PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllki In uprmrrjUkl pro«torti S#6T South LswndsU Avo. Offtoo of Public« t ion: 2667 South Uwn4aU A v«. To)«fhono, Eoekwoll 4W4 -YBAB XXXL Con« 1UU Jo ffl.OO E*Ur*4 M —olM Mttor Jmmit U. 1HI. al Um pm*+mm umš* U>. A.ot of Cminh •( Maroh UT». CHICAGO, ILL., PONDELJEK. 22. JULIJA (JULY 22), 1*40 Hubacrtption $«.00 Yoorly &TKV.—NUMBER 142 AccepUnco for mailin« ot opoeUl roU of oonUfe i>ruvid®d for Mction UOS, Aet of Pet, t, 191T. outhorl«wi on Juno 14, Baltičani "volili" za zvezo z Rusijo Konec neodvisnosti baltiških državic i* letalske bitke nad Zlivam in Anglijo; Angleži poročajo o zmagi IITJE SE NE ZME-U0ZAGRO2NJE UflDON, 22. jul.—Angledki r Winston Churchill od-jutri v parlamentu na jfrožnje od zadnjega ,, da bo uničil angleške ©to- * Anglija zdaj ne sprejme pTfgg miru. Hitlerjev goli ostal brez učinka na jav pnrnje Anglije. "Tb je 2e it rei," je bil »ploden komen-londonske^a časopisja. U)ND0N, 22. juI.-rV soboto vbraj so se vršili neprestani ihki boji med Nemci in An-Md Rokavskim prelivom |n vzhodno dolžino Anglije, (fc&o poročilo se glasi, da Je i anogo civilistov ubitih in * na tleh je precejšnja, toda m v zraku niso velike. V i slučaju je šest angleških odbilo napad 80 (?) nem- bombnikov. Tallinn, Estonija, 21. jul.— Zbornice Estonije, Letake in Litvanije so danes odglasovaleb da njihove države stopijo v Uni-;io sovjetskih republik. Posebne delegacije takoj odidejo v Moskvo in aranžirajo vse potrebno za spojitev. S tem je konec treh »alttfkih državic, ki so živele dobrih 20 let in ki štejejo skupaj 5,500, JarfaUl peUina ^ vo. tah so delavci garali v tovar- mladine, od katere diktator 4« podprl |nah. I yigi duhoVtio prerojenje deže )o irožnjo, da bo uničil brit- Parada mimo odra, na kate- ojenje ^^ pr| imperij, z masnimi letalski-so stali Goebbels in gene- • in ^^ dn napadi na angleške otoke.|rali, je trajala pet ur. j " 150 nemikih bombnikov je emskih bomDnlkov J« n# . . • t j bombardiraio južno- abeSlUSkl dno angleško obrežje. Vrg-| I» več «to bomb na angleška] i Jski minister je dejal, da w vršili dve veliki letalski v zraku. Prva se je priče-ko je okrog 70 nemških cesar v Afriki Anglija ga je priznala za vladarja I trajanje svetlih in solnčnih dni I ne samo v Franciji; temveč tu Idi v Evropi in po vsem svetu. Berlin, 20. jul. — Krogi, k I imajo tesne »veze t zunanjim uradom, so izrazili svoje zado I voljstvo, ker se je Vatikan obr ni) na peti in zavzel prijatelj |gko stališče napram totalitar skim režimom. Program vtžbanj* | je", je dospel v angleško-egiptski j n # letalcev orisan mobilirirana •rmsda 2,000,000 moi. ^ ■Avtoritete ao zanikale poročila o incidentih ob meji Bolga-rije. Ta so se glasila, da Je bilo 18 bolgarskih in rumunskih stražnikov ubitih in mnogo ranjenih v spopadih ob meji. Kampanja v ogrskem tisku, da mora Rumunija vrniti Transilvanijo, katero je dobila od Ogrske po svetovni vojni, razburja avtoritete. Poročila, ki pa še niso bila uradno potrjena/ se glase, da ae je ogrska manjšina v Transilvaniji pričela priprav Ijati na revolto. - Seznam listov, katere so zatrle rumunske avtoritete, je bil včeraj objavljen. Ta uključuje 28 publikacij. Večino tvorijo židovski in delavski listi. JErtni sklenitvijo posvetoval z Ameriko in aovjetsko Rusijo. Churchill je odgovoril, da ne more dati nobenega zagotovila. Angleško-japonaki sporazum je odrezal Kitajsko od vojnih potrebščin, ki Jih je prejemala preko Hongkonga, britske kolonije. Churchill Je rekel, da Je sporaaum ublažil ifepetost, ki Je KU. nastala zaradi Japonskih pri-Mfe tOŠb. Anglija bo zdaj napela Charles Flndley, reprezentant filmske firme Pathe v Parizu, Js rekel, da je videl več zastav z znakom svastike v Madridu nego v vsej Nemčiji. Gibanje nemškega vojaštva v Apanijl Je značilno, ker je diktator Franco Javno zahteval od Anglije vrnitev Gibraltarja, trdnjave ob vhodu v Sredozemsko morje. Parnlk Manhattan Je pripeljal 799 ameriških beguncev, med temi dveato, ki niao Imeli nobenega denarja, ko ao doapell v New York. Med potniki Je bilo 68 otrok lp 46 voznikov ambulanc. Amerika bo dobila 45,000 novih pilotov Wsshington, D. C„ 18. Jul. --civilnegs le- bnikov napadlo angleške Mke v Rokavskem prelivu, pa, ko *o Nemci bom bar- „bretn. 11» drugI »tranl Wu letaki mi m teko) dvig- . ^ |U||jalwk|b ietal, pod v zrak ni sprijeh s jarmljeno Ab«.iniie, .vojeg. Utoiuno ao protiletal- ' ' ce(4urBtvK 0n u|», d« Jj-te baterije prlW. ^^m^J, Velike Britanije »1. krogi, na napadalce. ^u, ,voj. bivie ce- t'r»dn<» poročilo pravi, da so sarstvo. . izgubili deset bombni- Selazije se je vrnil v Afriko i Federft,nll .^^t _ JtiHJetala pa so bila po- po štirih letih izgnanstva v Ba- u|-tva j€ naznanila raztegnl- Angleti so v bitkah thu, Anglija. Tja je odpotoval I ^ progrMmM vežbanja leUU ci izgubili štiri letala. teden dni potem, ko ga je angle-1 h. Hlnckley, na- Rerlin 20 iul N*mški le 4kl1 vlftda vrhnn\B za vladarja n oblaJ|t| je izjavil, da « - rfhiid^ta^ikfh Abesinije. (>n je že navedi at - « Ameriktt |mds dol. jtill • . razi,m d(H»et angleških poglavarji abesinskih voj- "" , , ,eU 45^000 novih ES^^^^I^^mo^a ------------- glase, da jim bo orožje kmalu i dostavljeno. Abesinski poglavarji so zagotovili Selazija, da se vojščaki te Japonci napadli ameriškega reporterja ftanghaj, 20. jul. — C. V. SUff, dopisnik newyorlkega II-ata Times, je bil napaden po japonskih vojakih in . pretepen. Japonski vojaki vodijo teroristično kampanjo proti poroča-valcem zunanjih listov U več tednov. Neki pobojnlk Je vče-raj ustrelil Samuela Cunga, pro- vae sile, da ae triletna vojna med Japonsko in Kitajsko konča. Kakor hitro je bilo v Toklju naznanjeno, da je Velika Brlta-nija pristala na japonsko zah-tevo in zaprU strategično ceato, «o ae v Uindonu pričele širiti govorice, da bo kmalu sklicana konferenca petih velesil, na kateri bo razprava glede likvidacije konflikte med Japonsko In Kitajsko. Konference, če ae bo vršila, naj bi se udeležili reprezentance Anglije, Amerik«, Rusije, Japonske in Kitajske. Churchill Je v avojem govoru pojasnil, da mora Velika Britanija koncentrirati vse svoje sile za boj proti Nemčiji. Ce ne bi pristal na Japonske zahteva, bi bil položaj Anglije na zapadu omajan, poleg tega pa bi še lahko zapletla v konflikt z Japon sko. , Madrid, 20. Jul. — V Madridu In drugih mestih so fašisti priredili velike demonstracije, v katerih so kričali, da mora ftpa-aUi-Jlotott aibrelter, če* 100,. 000 oseb se je udeležilo demons traclj samo v Madridu. Sledili so, ko je general Franco urad 110 sankcioniral kampanjo, d( mora Španija doNtl Gibraltar ki je v angleških rokah te od 1. 