzgojni namen rešuie od zi-naj z nauki in samimi naključji; dejanj« je kljub preprostosti, živahnosti in šega-vosti položeno v značaje ljudi in v tisi i nedoumljivo globino, kjer se začno Uf -rike življenja in od koder orihaja vsa teza in veličina življenja. Lahko rečemo, da pisateljica te glob ne živo čuti in v njih bere tudi tiste nepremagljive postave, ki jim pravimo dolžnosti in ki edine vodijo k sreči. Zato je ta knjiga tudi koristna. Povrhu nam prinaša polno lepot iz ljudskega življenja; posebno pri obiranju grenke rože — hmelja se je pisateljica razživela. Grenka roža je vodilna podoba v povesti in nas vodi mimo vrtnh rož, ob katerih je pisateljica spet pokazala svojo preprosto pa iskreno umetnost, k miselni razrešitvi zapletijajev. Povest je lepo vb rana. polna dogodkov, prisrčnih, tudi ginljivih preokretov. zlasti pa sodobnih in potrebnih misli. Na kratko: Ljudska povest v najboljšem pomenu.
j ovratnj okrasek 600.000 piastrov. Ta ne-! zaslišana cena je spravila sultana ob vso I potrpežljivost. »To je nesramnost,« je za-j kričal, »naj mi ta ženska takoj izgine izpred oči!«
»Njegovo Veličanstvo izraža svoje zadovoljstvo, da vas je mocrlo pozdraviti,« Je prevedel tolmač sultanovo besede.
S tem je bil sprejem končan. Američanka se je globoko priklonila in šla VM srečna. Dosegla je bila svoj smoter da je prišla k sultanu in govorila z njim. Nikoi; na ni izvedela, da je v resnici igrala vlogo trgovke z dragocenimi kamni.
Fri Az*a3?siti |e narebe svet
Kristjani pišejo od- leve na lesno, Arabci pa cd desne na levo. TCaši brivci brijejo od zgoraj navzdol, Arnbci pa od spodaj navzg:r. Pri nas poljubljamo roke človeku, ki ga visoko cenimo, Arabec pa stisne v takem primeru roko spoštovani osebi, potem pa poljubi svojo desnico. Ce pri nas pridemo v pisarno ali smo doma v sobi, smo o Ikriti vsaj takrat, ko imamo goste. Arabec si v takem položaju brž natakne fes na glavo, kajti v njegovi deželi velja za neotesanost sprejeti človeka z odkrito glavo. Dostojen človek pije prj nas kavo brez srkanja in cmokanja, Arabec pa prireja pri pitju kave tak koncert z jezikom in ustnicami, da bi se pri nas dostojnemu človeku želodec obračal. Kruljenje želodca ali druge neprijetne glasove v tronuhu odnosno v sapniku krotimo in zatajujemo, kolikor se da, Arabec pa riga in hrka gostitelju v obraz, Ce pa to ne gre po naravnem potu. si pomaga umetno, da pokaže, kako mu je jed dobro teknila. Pri nas gre mrlič oi doma na zadnjo pot z nogami naprej, pri Arabcih pa z glavo naprej. Na naših pokopališčih stoje nagrobni spomeniki in drevesca za grobom, torej pn glavah mrličev, Arabci jib pa postavljajo k nogam. Tako bi lahko našteli še več drugih, našim prav nasprotnih arabskih navad.
Tudi mravlje se ga rade nažehtajo
Ameriški profesor Huxley je našel m^d nekaterimi vrstami mravelj v Južni Afriki živalskega tihotapca alkohola, ki po svoji zvitosti še prekaša zloglasne tihotapce opojnih pijač v Ameriki. V živalskem kraljestvu tihotapi alkohol hrošček, ki izloča sladek in opojen sok, a ta mravljam izredno tekne. Hrošček, ki je menda edini lastnik naravne kuhinje žganja med živalmi, je zelo nav.lušen za mravljinčna jajčeca, ki jih pa mravlje skrbno stražijo. Hrošček tihotapec prihaja v mravljišče, kjer se razgovarja z mravljami, ki jim je dolžnost, da varujejo jajč<*ca. Napoji jih s svojim sladldm opojnim sokom, za plačilo se pa lahko do sitega nažre mravljinčjih jajčec. Mravlje stražarji prodajajo jajčeca za kozarčke. Vsa stroga organizacija mravljinčje države je baje p»oti temu zlu brez moči. čeprav kaznujejo mravlje zasačene krivce s smrtjo Cim namreč zalote pijano mravljo, ki je prodala za sladko opojno pijačo zarcvi, navale nanjo in jo zgrizejo do mrtvega. Ce je vse res tako, kakor trdU prof. Huxley( nam ni znano.
Sfev. 34
»SLOVENSKI    N A R O D«, panedrfjdk, 28. avgusta 1944
Stran 5
..Pragi mož, jaz grem v Reno!"
Zakonski mlin v ameriškem mestecu, kjer v šestih mesecih rešijo vsak zakon, ki ne teče v vsestransko zadovoljstvo
Reno je kraj čudnega imena, ki leži nekje v Ameriki. Danes prav za prav ni vredno, da bi zaradi njega listali po zemljepisnih kartah, ker gledamo po vseh drugih z veliko večjim zanimanjem, toda pred vojno je bil ta tajinstveni kraj za Američane eno izmed priljubljenih zatočišč, kjer so se nesrečni ali ponesrečeni zakonski pari iz zvezdnate republike čez noč lahko reševali svojih zakonskih vezi ter od tam vračali kot najidealnejši samci ali najbrhkej."*e samice v vsakdanje življenje. Skratka. Reno je bila obljubljena dežela za vse, ki iim je zakonski jarem povzročal kakršn" koli žulje in kdo bi jim zameril, tem Američanom iz preteklega desetletja, če so v tisočih in tisočih romali tjakaj — tudi po večkrat, če ni bilo drugače — samo da jim sladka bremena- svetega zakona niso zarezala preglobokih brazd v polizano življenje iz dneva v dan.
Ko je prezidont Rooseveit leta 19CC ukinil prepoved točenja alkoholnih pijač, je bil vsakdanji spored povprečnega Američan**., bogatega na široko, revnega pa pač na tesneje, čez noč postavljen na glavo. Konjske dirke, ki so bile marsikje strogo prepovedane, so se spet začele vrstici nedeljo za nedeljo. Nočni klubi so spet odprli svoje prostore in mnogo drugih zabav za ljudi brez dela in smisla za koristno rdejstvova-nje v človeški družbi, ki so razvajene pie-bivalce z one strani velika luže do tedaj skrivaj ali recimo poslovno zvabljale v stari svet, je bilo spet uvedenih tudi v tej deželi nemogočih možnosti.
Z vso to navlako je začela sama po sebi umljivo cveteti tudi proslula ločitvena centrala v Renu. ki skriva v svojem obzidju tudi eno najbolj znanih igralnic v Ameriki. ^Maloštevilni moralisti so sicer dvigali svoje glasove, da bi bilo treba to mesto, vzgled vsem. kakor Sodomo in Gomoro do tal porušiti in zbrisati z zemeljskega površja, toda zakonski mlin v Renu — tako so na splošno imenovali ono mestno sodišče, ki se je prijelo tega dobičke nosnoj a posla — je nemoteno nadaljeval svoje delovanje in se v kratkem razvil v velepod-ietje z ogromnim številom strank obeh spolov in vseh letnikov starosti. Vse kritike nad tem leglom potuho in pribežališčem vetrnjakov so zadele kakor bob ob steno. Kajti  v podjetje in  tudi  v mesto Reno
sploh so se začeli stekati silni denarji, in sicer tem več še zategadelj, ker je moral
vsak kandidat za ločitev preživeti najmanj šest mesecev v tem čudnem mestu, potem pa je brez posebnih svečanosti In bolečin prejel odpustnico iz svojega katerega koli že zakona, pa če so bili razlogi za poseg v zasebno življenje njegove druge zakonske polovice še tako smešni in včasih skoraj
brezmiselni. Toda visoko sodišče v Renu jim je zmerom znalo najti pravo uporabo in sklep za ločitev zakona je bil izdan — za ceno, ki je seveda ustrezala tehtnosti razlogov in ^teži« kandidatov, ki so se potrudili tako daleč samo zato, da bi jih z gotovostjo uveljavili.
