JUTRA Telefon Po*»n7*i 'b«wwiw\ MoHooraa Leto IV. (XI.), štev. 11 Maribor, sreda 15. januarja 1930 izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 1 Račun pri poštnam ček. zav, v Ljubljani It 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 13 Din Uredn. 440 Uprava 455 reametvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica K. 4 O problemu brezposelnosti le mednarodni urad dela izda! nedavno obširno poročilo, v katerem poskuša pojasniti vpliv gotovih činiteljov mednarodnega značaja tekom zadnjih let na brezposelnost. Seveda ima brezposelnost v vsaki državi še -»oje specifične razloge, so pa gotovi elementi problema, ki se dajo obravnavati samo z mednarodnih vidikov. Predvsem je tu vpliv denarnega g i b a n j a. Na podlagi bogatih številk od 1. 1920. do 1928. ugotavlja poročilo mednarodnega urada dela, da se povsod opaža, kako je padanje cen vedno v zvezi z naraščanjem brezposelnosti in nasprotno. To prikazen razlaga poročilo v tej smeri, da naraščanje splošnega nivoja cen kaže na hitrejše naraščanje plačilnih sredstev, ki so v obtoku, kar je zopet pobuda za gospodarsko udejstvovanje in povod za zvišanje števila zaposlenih. Padanje nivoja cen pa pomeni nasprotno, da je plačilnih sredstev v primeri z množino blaga premalo, iz česar rezultira zastoj v kupčevanju in naraščanje brezposelnosti. Ako bi bilo mogoče izločiti motnje v ravnotežju med celokupno produkcijo in obtokom plačilnih sredstev — in mnogi poznavalci prilik so mnenja, da je to mogoče — bi eden iz- med vzrokov brezposelnosti. Ravnotežje med celokupno ^•"'^'ikcijo in celokupno nakupno močjo s^ ~~ ' ! ,eal no izvesti, ker prihajajo vmes vedno nove izn^ke. ki neprestano spreminjajo to medsebojno razmerje. Vendar je možno, nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo bolj izenačiti. Izkušnje v raziskovanjih mednarodnega urada dela so zlasti v rudarski in tekstilni industriji pokazale — in poročilo podčrtava to z neštetimi številkami — da je vsaj v teh dveh panogah preveč delovnih moči in da je problem brezposelnosti tu mogoče rešiti s prenosom teh delovnih sil v druge industrijske panoge. To pa je zopet mogoče na ta način, da si industrije poiščejo nova tržišča, ker je sicer naravno, da se bo depresija in brezposelnost samo prpceljevpln ' ene države v drugo, ne pa odsk^mla. Prenos delavskih sil iz ene Industrijske panoge v d r u g o pa je mogoče izvršiti samo na podlagi mednam^nOi dogovorov gospodarskih krogov. Z mednarodnimi dogovori je mogoče n. pr. svetovno produkcijo oremo"-’ *Hla-goditi konsumu. Mogoče in celo verjetno je. da je danes v rudarstvu zaposlenih preveč oseb. Ali n”5 postane to kronično? Možno Je. najti za premog nove porabne možnosti v industrijah. Morda bo človeška iznajdljivost nrišla do tega, da se bo premog Porabljal za produkcijo n. nr. re^ole-la ali podobno. To bi silno dvignilo Povpm?oVanje p0 nre}r!nn.„ • rr ah o— POLJSKA IN ČEŠKOSLOVAŠKA P REPREČILI OMEJITEV CARINSKIH PREPOVEDI V MEDNAROD’! TRG O VINI. — PRED LONDONSKO KONFERENCO. ŽENEVA, 15. jan. Na včerajšnji seji Sveta Društva narodov je bilo podano poročilo gospodarskega odbora Društva narodov. Angleški zunanji minister Henderson je opozarjal na nevarnost predstoječe konference za omejitev oziroma odpravo carinskih prepovedi pri uvažanju in izvažanju evropskih držav.; Poljska in Češkoslovaška tozadevne konvencije nista podpisali in zato tudi ne more stopiti v veljavo. Obe navedeni vladi ste torej krivi, da mednarodna trgovina še ni rešena gotovih carinsko-političnih težkoč. Svet Društva narodov je potem sklenil, da se sestane konferenca za carinsko premirje dne 17. februarja. Zunanji minister Henderson je poro čal dalje o stanju madžarsko-rumun-skega optantskega spora. Ves kompleks vprašanj je zopet za dolgo odložen in ga bo skušalo rešiti šele prihodnje zasedanje Društva naro^-r. Na popoldanski seji se je vršila obširna razprava o palestinskem vprašanju. Henderson je predlagal ustanovitev odbora trojke, ki naj bi uredila židovsko-arabska sporna vprašanja v Palestini. Vendar pa naj bi bil ta odbor sestavljen iz samih Neangležev, toda palestinskih državljanov, ki naj bi bili odlični juristi in moralično popolnoma neoporečni ljudje. Svet Društva narodov se bo lotil vsega kompleksa vprašanj, čim bodo predložena poročila o stanju afere, ki je nastala radi jeruzalemskega zidu objokovanja. LONDON, 15. jan. V petek dospe ameriška delegacija na londonsko pomorsko razorožitveno konferenco. Istega dne pričakujejo tudi Francoze in Italijane. Takoj po prihodu Ame-rikancev bosta imela Macdonald in ameriški državni tajnik Stimson konferenco, na katero bodo pozvani kasneje tudi delegati drugih pomorskih držav. V pondeljek dopoldne se bo vr šil v zunanjem ministrstvu slovesen sprejem vseh delegacij in bo pri tej priliki določen tudi dnevni red konference. Popoldne bo sprejel kralj Jurij vse delegate v slavnostni avdijen-ci, zvečer pa priredi angleška vlada gostom na čast slavnostno pojedino. Pogreb ministra 5aukauiča BEOGRAD, 15. januarja. Na Dunaju umrli minister za javna dela, inž. Ste-van Savkovič, je bil davi pokopan z velikimi svečanostmi. Pogrebnih svečanosti v saborni cerkvi so se razen kralja in ministrskega predsednika udeležili vsi v Beogradu navzoči ministri in ves diplomatski zbor. Poslovilni govor v cerkvi je imel minister prosvete Boža Maksimovič, pred cerkvijo minister v pok. dr. Šurtnin* pred poslopjem poštne hranilnice generalni direktor dr. Nedelj-kovič, pred ministrstvom za javna dela pa ministrov sekcijski