1704. — mm »Vina. Angleške Čete dospele v Gibraltar Poostritev blokad« Malto mlnentnega KHajsscg« ir* ,, ^ _______ tm A1«*lriiMa. ds M 1potem pobegnil. r r-""'«: ttKriuure 10 ivlja, da ho bombe, katere ^fii nemAki leUlci, poško-| I pomole v neki angleški1, ™ porufcile več vojaških ba- apektlvnlh bojevnikov za armado in mornarico. Hinckley je dejal, da ae bo 15,000 civilistov htvežbalo v le-uastvu v vsakih prihodnjih štirih mesecih. Prva grupa clvl Camacho apelira m enotnost Mexko Clty, U0. jul.Ge- ra poroča iz Algeclraaa, ds tri angleške transportne ladje pripeljale vojaške četo v Gibral tar, angleško trdnjavo ob vho-du v Sredozemsko morja. la urada po dsnih unije °d'>0fa|;al V ' 1 J-Jnitkik delavcev. Isgredi so Sušak, Itelijs, 20. jul. - Ite-i n 7mon*n»cijam. katerih g^nt Pavle se je s posebnim vU-č«t tisoč unioni- kom odpeljal v Italijo na važne ^aj«.t demonstrantov je razgovore. Kraj. kjer se bo kon-piš areuraia.. f«renca vršila, ni omenjen. dovolil za vežbanje flrlH» U|cev. bo tekoj potrošena. OWast civilnega letalstva bo vprašala kong£. naj dovolil dodatno vao to m.OMflOO za financiranje programa. »Situacija je teka.^da W vsako čakanje neodpuaUJIvo, rekel Hinckley. "Ohlaat ei- Me*ko Clty, 20. jul. — Oe- . J700 jf ^u, „a la neral Manuel AVlla Camacho, ^ novoizvoljeni prwlaednSl Mehi- ke te včeraj pMiral za liratsko mm, 20. jul. - Htefanl, urad-enotnost vseh M« hičanov. On je „a časopisna agentura, je obja-tudi slovesno Izjsvll, da ne boiVila vest o poostritvi bloksdr ^irprlst^ generala Malte, angleškega otoka v Hre-Almazana, aHojega. protlkandi-; dozemskem morju v blltln » • dau pri preds^d 1 >išklh volitvah, dllje.'Dalje poroča, de so Itall-ki ao ga vvolllni kampanji pod- j.n-kl letelcl pirali konservativni krogi. dišča orc/šja, munlclje in olja na w otoku. Ukoj! NalroM, kenja. Afrika, 20. Ju- Anglebka bojna ladja šb potopila Undon, 20. Jul. — Momarlč ni minister je naznanil, da se Jš krišarka lmog*n pcitoplla p<» ko-lizlji z neko drugo ladjo. Ne. srečo je zakrivila megla. Trije flanl posadke so utonili, 17 pa i jih še pogrešajo. Križarka je bila zgrajena 1. m«. vllnega letelstvs lahko _ pod vzame korak«*, ker smo te liji Angleško poveljstvo jej <«. VUjTuka na^an.lo. da britak. Mak. pripravi)«! na ''■ *'•» u.p^nlh napad..« na ^ ltalN.n.1.. kUlIM. .n »n)^e, ^nT J. da kone^nlrartj. pri N.gh.llu lU- iL ^.11 « taUU^i vaba- lljan.ka H.Hnallja. B<«nbe. fcate- iiobrazbo."........ j.— *"* .A- . m ~ /,...... ' ^ Anglija prepovedala prodajo avtomobilov Undon. 20 Jut - Avtoritete ao s posebno odredbo, ki Je da-ne* utopila v veljavo, prrpove-dsle prodajanj« novih avtomobilov civilistom Pojasnjeno je bito, da bodo tovarne odalej naprej Izdelovale motorna vozila #amo za armado Hitler Je v svojem goflM-u po-Jasull, askaj Je sklical zasedanje parlamenta. Dejal js. da ho-še informirati nemalo ljudstvo o vsem. kar se je zgodilo, izra-zitl svojo hvaležnost vojskom, ki so demonstrlrsJI svoja Junaštvo ns bojiščih In speltreti na Veliko Britanijo za sklenitev miru. On Je tudi ponovil trditev, ds so osi, ki so skovali ver-sajsko pogodbo, storili veliko krivico Nemčiji. Dalje Je rekel, da se je monakovski sporazum Izjalovil, "ker so židovski kapitalisti In vojni hujakačl, katerih roke so obli te s krvjo, skovali zaroto proti Nemčiji, da Jo uničijo, kar pa se jim nI posrečilo." Danska izstopila iz Lige narodov ■ Berlin, 20. jul. -uradne časopisne agenture DNB it Cottrnhagena ae glasi, da je Dansks. katero je aaaedtn nem [tka srrnada. izstopila Iz Lige narodov. 1 V«T* rouroBNK j ton on PROSVETA THB KN IJ»(» Otim «f Ml Naročnin* m Mnitra* 4rU»« (l*v«l CHiml <■ H* M i*., M-* » »•< M*. »I* UU; m to ClMT« »7J* M Mto teu. fl.71 M M tate; M to< M.C4 Mrtotto. rstoai U- U-** u4 CsMte M « m M« Oto«w flM pm (oMton mmMrim 99,— »» m«. Agfa— t. ik^M^MrnteM »>«*»•»■• Urt*«. ,-U. inhM IM.) « vtm9» »AUjaMJ« M * •*««•)«. to * prUoAli nrf* W i MMiiicrito mt lato« riut mi ifrwiwi» - ip ■■ •Mi unaoitciud utteto trill m« hi r»turn»4. OUmv Ipt*. mmIi w ptor*. to«. wlU b« raUraM rMir wfcM mmw*>M to -lf IHmiI Nmil lliito M »«, to IM I« i PROHVETA d MIT-ftt h. Uttoli Am, MKMSSS or THE rKDEKATSD Rooseveltova kandidatura Nenavadne razmere, nenavadna aituacija ima nenavadne učinke. Uverjeni urno, da V normalnih razmerah še bi demokrataka stranka v Združenih državah držala stare tradicije in bi postavila za predsedniškega kandidata koga drugega, saj je v Ameriki dovolj sposobnih mož za ta posel. Ali danes so izredni časi in kot kaže barometer javnega mnenja, imajo Američani v Franklinu D. Roosevelta več zali panj a kot v koga drugega tradicija gor ali dol. In tako se je zgodilo — enkrat se je moralo zgoditi — da so demokratje pohodili tradicijo in dali ljudstvu priliko, naj se izreče, če res hoče Roosevelta na čelu republike še štiri leta ali ne. Zapiaali smo že, da odlok večine v demokraciji je lahko bedast, je lahko brutalen, vendar je pravilen, kajti napake so potrebne, da se ii njih večina uči spoznavati resnico in poiskati si najboljšo pot. Predrznost ameriških nacijev Prosveta je nedavno omenila vaet iz Texa-sa, kjer je neki nemški protestantski pridigar, ki je ves navdušen za Hitlerja in nacizem, zahteval, da mora nemška "manjšina" v Združenih državah dobiti svoje šole, v katerih bo učni jezik samo nemški in iz katerih bo angleščina izključena. Po zahtevi tega pridigarja morajd"btti te šole javne, to je na stroške vseh davkoplačevalcev v prizadetih občinah. Izmerite, če morete, predrznost tega hitler-~ jevca. On ne zahteva privatnih šol sa Nemce, katerih jim nihče ne zabranjuje s pogojem seveda, da jih sami vzdržujejo, kakor to velja za vse druge narodnosti v Ameriki — ne, on hoče za ameriške Nemce poseben privilegij: obvezne nsmške šole na javne stroške! Ta paltor pa ni osamljen. Nemški "načeti" v Ameriki imajo zdaj organizacijo, ki se imenuje "Nemško-ameriška zveza" in katera ima podružnice v vseh večjih nemških naselbinah in vsaka podružnica ima avojega lokalnega "firarja". Cikaški "firar" je — kakor poroča Chicago Daily News, ki razkrinkava nacij-ske aktivnosti v tem mestu — neki Brneat A. Eicken.' Ta mož je btl zadnji teden glavni govornik na "velikem" — navzočih je bilo okrog 600 oseb s policijo vr~M —- nemškem shodu v Morton Grovu, čikaškem predmestju, kjer je izjavil med drugim tudi tole: "Nemška manjšina v Ameriki, ki predstavlja 25% volilcev, je vsak dan t>6lj zatirana . . Izmerite, če morete, predrznost tudi tega Nemca. Kakor teksaški pastor, tako tudi on naziva ameriške Nemce — nemško "manjšino"! Natančno tako je govoril tudi "ftrar" Heinlein v Cehoslovaški, ko je trobil o "zatiranju nemške manjšine" v Krkonoših. Ce so ameriški Nemci narodnostna manjšina, tedaj so tudi Ameriški Slovani, katerih je okrog onem milijonov, so Italijani, ftkandinnvcl in cela vrsta drugih, ki so se semkaj priselili, da-si Jih ni nihče idical! v In s čim je nemška "manjšina" v Ameriki zatirana? Najbrže s tem. ker devetdeset odstotkov ameriškega ljudatva želi poraz Hitlerju In njegovi diktaturi! Bilo bi ailno smešno, če bi bili normalni čaal. Kljub dejstvu, da se 90% ameriških Nemcev (katerih pa ni 25% v*eh volilcev!) pokiha na Eickena In ostale "načete." se ne sme klepetanja teh hitlerjevcev enostavno Ignorirati. Kajti oni golMzd^ijo to„in samo to — kar morajo gobesdsti. po ukazu iz Berlina. Ce so ameriški naciji predrzni preko vseh meja. so zato. ker Je dr. Goebbels is Berlina. Hitlerjev šef propagande. predrzen do skrajnosti. Ameriška demokracija pa mora poskrbeti, da gobezdanje Goebbelaovih hlapcev v Ameriki ostane le prazno gobezdanje. Glasovi iz I naselbin Naifle spremembe, razmere, obiski Aubnm, IM. — Večkrat me opominjajo rojaki, in to še iz drugih držav, zakaj več ne pišem v >rosveti*b tukajšnjih in drugih razmerah. Ko sem pohajal v ljudsko šolo, je nas učitelj Franc Požar opominjal na tole: Kdor veliko govori ali piše, mora veliko lagati ali pa dosti vedeti Jaz Urit sovražim, stvarno ali podučno pisati v današnjih časih je pa teika naloga, ker se sodobne razmere hitro jpremi-njajo in sučejo, da jih priprosti ljudje komaj zasledujemo. Zdi se mi, da vse nekam drvi brez cilja. Ce danes pišemo ali govorimo še tako stvarno o. dnevnih dogodkih, se lahko prav v kratkem zgodi, da ima nas kdo za demagoge ali kaj sllčnega. Vlačiti na dan stare stvari ali zbadati druge, ali kaj podobnega, pa čitatelji nimajo radi. In to bi maral vedeti vsak dopisnik. Kar se tiče dela v naši naselbini, je edino le pri WPAJ[>ru-gače je piškavo. Leta 1922 so bili tukaj štirje premogorovl In so obratovali s polno-paro. V njih je delalo okrog 1500 premo-garjev. Od leta 1932 pa ne obratuje noben rov več. Dva so podrli že pred leti, rov 10 Peabody Coal Co. pa sedaj podirajo. Tako nam ostane še rov Panther Creek št. 1, ki pa je zaprt. Kolikor smo uposleni, smo le v springfleldskih rovih* v tovarnah Hi trgovinah ter v državnih unutth v glavnem mestu Illihoi-sa. Pozimi se v rovih še nekaj dela, poleti pa malo ali nič. Tako smo premogarji odvisni od vremena in smo kakor vodna sesal-ka: če je dosti vetra, imajo živali dosti sa piti, če ga ni, so pa iejne. Mi pa: Če je mraz, dobro delamo, če ga ni, nismo pa le Žejni, marVeč tudi prikrajšani na vsakdanjih potrebščinah. HReftto Auburn HO modernizira* Leta 1984 smo dobllt vodo-vod. V parku so postavili velik tank, ki drži 150,000 galonov v o-de. Pred par leti so nam popra-viH ceste in ulice. Te so naj prvo Igla4ill In izravnali, potem polil a oljem in nato posuli s peskom. To so parkrat ponovili in danes takd izgleda kakor prava tlakovana cesta. In to Je po vseh ulicah. Skozi naše mesto držita udi cesti 4 in 104. Sedaj p* je v delu velika in važna naprava — kanalizacija. Z zdravstvenega stališča mesta in okolloe je to velikega polena. Odvajalne cevi so fte položene do mesta. Ta projekt, na katerem je delalo In še dela stotine delavcev, je oskrbela tvezna vlada z WPA. Seveda je pri tem delu nizka plača, veliko prenizka za težko delo, vendar pa je ljudem v veliko pomoč, da se nekako prerinejo iz dneva v dan. Vse skupaj značl; da je ta reforma zelo potrebna. Odkar nas je objela gospa De presija, se je več naših rojakov izselilo od tukaj s trebuhom za kruhom, o priliki se pa vrnejo na obisk. Ne vem, ali to delajo radi lepote naše pokrajine ali radi uljudnosCi naših ljudi — najbrže je oboje. Nedavno nas Franko plačuje Angliji! Iz Madrida prihaja vest. da španaki fašistični diktator Franko aahteva izročitev Gibraltarja od Anglije. Franko a« Ims zahvaliti Angliji, to j« bivši Chamberlalnovl vladi, za svojo zmago nad špansko republiko. Kajti Chambertain Je s svojim kriminalnim "nevmešavanjem** in pri-(t>s!j« v ssšajt ketsal.) je obiskal Anton Jeršin z družino iz West AlHsa. Ne Anton ne njegova žena se nista nič postarala na pogled v 18 letih, odkar so se izselili od nas. To znači, da mora biti v milwauški cAcolid dobro podnebje, da se ljudje ne starajo. Jaz obžalujem, ker se nisem tja preselil pred 25 leti — za toliko let se namreč /-počutim prestar. Drugi nas je obiskal v družbi svojega sina Joseph Tomažih iz Samsule, Florida. S seboj sta pripeljala trok vodenih buč. Kot kmetovalca sta veliko povedala. Glavni tamkajšnji pridelki so zelenjava, krompir in razno juftno sadje, kot pomaranče; lemonc, citrone, fige^Jtd. Največ pridelujejo v zimskem Času. Ko po severnih državah bele muhe padajo, so tamkajšnji pridelkov* bujni rasti in cvetju. Pripomni la sta, da tudi floridskim kmetom ni z rožami postlano, kef se večkrat pripeti, da jim slana uniči, kadar Imajo večje pridelke, so pa nizke cene. fi ti naši obiskovalci, Jerši-novi in Tomažina, so vestni društven iki In oba sta tudi zavedna delavca. Marfikaj smo pokram-Ijali Iz naših starih časov, ko smo delali kot premogarji v deželi solnčnlh rož — Kansasu. Tudi vse naše probleme smo mirno rešili. Ce bi bilo po našem, bi ne bilo nobene vojne več pod solncem. Delavcem bi skrajšali delovni čaj toliko, da bi upo-slili vse brezposelne, obenem pa plače zvišali, da bi zadostovale za primeren življenjski standard. Enako bi po tem principu plačali kmetom za njih pridelke. Piva bi nikdar ne podražili v vročih dneh. Naše ženice pa naj bi prenehale s tistim reglja-njem, katerega je deležen mož, Če pride pozno domov od kart ali v objemu vinskih duhov. Koliko bodo naše želje uslišane, bo pokazala bodočnost. John Homez, 336. • Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — "Dvanajsti zbor JBZ je za nami. Zame je bila zopet ena šola več v delavskem gibanju, v katerem se že udejštvujem 27 let. Srečal sem se i mnogimi sodrugi, somišljeniki in člani SNPJ. Poteka zborovanja ne bom opisaval, ker to spada v Proletarca, rečem pa, da govornike kot je Etbin Kristan bi poslušal kar naprej. Res žalostno od naroda, ki se šteje še nekaj naprednega, da Človeka kot je on ne maramo imeti n* stopnji, da bi imel več priložnosti delovati med slovensko delav *'ko maso. Moram pripomniti, da so med delavci imeli vzoren red in vse priprave dobro organizirane za časa zbora. Seveda, kaj takega je mogoče le v Clevelandu in drugih večjih naaelbinah. Želim, da bi bil bodoči zbor JBZ še več