Američanka, ki s svojo usodo kakor koli ni bila čisto zadovoljna, se je lepega dneva portavila pred svojega moža ter mu smehljaje zalučala v lice naslednjih šest besed: »Dragi mož. jaz grem v Reno!« — In dragi mož je vedel takoj, da ta napoved pomeni — začetek konca.
Bivanje v ločitvenem mestu ni bilo prav nič neprijetnega. Kdo bi jim štel v zlo tem Američankam, če so si po nekaj mesecih ali letih dolgočasja med štirimi stenami; zaželele vsaj šest mesecev počitnic v prelepi okolici mesteca Rena. ki počiva pokojno V slikoviti gorski pokrajini Nevade, kjer je več kot dovoli priložnosti za romantične sprehode ali tudi tvegane partije po gorah. Zanimivo je, da se znanci v Renu med Seboj nikoli ne sprašujejo po zdravju, temveč velja vsako vprašanje o razpoloženju vselej samo stanju ločitvenega postopka in sreče pri hazardu. Malo takih, ki bi si brezdelja in čakanja na zadnjo besedo slavnega renskega sodnega dvora strastno ne krajšali v razburljivih igrah za zeleno mizo.
V igralskem kazinu se zbirajo domala vsi ločitveni kandidati, med njimi v veČini bolj ali manj prikupne žene, da s sotrpini lahko zaigrajo partijo kart in izmenjajo nekaj misli o razvoju postopka pred sodiščem. Seveda vzbudi v takem ozračju vsak nov gost splošno pozornost in nikdar ne traja dolgo, pa že ve ves Reno za vse podrobnosti, od kod in zakaj ga je pot nanesla v kraj odrešitve iz nesrečnih zemeljskih ustanov za sožitje med obema spoloma.
O življenju vseh teli kandidatov za izboljšanje življenjskih pogojev po poti sprememb v odnosih do drugega spola je do zadnjega znanih zelo malo laskavih podrobnosti. Mesto Reno je nudilo — menda je zdaj že vse precej drugače — v celoti sliko moralne propasti v najhujši obliki, ki so ji v glavnem dajali obeležje baš ti tisoči in tisoči ljudi, ki so živeli določenih
šest mesecev tamkaj, da bi si po tej papirnati poti ugladili nadaljnjo pot v življenje. Podjetni obrtniki vseh vrst so za te vrste ljudi v mestu nakopičili številne bare, luksuzne trgovine, igralne in plesne dvorane, varijeteje m kinematografe. Po teh lokalih so si nesrečni na pol zakonci preganjali dneve in tedne čakanja, med tem pa je domače prebivalstvo pobiralo bogate denarje od njih Zanimivo je, da vse kvarne razvade teh začasnih prebivalcev Rena niso imele na domače ljudi nobenega vpliva: število zakonskih zanljet-Ijajev med njimi samimi je ostalo ves ta čas daleko manjše kakor po drugih ameriških državah.
Da bomo o tem Renu povedali, če ne prvič, pa vsaj zadnjič, vse, moramo pristaviti še to, da je pot skozi to mesto, kakor do nagle ločitve, vodila tudi do prav tako nagle z^p'>rn^ pr.roke". Zakonski mlin v Renu je imel prav za prav dvoje vrat, nad katerima bi se bila lahko blestela napisa: > Ločitve zakonov^ nnd enimi in Zopetne poroke« nad drugimi. Ločeni možje in ločene žene so se v onih šestih mesecih, ki so jih   preživljali   ob   vznožju   krasnih gora
okrog mesta in po divnih sprehajališčih, ki nudijo zaskrbljenim kandidatom idilične prostore za razmišljanje o bivši in bodoči j usodi, skoraj brez izjeme znova zapletli v drugačne ljubezenske romane, ki so se običajno  obenem  z  zaključkom razprave
pri vratih štev.  1, končale predstave pri vratih štev. 2.
Tako preprosto je ameriški človek reševal tako pomembno življenjsko vprašanje za človeško družbo. Danes: grem v Reno; po 6 mesecih: vrnil sem se iz Rena. Danes: oženjen: po 6 mesecih: ločen in spet oženjen in tako dalje.
Tudi ta nikjer drugod razen morda pri boljševiklh mogoč način obravnavanja enega največjih življenjskih vprašanj — zakona — kaže miselnost baš tistih Američanov, ki  se skušajo sedaj predstavljati j svetu in zlasti Evropi kot nekaki »o«u*eč-^» j valci«.  Kakor odklanjamo njihove »meto- | de« obravnavanja zakonskega sožitja, to- j Kko bolj  odklanjamo  »odrešenike«,  ki  hi j nas »osrečili? s š> vse drugačnimi in hujšimi nakazami v javnem in zasebnem življenju.
ci s sabljami. Nekaj časa so nosili še tudi oklepe okoli prs. Oklepe pa so po tridesetletni vojni pričeli opuščati zaradi prevelike teže. Dragonci, ki so bili samo jezdeča pehota, so nosili iste uniforme kakor pehota. Razlikovali so se od nje po tem, da so nosili irhaste hlače in visoke škornje.
Nošnjo težkih pelerin so odpravili šele po letu 1700, ko so pričeli uvajati za prenočevanje vojakov šotore. Poleg tega so imeli v tistih, starih dobrih Časih še lepo navado, da so se vojske ob nastopu zime umaknile v prezimovališča in odložile vojne operacije na prihodnjo pomlad, če se
Kq hzm nosi! suknjo belo. •.
Živimo v največji vojni, kar jih je doživelo človeštvo in se gibljemo med milijoni naših soljudi, ki nosijo vojaško uniformo. In vendar jih je tako malo, ki pomislijo, odkdaj nosi vojaštvo uniforme in kakšen je njihov namen, čeravno ve sleherni med nami, da je vojaška uniforma med vsemi oblačili najbolj posvečena, ker predstavlja oboroženo silo naroda kot najvišji izraz njegove volje do življenja i*1 napredka v sklopu vesoljnega človeškega občestva. Vprašajte vojaka na cest!, kaj mu daje uniforma, pa vam bo odgovoril: »daje mi za vojno najbolj prikladno oblačilo, ki odraža s svojo zunanjostjo mojo pripadnost k orožju, v katerem služim, kakor tudi moj položaj in čin v sklopu vojske.«
Beseda uniforma izhaja iz latinščine ter je preSia preko francošč ne v besedcslov-
je vseh vojska sveta. Prvič so jo pričeli uporabljati v Franciji nemški vojaki na-jemniških polkov, ki so bili prvi enoino
oblečeni. Prvo četo pa je uniformiral magistrat starodavnega nemškega mesta No-rimberka v 16. stoietju, ko je poslal na svoj račun v sestav ceesarske vojske čelo suliČarjev pod  poveljstvom nekega Wili-
balda Pirkheimerja. Vsi ti suiičarji so bili oblečeni, kakor pripoveduje Ietopisec. v
škrlatnordeče, suknene. enako krojene obleke. Stari letopisec trdi, da so izbrali norimberški mestni očetje škrlatno barvo zato, da se ne bi njihovi vojak: preveč ustrašili, če bi bili ranjeni. Poznejši norimberški zgodovinarji pa dokazujejo, da so oblekli Norimberčani svoje vojake zalo v rdete utiifiii'iiie^^i' -aso hoteli-^lem posebno počastiti cesarja, ki mu priliče škrlatna barva, katero so uporabljali že antični imperatorji kot vidno znamenje svojega dostojanstva. Rdeče našitke so nosili na svojih belih togah tudi rimski senatorji, ki so imeli povrh Še sandale z rdečimi petami. Dejstvo je, da so pričeli po norimberškem vzoru kmalu vsi vla-c'.arji oblačiti svoje telesne straže v uniforme z rdečimi barvami. Rdeča barva je ostala tako prav do današnjih dni poseben znak gardnih čet. Angleške gardne čete imajo na pr. še vedno docela rdeče uniforme, dočim je imela bivša jugoslovanska kraljeva garda rdečo barvo na vrhu čapk in pa rdeče hlače.
V tej dobi še ni bila v nemščini uvedena beseda »uniforma«, ki so jo pričeli uporabljati v Prusiji šele za časa Friderika Velikega. Takrat so še govorili samo o »livrejah'. in vojaških »monturah«.