načelnik. Truplo pokojnika so položili v rodbinsko grobnico. Poincare o haaski konferenci PARIZ, 15. januarja. Poincare je objavil v »Excelsiorju« članek o haaSki konferenci, v katerem opozarja na resne težkoče. Kljub temu pa je treba ohraniti mirno kri, da se ne onemogoči rešitev reparacijskega vprašanja. fTlorskl psi raztrgali pet oseb KAPSTADT, 15. januarja. Po poročilih iz Port Louisa se je pripetila tamkaj strašna nesreča. Družba 6 oseb je v Tamorinskem zalivu lovila v motornem čolnu morske pse, ki jih tamkaj kar mrgoli. Ko je bil motorni čoln oddaljen približno tri kilometre od obrežja, je nenadoma pastal vihar in se je čoln prevrnil. Le ena oseba se je mogla s plavanjem rešiti, vseh pet ostalih pa so raztrgali morski psi. Opustošenja ob francoski obali PARIZ, 15. januarja. Orkan, ki je divjal te dni ob obali, je napravil strašna opustošenja, španski parnik »Oyarzun« in italijanska parnika »Liana« in »Valentino Coda« sta več ur klicala na pomoč, nakar sta se potopila. V pristanišču Dunkuerque sta se odtrgali dve ladji, v Cherbaurgu se je potopil parnik »Can-tenac«, nemški parnik »Jena« pa je bil na odprtem morju težko poškodovan. V Courcyu se je zrušila neka hiša in pokopala pod seboj dve ženski. Tudi v Lil-lu se je sesulo neko poslopje, vendar so se mogli ljudje še pravočasno rešiti. Izginil je 11. trn. od doma posestniški sin Franc Štern iz Pobrežja, Gozdna ul. Odšel je ta dan v mesto nekaj nakupit, pa se do danes še ni vrnil. Kdor bi kaj vedel, naj javi staršem. — ma bi nastala sprememba v položaju premogovega trga. Zaenkrat na ne kaže cin igo, nego vpokojiti stare rudarje, sinove rudarjev pa pravočasno spraviti v druge industrijske r e in istotako mnoge odrasle rudarje, da so tokn ndnomore prenapolnjenosti v rudarstvu. Važno je tudi vprašanje preseljevanja, s katerim se bavf poročilo v zadnjem poglavju. Pre iskava položaja v vseh našel je valnih državah (U. S. A., Argentina, Kanada, Palestina in Francija) ter v vseh deželah izseljevanja, ki pridejo v poštev, vpošteva vse v povojtrh letih nastale težave, omejitve vselje^nia, gospodarske prilike, in prihaja do zaključka: Dasi neurejeno vseb‘°v-mje obremenjuje vseljevalne dežele, vendar lahko organizirano gibanje pripomore do gospodarskega razvoja vseljevalne dežele in dvigne zaooslifv^ne možnosti za druge kategorije delojemalcev. Vendar je pa dognano, da so odnošaji med brezposelnostjo in izseljevanjem v izšeljevalnih deželi zelo rahli in je torej smatrati izseljevanje le kot delno, in sicer zelo problematično sredstvo za nobijanje brezposelnost Noui zakon o šumah Predpisi o gozdnem gospodarstvo. M Gozdni strokovnjaki. — Pogozdovanje v javnem interesu. — Gozdarski sosvet v ministrstvu. Dne 31. dec. 1929 je bil objavljen novi jugoslovenski gozdni zakon, ki v 6 mesecih po tem dnevu stopi v veljavo. Do-zdaj je bilo v ozemljih Jugoslavije 18 različnih zakonov in odredb, ki prenehajo z veljavnostjo nvoega zakona. Novi zakon razlikuje državne in nedržavne gozdove. Nedržavni so gozdovi samoupravnih korporacij, občin in zasebnikov. Splošno načelo je, da morajo o« stati sedajni gozdovi ohranjeni. Šumska tla se smejo samo pod gotovimi pogoji izkrčiti ali spremeniti v drugo plodno zemljo. V tretjem delu zakona so določbe o gozdnem gospodarstvu. Merodajno je načelo trajnega gospodarstva. Gozdovi se smejo izkoriščati strogo po gospodarskih načrtih. Gozdni produkti državnih gozdov se smejo prodajati potom javnih, ustmenih ali pismenih licitacij. Licitacije nad četrt milijona Din izklicne cene dovoljuje minister za šume in rude ali njegov namestnik, licitacije od 50.000 do 250.000 Din ban. Gozdni produkti, pridelani v lastni režiji- se praviloma proaajajao na javni licitaciji. Izjeme določa zakon. Za gozdove, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom, in za gozdove v privatnem lastništvu, vsebuje zakon posebne gospodarske predpise. Vsa šumska podjetja, ki izdelajo letno’ nad 30.000 m* trcega in nad 50.000 m* mehkega lesu, odnosno razni tehnični les, so dolžna, imeti za vodstvo eksploatacije vsaj enega popolnoma kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka z jugoslovanskim državljanstvom. Samo s pristankom bana smejo pristojne oblasti izdajati ali odvzemati koncesije in obrtne listine, odnosno dovoljenja za novo-gradbe, za razširjenja in uporabo vseli vrst žag in drugih podjetij za predela-vanje lesu. Tekom 10 let se morajo izločiti vsa absolutno gozdna zemljišča, ki niso pogozdena, kojih pogozdenje pa zahteva javni interes, v svrho čimprejšnje pogozditve. S pogozditvo treba pričeti najkasneje jeseni 1930. Zakon tudi ureja delitev, arondiranje in komasira-nje, upoštevajoč pri tem snovanje zadrug. V ministrstvu za šume se ustano- vi gozdarski sosvet. Vsi strokovni u-službenci v zasebni gozdarski službi morajo biti jugoslovenski državljani S posebnim zakonom bo še urejeno vprašanje razlastitve zasebnih gozdnih kompleksov in absolutnih gozdnih zemljišč, t. j. onih, ki z ozirom na lego, kakovost, fizično in kemično sestavo msO trajno sposobna za druge kulturne vrste nego za gozd. Istotako bo s posebnim zakonom urejeno vprašanje o brezplačni razlastitvi onih gozdnih kompleksov, ki jih je posameznikom podarila tuja sila, v korist državi ali občinam, Vsied oslabelosti padet v nezavest, V nedeljo so našli, kakor smo že po* ročali, kurjača drž. železnice A. L. v njegovem stanovanju nezavestnega. Prvotno se je domnevalo, da gre za slučaj zastrupljenja. Kakor pa se nam sedaj naknadno poroča, je padel A. L. v nezavest vsied