jI kakor Je bil zadnji. Malo bolje sem se spoznal tu di s Tončko Simčič, ki je učiteljica slovenske šole v Clevelandu, voditeljica krožka In tajnica društva Naprednih Slovenk SNPJ. Ona je zelo inteligentna lena. Ker sem moril večkrlt med sejami veh iz dvorane, so v ozadju kazali, češ to je tisti Sno/ Mogoče so me videli prvič in je seveda dobro, da me tudi osebno poznajo in ne samo po dopisih v Prosveti in Proletarcu. Ves čas zbora sta bila navzoča tudi urednik Napreja Witko-vlch in njegov generalni zastopnik ter poročevalec Frank Pe-tavs iz Little Fallsa, N. Y. On je bil tako zatopljen v zborovanje, da je pozabil beležiti potek za svoj list, katerega je vedno imel veliko s seboj. Well, pred leti je z menoj po Little Fallsu hodil, ko sva agitirala za Proletarca. Seveda, časi se spreminjajo. Drugače je bilo vse po vol j no. Upam, da bomo zdaj Šli vsi na delo med našim narodom za cilje, načela in sklepe zbora, katere bomo imeli nalogo vršiti po reorganizaciji JSZ na podlagi predloga Franka Zaitza. Upamo, da bo to pritegnilo v naše vrste vse bivše člane in somišljenike, kdr dela je mnogo in polje veliko! Jaz bom po svojih močeh deloval kakor sem do zdaj kjerkoli je prilika nanesla. Seveda bi to .storil tudi v slučaju, če bi bil sprejet Gard nov načrt. Ampak stari pionirji so apelirali na delegacijo, ako hočemo obdržati to, za kar so oni žrtvovaK 30 in več let svojega življenja, da bo Zai~ t zev načrt tO omogočil. Delegacija je pri glasovanju ta apel upo« števala z veliko večino. Tukaj se sedaj pripravljamo za ohijski dan SNPJ, ki se vrši 28. julija na izletniški farmi, last elevelandskih članov SNPJ. Pri vseh teh mizernih razmerah, v katerih se tukaj nahajamo, bo šla od nas velika grupa na to proslavo. Ko to pišem, je prijavljenih že dovolj oseb za bus, na katerem je prostora za 86 ljudi. V skrbeh za vožnjo sta Jos. Snoy ml. in Fred Potnik, člana društva 640. SIMM se, da bo Šlo na to proslavo tudi več avtov od tukaj, Bus odpelje od dvorane na Boydsvillu ob 6. zjutraj. Torej bodite točni, da ne bo nepotrebnega čakanja. Ob zboru JSZ smo skoraj vsi zunanji člani SNPJ obiskali izletniško farmo elevelandskih društev. Prostor je zelo lep in pripraven za razvedrilo. Seveda bo treba še veliko dela predno bo tako urejen kakor si ga žele elevelandska društva, ampak s požrtvovalnostjo *e bo vse počasi doseglo. Vsaka stvar zahteva požrtvovanja In vztrajnosti in uspeh je dosežen. Za te prostore se zanimajo tudi ženske, oziroma članice SNPJ, med katerimi je tudi sestra Antonette Simčlč, kakor je razvidno iz Prosvete. Želim vam uspeha, saj gre «a dobro stvar, v prid SNPJ. Pri nas in v okolici so v x>rt-mogorovih, odkar se jih mehanizirali z modernimi stroji, nesreče stalno mi dnevnem redu. Teh je toliko, da je med ljudstvom nastala govorica, češ, če bo šlo tako naprej, bodo med premogarji v par letih sami mladi pohabljenci, ker starejši ne dobe dela. Dne 9. julija je moderen stroj močno poškodoval Louisa Pirmana, člana našega društva 18 SNPJ. Pretrgal mu je čreva v dveh krajih kot tud mehur. Nahaja se v kritičnem položaju .Malo prej pa je mlademu rojaku Rudolphu Brusu, k ni pri našem društvu, skoro popolnoma zdrobilo desno nogo pod kolenom. In še več drugih takih slučajev bi lahko navedel. Jacfc Mlrhael gevari aa konvenciji Ameriškega Delegat Je eo ee Izrekli za kooperacijo « Delavske ^Sj^eH^KL m*. Imamkazal, kdo je kdo. Tisti, ki de ujemo za to idejo in se zanimamo, ne bomo preveč razočarani, ker poznamo ptiče po perju. Toda toliko bolj bodo razočaran oni, ki so napačno sodili in nasedli sladkim besedam in zavijanju onih uradnikov in dru gih, ki so varali članstvo in slepili delegacijo. Ampak bo prišel čas njih obračuna, ko bo članstvio dodobra dognalo, kdo je kdo. Joeeph Snoy, 13. Malo za kratek čas Oglesby, III. — Krasno poletje imamo, posebno lepe sg jutranje ure. Sedaj ima vsakdo priliko, k se zanima za bujno naravo, da se sprehodi po travi med cvetjem in grmovjem in vsrkava sveži zrak in dih cvetlic. Tako sem si tudi jai poželela divjih rožic in krenem čez polje prot mlekarju. Solnce izhaja, rosa se blišči v pestrih barvah, ptičk žvrgole in vse je posuto s cvetočimi rožicami, vse prav kakor zelena rožnata preproga. Zagledam cvetoč bezgov grm in se spomnim učitelja* ki nas je učil: Ce pojdeŠ mimo bezgo-vega grma, odkri se mu." Je res zelo dobro zdravilo, cvetje kakor tudi jagode. Pristopim h grmu in trgam cvetje, kar naenkrat pa pride aa menoj z vso hitrko nek kavallr, oblečen v črno-rmeno žametno obleko In me po utaro-krajsko t»«iravi: "Poljubljam vam roko." In poljubil mi je roko. Oh to je bil poljubček! Sprva sem mislila, da je bila čebela ali osa, potem, ko mi je začela roka otekati, sem videla, da je bi gospod Sršen. Naj ti bo, sem s mislila. Pritisnila sem hišn ključ in mrzle prsti na roko In bilo je okey. Potem je še nekaj po svoji šprahi brenčal kot bi hotel reči: "Now, go home and štay home!M Natrgala sem beagovega cvetja In mnogo lepih poljskih cvetlic, s katerimi eem okinčala svoj •dom. ZveGer po storjenem delu radi sedimo zunaj In kramljamo vsak po svbjt. Obujamo spomine nekdanjih srečnih dni, se be-hamo in lalemo, kateri ima lepšo solato Itd. Res vse kepo raste, ali treba je zalivati. Moja solata ima že glave In tudi selje jih *e dela — mislim, da sem samo jaz tista, ki hodim včaaih brez glave okrog. Tako so tudi lepi večeri posebno sedaj, ko letajo naokrog tiste male muhe. ki Imajo luAe , v .J ■! iffc Mn--- i 1 ^ ^ ^ ■ poa repom «*» rečemo jim Kresnice. po Štajersko Šratjanievke. Te muhe so lepe in krpo se svetijo v mraku. Za spotnla sem do-(PaUs aa «. strsaL) ne ra Nlimk « nt,,.. Kako se razburjajo v starem kraju Mariborski Večernik od 8. junija t I J Odkar je zadelo "del Evror* nh*., vredno medsebojno klanje, j^č v^ ne živimo več tako mirno in brejkin \ kor smo doslej, saj to tudi življenjsk? , mnogo t*$je in slabše. Ni pa SSZrLZ* da bi morali zaradi tega !zRubljati H po" nepotrebnem samo na podlagi buin mišljije razburjati živcev. Toda člov*£ , takšen, da takoj vsako stvar raztegne n ' aploši. Ko se je prod leti čitalo, daje vi državi dobila deklica lepro ali gobavo«! uživanja južnega sadja, so takoj pričeli T»ri vsi temeljito umivati južne sadeže ali , J sploh niso uživali, kajti bili so trdno uven« da morajo sicer vsi oboleli na gobavost« ker je pač nekje obolela ena deklica S pa ni nihče niti mislil na to bolezen, ali rJ sploh ni poznal. Jn končno se je izkazalo vzrok obolelosti sploh ni bil resničen Ha J tako je z našim ljudstvom; ker divja voi nekje, je torej njim samo po sebi umljivo mora nastati tudi pri nas, pa četudi bi jo b treba iz trte izviti — kakor da bi si j0 želeli. Ker je torej bujna domišljija itak že dov< razvita imajo razni podpihovalci in hujska lahek posel, njih edini cilj pa je v tem, da1 vajo v zmedenosti drugih. Moški še itak nasedajo tako tem "muholovkam", pač pa i« ske. No, saj se ni čuditi, je pač znana stvi da so mnogo bolj lahkoverne. Slišijo neko če čo, ki jo je spočel kak zlobnež, jo v svoji r burjeni domišljiji malo povečajo, posledica pa ta, da kupujejo jermenje, koče, nahrbtni in slično, spravljajo perilo, sukanec in šivi ke, samo, da bodo lažje bežale, kadar bo ] trebno. Ce jih pa vprašaš, zakaj bi bežale kam bi bežale, pa ne vedo povedati ničesar. Čemu taka neumna nasedanja in pripn ljanja. Pusti Cule pri miru in raje skrbi, < bo tvoje stanovanje vedno v brezhibnme st nju, potem boš v slučaju, da bi ti res treba kam bežati, že vse pravočasno našla. Taki priprave pa te eamo begajo, da sama ne v prav zakaj. 