Od 16. do 20. stoletja so bile najbolj priljubljene barve pri krojenju vojaških uniform: bela, moara in rdeča. Francoski kralji so bili navdušeni za belo in rdečo barvo. Belo so cenili posebno zato, ker je bila barva lilij v burbonskem grbu. Friderik Brandenbnrški pa je zopet ljubil mo dro barvo in ji odločil glavno vlogo pri uniformiranju pruskih čet. Modra barva je bila v tistih časih najbolj priljubljena barva oblačil nemških meščanov. Friderik Brandenburški je hote uvedel modro barvo za uniforme svojih vojakov, da bi tako čim bolj poudaril njihov višji, meščanom enakovredni položaj v družbi. Na glavo je poveznil svojim vojakom široko-krajne klobuke iz ki ob u če vine. Obleke so bile iz debelega modro barvanega volnenega sukna. Na nogah pa so nosili visoke bele, volnene nogavice. Preko suknjiča so
nosili še široke plašče brez rokavov, podobne današnjim pelerinam, ki so varovale vojake pred vremenskimi neprilika-mt Zato so jih nosili s seboj ob vseh letnih časih in jih uporabljali tudi kot odeje.
V 17. stoietju so bili vojaki posameznih oddelkov iste vojske še različno oblečeni. Skupne so imeli samo ovratne rute ali pa pasove za nošnjo orožja. Rute in pasovi so bili navadno take barve, kakor je bila osnovna barva grbov njihovih vladarjev ali vojaških poveljnikov, če so bili najemniki. Tako so nosili vsi švedski vojaki široke modre šale z zlatimi resami. Nizozemci pa so se postavljali z ovratnimi rutami oranžaste barve, ki je bila osnovna barva oranjske vladarske hiše. Wallen-steinovci pa so nosili rdeče pasove kot vojaki cesarske vojske.
Za razlikovanje od pešcev so pričeli kmalu nositi posebne uniforme konjeniki. Ogrinjali so se v dolge sive plašče. Klobuke pa so podložili z železno podlogo v obliki lobanje, da jih je ščitila pred udar-
z otvoritvijo j ni50 njihovi gospodarji medtem sporazumeli in sklenili mir. Konec 17. stoletja so tudi opustili nošnjo širokokrajnih klobukov, ki so ovirali vojake grenadirje pri oprtovanju pušk. Namesto klobukov so pričeli vojaki nositi »grenadirske čepice« s cofom. Iz njih so se tekom časa izoblikovale čake, na katerih so nričeli nositi ime svojega polka aH polkovnika.
Oficirji in podoficirji so imeli pri krojenju svojih uniform vse do konca l7. stoletja zelo svobodne roke. Cim bujnejša je bila krojačeva domišljija in seveda tudi čim težja oficirjeva mošnja, tem lepša je bila uniforma. Prevladovala pa je rdeča barva. Uniforma je bila vsa posuta z vezeninami, zlatimi resami, vrvicami in pasovi.
Posebno pestro in bogato so bili uniformirani v tistih časih godci vojaških godb. Kakor oficirji in podoficirji so nosili seveda vsi lasulje, katere so vneto nudrall, da se je vse kadilo za njimi, posebno ko so bežali.
Sprva je bil glavni namen uniforme dati nosilcu čim bolj bojevit videz. Uniformo kot vojno sredstvo pa je uporabil prvič Jurij Frundsberg 25. julija 1525 v bitki pri Parizu. Pred bitko je namreč ukb-zal vsem svojim vojakom suličarjem. naj oblečejo preko svojih pisanih uniform svo je bele, platnene srajce. Tako so bili vidni tudi v prvi jutranji zori in so zato lahko ostali sklenjeni med seboj in v povezanih skupinah, ker so se lahko poznali med seboj. Sam Frudsberg pa je oblekel preko svoje uniforme belo dominikansko kuto. Prijateljem je dejal, da bo z njo lažje izprosil sv. Petra, naj ga pusti v nebo, če že ravno pade, kakor pa če bi se mu predstavil v zloglasni uniformi vojaka najemnika.
V bitkah se je izkazalo, da je bela uniforma francoskih vojakov v dimu črnega smodnika dosti bolj vidna, kakor pa so bile modre in rdeče uniforme ostalih vojska. Belo uniformo francoskih vojakov je ukinil šele Napoleon po bitki pri Evlau, ko se je zgrozil nad okrvavljenimi trupli belo oblečenih francoskih vojakov, ki so ležali negibno po snegu. Takrat je odredil, naj nosijo v bodoče francoski pešaki modre, gardisti pa rdeče imiforrne.
t mere* poznajo strssns strsps
S stžrupBin uizsaa*!]!* le v pemnanh isdsje vedskih aH
ftlem&&3kih skrivnosti
Pred leti je na nck: farmi v angleški zahodni Afriki nenadno umrl črn:: nadzornik zamor>kih
u J:ivcev. Njegovo truplo s<> raztelesili, ve~dar ni bilo prDT rtobcugga znrrks*- da b: bfla moževo -smrt povzročila zločinska reka. Toda tudi za naravna smrt ni bilo znakov, ki b-' jo bili opravičevali Moča so pokopali in stvar je bila kmalu pozabljena. Pozabil pa je ni neki uradnik, k'i se je zanjo zan:ma! bolj g stnlišva znanosti Počasi je poizvedoval in nazadnje dognal, da so ranjenca.! nadzomka vsi hudo črtili. češ, da je izdal skrivnosti svojega zamorskega rodu bcl:m pris-eljenccm. Zato 6e jc uradniku kmalu zdelo precej verjetno, da je črni nadzornik padel kot žrtev mačevanja svojih črnih roji; kov.
Ta sum se je zgostil na esebo nekega zamorskega delavca, ki so ga takej zadišali. Toda. mož je odločno zavračal vsak sum Nsto so preiskali njegovo' kočo. Toda v njej niso našli n'česar sumljivega. Samo na podstrešju njegove koče so dobili košarico, v kateri jc b lo nekaj suhih jagod. Nekatere izmed teh j "god so bile velike kakt*r češnje in so bile rumenkaste barve. Druge jagode pa so bile mnogo manjše. Daeii so ble suhe, so imele še rdečkast soj. Ko so zamorca vprašali, zakaj hrani te suhe jagGde. je odgovoril nekaj čisto nedolžnega, tako da je bilo vse res verjetno. Ko pa so le izrazili svoj sum, da so morda te jagode strupene, se je ponudil, da bi vse jagode vpričo vseh snedel. če to žele.
Tedaj pa je omenjen1, uradnk velel vpričo zamorca vse suhe jagode zmešati in jih stolči v prah. Ta prah je potem ponudil zamorcu, naj ga poje. Zdaj pa se je zamorec ustrašil. Nikakor ga niso megli pripraviti do tega, da b- bil pojedel tisti prah. Zdaj so ga huje prijeli. Priznal je, da suhe jagode same še niso strupene, da pa zmlete v prah in skupaj pomešane, pomenijo hud strup. S tem je bila belim spet izdana skrbno hranjena skrivnost zamorskih rodov. Ta strup je tak, da bi ga
v trurlu zastrupljenega človeka ne mogia najti še tako skrbni preskava.
Afri-ki zunv.-rc; imajo mnogo takih plcmcn-s-k-fi slfcrtVTiGefci o lastnostih svojega rastlinstva. Dobro znajo delat razne strupe. Z.imorci v francoski Gvineji poznajo iako rastl'no. ki jc njen sok nenavadno hud in zahrbten. Če sok te rastline pomešajo z indigovim modrilcm, s kateir^tn zamorci barvajo sivoj e predpasnike, je tak predp.snk za dotičnega človeka brezpogojno smrten. Strup, ki je v barvilu pomešan, zaide v kožne luknjice, da človek naenkrat ohromj in v nekaj oreh potem v strašnih mukah umre.