oslabelosti. Postalo mu je namreč nenadoma slabo. Njegova žena je sicer res šla v Belgijo* vendar sporazumno z možem, da obišče tamkaj svojega sina. Denar, ki ga je vzela s seboj, je bil njen in torej o kakem njenem begu ne more biti govora. — Mariborska cestna in gradbe* na dala bližnja bodočnosti PROBLEMI, KI POSTAJAJO VEDNO BOLJ NUJNI. - PREUREDITVE CEST, REGULACIJE, MOSTOVI. — NOVE ŠOLSKE IN DRUGE STAVBE. Poslednja leta so Mariboru prinesla mnogo prenovitev. Mnoge ceste in ulice so dobile docela drugačno lice, kot so ga imele poprej in zgrajene so bile tudi nekatere važne stavbe. Vsako mesto pa, ki se hoče razvijati, mora imeti jasno pred seboj cilje za bodočnost, vsaj za najbližjo. Vedeti je treba/ katera javna dela so najbolj nujna in katera bodo v nekaj letih postala neodložljiva, da je potem temu primerno mogoče sestaviti program in določiti pot realizacije. Če ,ie pa ozremo po problemih, ki jih bo Mariboru v najbližji bodočnosti treba rešiti, vidimo, da so postala jako nujna pred vsem nekatera cestna dela. Modernizacija mesta in modernizacija prometa z motornimi vozili zahteva n. pr.„ da se čimprej preuredi, aplanira in v celoti na novo tlakuje naša glavna arterija, t. j. Aleksandrova cesta. V sedanjem razdrapanem stanju je tako v oviro prometu kakor tudi lepemu zunanjemu izgledu, kajti pomisliti je treba, da je prva, na katero stopi vsak tujec, ki prispe v Maribor z železnico. Prav tako kakor Aleksandrova cesta je pa potreben nujne preureditve tlaka tudi Grajski trg. Sedanja neenotnost in vegasta zveriženost stare »kaladrme« bo morala izginiti, ker je v najbolj kričečem nasprotju z lepo zaokroženostjo stavb, posebno novih, kavarne, hotela in starih, gradu, Scherbaumove palače itd. Na Glavnem trgu, ki se bo v teku leta, kakor upamo, zazidal tudi na- vzhodni južni strani, bo treba rešiti vprašanje, ali naj se ta novi del uporabi za tržišče ali naj se spremeni v nizek nasad cvetličnih gredic, sredi katerega bi se pozneje postavil primeren spomenik? Bol ja bi vsekakor bila druga rešitev in bi središče mesta s tem silno veliko pridobilo. Stari del trga bo pa treba aplanirati, odstraniti sedanjo vdolbino in z enotnim novim tlakom usmeriti prehod z mostu preko trga na Koroško cesto. Mimo tega bo pa treba urediti tudi prehod iz Aleksandrove ceste v Tattenbachovo ulico ■in na Glavni trg ter državni most. V ta namen se morajo čimprej tlakovati Sodna in Kopališka, pozneje morda tudi Frančiškanska ulica; Tattenbachova ulica sama se bo pa morala pri prehodu na Glavni trg razširiti z odstranitvijo deia hiše, v kateri je gostilna »Vinski hram«. Enake važnosti bo pa naposled tudi regulacija in ureditev obeh glavnih cest • ne desnem bregu: Pobreške in Ruške. To bi bila najvažnejša in najbolj nujna ccstna dela za najbližjo bodočnost. Nekako v zvezi s prometom pa je tudi postavitev prepotrebnega podzemskega stranišče pred glavnim kolodvorom, u-reditev obeh bregov Drave in zgraditev mostu iz Melja v Pobrežje. Pri vprašanju novih mestnih stavb je pa brez dvoma najbolj potrebna rešitve nastavitev šol. Število otrok, posebno še v meščanskih šolah- vedno bolj narašča in pomanjkanje prostorov za razrede je od leta do leta bolj usodno. Tu je treba nujne pomoči, zato bo treba poskrbeti, da se čimprej, če le mogoče še letos, zgradi poslopje za novo meščansko Šolo v Magdalenskem predmestju, kjer je pa potrebna nove, večje in bolj moderne ter higijenične stavbe tudi dekliška osnovna šola. Na eno ali dve novi šolski stavbi bo pa treba misliti tudi na levem bregu, pred vsem v Melju, ki doslej sploh še nima svoje šole. Zelo pereče je vpraašnje mestne tržnice. Odlaga se od leta do leta, a kmalu bo postalo neodložljivo; zato bo treba, da se vsaj enkrat za vselej reši problem, kje in kako naj se postavi in po kakem principu. Odlašanje je v tem oziru sploh bilo škodljivo* ker je prostora sredi mesta vsako leto manj in ga naposled sploh več ne bo. Stara mestna ubožnica postaja prav tako pretesna. Treba bo misliti na /o. večjo, modernejšo >n '/Grajeno kje na bolj prikladnem mestu kakor je sedanja. V tem oziru so pred časom obstojali že gotovi načrti, vsa stvar pa je potem nenadoma zopet zaspala. Enako pretesno je postalo tudi Mestno kopališče. Lani smo se nadejali, da bo to vprašanje srečno odstranjeno z zgraditvijo nove stavbe mestne občine in OUZD. Projekt je, žal, propadel in sedaj bo občina morala sama vzeti stvar v roke. Nekaj let bo mogoče še odlašati, potem bo nemogoče. Naposled, kot zadnji in najtežji, je pa problem novega mestnega magistrata. Sedanje stavbe s svojo neenotnostjo in utesnjenostjo zelo ovirajo poslovanje. Kje naj se postavi, kdaj in kako? In v prvi vrsti, kako in kje naj se najdejo za to potrebna denarna sredstva? Vse to je vprašanje študija, kalkulacij, načrtov, a vse je nujno in je treba dolgih in temeljitih priprav. To so, zaenkrat, vsaj glavna cestna in gradbena dela, ki postajajo leto za letom bolj neodložljiva. O ostalih, manjših in o onih, ki niso tako nujna, bomo pa mogoče spregovorili ob drugi priliki. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda 15. januarja. Zaprto. Četrtek, 16. januarja ob 20. uri »Orlov*. Ab C. Kuponi. Petek, 17. januarja. Zaprto. ■ Sobota, 18. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab B. Kuponi. Nedelja, 19. januarja ob 15. uri. »Krog s kredo«. Kuponi. — Ob 20. urf »Orlov«. Kuponi. Občni zbor Zadruge gostilničarjev la kavamarjev v Mariboru se je vršil 13. tm. v lovski dvorani hotela Orel ob znatni udeležbi članov pod vodstvom načelnika g. Zemljiča. Poročila načelništva in tajništva so bila vzeta na znanje, obračun za 1. 