2ivi pametno in raje razmišlj o tem, kako bi v slučaju potrebe domovini k rietila, ne pa bežala. . Ce bi domovina mora računati samo s takimi ljudmi, ki bi bež9 pdtem bi res slabo izhajala. Pogum in ver>| mir naj napolnjujeta tvoje misli. Morim Raskova, rekorderka Rusije M Naboljša ruska letalka Marina Ra^kor tretja Stalinova žena, -po najnovejših poro* lih ne bo smela več leteti. Tako je odločil i spodar Kremlja, in sicer zato, ker so Finci i streli!! enega izmed bombnikov ženske esk drije, ki jo je vodila Mariiia Raskova. t Marina Raskova je ženska Črnih oči, stil 28 let Zadnji čas jo vidijo ob Stalinovi stn nI, kadar se pojavi v javnosti. Marina je n« slavnejša ruska letalka. Od kar ne leta v« Marine tudi ne. vidijo več v letalski uniform Najbolj ee je proslavila v rekordnim pok tom od Moskve do Vladivostoka. V spremit* tovarišice Pavline Osipenkove je preletela raj daljo 6000 kilometrov v rekordnem čanu I potolkla dotedanji ženski rekord v letenju n daljavo, k iso ga dotlej branile Francozinj«. Takrat je Marina Raskova prvič zbudil Stalinovo pozornost. Stalin jo je spoznal n svečani pojedini, prirejeni rekorderkama n čast v K remi ju. Očitno ga je takoj očarala. Pa ne morebiti s svojo lepoto. Postave j precej majhne, lase ima pa kostanjeve. W jih čisto gladko počesane ifi na tilniku priprt Njene oči so pa vranječrne. Stalin nun* prvi mož, že poprej je bila poročena. Stalin se je z njo poroU julija preU-Uj leta. Sedanji predeednik in zunanji mm.su ruske vlade Molotov in njegova žena sta pr eostvovala njuni poroki in se udeležila m razkošne svatbe. I Pred dvajsetimi leti__ (Iz Prosvete, 22. julija 1920) Donui/e vesti. V kolarju, delu v jami težko ponesrečil Fr. Blatnik.« SNPJ. Delavske vestL V Petrolejskem okrotJ« Mehiki je zastavkalo 80,000 delavcev /, inozemstva. Italijanske so se spopadle ob šentpeterski Železnic. Sovjetska Rumja. Sovjetska vlad*.r ^ dila Poljakom mir. če se hočejo poS*J»1' rektno. (Dalj« h P*** kol** 1 tiskom na Francijo in druge P™0?1^ da je lahko zlomil odpor i£»ske de»o*n (Stalinovi sluge na strani le ali doli) in uspel s « •»».■»flaSELs1 hrhrt - - — » ■■ A""1* ' ___ Ampak CtiimbOTiti" •» ^ ■ngMko <*U«tvo. M m ** ^TZ bilo! —• angleško delavstvo, ki ni aa^ * , ^ mandata za pomof Franku, posledice tega plačil« • fovice : starega kraja Jovenije delu Sloveniji Jeh, strahotna nevihta ■jO maja« — Snoci Rtom in okolico raz-^neurle, kakršnega Ljub- [i dol*« ni dož vela. * zadnje dni v manjših Lih dežuje, vmes pa se od ?&»« uvrščajo veliki na-r»ko se Je tudi včeraj okrog »lila nad mestom ploha, ki kakšno uro, nato pa je pomalem deževalo do vefe-£w 22.30 pa so se zbrali Ljubljano hudourni oblaki, h e veter po vsej priliki pri-ti našo kotlino iz južne in Usmeri. V silovitem, bes-Gjra se je usul dež izpod • kakor da se je utrgal ob-ped ploho pa so si med nebnim bliskom in gromom Be strele nepretrgoma kak-pjfle pol ure. Blisk in grom bila tako neznanska, da se pot v kratkih presledkih za (trenutke spreminjala v og-p gvetal dan in so se ljudje, jih je neurje zateklo na uli-i, zbegani in preplašeni stis-| pod pristrešja in v zavetja, nor so se mog« zateči. Samo ijančani prav solidnega in ivega spanca, ki so dotlej že fciili oči, so mogli prezreti in iltati to bliskanje in treska-Hinoge je divjanje nevihte Mab iz postelj, a niso bili ki tudi tisti, ki jim je živčna ie toliko prešla v "mozeg ki, da so se prvi trenutek ili, ali niso nad mesto pri-lli sovražni bombniki. Naj-itraha pa so preživeli prebi-|ci »raotnejših naselbin, raz-fcljenih po Ljubljanskem polju ta mesta, kjer sta blisk in ^r dobivala še strahotnejšo iobo in kjer je nevarnost stre [? resnici tudi večja. I so izmerili na meteoro-[zavodu, je med nevihto ■ mestom 27.5 mm dežje bila množina padavin, I jih je nebo naklonilo v£e-dan in noč, v resnici izdat-b priča htdi-dejstvo, da Jiva in Ljubljanica s svoji-fritoki v nekaj urah narasli ■ko nad normalo in se je vno-približala nevarnost povodnji. kor razlagajo meteorologi, rfnja nevihta še ne napovedu-irfjoljšanje vremena, temveč mm obeta še dalje pust, eno-1 deževni čas. lo. Okrog 23. ure ponoči pa so se temni oblaki ponovno zgrnili nad gorenjsko ravnino. Med silnim treskanjem Be je vlilo kakor iz škafa in neurje je ponovno besnelo dobro uro, nato pa se je polagoma premaknilo proti Radovljici in Jesenicam. Pričakovali smo, da se bo preko noči zlilo in nato zjasnilo, toda oblaki so ostali in tako je še nadalje deževalo v presledkih ves današnji dan. Včerajšnje nevihte so prizadejale največjo škodo žitnim poljem, ki so vsa povaljana. Prav tako je poležana tudi vsa trava na travnikih in bo pač treba s košnjo počakati, da sonce ponovno dvigne travo in jo osuši. Zaradi pozne pomladi trava letos še ni dosegla one rasti, kakor bi jo morala. Vse kaže, da bo za seno letos slaba letina, ker je mnoge travnike poplavila voda in je nanesla prst in mivko. Zdaj je pač res že skrajni čas, da dobimo ugodnejše vreme. padavin v Zasavju -itija, 30. maja. — Tudi Za- n dolenjskim krajem si ij« neurje ni prizaneslo. S (Danskih hri»x>v, s Primsko-in vsetfa bližnjega dolenj okoliša poročajo, da so bi-i proti polnoči med nepre-■> bliskanjem in treska-® nalivi in je ponekod rožlja-■itoča. Kmetje z Javorja so pripovedovali, da je hudo-* narusil cesto s Feličvrha. Poljske vrozdove je, kakor 0l> vsakem večjem ne-Hfc nekajkrat treščilo. V Do-» tokrat /,- drugič prizadeti j«' poleg nalivov oško-"J. l^vke in sadno drevje, »'i^ki m, l ilrik-i padavin so P*"' sinio i ki pretek« noči •to', kar se primeri le zelo Oznani vremenske opa v I ^ i ji i/.kazuje, da je r «tošr.j,.m maju nič manj H