Čeprav pa znajo zamorci dobro pripravljat' strup iz rs&tlin. se vendar le redko dogaja. da bi svoje znanje zlorabili za umore. Silno redki so primeri, da bi kak zamorec zastrupil svojega rojaka zaradi osebneea sovraštva. Kadar zamorci kega umore s strupom, je to 5amo izvrš-tev obsodbe, katero jc izreklo nad njim SKrivnO scd:šče zarad-' izdaje verskih ali plemenskih skrivnosti. Pa še v talcem primeru navadno ne izvrse smrtne obsodbe, amnak obsojenca napravijo neškodljivega na drug način, ki na je seveda tod5 krut. Da bi kleperaČti preprečili, da bi ne mogel več klepetati, mu zastrupijo glavnik. Ostre zobe lesenega glav-n'ka močno namažejo z nekim rastlinskim sokom, ki potem, ko se človek z glavnikom češe po glavi, zaide v kožo. nato pa nastopi ngkako ctrnnjenje. Tak človek ostane vse življenje bebast.
ZANESLJIV DOKAZ
Trgovec: Ali je deček, ki mi je odprl, vas sin ?
Krojač: Da.
Trgovec: To sem takoj opazil po podobnosti.
Krojač: Saj mi sin sploh ni podoben.
Trgovec: Vam ne, pač je pa njegova obleka podobna moji, za katero ste porabili toliko blaga . ..
Osebne novice
Diplomirani so bili na tehnični fakulteti za rudarske inženirje gg. Aleksej Kalj-čenko, Janez Kralj, Milan Ocvirk in Leo-nid Slabov. Čestitamo!
80-letnico praznuje te dni vrla gospa Peterlinova mama. Rojena je bila dne 17. avgusta 1864 v Robu pri Velikih Laščak. Ob lepem življenjskem jubileju se je spominjajo njeni znanci z željo, da bi iz zgledne, trdo preizkušene žene še dolgo žarela moč. ki bi hrabrila njeno okolico.
Mojstrski izpit. Te dni je napravil pred strokovno komisijo mojstrski izpit v graverski stroki g. Evgen Fišer. Mlademu mojstru ob lepem uspehu znanja in strokovne usposobljenosti prisrčno Čestitamo!
50-Ietnico rojstva je proslavila te dni industrijčeva soproga ga Roza Kunz. Slav-Ijenka je znana dobrotnica otrok. Po njeni ljubeznivosti jo poznajo zlasti v okolici Mokronoga. Ob njenem življenjskem jubileju naša iskrena voščila.
Kako daleč letijo čebele
Na širnh amcri:kih prcrij/.h so proučevali vprašanje. k:iko daleč letijo čebele od svojih panjev. Dognali so, da se te žvalce držijo navadno v daljavi kakšnih 800 m od SVOJegfl bivališča. Smo če nc d.;be v tem i.k<.išu primerne paše. se oddaljujejo tudi za 2 d,> 3 km. V izjemnih pr -merih so čebele iz del čenih panjev na.;Ii tud: do 10 km od njih. Če žuželke na svojih poletih nalete na kraje, kjer je dosti cvetlic z medom, Bt vrnejo takoj v svoj panj in spo roče to najdb.i na še neznan
nac'n svojim tovanšie. in. masah.
k; prlete v velikih
Nos je važen
Velike važnosti je nos za naše zdravje* če-ar se po navadi premalo zavedamo, NI nos samo za to da se veselimo dobrh dišav, temveč nas tudi opozarja na škodljive vonje (na prah, strupene pline in podobno). Prav tako ne bi čutili gnile hrane, če bi nas nos na to ne opozarjal. Vonj in okus sta si v tesni zvezi in bi brez vonja tudi ne imeli okusa. Tako bi bili bolj izpostavljeni nevarnosti.
Velike važnosti je nos za telo tudi kar se dihanja tiče. Pri dihanju >kozi nos se zraJc prečisti in ostane v nosu nepotrebna snov, ki se potem skozi nos zopet izloči. Nos pa tudi pogreje zrak, če dihamo skozenj, ker je razlika med notranjo toploto in zrakom prevelika, zlasti pozimi. Će torej dihamo skozi nos, se varujemo obolenj v grlu in na pljučih.
Otroke moramo že v rani mladosti vaditi k temu, da dihajo skozi nos in da krepko in temeljito izdihava jo. Ce opazimo, da otrok težko diha, gu je treba povesti k zdravniku. Večje otroke pa opozorimo, da je grdo hoditi z odprtimi usti ofcoU. Grdo razvado pri otrokih, da s prsti dregajo v nos, je tudi treba edvaditt, ker s tem poškodujejo ninne sluznice, se često ranijo in s tem zmanjšujejo ostrost vonja. Vsekakor
je pa dolbenje po nosu tudi *amo po sebi grdo.
JaboTka £ve Isti ne se^ftljejJ
Kalifornijski sadjarji ^o iznašli roseben
nitčin, kuko morejo jabolka ohraniti zdrava celi dve leti. Pri tem jabolka ohrani jo t-\-o.i naravni okus in tudi videz, kakor bi bila pravkar odtrgana z drevesa. Kako Kalifm-nijci to delajo, nočejo izdati. Samo toliko so povedali, da jabo'ka ohranijo zdrava najprej s tem, da jih enakomerno namažejo z voskom, s čimer so jabolka tako rekoč neprodušno zavita v vosek. Pv':cm pa brizgnejo v jabolko tudi nekaj kapljic tekočine, ki drži jabolka dve leti zdrava. Kako pa je tista tekočina -e>* uvijena, možje nočejo povedati.
Kratkovidni zarscsis&I nt ožje so najboljši
Pariški odvetnik, strokovnjak za ločitve zakonov, je izjavil, da so najboljši zakonski možje kratkovidni moški. Se bolj:i so pa nemara slepi. Kratkovidm prezro vse napake v gospodinjstvu, ne v:dijo, da sc DOJJ&vicc raztrgane, ne vidijo pr:hu na pohištvu, so pa tudi dovolj nerodni ■* tcjfb fcsvodajo, so tem bolj prjazni s svojimi ženami. Kinitki*-vidnj možic tudi ne vidijo lepote in mikavnosti drugih /Lil, da bi sc jim izrev-Tih te so v družbi ži\ahne lepotice, pa lahko žena vzame možu naočnike, češ. da se mu bodo oči odpočile, in potem vidi namesto lepotic strašila. Zato je imel pariški odvetnk t.':, malo oprav:ti z zakonskimi zvezami kratkovidnih mož. Droga izkušnja pariškega truovca se nanaša na trgovce. Kol kt krat v bedna sme biti trgOVOO slabe volje? Žena nekega trgovca je namreč zahtevala ločitev zakona češ da je mož dva dni v tednu siten do neanconoott Odvetnik je zagovarjal pred sod -čem moža, češ da so zdaj tuko hudi. da. tudi trgovci nc morejo bti vedno dobre volje. Tnjovec ima pravico biti v tednu vsaj tr dni siten, zlasti pa takrat, ko pišo davčne prijave. Sodišče je to upoštevalo in je ženino tožbo zavrnilo.
Dr. Fran Vatovec:
18
01) zori slovenskega
Ob stoletnici nOi/I&H^tif >l
BleineLsovih »Novic* UUvlUolia
ZASNOVA OBLIKE
Vsak časnik kaže neko sestavilo zgraje-nost Ta je zunanja in notranja. Zunanja se preliva v stalno obliko, ki je sad tehničnih vidikov in preizkusov pri razmeščanju časniškega gradiva. Notranja pa je tesno povezana z oblikovanjem snovi, tretjo osnovno prvino novinarskega dela.
Z oblikovnega zornega kota razločujemo v Novičnem razvoju dve razdobji. V prvem (1843 do 1891) so v ospredju urednikove prvenstvene pozornosti, tehničnega urejevanja prvine gospodarske, kmetijske, obrtniške in sorodne stroke. Pri razporejanju^ gradiva imajo prednost sestavki, članki, poročila, novice in slike z navedenih področij. Novični urednik jih razvršča na prve strani lista v dvokolonsko metiranem stavku. Izvzeti so primeri slavnostnih ali novoletnih številk in drugih posebnih prilik ter okoliščin.
Za takšno urejevanje Novic je imel Bleivveis tehtne razloge. Ko so nekateri Novični prijatelji iznova jeli drezati v to reč in se potegovati za preustroj Novic v političen list ter uvrščanje gospodarskih prispevkov na konec lista, je Bler.veis pokazal vztraj no konservativnost v duhu preizkušenega kompro-
misnega postopka, ki je bilo o njem že govora. Političnega gradiva se ni nikdar otepal. Na zunaj pa mu ni dajal prednosti, četudi je večkrat presegalo obseg gospodarskih, strokovnih prispevkov. Novice morajo po njegovem nazoru ohraniti svoj pravi smisel, svoje poslanstvo. Zunanji odraz tega pa* je v prednostnem razmeščanju kmetijskih in obrtniških člankov in novic.
