Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisai prof. Aloiz R e p i č. Navajam sledeč primer: Vprašal sem nekoč absnlventa obrtne Sole. koliko bi zahteval za izvršitev teca in tega dela? Najprei sploh ni mogel odgovoriti, a končno se je odločil za 1000 K. Zahtevati pa bi smel po razmerah samo 100 do 120 K. To ic dokaz, da ni imel niti približnega pojma o cenah. Praktična navodila naj navadijo učenca računati tndi s polrebnim časom, za de!o, koliko časa sme porabiti za delo, da zasluži toliko pri izvrševanju obrti, kolikor potrebuje zase in družino, kar ie seveda kardinalno vpraš.i.ive za vsakcga obrtnika. Pri gotovih delih je tcžko zadeti pravo ceno, ker ni mogoče, natančno se držati ur kakor prl drugem delu. Taka dela so na pr. pripravljanje in popravljanje orodia, mešanje barv, zlatenje itd. Tu se lahko določi približno število ur na teden, ker se mora delati toliko časa, kakor delo zahteva, enkrat več, drugič manj. N. pr. pri zlatenju, kier je treba najprej pripraviti podlago. Ko se ista primerno posuši, potem šele se more nalo- žiti zlato, siccr bi moral drugič prevleči in bi tako po nepotrebnem izgubil na materiiahi in času. Največ skrbi in trnda povzročaio nčiteliu vedno prvi meseci prvega šolskega leta, ker je treba najprei spoznati in klasificirati učence na dve sk.ipini, sposobnih in nesposobnih. Med nesposobnimi mora razlikovati zopet dve kategoriji: 1. nesposobne po naravi vsled nenadarjenosti: 2. nesposobne vsled pokvarjenega značaja, osobito lenulie. I.enulia, torej učenca. ki samo iz lenobe ne pokaže nobenega napredka, mora učitelj na vsak način odstraniti iz šole, ker ie lenoba jako nalezljiva in nevarna bolezen 7,3. součence. Pri tem se učitelj ne sme ozirati na kvantiteto, število, ampak samo na kvaliteto, pridnost učencev. Doklcr nimamo zanesljivih psiholoških meril, s katerirn bi takoi v začetku leta izmerili nadarjenost in značaj učencev, se mora učiteij naslanjati na lastna izkustva, kakor doslej. Tu opozarjam ziasti na dve pomožni metodi, po katerih učitelj zanesljivo spozna in določi nadarienost učencev: 1. da pazi na veselje, navdušenje in vztrajnost, postrežljivost učenca, kajti učcnec brez nadarjenosti navadno ne kaže niti navdušenja nitl vztrajnosti; 2. da preizkusl učence takoj tudi pri modeliziranju po naravi. Tn so namrcč strokovnjaki ugotovili, da navaduo j izvrstno izvršijo delo pri sprejemu oni učenci, '¦<i so že veliko modelizirali ali risali po predlo..;|li z mavccm, a drugi brcz te. vaje dosti slabšl\ Ko pa ic prišlo do narave, ie bil uspeh ravno nasproten. Šele pri preliodu od gipsa na naravo pokaže učenec, če ima sposobnost za višjo izobrazbo a!i umetnost. Ta dela z lahkoto in hitro, drugi nasprotno ne vidi na naravi nobene oblike in že na delu se vidi, s kakim trudoin dela, a namesto naprcdka se opazi zaostalost in nesposobnost. Na vsak način na; se vsak učitelj čim skrbreic potrudi v izboru učencev, tako da že po par mesecih laliko naznani staršem svoj rezultat, da li ie goienec splnh sposoben ali ne, in dali ne bi bi!o bolie, da si izbere drug poklic. Tako prihrani nepotrebno delo sebi in učencu, a državi in staršem nepotrebne izdatke. Tako prerešetanemu, izbranemu materijaiu učcncev posveti učitelj svoj najboljši trud in svoio najskrhnejšo pozornost, nikoli ne pozabi, da je on prvi in najboljši model v šoli, po katercm se oblikuje duša učencev. V ta namen je posebno dobro, da učitelj sam izvršuje v učni sobi kako lastno delo, kollkor to dopušča pouk in vzdrževanje discipline. Od hlpa do hipa smukne učitelj k svojemu delu, ta živi zgled veča v učencih veselie do poklica ter jih vadi v vztrainosti in polrpečljivos.i. Pri tem, se učitelj vedno zaveda, da so starši njemu prepustili glavno skrb in odgovornost za vzgojo učenca. Čut odgovornosti mora podžigati njegove moči do očetovske požrtvovalnosti, da učenec do zadnje minute plodonosno porabi ekonomično razdeljeni čas. Njemu izročeni učenec si bo moral po absolviranin šole sarn služiti vsakdanji kruh, na kar tudi njegovi starši že ves čas šolanja računajo, in da se ne zgodi nasprotno, da dobe starši s sinom po končanih študijah samo šc \cč.ie breme na glavo. Poučno-vzgojno delo nreia učitelj po fiziologiji dela in psihologiii pozornosti. Fiziologija nči. da zahteva vsak napor dolgost dela gotov odmor, počitek. Učitelj mora torej modro pretehtati težo dela in čas, da se pravilno menja ritem dela in počitka. Torej ne preoblagati s pretežkim in predolgotrajnim delom! S tem se povzroča nepotrcbna in prevelika utrujenost, zvezana z neprijetnim občutkom, ki ubija veselje do dela in poklica, kcr ga učcnec le prerad prenaša ¦ia predmet. Važcn je tudi pravilen razpored dela: 1. da se postavi na prve, izpočite ure pouka težje delo; 2. da v splošnem načrtu sledijo lajšim vajam težje in ne narobe. (Dalje prih.)