1929, ki izkazuje 98.717 Din prometa in 64.894 Din premoženja, ter proračun za 1. 1930 v iznosu 48.456 Din odobrena. Koncem 1929 je štela zadruga 121 članov. Danes je v Mariboru 86 gostilniških koncesij, 13 kavarniških. 4 mešane gost.-kavarni-ške, 5 hotelskih. 6 gostiln s prenočišči, 3 žganjetoči s polno gostilniško koncesijo, 3 zajutrkovalnice, 1 brezalkoholna gostilna. Občni zbor je izreke! željo po nastavitvi pravnika pri Zvezi gost. zadrug. Izrekel se je odločno proti dovoljevanju vinotočev v območju mesta. Zavrnil je napad »Naših goric« na gostilničarje. Skleni! je, priporočiti vsem članom naročbo revije »Jadranska straža«. Obširno se je bavil s sporom zadruge z občino radi proračunskih zadev. Zadruga smatra, da občina ni imela v proračunu 1929 pravne podlage za pobiranje občinske davščine na vinski mošt v iznosu l Din in bo šla s pritožbo v slučaju potrebe tudi na upravno sodišče. Tudi proti letošnjemu obč. proračunu je vložen priziv na bansko upravo. Pavšaliranje nočnega davka je občni zbor odklonil. Sklenil je, da bo zadruga podpirala akcijo za ustanovitev lastne gostilničarske pivovarne. Sprožila se je tudi ideja o vinski razstavi v Mariboru tekom I. 1930. Sklenjena je bila resolucija, s katero se z o-zirom na velik denarni promet, ki ga imajo člani zadruge, pa tudi vse ostalo občinstvo tri fin. kontroli in davčni u-pravi, zahteva ustanovitev pošte Maribor 4 v poslopju okrožnega inšpektorata. Pri volitvah načelstva so bili izvoljeni: za načelnika ponovno g. Franc Zemljič, za podnačelnika g. Jos. Serec, za člane gg. Andr. Oset, Honigtnann, Emeršič, Stickler, Filipič in Lahajnar. Na občnem zboru je bil navzoč tudi .tajnik Središnjcga Savcza gost. zadrug iz Beograda, g. Slavko Rajkovič, ki so ga zborovalci toplo pozdravili in ki ostane v Mariboru tudi še do občnega zbora mariborske Zveze gostilničarskih zadrug, ki bo jutri 15. tm. ob po! 1Q. dopoldne pri Orlu. Kavama »Astoria«. V četrtek, 16. t. m. koncert Cvirnovc-ga jazz-orkestra s plesom. 144 Mariborski in dnemi drobiš Drobiž iz Ruš Naša obrtno-nadaljevalna šola,' ustanovljena pred 2 letoma, lepo napreduje. Priredila je že 2 lepi razstavi. Danes o-biskuje šolo 40 vajencev. Naš Sokolski dom je pod streho in smo imeli 17. decembra v njem prvo veliko slavnost'- zaobljubo članstva. Dom je urejen tako, da bo mogel služiti kot splošno kulturno središče. Dvorana meri 10 m v širino, 20 m v dolžino/ 8 m v višino. Oder meri 70 m! in je moderno u-rejen, z dvojno višino in moderno maši-nerijo. V prvem nadstropju bodo sobe za pevske vaje, za ljudsko knjižnico itd, Te dni bo razpisan konkurz za idejni načrt nove šolske stavbe, v kateri je predvidenih 14 učnih razredov za osnovno šolo, 2 razreda za otroški vrtec, 2 za gospodinjsko šolo. Šola bo najmodernejše urejena in bo imela kopalnico, iz-plakovalnico itd. Občinski odbor proučuje tudi vprašanje vodovoda na zadružni podlagi. Vprašanje se bo rešilo v zvezi z novo šolsko stavbo. Gradnja pohorske ceste, o kateri ste v Vašem listu že obširno poročali, je za enkrat odgodena. Konzorcij je storil vse korake, da prevzame nadaljevanje dela naša javna uprava. Okrajni cestni odbor je na predlog g. Feliksa Robiča sklenil, da je pripravljen prevzeti izgradnjo ceste, če to dovoli banska uprava. Na podlagi tega ste izjavili občini Ruše in Lobnica- da ste pripravljeni dati zakoniti prispevek, ako pride do realizacije. Tudi posestniki so izjavili, da bodo dali zemljišča zastonj in tudi prispevek v naturi in denarju. Na osnovi tega je posebna deputacija naprosila pri banu za državno podporo. Rešitve še ni. Izgrajen je dozdaj 1 km ceste od Apnice do Glažute. Podružnica SPD v Rušah, ki je Ruško kočo najmodernejše opremila, se bavi sedaj z mislijo izgraditve dostopa do Šumika. Dvigniti hoče pešpot nad strugo tako visoko, da bi je ne doseglo nobeno neurje. Ob Velikem Šumiku bi se napravila serpentina v skale in viseči most čez Veliki Šumik. Tako bi se dosegla okrajšana zveza med Ruško kočo in Šumikom na eni ter Smolnikom in Klopnim vrhom na drugi strani. Tudi v tem pogledu bo potrebno sodelovanje javne uprave. Vidite torej, da v Rušah ne spimo in da stalno rešujemo velike in važne probleme našega Podravja in Pohorja. Otvoritev začasnega hangarja na Teznu. Slovesna otvoritev in blagoslovitev začasnega hangarja Aerokluba »Naša krila« na Teznu se bo vršila v nedeljo-19. t. m. ob 11. dopoldne. — Himen. Danes se poroči v Sv. Lovrencu na Pohorju Štefko Skačej, posestnik in gostilničar, z gdč. Rožico Verčko, veleposestnikovo hčerko istotam. Mlademu paru obilo sreče! Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 8. do 14. januarja prijavljeni 3 slučaji obolelosti za škrlalinko in 1 slučaj šena. Dariio »Ljudski knjižnici«. Predsednik Posojilnice v Narodnem domu, zobozdravnik g. dr. Viktor K a c, ie daroval Ljudski knjižnici zopet 300 Din. Velikodušnemu podporniku kulturnega dela, iskrena hvala! — Današnji trg je bil srednje dobro založen. Solata Din 1.50 do 2.