Bieiweis je to svoje načelno stališče ponovno izpovedal, med drugim zelo določno v vabilu za na-ročbo Novic konec leta. 1860: .
> Nek t eri prijatli so nam želje razodeli, naj bi Novice izhajale večkrat v tednu, naj bi se skoz in skoz prestvarile v političen list, gospodarske in obertnijske reči d]ale na konec itd. Na to odgovorimo, da po takem prestreji bi se odpovedale svojemu pravemu namenu m bi ne bile več list za veliko večino naroda slovenskega. Tako imenovane ,velike politike' delati ni cilj in konec našega lista; naš poglavitni namen — glede na razmere slovenskih dežel — je višji, namreč ta. veliki večini ljudstva našega pomagati na višjo stopnjo omike v vseh rečeh in buditi v njem zavednost, da se čuti kot narod, brez ktere zavesti ni mogoče ne povzdiga na višjo stopnjo izobraženosti ne narodna veljava, ki gre slovenskemu narodu kakor vsakemu druzemu v Avstrii.«
Svoje odklonilno mnenje glede preustroja Novic je utemeljil tudi sedem let prej v povabilu na na-ročbo za 1853. Način svojega urejevanja naslanja Bleiweig na resnico, da nja naslanja Bleiweis na resnico, da je   kmetijstvo   temelj blagostanja.
Zato spadajo kmetijske in obrtniške objave na čelo Novic:
»Ker pa je kmetijstvo poglavna podpora blagostanja vsih dežel, v kterih slovenski narod biva, zato stoje kmetijske reči, združene z obertnijskimi, na čelu našega časopisa, okoli kterih se ovijajo mnogoverstne druge reči, ktere se ujemajo z namenom Novic: biti na vse strani podučni list.«**3
Verjetno niso bili odločilni samo načelni, temveč tudi praktični oziri. Bleivveis se je dobro zavedal, da bi morebitne spremembe v urejevanju Novic prožile možnost, da bi kdo drugi zasedel mesto Novične tradicije in debil s tem vpliv na večino slovenskega naroda. Njegova slutnja ni bila slaba. Od let-\ 1863 dalje, ko je pričel izhajati v Gorici "Umni gospodar«, mesečnik za »kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnijstvo«. ki ga je urejeval Andrej Manišič, se porajajo tudi v središčih drugih slovenskih dežel časniki, namenjeni prvenstveno gospodarskim kmetijskim vprašanjem, f Slovenski gospodar 1867; štajarski gospodar 1869, itd.) Novice bi bile lahko izrinjene z vodilnega mesta v slovenskem časništvu. Njihova politična pomembnost bi nedvomno opešala. S tem pa bi tudi veljava dr. Blei-^veisa samega, ki je dodobra spoznal, kako tvegan je obstoj izrazitih slovenskih političnih časnikov in se ob njihovi usodi naučil previdnosti. Od tod Blei-weisovo ljubosumno čuvanje tradicijske Novične oblike. Spremembe v urejevalnem sestavu Novic so bile uveljavljene šele po Bleivveisovi odnosno Po-klukarievi smrti.
V drugem razdobju namreč, ki je raz-merno kratkotrajno (1891 do 1902), je politika tudi
formalno izrinila gospodarsko gradivo in se čvrsto ugnezdila na prvih No vičnih straneh. Odtlej so na prvi strani uvrščeni politični prispevki z rednim političnim uvodnikom. Prevladal je zgled drugih slovenskih časnikov. Na ostalih straneh pa je razporejeno gradivo gospodarskega, strokovnega, zabavnega, kronističnega ter drugega značaja.
V pogledu časniške č-enovitosti in razvoja Novične zunanje podobe kaže prvo razdobje tri stopnje. V prvi opažamo porajanje Novične zunanje podobe. Po marčnih dogodkih 1848 se čuti njeno dopolnjevanje, od 1. 1863 pa  njena ustaljenost.
Porajanje Novične zunanje podobe
Od vsega početka se je usidrala v razmestitvi časniškega gradiva neka smiselna urejenost. Na prvi strani so po vzorcu tedanjih časnikov uvrščeni pesniški prispevki, ki jih ne kaže vrednotiti z literarno kritičnih ali estetičnih razgledov. Služijo predvsem propagandnim namenom pridobivanja čitateljev za narodne, stanovske ideale, za strokovne, znanstvene koristi, za NoviČna programna prizadevanja, V poznejših letnikih se ti kvalitetno marsikaterikrat dvomljivi pesniški proizvodi umaknejo s prve strani na druge strani, dokler polagoma ne usahnejo. Pojavljajo se le priložnostno, periodično po potrebi in priliki.
03 Novice 1852, 97.
(Dalje prih.2
Stran g
»SLOVENSKI NAROD«,
Stev. 34
f f f ■»
Eiika filmski središča
Berlin. Monakovp in Dunaj so ncmika filmska >rcdi>ča. Bcriinu pritiče seveda največji pomen, saj jc hi pretežni del celotne nemike Čhnfike proizvodnje. Staro in splošno znano ime jc Universum Film A G., kratko Ufa ki ima v Babelsbergn moderne in tudi največje naprave za filmsko proizvodnjo v E\ropi. Dvanajst najmodernejše opremi jen h ateljejev stoji na ozemlju, čigar skupna površina mer- skoraj pel milijona kvadratnih metrov.
A ulje za zvočni film je popolno nasprotje onemu za nem: film. Dočim so bilj ateljeji za nemi film pretežno iz stekla in šibko grajeni ter je v njih prevladoval mnogokrat rak ropot, da igralci Svojih lastn h besed niso razumeli, mora biti moderni atelje za zvočn: film solidno Craien. brez oken m dovoljno izoliran napram zunanjim sumom. Ufa jc zgradila 1. 1929 prvi pra\i atelje z.t zvočni film. Naprava je podobna velikemu kr žu čigar ročce so štiri vs-!"ke /m čno tesne lope za snemanje, ki so m-metrično razporejene okrog osrednje stavbe. Severna in južna lopa imata po 600 m2 koristne površine, zapadna in spodnja na po 45o m-. Maj večja višina za filmske dekoracije je 9 m. V osrednjem poslopju so pomožni, ttrmvni :n pisarniški prostori ter transformatorja postaja. Ateljeji imajo dvojne stene, tako da šum najhujšega naliva ali ropot letal
ne more prodreti v notranjost in motiti posnetkov. Uporabljeno je bilo posebno gradivo, ki zadržuj vok. Pod ie napravljen iz masivnega lesa Velika železna dvojna \rata se zapirajo s posebnim zapiračem. Posebna prezračevalna naprava skrb: za dovod svežega zraka, p pozimi samodelno creje. Zvočni operater ima svojo posebno kabino, iz katere ima raz-f no celem ateljeju V kabini je stikalna pl šča, ojačevalci s potenciometri. merilec za v   :n več telefonov s katerimi je zvezan
»z zunanjim svetom«.
Filmsko mesto ima svojo posebno elektrarno, ki proizvaja tolko toka. da bi zadoščala za srednje veliko mesto. Dalje imajo svojo mizarsko delavnico, kovinostrugarstvo, kiparski atelje, delavnico za popravilo kamer in drugih aparatov. V posebni stavb- so štiri mala kino-g ledi sca si\ poizkusno predvajanje, dalje so tam montimice za sestavljanje filmov in pri-shiškovanje zvočnih trakov. Zopet v drugi stavbj so laboratoriji za razvijanje in kopiranje, ki se vrši ponoči, takoj po zaključenem snemanju. Stama razstava, kjer so razstavljeni stari snemalni in projekcijsk-; aparati ter sploh vse. kar jc v zvezi s filmsko proizvodnjo in biološki laboratorij so nameščeni v svoji zgradbi. Upravno poslopje se nahaja tik glavnega vhoda, kjer je tudi prostor za parkiranje avtomobilov. Na vsem ozemlju Ufe je prepovedano vsako hupr.nje, a kadar zagori rdeča luč na t- tebni pod veliko uro. se mora vsako vozilo takoj ustaviti, kajti v najbližjem ateljeju se je pričelo tedaj snemanje in žum motorja bi utegnil motit! posnetke. Poleg dobro dušenih, pravih zvočnih ateljejev je namreč še iz dobe nemega filma ostalo nekaj snemalnih lop, ki se sedaj uporabljajo tudi za zvočno snemanje.