vnih dni, medtem ** J"v aprilu, ki takisto irn"'1 "ajlepAimi mesec! sa- Pre tekava proti pofiarejakem se zaključuje Litija, 80T maja. — Oba Za-gorjana, ki sta bita aretirana od zagorskih orožnikov v zvezi z odkritjem ponarejalnice petstota-kov in potem privedena v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča, sta še vedno pri nas. Prvotno so nekateri domnevali, da jih bodo po -zaključeni ^preiskavi spustili domov, kar pa se ne bo zgodHo. Zdaj hite pri nas na sodišču Še s poslednjimi poizvedbami, nato pa "Bosta Košir ln Stem-piharjeva oddana v mariborske sodne zapore, kamor pridejo še ostali krivci, predvsem glavni krivec Majcen. Tone Grašič, ki je bil Majcnova desna roka, je trenotno še na svobodi in je za njim razpisana tiralica. Varnostni organi so prepričani, da bo tudi sam Grašič že^v kratkem času za zapahi. Zanimivo je, da so na litijskem sejmu, prejšnji mesec našli ponarejen petstotak. Bil je tako dobro ponarejen, da ga natakarica v neki tukajšnji gostilni ni prepoznala. Gladko ga je sprejela in shranila v ročno blagajno. Naslednji dan je urejala z gospodarjem račune in mu je oddala ta petstotak, Tudi sam gospodar ni nič zasumil, da bi bil bankovec ponarejen, saj takrat-še niso krožili po naši dolini sumljivi bankovci in tudi menda še ni nihče ■umil, da je obstajala v Zagorju ponarejalnica. Cez dan ali dva po sejmu pa je imel liujskl gostilničar neka plačila na tukajšnji pošti. Službujoča uradnica je vestno pregledala prinesene bankovce in se ji je eden izmed petstotakov zdel sumljiv. U- radnica ga je zadržala in se je res ugotovila, da je ponarejen. Oblastva so postala potoni* in uvedena je bila preiskava, da bi se dognalo, kdo je prinesel krivi petst&tak v Litijo. Prizadevanje, da bi odkrili razpečevala, pa je bilo zaman. Na litijskih sejmih se zberejo ljudje od blizu in daleč. 2e takrat je nastal sum, da je bil ponarejeni bankovec iz delavnice Franceta Majcna in Toneta Grašiča. Zdaj ob odkritju zagorske delavnice krivega denarja je bil sum naših orožnikov potrjen. Pri nas hajdeni krivi petstotak ima serijo 732. Isto številko i-majo tudi ostali , bankovcu ki so jih našli zakopane na Stempi--harjevem vrtu. Treba je priznati, da bo zagorski bankovci zelo dobro ponarejeni. 190 kosov, kolikor so jih našli ob aretaciji, ni dokončno izdelano. Na nekaterih manjka podpis guvernerja in člana uprave Narodne banke, na drugih pa niso izčrtane serijske številke. Tudi, vodni tisk manjka na nekaterih, na drugih pa je zelo spretno izdelan. Na več bankovcih je pomanknjen vodni tisk bolj na desno kakor na pravih petstotakih. Razen tega je kraljeva silhueta na nekaterih petstotakih nekoliko skvarjena. Ponarejenega bankovca ne dobiš menda nikoli lepo zglajenega, temveč je tako zmečkan, da na-pravlja vtisk, kakor bi bil šel že skozi mnoge roke. V Litiji se je zglasila Koširjeva žena, ki jo je vest, da je zašel njen mož na stransko življenjsko pot, pretresla do zloma živcev. Prav tako je skrušen Koširjev oče, ugleden kmet v šentviški občfni. Košir trdi, da ni spravil sam prav nobenega petstotaka v promet. Kar jih je šlo v svet, sta jih razpečala Majcen in Grašič. Preiskava je tudi ugotovila, da v vsej Zagorski dolini in okplišu ni bil spravljen doslej noben ponarejen petstotak v promet. Francoske umetnine v varnih krajih Vichy, Francija, 20. jul. Večji del francoskih umetnin, ki predstavljajo .^veliko bogastvo, je bil prenešeu iz Pariza v pokrajine, katerih nt zasedla nemška armada, kjer bo tudi ostal. Tako je izjavil Jacques Jnujard, direktor narodnih muzejev. On je dejal, da so nacijske avtori tete dale zagotovilo, da no bodo zasegle francoskih umetnin. Izgnani nemški diplomat dobil novo slu&bo Mexico City, 20. jul. — Notranji minister je naznanil, da bo Arthur Dletrich, član nem škega poslaništva, ki ga je mehiška vlada izgnala zaradi širjenja nacijske propagande, km« lu odpotoval na Japonsko. Poro-čano je bilo, da bo dobil pozicijo v nemškem poslaništvu v To kiju. Glasovi iz ' a naselbin (Nadaljevan** % t strta!)r. bila tudi ]>orcelanaatega pete-linčka, ki ima muzi ko pod repom, ako zapihaš. Ampak ti komarji pa nimajo noben« manire! Zleze kamor sam hoče in piči kjer hoče. Ko se nasrka sladke (?) krvi, se malo odpočije in s|H't pride. Pač —rutta best ia! bi rekel Italijan. Zato sem nocoj kar v moji sobi, kjer sem varna pred njimi, in pišem. Tako tMzabim na tuge in gorje. Kaj si čitatelji mislijo o meni in mojih dopisih, ne vem; naj-bribe to, da sem malo prismuknjena. Ampak ne morem si pomagati. Nismo vsi enaki ne po velikosti niti po mspolotenju ali obnašanju. O društvih in njih priredbah ne bom pisala; to imajo moški v rokah, ftenske pa len-ske stvari. Rečem pa, kadar mamo kaj v Ogiesbyju, takrat se postavimo. Skupno delamo in skupno plešemo in skupno se po-kavsamo, samo da je več "f«na." Tukaj nismo samo Slovenci, marveč smo tudi Gorenjci, Do-enjci, Štajerci, Kranjci, Primorci in Jugoslovani — ne Ju-goslav ali Slavonie, marveč Yu-goslovenian ... Smo tudi isborni ezikoslovci. Na primer: '%em tolkala", "sem vokala tam pri fenci", "sem šla gledat za žab", "okna so klin", "moj mol je orajt", "ajdonker kam hodi", smo vačali kice", "ko sem ple-al, je bila big pared", "mi smo tudi marčali" itd. To Je ameri-kansku slovenščina. Pač žalibog, da nekateri ijudje ta lepi slovenski ježik čisto popačijo in tako tudi pred otroki govore. In otroci niso krivi, če ne »najo drugačne "slovenščine". In kako otroci govore, še veste. Na primer, "ali smem nocoj dekle domov prinesti?" ''Mogoče Je danes domov konja prinesel" itd. Treba jim je raztolmačiti pravilen pomen besed, ampak pustima to. Obiskala me je mra. Agnes Gorišek is La Salla. Prinesla mi je pozdrave od Toneta Valentin-*iča, od Zidanška in od drugih. Vsem lepa hvala, tudi vam nepoznanim. Slabo spričevalo o tvejt farmi, Tone! -a. Tone ni imel jajc, imel Je le drobno korenje, California Welcomcs Woi;ld * • > ••vv.tr>-- k «~'.- $ i&glt - m ImMMMPMIMk . V f f x --— Barkad by tha grcat of Uta Hta«a, pra((y Martan Danalwm, Harram»nto'a taiiUul ««ty > «iuU4«Ul for tlta UU<« of "Ml* Hlrtuni-Una*' at tha flojdra (lala liitrruatiuual KumihUIuii for 1M«. tho Ht«l<*wllruma tl»at (ii»lifornl» wlll mMI to vtoltom rn»m ali »ver tha world wha» Umi «st«a iwlag opaa on May Sil. Tha ax-tenslvo (HMtfornla and rounty axhlhltii, pM^ntad hy tha t allfurula routmlMloa, form a hi«hly tolorful and bpjmrUitt part of uio vaH lataad wondarlaitd. ....................