— glavica, zelje, sladko glava po 75 para do Din 1.50, kislo Din 4 kg, ohrovt po Din 1.50 do 2.50 glava, motovilec po kupčkih, a mnogo je bilo tudi radiča a 1 Din; jajca po Din 1.50 do 2 komad. Posebno je padlo v oči mnogo pomladnega cvetja- teloha, 'petelinčkov, zajčkov, zvončkov in gozdnega cvetja po 1 Din šopek. Prvi smehljaji pomladi. — Na Vodnikov trg je dospelo 5 vozov krompirja, zelja, čebule in jabolk. Kupovalo se je na veliko. — Na Trg svobode so pripeljali 17 vozov sena, slame in o-tave. Cene so bile sledeče: Seno Din 85 do 110, otava Din 40 do 65 me terski stot. Kupčija je bila skraja mlačna, a ko so cene popustile, se je do sklona poročila prodalo 7 vezov. — Iz društvenega gibanja v Krčevini. Krčevina se v društvenem življenja vedno lepše razvija. Pred 5. leti ie ustanovil tamkajšnji posestnik in splošno znano osebnost, g. Ivo CerinŠek, »Po grebno društvo«, ki izplačuje ob smrti vsakega člana primeren znesek, da se omogoči lep in dostojen pogreb članu. Dne 12. t, m. se je vršil redni občni zbor, ki je pokazal, da šteje društvo o-krog 800 članov in imelo denarnega prometa črez 100.000 Din. Predsednikom je bil zopet soglasno izvoljen g. Cerinšek, ki je prevzel tudi akcijo za zgradnjo društvenega doma, ki se bo v kratkem času dvignil na krčevinskih tleh ter bo v ponos občini. Slavnostni govor je imel agilni šolski upravitelj, g. Franc Cvetko, ki je priporočal, da naj društvo korporativno pristopi k glasbenemu društvu »Lira«, ki se je pred kratkim ustanovilo v Krčevini, da bo tako imele svojo lastno godbo. Predlog je bil sprejet soglasno. Občani s ponosom zremo na veliko delo človekoljubja in smo zadovoljni, da imamo v občini može, ki se ne strašijo truda in naporov ter napadov nasprotnikov, marveč vršijo svoje funkcije z vso vnemo. — V smuškem raju. V pondeljek, dne 20. t. m. ob 20. uri se bo vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke jako zanimivo skioptično predavanje »V smuškem raju« (Grau-bunden, Arlberg, Hochalmspitze in Julijske alpe). Kot predavatelj nastopi gosp. Karl Koranek-Lumenstein iz Dunaja, ki je našim prijateljem že od svojega predavanja o fotografiji dobro znan. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Majer Franjo, Glavni trg, urama Stoječ, Jurčičeva ulica, in Putnik, Aleksandrova cesta. Na večer predavanja se bodo dobile vstopnice pri blagajni. Zimskošportni j in Franjo Majer. — 143 Milijoni propadajo na smetiščih NAD 5000 VAGONOV ODPADKOV LETNO GRE PRI NAS V NIČ, VEČINOMA IZ GOSPODINJSTEV. — IZPOPOLNJUJMO ŠTEDENJE! NAŠ NOVI ROMAN Napetost je glavna odlika časopisnega romana. Da ponudimo svojim čitateljem baš v tem pogledu nekaj izrednega, pričnemo objavljati jutri, 16. t. m. sloveči zgodovinski roman Michela Z e v a c a LUKRECIJA BORGIA (OTROCI PAPEŽA) ki predstavlja nesporno višek napetega pripovedovanja. Predelavanje in izkoriščanje vseh vrst odpadkov se pri nas ne vrši tako, kakor bi se lahko in kakor bi trebalo. Odpadki v gospodinjstvu, papirji- krpe, odpadki v raznih industrijah, zlasti kovinskih: vsega tega se izkoristi in predela pri nas krog 5000 vagonov letno, bodisi že, da se odpadki porabijo kot surovine za domačo industrijo, bodisi da se iz”''7.ijo v tujino. Veliko večja množina zadkov pa se ne izkoristi in propade. Industrijski odpadki se izkoristijo in predelajo skoro vsi, v zadnjem času tudi oni v kemični industriji. Večino neizkoriščenih in nepredelanih odpadkov pa tvorijo oni iz gospodinjstev. Široka javnost niti ne ve, da letno uničimo in zmečemo na smetišča težke milijone. Razmerje med neizkoristenimi odpadki v industriji in onimi v gospodinjstvu je 1:30. Vzrok leži v neznanju in brezbrižnosti ter v nedostajanju smisla za popolnejšo štednjo. Znano je, da se ima moderna Danska zahvaliti svoj kulturni in gospodarski napredek poleg drugega zlasti tudi dejstvu, da se tam vse vrste odpadkov industrije in gospodinjstev najbolj racijonalno izkoriščajo in predelujejo. Znano je tudi, da so si mnogi takozvani »Zbiralci cunj« — ki v danskih romanih igrajo veliko vlogo — zgradili svoje bogastvo na teh odpadkih Finekčote o Beau-marchaisu Po Parizu se je raznesla vest da je Beaumarchais iz svojega »Figara« iz-črtal vse one odstavke, ki bi mogli biti žaljivi za francoski dvor. Končno je zato tudi kralj Ludovik XVI. privolil, da igrajo ta komad v gledališču. Bil je namreč trdno prepričan, da bo na ta način okrnjena veseloigra na odru gotovo propadla. Ko je odhajal Montequieu v gledališče, ga je kralj vprašal: »Ali mislite, da bo komedija uspela?« Montes-tiuieu: »Veličanstvo, prepričan sem, da jo bodo izžvižgali!« Kralj nato: »Jaz želim isto.« • • Tudi kraljev brat, grof Artois, je poselil predstavo, da vidi prerokovani polom igre. Po predstavi pa je rekel Beaumarchais: »Še nekaj drznejšega je kakor moja komedija: Njen uspeh!« • • Po prvi predstavi »Figara« je rekel neki črnogled igralki Arnould: »Ta komad se ne bo držal na odru.« — »Gotovo,« je odgovorila umetnica, »ta komedija bo na našem odru vedno znova propadla — toda najmanj 40 krat!« • • Nekoč je Beautnarchaisa posetil grof Mirabeau. =>Dra : prijatelj,« ie rekel pesni':u, »posodite mi 10.000 frankov. Denar vam vri gjtovo že v 2 mesecih.« _ »Dragi prijatelj.« j. menil pesnik, »ko zplalilni dan se bova gotovo sprla. Ali bi ne bilo bolje, da že danej odpoveva medsebojno prijateljstvo?« • • Princ Coude je za časa svoie zadnje bolezni izrazil Beaumarchaisu bojazen, da ne bo več zapustil svoje bolniške postelje, ker je njegovo telo radi vojnih naporov, alkohola in razuzdanosti že popolnoma izčrpano. »Kar se tiče vojne,« je menil Beaumarchais, »pripominjam samo to, da je bil Vaš oče v 21. vojnah in je umrl šele, ko je bil že 78. let star.« Glede na vživanje alkohola mi je znano, da je bil Vaš prastric, marki Brati-cas. velik prijatelj dobre pijače. Spil je vsak dan 6 steklenic šampanjca in ie zapustil svoje drage v starosti 84 let.« »Res, res,« je odgovoril princ Coude jecljaje- »to je vse prav. Toda razuzdanost?« »Hm, hm . . . pesniku so šle besede le težko iz ust . . . Vaša presvitla mati je umrla v 79. letu starosti!« »Imaš prav.« je rekel princ, »potem res ni izključeno, da bom tudi seda] ušel smrti.« in da je marsikatera industrija procvi-tala na zavrženilt — smetiščih. Kdor meče odpadke iz gospodinjstva na smetišče ali celo na kraj, kjer jih drugi ne more najti- ter jih tako uničuje, se ne zaveda, da zmanjšuje svojo imovino, dobrine, ki pomenijo čisti denar. Greši pa tudi proti celoti, ker uničuje del nacijonalnih dobrin. Rekli smo že. da je temu v prvi vrsti vzrok brezbrižnost in neznanje ter pomanjkanje smisla za popolno štednjo. Najdemo med nami marsikoga, ki je pri denarju in tudi pri porabi raznega blaga štedljiv, ki pa brez premisleka uničuje ali odme-tuje ostanke papirja, krpe, stare obleko, odpat>e hrane itd. V vseh naprednih deželah se danes vrši velika propaganda za štednjo in za izkoriščanje vseh vrst odpadkov. Nedavno je bilo citati v listih, kako je r ' a banka na Češkem radi pr..hiranja štednje sklenila, da da vsakemu ro. orojenčku vložno k..jižico z vlogo 25 Kč. Pri nas bi poleg tega bila nujna potreba propagande za racijonalno izkoriščanje odnosno štednje vseh vrst odpadkov. Smatrajmo jih za del svojega premoženja, zbirajmo iih skrbno- vnovčimo jih ali drugače izkoristimo. Tako bo postalo naše štedenje popolnejše! Beaumarchais je bil velik prijatelj živali. Njegov pes je imel okrog vratu trak z napisom: »Meni pripada gospod Beaumarchais. Jaz sem Folette. Stanujeva v Rue de Temple.« Hmanulahouo bogastuo Bivši afganski kralj Amanulah je priredil v salonu Chateau de Madrid, najbolj elegantni pariški restavraciji, na čast svojim prijateljem dejeuner. Še predno je bila servirana juha, je zazvonil telefon. Kralj je vzel takoj slušalo v roke in rekel: »Da, takoj kupiti!« Pojedina se je nadaljevala. Ko je prišla na vrsto črna kava, je vnovič zazvonil telefon. Kralj vzame slušalo in reče: »Da, takoj prodati!« Nato se je nasmehlja! in povedal svojim gostom, da si je ; ravkar pridobil majhno premoženje. Borzno naročilo, katero je izdal pred pričetkom pojedine, mu je prineslo bogate sadi /e. Od juhe do črne kave so papirji poskočili za 19 točk. Diferenca, ki jo jj zaslužil- je bila tako velika, da je daleč pokrila izdatke njegove preselitve iz Afganistana v Evropo, vštevši vse njego-\ ) spremstvo, obstoječe iz 37 oseb. Bivši afganistanski kralj Amanulah ie tudi sicer znal o pravem času ukreniti vse potrebno in je tako rešil za 'sebe nič manj kot 2.800 milijonov dinarjev. T x sladka zavest ga sedaj tolaži, ker je moral zapustiti afganski prestol. Že o priliki svojega potovanja po evropskih prestolicah in dvorih je izdal takoj vse potrebne in modre odredbe, čim je do bil poročilo, da organizira afganska duhovščina upor proti njegovim reformam. Deponiral je namreč vse dragocene okraske svoje soproge, vredne okrog 600 milijonov dinarjev, v neki berlinski banki, za preko 1.200 milijonov denarja v zlatu po raznih drugih evropskih denarnih centrih. In ko je prišlo končno v Afganistanu v resnici do upora proti njemu, je znal »rešiti« še nadaljnih 900 mili ionov. Predno je pobegnil v Evropo, je nastanil svojega brata Inajatulnha z ženo in 11 otrc-ci v neki moderni vili pri Bombavu in mu izročil 160 milijonov. Bil je prepričan, da bo ia vsota zadostovala- da pride zopet do izgubljenega prestola. S to nado in upanjem je odpotoval potem v Evropo in za vsak slučaj vzel s seboj še cel zaklad umetnin, dragocenosti. oblek in raznih drugih predmetov, ki jih je nakupil v Evropi in zadržal iz previdnosti vse po raznih pristaniščih v Indiji. Vsekakor sedanja usoda bivšega afganskega kralja reformatorja torej ni tako žalostna. Zgubil je sicer afgansko krono, zato pa mu je usoda naklonila malenkostno vsotico v znesku 2.800 milijonov dinarjev Sp ort Mariborski zimskošportni podsavez. Prijave za posebni vlak v Bohinj k mednarodnim smuškim tekmam dne 2. februarja se zaključijo jutri in se bo nato odločilo, ali bo vozil iz Maribora posebni vlak ali ne. Poudarjamo ponovno, da se posebnega vlaka lahko poslužijo vsi, ki se zanimajo za te tekme. Vožnja polovična. Ustmene prijave sprejema Putnik, Maribor, pismene pa Mariborski zimskošportni podsavez, Maribor- Gosposka 24. Dne 19. t. m. se bo vršila prva smuška tekma za podsavezno prvenstvo. Da-rila:' za podsaveznega prvaka in prvakinjo po ena zlata smučka, darilo g. Divjaka za doseženi najboljši čas, za prvake in prvakinje izven konkurence ter za klubske prvake in prvakinje. Odhod v soboto, 18. t. m. z vsemi vlaki. Iz Fale bodo vodili posebni spremljevalci. Pri vseh vlakih bodo rezervirani posebni vozovi. Smuški tekmi bo prisostvoval tudi znani alpinist g. Karel Koranek z Dunaja, ki bo v pondeljek predaval o smuškem raju, ter izvršil na licu mesta več posnetkov. Povratek v Maribor je določen iz Ruš po razdelitvi daril v nedeljo z vlakom, ki prihaja v Maribor ob 21. uri. Od glavnega kolodvora odidejo vsi ude-ležniki v povorki z godbo na čelu preko Glavnega trga v Grajsko klet, kjer bo prijateljski sestanek. Seja upravnega odbora zimsko-sport-nega podsaveza bo v četrtek, 16. tm. pri Orlu. Do seje morajo biti upravnemu odboru izročeni seznami dosedaj verificiranih članov in nove verifikacije. Opozarjamo, da se smuške tekme lahko u-deleže samo verificirani člani. Zadnje verifikacije članov se bodo sprejele do sobote zvečer. Izpretnembe našega teama proti Grčiji. Ker so nekateri igralci odpovedali sodelovanje v teamu proti Grčiji 26. t. m. v Solunu, je savezni kapetan mesto Premrla (Concordija) nominiral Deškoviča (Hajduk) in mesto Poveliča (Jugoslavijo), ki je blesiran- Mika Babiča (Grad-janski 1911). Konec akademske zimskošportne igre v Davosu. S smuškim skokom so bile včeraj zaključene v Davosu zimsko-sportne igre akademikov. Rezultati so sledeči: 1. Kie-land (Švica) 324.1 točk; 2. Zacheus (Nemčija) 314.7; 3. Heine (Avstrija) 308.8; 4. Dick (Anglija) 288.1: 5. Bera-novsky (Češkoslovaška) 276.6 točk. Zmagovalec je skočil 48,53 in 54 m. Končni placement: Italija 56, Nemčija 45, Avstrija 40, Švica 32, Češkoslovaška 26, Anglija 16, Holandija 14, Madjarska 9, Rumunija 10, Francija 4 točke. Šport v Beogradu. Beograjski športni savez je izdal v športnem delu 1929 sledečo bilanco: Nogomet: odigrano je bilo 1035 tekem. Število klubov 142, število verificiranih igralcev 6005, sodniška sekcija šteje 101 sodnikov. Ha zen a: odigranih tekem 119; podsavez šteje 32 družin; hazenskih sodnikov je 34. Lahka atletika: mitingov je bilo 15; število verificiranih lahkoatletov 110. T e n is se je rapidno dvignil. Prireje- no je bilo 15 mitingov; število verificiranih igralcev 305. Plavanje: število verificiranih pla-vačev 450; sodnikov 20. Veslanje; prirejeno je bilo 117 izletov. Število članstva 213. raziskovanjem in izkopavanjem starin in da je pri neki taki priliki našel dragocen Apolonov kip, ki izvira najbrže iz šole velikega kiparja Praksitela. Trgovec je bil spočetka nezaupljiv napram do~ zdevnemu dr. Leblancu, ker pa je ta pokazal mnogo strokovnega znanja v vprašanju starin, se je končno trgovec pričel pogajati za nakup kipa. Toda že pri prvem pregledu je opazil, da Apolonov kip ne predstavlja nobene redkosti in da gre najbrže za kakšno kopijo. Silno pa ga je presenetilo, ko je videl, da je kip iz masivnega zlata. Zato je izjavil dr. Leblancu in nekemu Grku, na če-gar zemljišču je bil baje izkopan ta kip> da ga kupi, ako 'se ugotovi, da je res zlat. V ta namen je predlagal, da naj se mu kip prepusti za en dan, da ga pregledajo strokovnjaki. Dozdevni dr. Leblanc pa je privolil ’• v toliko, da si strokovnjaki lahko ogledajo kip pri njem v hotelu. Tako je tudi bilo. Naslednjega dne sta prišla dva strokovnjaka, vzela nekaj gramov zlata iz kipa in ga kemično preiskala. Uspeh je bil ugoden, ker se je res pokazalo, da gre za pravo zlato. Trgovec Cross je nato takoj izplačal dr. Leblancu 12.000 funtov šterlingov za kjp. Še istega dne pa ga je hotel poteffl prodati naprej. Pri ponovni preiskavi pa so ugotovili, da kip ni bil iz zlata, temveč iz neke zlitine, ki je bila ravno tako težka kakor zlato. Le roke so bile iz čistega zlata, sicer pa je bila vsa ostala površina samo pozlačena. Pri prvi preizkušnji je prišlo samo zato do napačnega rezultata, ker so strokovnjaki vzeli zlato z rok. Osleparjeni trgovec je dogodek seveda takoj prijavil (policiji, toda dr. Leblanc je s svojim mastnim plenom med tem že izginil brez sledu. Slon ubil suojega mladico BUDIMPEŠTA, 14. jan. Indijski slon tukajšnjega zoološkega vrta je dobil včeraj mladiča. Čeprav so bili vsi nameščenci pripravljeni na veseli dogodek, vendar se nihče ni upal intervenirati, ker je slonica pričela takoj svojega mladiča obdelovajti z riv-cem in nogami in ga je mučila toliko časa, dokler mu ni razbila glavo. Mladi slon je bil 86 cm visok ter jc tehtal 83 kg. Prišel na »e na svet brez rilca in rex>a. Ponarejeni Rpolonou kip Londonska policija se bavi sedaj z izredno spretno sleparsko afero, katiere glavni junak je neki Grk, imenom Miro-pulos. Že pred kratkim je izvršil senza-cijonalno goljufijo v Parizu, o kateri so obširno poročali vsi francoski listi. Tedaj se mu je tudi posrečilo, da je pobegnil s svojim bogatim plenom. Sedaj pa si je izbral za svoje operacije London, kjer je osleparil tamkajšnjega trgovca s starinskimi umetninami Cros-sa za 12.000 funtov šterlingov. Vsa stvar pa se je odigrala na sledeči način: Lepega dne je prišel v Crossovo trgovino neznanec, ki se je predstavil za dr. Le-blanca iz Pariza. Izjavil je, da se bavi z Sfrm 1 f Pf FP W T V 7.,Tr» V ni if r^-n r n," 3ne 15. T. T03C Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgatfavtaokl ramm lx starih Benetk 260 Foskarija je izpreletel dolg drget. Za hip se Je upognila njegova duša. Toda takoj je našel svoj stari ponos ter se ozrl na Rolanda s svetlim pogledom, polnim sovraštva. Rolandove oči so plamenele. Mignil je z roko. Nekdo je pristopil. »To je krvnik!« je zamrmral Foskari. »Z Bogom, luč belega dne!« Ta hip se je zaslišal od vhoda glasen vzkrik. Možje, |Č! so ostali okrog Rolanda, so se razmaknili; prikazal se Je starček, opirajoč se na velikana, bivši dož Kandiano ob roki Skalabrlnovl, bližaje se sinu in kličoč ga s pretresljivim glasom, da so skoraj vsi ti divji hribovci vztrepetali in se razjokali. Celo krvnik se je umaknil od Foskarija. »Moj sin! Moj sin!« je klical starček. »Slišim te! Našel sem te! Moj sin! Moj sin!« Trenotek nato se je vrgel Roland kakor blazen, pijan od nadčloveške radosti, v naročje očeta. Njiju dolgi objem so spremljale brezzvezne besede. V tem trenotku sta pozabila na vse drugo. Roland se ni vprašal, kako se je vrnil očetu razum. Stari dož ni izkušal izvedeti, kako se je zgodilo, da je njegov sin gospodar v doževski palači. Nazadnje pa se je nekdo dotaknil Rolandove rame. Roland se je ozrl kakor prebujen iz sanj. Hribovec, ki se ga je bil dotaknil, mu je pokazal Foskarija, rekoč: »Ni prav, da mu podaljšamo smrtno uro.« Roland se je zdrznil; strastno je prijel očeta za roko, privedel ga pred Foskarija in dejal zadihavaje se: »Oče, tu je tisti, ki vas je oslepil!