Sedaj pa poglejmo še malo »za kulise« ate-tjeja samega. »Filmanje« si predstavlja laik kot zelo romantično zadevo. V resnici pa je dušjevno in telesno zelo naporno delo. Mala
kcrnparzinja kakor »zverafeica« morajo brfi že pred osmo uro v ateljeju, kajti tedaj se prične dolgotrajno oblačenje, šminkanje, friziranje in — Čakanje. Seveda je vsak delovni dan točno razdeljen, prizori, ki naj se posnamejo, so po umiku razvrščeni, toda nihče ne more predvidevati, kolikokrat bo treba kako sceno poizkušati, ali bo že pri tretjem, ali sele pri desetem posnetku zadovoljivo izpadla. Včasih igra igralec drugače, k;kor si je režiser zamislil, mnogokrat so le malenkosti, na katerih je treba Se piliti. Potem se oglasi zvočni operater, da igralec ni dovolj jasno izgovarjal, ali pa zmanjka sHcooperaterju filma in mora ponovno vložiti, ali pa dekoracija ni dovolj osvetljena. Vse to terja potrpljenje in živce. Vodja proizvodnje pa ves zaskrbljen šteje prizore, ki se morajo še danes »edvrteti«:. čas pa neusm'ljeno beži. Vse naokrog, med in za kulisami ter v garderobah in v kantini pa čakajo že dolge ure našminkani in kostimiran^ igralci in fcomparzi na naslednje pr;zore. Nibče ne sme izgubiti veselja in potrpljenja, nihče ne sme postat: nervozen, najmanj režrser. Poleg tega vlada v ateljeju včasih neznosna vročina, Tjosebno poleti. Predstavljajte sii sedaj uboge igralce v težkih kostimih, na primer dame v žametmh vleekah baročne dobe z lasuljami ali pa gospode V fraku, napudrane in polkane. ki morajo v takem polgibl jivem stanju čakati ure in ure. Zgod: se tudi. da kak epizodist čaka
Najcenejša zabavr
je zanimivo, poučno in zabavno • čtivo, ki ga poleg najnovejših poročil o vojnih dogodkih v obilici prinaša vsaka številka ponedeljske izdaje »Jutra«
jSLOVENSKI NAROD'
ki je edini ponedeljski list v Ljubljani. Tudi Vi se  naročite nanj
eim pre.i
po cele dneve na svoj nastop, ne da bi spregovoril ono samo besedico. Seveda prejme honorar za vsak »preeakani« dan prav tako, kakor če bi nastopil pred kamero. Toda tako čakanje gre na živce in je vredno svojega honorarja,
V&e težave in zapreke se pa podesetonjo, ako sc filmajo prizori z množico na prostem. Neštetokrat ie že režiser skoz: megafon razložil, za kaj gre. vedno se Še najde kdo. ki ga kaj polomi. Pomožni režserj- švigajo sem ter tja in gonijo »svoje črede« skupaj. Glavna igralka je že vsa upehana in izmaličena, ko se mora vedno iznova prebijat1 skoz- množico, da bi rešila svojega dragega, ki se je moral pustiti že nekajkrat pretepst1- od pobesnele množice — komparzov. In ko končno vendarle teče prizor kakor treba, pa pr bnv letalo ali se -once skrije za oblak in — pričeti je treba iznova. Ako gre za velik baletni prizor, ko morajo plesalke po ure dolgem čakanju sedaj ure do'go ponavljati :st; ples n pri tem kazati najboljše razpoloženje, čeprav bi od gladu ali žeje skoraj omagale ali od izčrpanosti omah-
uje, je to vse prej kot romantično. Gotovo je za zastopnike tiska aH za povabljene goste prav zan-mivo in zabavno prisostvovati kake pol urice takim posnetkom, toda poklicno b^ti pri stvari iz dneva v dan je pa druga zadeva.
Če zboli glavni igralec, tedaj zastane vse delo. Vsak dan velja težke tisočake in ves produkcijski nacrt se izprevrže Tedaj poizkušajo zdravniki z vsemi mogočimi tabletami in injekc:jam< spraviti kvišku igralca, ki skuša potem dostikrat z visoko vročino odigrati svojo vlogo. Na zasebne, rodbinske nesreče, duševne ali telesne indispozicje se brezobz rni zakon filma ne ozira. Ta trdi zakon skupnega dela ne more imeti obzira do vsakega po edine ga sodelavca. Čim 6torr" igralec v atelje mora pozabiti na vse zasebne težave, natakniti si mora masko in sc smehljati, če vloga to zahteva. Smej se bajaco . . .!
Nekega vročega dne se je primerilo, da se je neki starejši komparz med snemanjem zgrudil n kratko nato v garderob izdihnil Kolegi so za hip ostrmeli in delo je za trenotek zastalo. Toda že je zadonel neizprosni klic k posnetku in medtem ko je ležalo truplo še v garderobi, je poleg v ateljeju igral orkester vesel valček k naslednji sceni.. .
Čeprav so danes nezgode že mnogo redkejše kakor so bile spočetka ter socialne in higienske naprave modernega filmskega ateljeja ščitijo v najvišji meri vsakega tud: najmanjšega sodelavca, filmanje ne bo nikdaT igračkanje, temveč kot vsako drugo in pogosto celo težko, z nevarnostmi povezano delo.
Pismo v večnost
Gospodu Petni Kastelicu v spomin
Pred svitanjem mlade zore v današnje jutro so se uttanjale na nebu solze svetega. Lovrenca, prav tako, kakor pred 42 leti. ko so se stekle ure življenja mojemu očetu. Počitek v tej noči je bil nemogoč, ker so vasovali pri meni žalostni spomini, da je zabolelo v srcu, kakor da se je brazgotina težke rane odprla in zakrvavela. Dvignila sem zaveso in gledala na nebo, posejano z zvezdami, ki so se pomikale proti zahodu. Po zvezdah in padajočih solzah svetega Lovrenca sem pošiljala pozdrave na očetov grob ob Adriji in na mamin grob pod Gorjanci. Ob tem grobu, na katerega so sijale iste zvezde, ki sem jih gledala jaz, se ie ustavila moja bolestna misel in se poe^rez-nila v ono noč, ko je zastalo srce ženi-mučenici. Prosila sem Boga. da bi dopustil, da bi mamin duh za hip k meni prišel in me k sebi prižel. še njena senca ni mimo mene šla, tam gori na nebu pa se je utrnila zvezda in v blestečem traku zginila v vse-mirju. Otrokova ljubezen še v večnost sega in materina ljubezen še iz večnosti žari!
V tem občutju je moja misel objela Tvoj sveži grob. Kam si šel od nas, dragi prijatelj, da Te ne doseže nas pogled? V svetost domače zemlje si se skril in naše srce Te iz dneva v dan bolj pogreša in z vedno večjo bolečino, ko mislimo na Tvoje brez-primerno trpljenje v dneh bolezni in na Tvoje silno hrepenenje po zboljšanju in zdravju. Kelih tolažbe nam je zlat spomin na Tebe in na Tvoje srce z žlahtnim biserom — ljubeznijo do bližnjega.
Želel si, da bi v ta težki čas, ki gre mimo nas, vstal Besednik in bi s svojo čudovito besedo o ljubezni in dobroti ustavil človeštvo ob prepadu, ga premostil in mu pokazal pot iz babilonskega kaosa v oni svet, kjer božji mir lije svoje žarke in ljubezen
objema ljudi, kjer je človek povzdignjen nad strasti, da zmaguje življenje nad smrtjo.
Na Kalvariji je obstala Tvoja misel, kjer je človeški rod na križ razpet in v smrtni grozi krika do neba: »Gospod, naj bo dopolnjeno! Ves svet je razprostran prt Veronike in na njem grozotna podoba trpečega človeštva!«
Ob strupenem ozračju si nosil žalostno misel s seboj, ki je nisi mogel pregnati. Vedel si za bedo mnogih in videl si jo povsod. To je bilo trnje okrog Tvojega srca. S
toplo besedo si mnogim lajšal bridkosti in dejansko pomagal v dneh skrbi in obupa.