^..........S češnje pa 10 imele mlade črvič-ke v sebi. T^o mI ie povedala prijateljica Agnes Gorišek. Pa še kaj prihodnjič. Torej klanjam se! _ Theresa I>ušak. PoročUo tastopnika Sharon, Pa. — V zadnjem mojem dopisu sem pomotoma poročal, da se vrši v«Hka slavnost 10-letnioe tukajšnjega Slovenskega doma. Glasiti bi »e moralo, da se ta Slavnost vrli v Co-verdalu blizu Libraryja. Na to ■Javnost so povabili Franka Barbtea iz Clevelanda, dn Jim bo igral vesele komade. Ta pri redba se bo vršila 27. oktobra, ne SO. avgusta, kakor sem pomotoma poročal v svojem zadnjem dopisu. Na to slavnost so tudi mene povabili. Upam, da bo moja nova kri do takrat »elo vroča. DanetrJ* to pišem, kale toplomer 1)0 , jas pa ležim v gorki postelji l>od zimsko odejo. Torej ni vrag, če se ml kri ne bo ugrela do takrat. Žene in dekleta, le pripravite si primerne čevlje, da vas ne bodo kurja očesa preveč tulila. Zabava in postrežba bo dobra. fte nikjer nisem videl, da bi imeli tako velike kozarce piva po pet centov kakor tam. ta prepričajte se 27. oktobra, da pišem resnico. Zdravje se mi polagoma vrača. Zdravnik ml je svetoval, da moram biti na solncu in svežem zraku. Ampak solnce do sedaj *e ni imelo posebne moči, vendar mislim in upam, da počasi dobim še prevročo kri, ko pridem med prijatelje obojega spola. Le pridite v Coverdale v vellkom Številu iz raznih naselbin, da boste videli, kako moja nova kri deluje. Samo to še ne vem, ali mi Je odtekla slaba ali dobra kri. Ce mi je odtekla slaba, dobim svežo, mlado kri. In potem se ml bodo spremenili beli lasje in bele brke ln dobile drugo barvo. Začelo se bo novo Življenje, ka-| terega bom znal bolje porabiti kakor sem ga rabil do zdaj. , izrednih pooblastil po kroni svojo parlamentarno kontrolo, ln če bo potrebnu, bo par'timent tudi vsak čas dvignil svoj glas, da je treba i>odvzete ukrepe, ki jih ne odobrava, razveljaviti ali spremeniti. Vsak Član (>arla-motila bo torej lahko bdul nad tem, da krona (kralj v »ogla«ju s kronskim svetom, scatavljenim iz parlamentu odgovornih ministrov) svoja neomejena izredna pooblastila res smotrno uporablja v prid državne obrambe. Da pa ne bo noben član parlamenta te po ustavi zajamčene pravice zlorabil, je porok čut visoko razvite državljanske zavesti in odgovornosti vsakega Angleža. Ce bi se pa le kdo našel, ki bi hotel delo državno obrambe z vlaganjem neumilostnih zakonskih predlogov zuvi-ruti, skrbi za onemogočenje take sabotaže predvsem tudi večina v parlamentu, ki bi tak (predlog žc>* glasovanjem zavrnila, dalje policijski predpisi, določila kazenskega zakona in l>oostrena kazenska določila v zaščito države, ki so vsebovana, ravno v omenjenih Izrednih pooblastilih kroni. Toliko o formalni straitir Niti sledu torej v Angliji o kaki — ■ diktaturi na škialo samega bi- Anglija—diktatura? ........................... Od on Sorti Kar se tiče meritorne strani, «v °Da ''naaletl' letno ustavo!", je pisal del llJ**^ diktatura, pa nasled- *tov dne 28. maju 1040, ko je\u]i[ , t bil v Londonu Izglasovan vlad- ** francoskti revolucijo ni zakon o izrednih pooblastilih. 1™» Anglija vsakemu svojemu državljanu leta 16H8 s Magno CharUi Libertatum (Veliko listino svobodščin) tajam- .Jlt ... . Tu /"Ičila med drugim: svebodo po-se čudili. AH je ona trmlie o-,U)ImmIo mtbne i(l- darskega liberalizma .^Ljlnca z omJM, ki Jih od- slčna dežela Je n k tam kljub r0ilx |mr,ament. Z sakonom i Imperialnem protekclon trnu Ot-2JJ m||j|| lw4u M0 m vil, t„ U^JslTe konferšijce, vendarle |tI,tktlrm, llKlM1„m< v glavnem velja? Al se je so-L u I1Jlh pl,,ne<4Cno tm dalna sitruktura Angl je hip - 1h-Ju f {m T r i ^ ki ^»ovoml parla nlje? AH Je torej v Anglljlj mi.lu,|u(f> IM Av* ,M,in zavladala (Gospodarska. alna dlkta^fVv ; ^ , Vse te In take Izjave so po Gaatonu Jeze-u, naivne, otročje, absurdne. Kažejo, tako pravi ta znameniti vseučlliškl profe-sor ustavnega ln upravnega prava pariške Horbonne, na iHJrtoblJtin poseganju v w polno nepotnsvsnje angleških I ^fpo Vs«kogar (doslej Je bil ustavnih In upravnih pravil. Unglešu njegov dom branik Predvsem, kaj pa Je dlkUtu*I vseh mogočih individualnih svo-ra? Diktatura, pravi Jeze, v boščlu |kj načelu: my home, my "Kre Niouvelle," ju en sam čMoaatle, ali moj dom, moja trd n j «-vek, ki Ima v evojl roki vso|vl4 og, Rn44|) videti rt»s revo- na (;»renj*ke«l ^ " maja. - V sredo »u (..»rcnjKkem pojavile j^^ki ko prizadejale adnemu drevju Nevihte so dlvja-gL, nad kranjsko Cj^/rnHnikm preko Sen- i th" , proti ^ ELrn-ur.. « je razbesnelo ti"'1 n»i.«| 12. in 13 /rm-"i«, bliskanja in "t V • debe r>« uamiljeno rm h' ^raji proti Smledni. mi nalivoma ^KhVaU "•i* »VIK i* natp preko celega 1 manj deleva-l Vsi najlepši pikniki bodo mi ntli predno se bom pozdravil Zabavam se s Prosveto in s številnimi dopisi naših rojakov, katerimi jKilniJo Prosveto. Ias tako naprej! Agltlrajte »a dnev ik 1* ros veto In za pristop k na šl SNIM. Branite njeno ustavo in načela, da se nam ne vsili naš sovražnik, ki dolga leta Izteza svoje dolge prste po SN1'J Anton Zidanšek, zastopnik. oblast v državi, zakonodavno, sodno In Izvršilno in ki ssm »resprlzlvno sodi celo svojim ministrom, eventualno kar s pl-itolo v roki na licu mesta. Kako pa je V Angliji po uve-javljenju" zakona o Izrednih pooblastilih is dne 22. maja 040? S tem, da je bil ta zakonski predlog (bili, ki ga j>« irodložil laborlst major Attlee) Italijanski letalci bombardirali skalovje/ Atene, Grčija, 20. Jul. — Or| ki se norčujejo It italijanskih letale«v, ki so metali bombe ns mali skal nafti otoček južno o« otoka Cefalonija v veri, ds je otofek britska bojna ladja. To je bila že druga "itomota" Itali janskih letalcev. Dotnsva se/ da so Italijani nekaj dni prej na padli grško pomožno bojno la«! jo Orion v prepričanju, da Je mllnlra brltske boj m mornar i ce. Clanl posadke so v panJk zapustili ladjo, na katero pa so se vrnili potem, ko so ugotovili da ni nobena Izmed 60 bomb, ka U*tw so vrgli Italljanafcl t#ial<*i zadela ladje. Temeljne dela reke pravice. Kanada zasegla holandski pomik Pori Colborne, Ont., Kanada 20. jul. — Kanadska poltelja Je zaaefla holandski tovorni p ar nlk Prtns Wlll#m, ko je prtplu v to prlsUnišfe It 2i«r)duskyja O. Poroflle, ki Je prišlo swn preti prihodom pamlk«, se je gloallo, ds so s/ flsnl |N»«adke apuntaii Uporniki l»odo Int^rn rani. mentu, ratinilaga za dve polni leti o zasebni lastnini vsakega poedinea, starega ali mladega, moškega ull Ženskega, revnega ali bogatega; dalje t delovno silo vsakega (»oediiice brez razlike, t njegovo fiiično sposobnostjo, V tem smislu, v tem naj« •f luclonarnost tega zgodovinskega zakona, Revolucionarnost v tem relativnem smislu seveda. Toda Anglež, ki Je tnal do viška fMVttl sfero svoje Individualnosti, jo ghulko žrtvuje, kadar je domovina v nevarnosti. In to sam od sebe, po svojem po-slnncii, ki ga zastopa v (utrla-mentu In nikakor ne po kakršnem koli ukazu od zgoraj. _ A , oln'h domlh, tako v spodnji, vsa ta Izredna pooblastila kro-kakor v zgornji zbornici, v vsej ne, ki so omejena> na dve le- hltrlcl sprejet v vseh treh člta- ti, more parlament vsak čas njih In Je ukoj zi(T*m dobil tu- rniveljavlti in jih kroni *o|mt v dl kraljevo sankcijo (s čimer Je pičli url odv*eti. To Je mI mo-zakonskl predlog, lljll, isistal goče k k«r vlada v Anglija zakon, act, In sicer kot ArU lamenlarnl sistem, Attlee), nlsn bil« Izredna jk»- mokracije, dočlm bi to v dlktst »blastlla podeljen« enemu člove- turkne bilo mogoče, ampak bi ku, v tem primeru krelju, mar- tam take omejitve trajale ne-vitf — kroni, Po sUro«lsvnlh I omejeno, večno, dokler bi se to določilih ustave (Anglija sploh diktatorju zdelo, ■nima pisane ustave, angleška ynUt ||UW)ffl0 govoriti, da ustava nI namreč nič dVugega, L^' v Anglljrioclaln« sli go-kskor kup običajnih polH^nlhLj^^ alkUtur«. pravil, ki m) deM»ma napisana, Pfllv||IIO j# te dni napisal deloma pa sploh nenspUsn«, t.|..Hl#fco,(lh| g|Hanlk", ko je rekel: j, ustno Izročilo) namreč kr«IJ l»ostopa po posvetu In soglasni odločitvi ministrov kablneU v] takzv. Prlvy (Viuncllu (ali kronskem svatu, lil rekli po nsše)»| "To ni uvedba diktature. Nasprotno, to J« r »čiščenje angte-šksgs psrlamsntsrlrm« ml onega, ktfiemjMlčno suitealo Hktm svstti, m fiali po |judl( mišljen Je tu bret- Ti mlnlstH pa se odgovorni » 4vomno ,Klvprečnl derm»krnCIČ-svoje sklepanje gopets «foje I { Am„rlčlin) iHi ^ strsnl partamentu Izredna po- |mr,ttM,(.nUrlfmil «dvr«čalo, ml OblasUla. ki su Ih pamment » Jup mu ^ b|jy fm nJfm ^ In tgornj« »bomlcs po ^'^Ldvrstr^a. nMlmpnUčnogn. Te veni podpisu podelita kroni. tmkWm ^ x ,f, mrilfrnrljr" kontrolira |K» prsv kar opisani 1 fK)li torej to,*t taisti parlament. » "Sama bom odik." ^J ti čez čas. "Sin ITlJ*1*1 In brez besed odide rZ, "mati zgrudi ob Snov^T" in zagrebe obraz v ni.JLH ve ni.ni nJegovt I ti za hip postane, da bi se oddahnila. Toda, čim odpre vežna vra-U, se preplaši. Nasproti ji prihaja gospodar, ki mu že tri mesece dolguje na najemnini. "Najemnina je zelo nizka. Zakaj je ne plačujete v redu, gospa?" ji pravi gospodar in stopi za njo v kuhinjo. V materi, ki se je bila že pripravila, da znova ponižno poprosi gospodarja, naj jo počaka vsaj do prvega, se bogsigavedi zakaj, nekaj upre. 'Ta luknja še tega ni vredna!" odgovori rezko. "Poglejte, vse je vlažno. Tu Še Doleti teče s stene. Konj bi poginil v tej vlagi!" Gospodar, vajen njene krotko-sti, za trenutek molči, potem pa plane: "Ce vam ni prav —!" Medtem ko mati odlaga ruto, vre iz njene notranjosti to, kar je tako dolgo z muko zadrževala v sebi: "Da vas ni sram, da U- da ni, bi vam povedal JI kele luknift oddajat* liurlAmf T« «i a.. , H0 Pr kele luknje oddajate ljudem! In še plačilo zahtevate za to, ker so nekateri prisiljeni stanovati v teh luknjah, ki bi sicer že zdavnaj razpadle in . . ." Medtem ko mati odpira vrata v sobo in gre k sinovi postelji, še hepresUno govori, dočim stoji gospodar med vrati in vpije: "Ven! Pri priči ven, golazen beraška!" Šele ob sinovem zglavju se mati zave. "Ivan!" pravi mehko in se skloni nadenj. Toda Ivan ji ne odgovori, napotil se je po zlati sledi sončnega žarka, s katere se več ne vrne. Samo njegove u- humor Previdni vratar3 gospod ravnatelj, nek. ma žel, z vam, govoriti« Ali je mlada in lena'" ša ravnatelj žaljivo. "Da, gospod!" "Potlej naj vstopi" Ko je dama odšla, poklic vnatelj vraUrja k aebi "Zakaj ste rekli, da je hi »pa lepa in mlada?" "Oprostite," odgovori vr v zadregi, "nikoli človek ne Mislil sem si, da bi to „Ut biti vaša žena. Ce bi prej ci, da je sUra in grda."i "Dobro dobro, 8aj je bila ja žena!" ret "Gospod Milan, ali je _ sU z vašo sestro dvockaT "Da, ko sva se rodila, sv« dvojčka, zdaj je pa sestra let mlajša od mene.". • "V kateri razred pa že diš?" vpraša neka gospa ga Janezka. "Prej sem bil v tretjem, hodim pa v prvi razred." "Za božjo voljo, kako to mogoče?" "Moj oče je postal postaj« čelnik." TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabiU za veselice in shode, vizitnice, časniki knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi! VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTVi S.N.PJU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI sfer-' vt- Vas pojasnila daje vodstvo tlakama Csns smerne, nnijako delo prve vrite Pišite po 'informacije ns naslov: S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 80. LAWNDALE AVENUE Telefon RodtweU 4904 CHICAGO, ILL. Tsm ss dobe ns fteljo tudi ras ostmena pojsinila franfcfnrier krača (Imtkj fertL*1 ** WtfH> ** * NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEfO P* sklepa II. redne konvencije ee lahke naroli aa llat ta prišteje eden, dva, tH. štiri aH pet te eae šruliae k eaTaar*- nial. Llat Preaveta etaae ca m enake, sa liane ali ae*law JMJ u eno letne narotalao. Kar pa člani le plačaje pri aeeeaeate H » » tednik, ee Jlsa U prištele k narašnlnl. TereJ eedej ai »»reka. rtfl. •• )e Uet predrag sa liane 8NPI. Llat Preereta Je fele ImCuIm m gotovo je w Tanki drnUnl nekdo, U U rad lital list feak dss. liatn PreetoU Je: / Za Zdrnt. tfrlaee ta Kanado.|SSS Za Cteero ia Ckitafo je 1 tednik In.............4JS t tedaik ia......... S tednika In............S.SS t tednike Ia........ t tednike In............t.4* S tednike ia........ I tednike in............ LM 4 tednike Ia........ • tednikov Ia........... ril I tednikov Ia....... Za Brrnpe Je............|SS® Ispolnlte epodnjl knpen. priMUto petretgp vsote denarjs aH Mae« Order v planin in si narellte Proevoto, Hat, ki Je Vika laelaiaa. 17 » S* I* 1» Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh llanov prenrhs biti * SNPJ, ali le ee ptnseli prel od drušine ia bo aSbtevel aa« u. tednik, bode moral tisti lian ia dotttne druilne, ki Je tak« ns rečena na dnevnik Prosveto. to takoj nasaanlU sprs^.Uru ia obenem doplalati dotUno vsoto listo Pnnveta. Akotojs sa tedaj mora npravništvo sniiati datum ss to vsoto aaroftiifcu m PR08VETA. SNPJ, MS7 So. UwndaU Ave. Cbira** l* Priklene pošiljam aeretnfoo sa Hat Preevete veelo I.......... » A. drnštva S........ Narise .t,...............,.,......,...««*"""""' Ustavite tednik In ga pripišite k moji aS »ledfflk ft. šmštrs * ....... m ft. CraMvs *........ •»•t...,,.,.,.,..,.,,.,,,,,,,.,.,,,..«.««* ČL dm*t»* *........ si Ct drnštve » . ......................... ................................. ^ oooooo«oaoeooeoeoo<