« »Tisti, ki me je oslepil!« je dejal stari dož zamolklo. »Spomnite se, oče!... Tisti, ki vas je dal prijeti v oni prokleti noči...« »Foskari! ...« »On, ki vas je dal prikleniti na ta kamnati stol...« »Foskari! ...« »On. ki vas je obsodil v večno temo...« »Foskari!...« Zdaj je Foskari povesil glavo in se stresel nehote, kakor da se hoče umakniti kljub svojim verigam. On, ki ni trepetal pod pogledom Rolandovim, je vztrepetal pred praznim pogledom starega doža, kajti ta strašni, opustošenl obraz je bil njegovo lastno lice, ki ga je videl že naprej! »Nate ga, oče,« je nadaljeval Roland z zamolklim, pretečim glasom. »Tukaj je! Govorite, oče; govorite vi sami! Kaj naj storimo s tem človekom?« »Foskari!« je ponovil slepec in iztegnil roke. »Kje je? Daj, da se ga dotaknem sinko! Po radosti, da sem se smel dotekniti tebe, ki te ljubim najbolj na svetu, mi dodeli še radost, da se dotaknem Foskarija, ki ga sovražim najhuje izmed vseh ljudi!« Roland je prijel očeta za roke ter mu jih položil na glavo svojega jetnika. »Foskari,« je povzel stari dož, »tu ste torej! Ali ste res vi, ki sedite na tem kamnatem stolu, kamor privezujejo veleizdajnike?« »Da, Kandiano,« je odgovoril padli dož z mirnim in ponosnim glasom... »jaz sem zdaj zasedel prestol, kamor sem nekdaj privezal vas...« »Oče! Oče!« je vzkliknil Roland. »Izrecite vi obsodbo!...« »Dasi premagan, jo pričakujem z nezmagljivo dušo!« je dejal Foskari. »Govorite, govorite, oče!« »Da, sinko,« je dejal stari Kandiano. Krepko je položil roke na glavo premaganega doža ter izpregovoril z dostojanstvenim, mirnim glasom: »Foskari, odpuščam vam!... Idite, sin moj, in živite v miru s svojo vestjo, ako morete!« Takrat, pravijo, je Foskari povesil glavo in za-plakal. Ta železni človek je priznal svoj poraz!... In ko so ga odvezali in je odhajal s sključeno glavo in zamišljenim čelom, kakor da bi izpraševal vest, ki mu jo je bila obudila beseda starčkova, je padel Roland na kolena, pritisnil ustnice na drhteče roke očetove in zajecljal: »Oh, oče, vi ste velik med velikimi... kajti pokazali ste mi danes, da najstrašnejše, najgotovejše in najtežje maščevanje obstoja v velikodušnem odpušča- nju...« EPILOG. Ljubimca beneška. Leonora je klečala v obednici stare Dandolove hiše na Olivolskem otoku. Pred očmi ji je plavala samo njena uničena sreča. »Roland,« je zamrmrala, »ljubila sem te... ljubim te še. na vekomaj... z Bogom, Roland...« Segla je v nedrije ter izvlekla stekleničico s strupom. Njene oči, ki jih je že kalila instinktivna groza pred smrtjo, so zrle skozi odprto okno v zrak, ki ga je polnila rahla megla. Še enkrat je zamrmrala: »Roland! . . .« »Leonora!...« je kriknil oddaleč, pri vratih, brezumen glas, ki jo je pretresel od nog do glave kakor električna iskra. »Roland!«je ponovila s tisočerno tesnobo. In kar je bilo pred malo trenotki še nemogoče, je zdajci postalo resničnost. »Leonora!« je zaječal Roland in planil na prag. Celo minuto, dolgo kakor stoletje, sta gledala tako drug drugega. Nobenega pojasnila ni bilo treba med njima. Leonora je videla, da je Rolandu znana nje neomaj> na stanovitnost. Roland je videl, da ljubi tudi ona njega, kakor on njo . . . Bil je za njiju eden izmed tistih strašnih trenotkov, ko se zdi, da srce zastaja, da se duša pogreza v nič in da bodo sile prešibke, da bi nosile breme radosti, segajoče preko vseh človeških mej. Njiju roke so se iztegnile. Iz oči so se jima udrle pekoče bridke solze... Tako sta se približala drug drugemu, tako sta združila v krčevitem objemu svoji duši, svoji srci, svoje misli, svojo ljubezen... Tn kakor da je bolest preteklih časov izginila s temi blaženimi solzami, sta se nato spogledala in se nasmehnila drug drugemu z neskočno nežnim^ vzhičenim smehljajem. Pet mesecev po opisanih dogodkih sta Leonora Dandolova in Roland Kandiano slavila z veliko slovesnostjo svojo poroko in sicer po Rolandovi želji na dan 6. junija, ki je bil obletnica njiju zaroke. Roland Kandiano, ki ga je ljudstvo takoj 1. februarja izvolilo za doža, je dal na predvečer svoje svatbe razglasiti, da zvest svoji obljubi odlaga dostojanstvo in svetinje beneškemu narodu, naj živi odslej v svobodi. Toda žal, ura svobode še ni bila udarila Benetkam. Res je živelo ljudstvo par let svobodno in brez vladarja. Toda častihlepnost, vladeželjnost nekaterih so kmalu potopile lepo mesto v nove nesreče... A to ne spada v našo povest. Omenimo le, da je Skalabrino odločno odklonil ponudeno mu mesto generalnega kapitana; na Rolando- vi poroki je bil njegova priča in ga je imel tudi spremljati na nameravanem dolgem potovanju po Italiji in ostalem svetu. Aretino je zložil prekrasno prigodnico, ki jo je sam primerjal z veličastnim soir.cem, boječ se, da bi jo drugi premalo slavili. Mesec dni po Foskarijevem padcu je prišel Gvido Džennaro v doževsko palačo in prosil, da bi ga zopet nastavili za policijskega načelnika. »Mesto policijskega načelnika je odpravljeno,« mu je rekel Roland, »toda naročam vam iskati in mi naznanjati slučaje nesreče po revnih oddelkih mesta, in vam obenem povečam plačo.« V to dobrodelno svrho je namreč hotel porabiti Dandolovo premoženje, ki mu ga je Aretino pošteno izročil. Džennaro je sprejel to novo policijsko službo in pokazal v njej take zmožnosti, da se je sam sebi čudil. Svatba, ki ji je predsedoval stari Kandiano, je bila praznik vseh Benetk. Bila je triumfalna apoteoza svobode, stanovitnosti in ljubezni. KONEC. 9£0|jalf|# fMMVMMI Vuka 30 D. Ota O— Mali oglasi Žaatfra.