S teboj so zgubili siromaki dobrotnika, znanci prijetnega družabnika, ki je na vsakomur videl le sončne strani, prijateljski krog pa najboljšega, zvestega prijatelja.
Vse prirojene lepe lastnosti Tvojega značaja so se osredotočile v brezprimerni srčni dobroti, pomagal si povsod, kjer si vedel za bedo, ali bil na njo opozorjen- Tvoja po-moč je bila nežna, podana s presrčno besedo, da jo je srce čutilo, kakor v pravljici. Srčna dobrota Ti je bila zapoved in čut dolžnosti do trpečega bližnjega, da celiš rane, ki jih je zarezal čas in da lajšaš trpljenje, v katero je usoda vkovala spone gorja.
Po svojem poklicnem delu si rad sedel med svojo prijateljsko družbo, kjer je bil v prijetnem kramljanju Tvoj oddih in odmor. V Tvojem mirnem domu pa Ti je bila knjiga stalna prijateljica in ob lepem branju so odbegnile misli v oni svet, kamor Te je peljala beseda pisatelja, ali pesnika. Razgledan v domači in svetovni književnosti in umetnosti si visoko cenil delo kulturnih tvorcev in tudi pravilno ocenjeval veličino in vrednote posameznikov. Vsako umetniško razstavo si obiskal in užival lepoto barv, sledil si razvoju mladih moči in občudoval bogato življenjsko delo starejših umetnikov.
Ob sliki akad. slikarja Ti je zapisala prijateljska roka: »Gospodu Kastelicu v prijazen spomin na prijetne pomenke o književnosti in umetnosti.« Božja poslanka je ustavila utrip Tvojega srca, stekle so se ure Tvojega življenja in z njimi so minule ure pogovorov, ki bodo v najlepšem spominu na vso globino in lepoto Prešernove, Župančičeve, Gradnikove in drugih tvorcev lepe besede, katerih pesmi in verze si navajal z vso toplino, s katero jih je zajel pesnik iz svojega srca in doživetja in jih namenil čustvenim srcem.
Naša pot bo šla k Tebi na božjo njivo in z nami bodo Župančičeve besede:
2>------okoli polje,
Sava in Šmarna gora za njd,
v snegu planine in sonce na njih
zadaj Ljubljana___       in tukaj ta grob.«
V okviru lepote domače remije počivaš, ki si jo ljubil z vso gore^ _i.ostjo in vsemi utripi ^rca in ji s Prešernom želel, da bi ji milejše zvezde sijale in ae ji vrnili dnevi sreče.
V imenu vseh prijateljev, ki smo Te spoštovali in ljubili, Ti pišem v slovo. Vsi Ti šepečemo žalostinko-uspavanko. da bi spokojno počival v preranem grobu in Te z bolestjo razbolenega srca pozdravljamo v zarjo večnosti.
Za smeh in dobro voljo
11. 8. 1944
Mara Tavčarjeva.
Ženske roke se večajo
Neki novinar je na podlagi podatkov tvornic rokavic prišel do zaključka, da so se roke meščank v zadnjih letih povprečno povečale. Pred 30 leti so ženske po večini kupovale rokavice številke 5 ali 6, danes kupujejo rohkavice velikosti 6.5 do 7.5. Zakaj so se ženske roke nenadno povečale ? Meščanke so pričele tipkati na stroj in se bavi jo s sportom. To delo pač krepi roko in razvija mišičje.
Nadomestilo za šipe
Neben večer, kc legamo k počitku, ne vemo. kaj nas čaka to noč. Ne bojte se. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba pa je Ljubljančane venomer opozarjati, da izvršijo vse tssto. kar za primer nesreče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno za dandanašnje letalske napade.
Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s tem hudo prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih  Že zdaj ^e treba pomisliti,
kaj bi storili v takem primeru Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okenske okvire zapreti z 'epenko. z deskami ali podobnim K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani, temveč na zunanji, kjer ni kljuk, k: bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšno pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bc zamakal sob. ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna.
Toliko danes v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in ono
reč. kaj bo kazalo -storiti v primeru letalskega napada in po niem  Še enkrat: pripravljen bif
— to ie vse!
V SOLI
Učitelj: Tonček, povej nam, zakaj je pojedel Adam v raju jabolko?«
Tonček: »Menda zato, ker ni smel jesti mesa.«
zdaj     i već tako
Anica bi rada študirala.
»Rajši se poroči!« ji svetuje mati. »Možem so bolj všeč neumna dekleta.«
»Da, mama,« je menila hčerka. »To je bilo v tvojih časih, a danes je drugače!«
KRIŽ Z UČITELJEM
Oče: »No. sinko, kako si zadovoljen z učiteljem?«
Sinko: "»Oh. z njim je pa res križ!« Ničesar ne ve, neprestano nas izprašuje. Danes me je vprašal, kdaj je bila odkrita Amerika . . .«
ne NAVELIČA se
Magda: To je nemogoče, da bi se zdaj pa zdaj ne naveličala ljubimkanja.
Asta: Res ne. preden se naveličam začnem na novo.
mladi zakonski m02 SE uči STENOGRAFIJE
Možiček. era vpraša žena ali že znaš tako hitro pisati, kot jaz govorim? Tako hitro že, toda ne tako dolgo.
RAZUMLJIVO
Žena: Vse srečna sem, da sem dobila meža, ki je zmerom doma.
Prijateljica: Res je, tvoj mož ni bil nikdar vnet za prijetno družno
PRI CAJU
Klepetulja: Pomislite, ta trgovčeva žena ima k»r dva hišna zdravnika, eneg-a starega in enega mladeea Starega pokliče, kadar je bolna, mladega pa, kadar je zdrava.
podobnost
Rekli ste, da sem podoben oslu ?
Ne, oprostite, ne vi. Zamenjal sem vas z nekim gospodom, ki je vam zelo podoben.
V SOLI
Učitelj: Stanko, povej nam, koliko zob ima človek?
Stanko: Kakor se vzame, gospod učitelj. Moj dedek jih ima čez dan 32. ponoči pa
samo dva.
sv. krištof in draginja
Girolamo Eomanino, slavni italijanski slikar iz šestnajstega stoletja, je dobil nekoč naročilo mestnega poglavarstva v Val-camonici, naj naslika v cerkvi ogromen lik sv. Krištofa. Nagrada, ki so mu jo ponudili, je bila smešno majhna. Slikar se je skušal pogajati, toda mestni očetje so vztrajali pri svojem. Ker je bil slikar v denarni stiski, mu ni preostalo drugega kakor da je naročilo prevzel.
Ko je bila slika gotova, so si jo prišli mestni w očetje ogledat
Strahovito so bili pa nejevoljni, ko so zagledali sv. Krištofa v izredno kratkem oblačilu. Roman ini se pa ni dal pregovoriti.
»S tistim denarjem, ki ste mi ga dali,«
jim je odgovoril, »nisem mogel svetniku kupiti daljše obleke.«
Mestnim očetom naposled ni preostalo drugega kakor da so se vdali in navrgli primerno vsoto. Tako je sv. Krištof kljub vsemu prišel do spodobne obleke.
MAŠČEVANJE
Zelo pozno ponoči. Ravnatelj telefonskega urada je v najlepšem spanju, pa za-brni telefon. Hitro skoči pokonci in zakri-či v telefon: »Halo. kdo tam?«
»A, vi ste gesped ravnatelj ? Nič ni! Hotel bi samo vedeti, kako vam je všeč, če vas kdo pozno ponoči zbudi in vam pove, da ni dobil prave številke.«
SANJE O RESNIČNOSTI
A: Moji ženi se je sanjalo ponoči, da
sem milijonar.
B:  Srečen človek, moji ženi  se pa isto
zdi ne ponoči, temveč podnevi.
MnfiUHUiHUhi
•Ji'
SKOPUH
Žena skopuškega trgovca Urbana je ležala bolna doma. Ker ji ni odleglo, je poklical mož z J ravnika.
Vaši ženi je potrebna izprememba zraka, je dejal zdravnik. Slan zrak bi jo takoj postavil na noge.
Mož je prikimal. Drugo jutro so pa videli njegovi prijatelji, kako je vihtel v roki slanika in pahljal z njim svojo zono.
