Casopis s podobami za slovensko mladino.
Štev. 2.         V Ljubljani 1. februarja 1381.         Leto XI.
Pesniku.
Po njega sn|rti.
lEzgdbili so i neba se obl&ki, ln upokojil spet se jo vihar j Življdnje uoto v tnm gibljo vsaki,
V  nanivo se je vrnil mir vlndar; A na zabodu po nevihti taki Zafiv^ti reličdstno eolnčni žar,
Ki za sosednje se gorice upravlja, Z ozirom zadnjim deželo pozdravlja.
Vse ptice. ki plahe so pr&j moliiale, Zdaj glasovito žvrgole t slovo;
Cvetliue, ki glave so priklanjale,                                          ^H
Oko v zapad obraiajo roano:                                               ^^^^
Moči so spet se z^mJji razgibale.                                         ^^^H
Cutete, da se večeri nebo,                                                   >^^|
Ker solnce rže trepalnico aapira,                                          ^H
Poliigoina dan toiie v mrak — in  vinira.                              j^^|
V  prostoru sinjem zv&Ae zablišCijo,                                    ^^| Z nebfi. svitle migljiij« dolu f ndb,                                       ^^H Popotuika v samdti veselijo,                                               <|^H lu z dpaojem rodre njegov obraz,                                    j^H Obetjvajo mu koče, ki volijo                                                ^^H Fod streho srujo ua ponočni Cas;                                       "4^^| Cloveku daje zvezda tolažilo,                                               -^^^ L0 gleda v njeoo leslcetanje milo.
18       ^^^^^^^^H
Te zvčzde, pčsnilt! to so troji čuti,                     ^^^1
Ki v prai naže vkladajo Jtrepdst,
Ko boji pribKidvajo se Ijuti.
Troj dah pozeraakih je vihaijer prost.
Nad solnce ž njim vdetele so perati
K duhovom blažjim v svitlo Tisokoat:
A srce, ki (HovfetTTi plapolalo,
Nam t svojtl) Čatov zvezdah je ost&lo.
J. Š. K.