V SOLI
Učitelj: Jurček. Jurček, zaradi tvoje porednosti bodo še tvojemu očetu rasli sivi lasje.
Jurček: To bo pa mojega očeta zelo veselilo, kar je zdaj čisto plešast.
ČASU PRIMERNA ŠALA
Mali uradnik Cene je vestno opravljal službo do svoje starosti, nato je prcsil za upokojitev. Njegovi tovariši so govorili, da je pač lahko stopil v pokoj, ker si je prihranil kar 500.000 lir.
Preden je zapustil svoje pisarniške to* variše, jih je povabil na kosilo in nazadnje rekel: »Vsj ste slišali, zakaj sem stopil v pokoj in vsi se gotovo Čudite, kako Bena mogel priti do tolikega bogastva pri tako majhni plači. Prijatelji, za to bogastvo B6 moram zahvaliti svojemu rednemu življenju, še hvaležnojši moram biti svoji varčni ženi. toda največ hvale moram izroči svoji pokorni teti, ki mi je zapustila 4P9.000 lir.
XA SODIŠČU
Sodnik ves nestrpen vzklikne: Razpravo moramo za vsako ceno preložiti. Obtoženca mora   zdravnik preiskati zaradi njegovega duševnega zdravja.
Toda. gospod sodnik, izjavi Ogorčeno obtoženec.
Ne ugovarjajte, ga prekine sodnik. Bodite vendar pametni, saj morate sami priznati, da ste neumni.
ISKRENOST
Častnik: Kdo je izumil smodnik? Novinec: Pokorno javljam, jaz ne!
V GOSTILNI
Natakar: Gospod, desetak, ki ste mi ga dali, ie za nič.
Gost: Saj je bilo tudi kosilo zanič.
TRGOVCA MED SEBOJ
Cuj prijatelj, ali bi ne mogel vzeti mojega sina v >vojo trgovino? Kaj pa zna?
Nič. Če bi kaj znal, bi ga vzel >am v trgovino
JO POZNA
Neža: Moj ženin in jaz štojova skupaj natančno 50 let.
Jera (zlobno): Kaj takega smrkavca boš vzela.
PRAKTIČNA JE Prva: Ako kdo lazi za teboj in te zalezuje tako dolgo, da ti že preseda, kaj storiš?
Druga: Postanem pred ixložlx> kakšnega zlatarja.
TZ HVALEŽNOSTI
Dva dečka se srečata na ulici.
Kakšen pa si? vpraša prvi. Ves si umazan, kakor bi te bili iz dimnika potegnili.
Učitelja sem spremil na postaj >, pove drugi.
A zakaj imaš tako črne roke? Veš, lokomotivo sem božal.
SEVEDA
Stražnik: Zakaj niste vrnili prstana, ki ste ga našli?
Janez: Ker je bilo vanj urezano: »Večno tvoj«.
ON lil TIDI KAD
Gospod sef, jutri d} sel rad na pogreb sveje tašče.
Dragi prijatelj, kdo pa tega ne bi ra-1 ?
Križanka št. 33
Besede pomen jo:
Vodoravno: 1. prostrane kotline pod Prokleti jami. kjer izvira Beli Drim; 8. nase. Ije, naselbina: 15. neuspeh, poraz; 22. gospodarsko poslopje; 23. pokrajina v Zadnji Indiji; 24. travniška rastlina; 25, uspeh v športni igri: 26. pritok Donave; 28 egipčansko božanstvo; 29. v članku, 30. grška črka; 31. podredni veznik; 32- reka v Sibiriji; 34. francoski predlog: 35. oblika pomožnega glagola: 36. dva enaka soglasnika; 37. podredni veznik: 38. pesnik: 40. sila. stiska: 43. nesnaga, odpadek; 45. vzgojni zavod; 48. pristanišče ob Jadranu: 50. mesto ob Dnjepru; 51. kvartaški izraz; 52 mesto v Vojcodini; 53. podredni veznik: 54. dobiček; korist; 56. državni proračun; 57. alkoholna pijača; 59. letopis, koledar; 60. velik nemški mislec; 62. koncentrirani kisik; 64. tuja kratica na listinah (kjer je prostor za pečat); 66. španski spolnik; 67. znak za kemično prvino; 68. osebni zaimek; 70. znak za kemično prvino; 71. dalmatinska vprašal-nica; 72. kvartaški izraz; 74, veznik; 75. kaza Ini zaimek; 76. nanj je mogoče priti le po zraku ali po morju; 78. večja posoda; 79 okrajšano moško ime; 81. svetopisemska oseba; 83. drag kamen; 85. del pribora: 86.
hodnik s stebri, iimetniška ustanova; 87. varnostni zbor; 88. cerkveno poslopje.
Navpično: l. pritok Drave; 2. grška črka; 3 .kazalni zaimek; 4. sloveč vojskovodja v starem veku; 5. vezniik; 6. pomladanski, mlad; 7. egipčanski bog; 8. preprosta lesena zgradba; 9. žuželke; 10. francoski spolnik; 11. kos pohištva; 12. vas pri Ljubljani; 13. kemična prvina, zdravilo; 14. moško ime; 15. mesto v srednji Italiji; 16. osebni zaimek; 17. v volni; 18. zvočni ojačevalec; 19. veznik; 20. hrana, živilo; 21. oče bajeslovnih ustanoviteljev Rima; 29. trgovina z zdravili; 33. lahkoatlet; 36. napovedovati komu neprijetne posledice; 38. okrajšano žensko ime (rnnož.); 39. velika riba; 41 švicarski kanton; 42. enota japonske valute; 43. mesto v Belgiji; 44. vrsta tkanine; 46. umetna pesem; 47. industrij-ska rastlina; 48. za koroško narečje znači 1-na besedica: 49. rang. vrsta; 55. grmičasta rastlina: 57 kulturnoznanstveni mesečnik, ki je izhajal pred začetkom prejšnje svetovne vojne: 58. šop slame; 60. del zajtrka; 61. vrsta teka; 63. vrtni okras; 65. oblika pomožnega glagola; 67. spopad, bitka; 69. mednarodni jezik; 71 zdravilna ali okrep-čilna pijača: 73. vzklik, ki ga rabijo voz-
niki; 75. premikanje tekočin; 77. stara beseda za pivo; 78. oblika pomožnega glagola; 80. glej 77. navpično; 82. začetek zime; 84. v bazi: 85. nikalnica.
Rešitev križanke štev. 32 Vodoravno: 1. metan, 5. Kosovel, 10. Su-hor, 14. tlačan, 16. pomota, 18. do, 20. trup, 21. Bur, 23. Java. 24. SN, 25. USA, 27. tt, 28. Norik, 29. na, 30. sta, 31. zeta, 33. iz, 35. Nem, 36. pa. 37. Prut, 38. Alani, 40. ar, 42. ko, 43. brada, 44. Korotan, 45. Erze-rum, 46. klada, 48. ob, 50. ne, 51. vsota,
54. Ruma, 55. DN. 56. kaj, 58. ro, 60. Atos, 61. Oka, 62. do, 63. misal. 64. Be, 66. age, 67. ve, 68. Raba, 70. čar, 71. pota, 73. os, 74. Havana, 76. sokoli, 78. cveki, 79. Tita-nik, 80. Niger.
Navpično: 1. Meduza, 2. tt, 3. alt, 4. nart, 5. kap, 6. on, 7. oduren, 8. ep, 9. loj, 10. sova, 11. trta, 12. ha, 13. Renata, 15. čuti, 17. mana, 19. osel, 21. bon, 22. Rim, 24. stud, 26. Atakama. 30. sramota, 32. anoda, 34. zaton, 36 pozer, 37. Prusa, 39. Ira, 41. Rab, 42. Krn, 43 brv. 46. krovec, 47. luke, 49  masaža, 52. Togo, 53. asesor,
55. doba, 56. kič, 57. jar, 59. obok, 62. davi, 65. Eton, 68. rak, 69. Ant, Tt pok, 72. ali, 74. he. 75. ai. 76. si. 77. Ig.
Sehriftleiter - Ureja Je: Rudolf Ozim. — Fttr »Narodna
A. Oc
Dtm
»Narodno tiskarno O. o.« kot LJnbomir VoMM
Pran J
— Far deo lnaententau veraatwortUch • Za inaeratnj oddelek odgovarja: