AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 275 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. .Vnukinja predsednika Lincolna je umrla New York, 22. novembra. Tu je umrla Mrs. Mary Isham, vnukinja' bivšega predsednika Abrahama Lincolna. Bolehala je več let. Bila je hči Roberta Todd Lincolna in je mladostna leta preživela v Washingtonu in Chi-cagu. Njen mož je umrl pred 20. leti. Preostaja še ena njena sestra, ki je zadnja vnukinja po ranjkemu predsedniku. --o- Smrtna kosa Dve uri pozneje ko je bila včeraj popoldne pripeljena v Glen-ville bolnišnico je umrla Johana Ferjančič, 15219 Plato Ave. Pokojna je bila stara 59 let in je stanovala na domu v Collinwoo-du nad 20 let. Bila je povsod Priljubljena in spoštovana. Do-ma je bila iz vasi Vrhpolje, fara Trg pri Vipavi. V Ameriko je dospela pred 31. leti. Poročila se je pred 27. leti s Ferdinadom, doma iz iste dekanije v Vipavi. Pokojna je bila članica sledečih društev: društvo Marije Vnebo-vzete št. 103 JSKJ, podružnice st. 10 SŽZ in Oltarnega društva na Holmes Ave. Truplo ranjke ostane na domu do pogreba, ki se vrši v petek ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v farno cerkev. Pokopališče naznanimo jutri. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Bodi ranjki blagi ženi ohranjen trajen spomin! Zaključek kontesta Jutri večer se nadaljuje bazar Pri sv. Kristini. To bo tudi za-ključhi dan za kontest med eu-chdskimi lepoticami za najbolj Popularno dekle. Pridite jutri večer k sv. Kristini, da boste imeli veselo zabavo na bazarju, obenem boste pa videli, katero dekle imajo ljudje najrajši v Eu-clidu. Na bazarju je še ogromna zaloga raznega finega blaga, ki bo šlo vse pol zastonj, pol tako. Urška Trtnik pravi, da se mora jutri večer vse blago oddati, pa ttiagari če sega daje zastonj. Torej jutri večer v šolsko dvorano sv. Kristine! Dohodninski davek V uradu zakladniškega tajnika v Washingtonu se pečajo z načrtom, da posežejo v žepe malih ljudi glede dohodninskega davka. Dosedaj samski ljudje, ki so zaslužili $1,000 ali manj na leto, nis» poročali svojega zaslužka vladi. Tudi oženjeni, ako so za-služHi man.? kot $,500 na leto, So bili izvzeti. Zakladniški odde-lek je pa mnenja, da bi morali Poročati zaslužek vsi oni samski, k j zaslužijo vsaj $750.00 in oni oženjeni, ki zaslužijo letno $1,-500.00. Toda kot se je povedalo zakladniškerriu^ oddelku vlade kongres ne bp nikdar pri volji Potrditi enake postave, ker bi se Pri svojih volivcih preveč zameril. Ne pozabite v petek! ^ petek večer se vrši izvan-redno prijetna zabava pod novo cerkvijo sv. Vida. Ta večer so si lzbrali demokratje, da pridejo skupaj in njih prijatelji. Za v Petek večer je geslo: en tisoč nas m°ra biti pri tej zabavi. In po tem številu se sodi, da bodo velike nagrade. Torej ne pozabite v Petek večer v dvorani pod cer-kvijQ sv. Vida točno ob osmih. Važno zborovanje Na Zahvalni dan se vrši skupki sestanek Zveze društev Naj sv. Imena pri fari sv. Kristine. Zbo-rovanje ,se prične takoj po sv. maši, ki se vrši ob 8:30. Zastopniki vseh štirih slovenskih fara so vabljeni. Egiptovska armada zna pomagali Arabcem v Palestini. Egipt se bo začel tudi oboroževati Cairo, Egipt, 22. novembra. Egiptovski kralj Faruk je imel včeraj prestolni govor v parlamentu. Tekom svojega govora se je kot kralj prvič dotaknil arabskega vprašanja v Palestini, ki daje Angležem toliko preglavice. Angleška javnost; je sedaj začudena, ker je kralj Faruk v svojem govoru omenil, da bo egiptovska kraljevina gledala, da dobijo Arabci svojo pravico v Palestini in da se zadeva na miren način poravna. Kot znano se Angleži borijo v Palestini proti Arabcem in za Žide. Nemiri v Palestini na no- ben način ne ponehajo. Arabci z vso silo protestirajo, da bi se židje nadalje naseljevali v Palestini. Značilno je tudi, da je Egipt sklenil zvišati število svoje armade. Egiptovska armada šteje danes 25,000 mož, ki je pa več ali manj pod angleškim vplivom. Egipčani se skušajo iznebiti tega vpliva s tem, da bodo zvišali število stalne armade na 50,000 vojakov in bodo s tem številom lahko nasprotovali Angležem. Obenem namerava egiptovska vlada zgraditi 36 manjših vojnih ladij za obrambo obrežja, o—- Eksekufivni odbor unije avtnih delavcev je razbil komunistični odbor v Detroitu Detroit, 22. novembra. Ekse- svojega izrednega delegata na kutivni odbor United Automobile Workers je včeraj enoglasno sklenil, da razpusti takozvani "Detroit District Council," o katerem se je trdilo, da je pod komunističnim vplivom. Ta koncil so tvorili delegati raznih lokalnih unij, in za delegate so se znali vedno vtihotapiti komunisti, ki so na sejah koncila debatirali o komunizmu ali o zadevah, ki se sploh ne tičejo delavskih zadev. Členjeni koncil je poslal celo konvencije Mladinske komunistične organizacije in je bil poznan, kot da je dajal prednost znanemu komunističnemu glasilu Midwest Daily Record. Da je prišlo v uniji avtnih delavcev do ponovnih prepirov je bil kriv omenjeni distriktni koncil, ki se je vtikal v zadeve avtomobilske unije. Ker je konvencija C. I. O., h kateri spada unija avtnih delavcev, rekla, da ne bo unija sprejemala komunistov za člane, se mora omenjeni koncil seveda raziti. . •, . — Mestni avditorij Mnogi councilmani v Cleve-andu zatrjujejo, da je gospodarstvo pri mestnem avditoriju in mestnem stadionu tako slabo, da je deficit vsako leto večji. Vse premalo gospodarstva je pri teh mestnih ustanovah in vse preveč politike. Z mestnim avditorijem je imela mestna vlada letos že $19,000 zgube. Mestna zbornica je mnenja, da bo treba odstraniti kopico upravnih uradnikov urada avditorija in izročiti gospodarstvo komisiji sedmih državljanov, ki bodo svoj posel vršili brezplačno. Poroka V četrtek 24. novembra se poroči v cerkvi sv. Vida Miss Frances Zakrajšek, hči Johna in Mary Zakrajšek, Painesville, Ohio, in Mr. Alojzij Struna, od družine Josip in Julija Struna. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo sv. maše ob 10. uri. Obilo sreče novoporočen-cema v bodočnosti! čitalniški večer v SND Članstvo Slovenske narodne čitalnice v SND na St. Clair Ave. prijazno vabi vse ljubitelje lepe knjige na družabni večer v soboto 26. novembra v dvorano št. 1. Sobotno geslo bodi: vsak zaveden Slovenec in Slovenka v soboto na prireditev čitalnice! Zadušnica V petek 25. novembra se bo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi Marije Brezmadežne na 41. cesti in Superior Ave. sv. maša zadušnica za pokojnim John Struna. Prijatelji ranjkega naj se udeležijo. Skupna društva Nocoj večer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prijazno vabljeni k udeležbi. Burton za župana Republikanski klub 32. varde je naprosil Harold Burtona, da ponovno kandidira za župana v pi'ihodnjem letu. . Miss Perkins odgovarja glede deportacije Washington, 22. novembra. Miss Frances Perkins, delavska tajnica, je včeraj odgovorila Stephen Chadwicku, poveljniku American Legion, ki je nujno zahteval ,da se deportira iz Amerike znani delavski vodja na Pacifiku Bridges, ker je tujezemec in komunist. Miss Perkins odgovarja, da je res, da bi moral biti Bridges deportiran, toda obrnil se je na sodnije, ki bodo v kratkem podale glede njega razsodbo. --o-- Lačni republikanci V glavni stan republikanske stranke v Clevelandu je dospelo nič manj kot 4,800 prošenj za razna javna dela. Vseh del je na razpolago 900. Marsikdo bo seveda bridko razočaran, ko je na dan volitev nosil Brickerjevo tablo na svojem hrbtu. Novo izvoljeni kongresman Bender, vodja republikancev, se je pa izognil začasnim sitnežem, ki zahtevajo delo, s tem, da je za štiri tedne odpotoval na počitnice. "Kanarčki?' Koncert Mlad. pevskega zbora "Kanarčki" se vrši v nedeljo 29. jan. v Slov. del. dvorani na Prince Ave. Cenjeno občinstvo je prošeno, da rezervira že sedaj ta dan za "Kanarčke" in se tudi apelira na druge mladinske pevske zbore ,da nimajo svojih prireditev ta dan in enako bomo hvaležni drugim društvom in ustanovam. — Kanarčki. Ozdravljiva pljučnica New York, 22. novembra. V več vodilnih neivijorških bolnišnicah preizkušajo te dni novo kemikalijo, od katere p r ičakujejo, da bo zdravniška veda lahko na uspešen način zdravila pljučnico, kije dosedaj ena najbolj trdovratnih bolezni, ki napada človeka. Prof. Cecil iz Cornell univerze je na zborovanju zdravnikov pripovedoval, da je zadnji teden uspešno ozdravil dva moška, eden star 65, drugi 7S let, ki sta bila napadena od hude pljučnice. Dajal jima je kemikalijo, ki je zaenkrat poznana pod imenom "M. & B. 693." Zdravniki poznujo 32 vrst pljučnice in .med temi je pljučnica tipa 3 najbolj trdovratna. Oba omenjena moška sta imela pljučnico tipa 3. Neki drugi zdravnik je poročal, da je tekom treh mesecev zdravil 100 slučajev pljučnice in da je dosegel ozdravljenje v 83 slučajih, kar je nekaj nenavadnega. -o--!_ Židje bodo morali brez denarja iz Nemčije Berlin, 22. novembra. Načrt medvladne komisije, ki je na delu, da pomaga Židom izseliti se iz Nemčije, je včeraj padel v vodo, ko je nemška vlada izjavila, da Židom, ki bodo zapustili Nemčijo, ne bo dovolila vzeti s seboj nobenih denarnih sredstev. Nemška vlada obstoji pri svoji prvotni zahtevi, da morajo nemški židje najprvo plačati nemški vladi $406,000,000, in ko bo ta denar izplačan, se bodo lahko selili in Nemčija bo vesela, ko se reši teh "krvosesov," kot se je izjavil propagandni minister Goe-bels. "židje so ves svoj denar iz-mozgali tekom let iz nemškega naroda," je nadaljeval minister, in dočim je nemški narod ostal priprost in siroten, ga ni bilo skoro Žida v Nemčiji, ki ne bi posedoval večjega premoženja. Nemška vlada ni tako brezumna, da bi nasedla na zadnje limanice zvitih Židov, pač pa bo zahtevala od njih vse, kar so odnesli nemškemu narodu." Proglas predsednika Roosevelta za Zahvalni dan. Amerika je hvaležiia, pravi predsednik Washington, 22. novembra. Predno je predsednik Roosevelt odpotoval na jug, je izdal sledeči proglas za Zahvalni dan: "Jaz, predsednik Franklin Roosevelt, s tem označujem četrtek, 24. novembra ,kot splošni zahvalni dan. "Naši očetje so izbrali enak dan, ko so izsekali narod iz pragozda. Zahvalni dan smo obhajali, ko ga je proglasil prvi predsednik George Washington. Abraham Lincoln je proglasil Zahvalni dan, rekoč, da se priporočimo Vsemogočnemu, ki biva nad nami. ' "Tako se je Amerika od postanka svoje zgodovine zahvaljevala Bogu za dobrote. Tudi mi bi se morali na Zahvalni dan obrniti k Bogu, in to v časih težav in trpljenja in v časih veselja. Zaupajmo v Boga! Tekom leta smo prejeli gotove dobrote, za katere bi morali biti hvaležni. Polja so obilno obrodila in delavci imajo v tovarnah danes boljši položaj. Hvaležni bodimo, da smo ohranili našo ameriško demokracijo. "Živeli smo v miru in v za-stopnosli s svojimi .sosedi in videli smo, da je bila svetu prihranjena splošna vojna. V takem času pa je naša dolžnost, da molimo za naše sosede, ki niso tako srečni kot smo mi. živimo pošteno in zmerno, da bomo vredni božjih dobrot. V pričo tega sem se podpisal in povzročil, da se je na listino pritisnil veliki pečat Zed. držav." Anglija je začela s strožjimi koraki napram Nemčiji. Kontrola nemškega premoženja je bila predlagana v parlamentu London, 22. novembra. Delavski zastopniki v angleškem parlamentu so včeraj zahtevali, da vlada čim huje obdavči vse nemške proizvode, ki prihajajo iz Nemčije v Anglijo in da se tako naredi konec nemški konkurenci. Nadalje je bil stavljen predlog, da se začne s kontrolo nemškega premoženja, kar ga je naloženega v Angliji, tako da bo Nemčija znala, da se Anglija nikakor ne strinja s surovo silo, katero je začela izvajati nacijska vlada. Londonsko časopisje je včeraj prineslo vesti, da namerava angleška vlada odpoklicati svojega poslanika v Berlinu, in ena- ko je baje tudi diktator Hitler sklenil, da odpokliče nemškega poslanika iz Londona. Parlament je nadalje sprejel resolucijo, in to skoro enoglasno, kar se jako redko pripeti v angleškem parlamentu, v kateri resoluciji se obsoja podivjani nastop napram židovskemu prebivalstvu v Nemčiji. Obenem je angleški minister-ski predsednik Chamberlain sporočil parlamentu, da se angleška vlada bavi z načrti, da se pošlje nemške Žide v bivše nemške kolonije, kar je zlasti razburilo Hitlerja. To je baje vzrok, da namerava H i t i e r odpoklicati nemškega poslanika v Londonu. Slike mlad. zborov Prosi se vse tajnike in posameznike, ki so naročili slike Združenih mladinskih pevskih zborov, da sei zglasijo pri tajnici Miss Traven, ako niso slik dosedaj še dobili, še nekaj jih je na razpolago. * V Franciji je danes 450,000 ljudi več brez dela kot ob istem času lansko leto. Angleži sprejeli nekaj židovske mladine London, 21. nov. — V gotovih angleških krogih se je začelo z gibanjem, da se dobi iz Nemčije kakih 1000 židovskih otrok, ki še niso 17 let stari in se jih naseli v Angliji. Otroci bi se v Angliji učili potrebnih predmetov, da bi bili pozneje poslani v kolonije. Toda angleška vlada predvsem zahteva, da mora ta po-šiljatev nemške židovske mladine biti popolnoma financirana od židovskih krogov. -o- Zelo važna seja V sredo 23. novembra se vrši ob 7. zvečer zelo važna seja Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabljeni so vsi zastopniki in direktorji, delavci in delavke zadnje prireditve, kakor tudi uradniki društev in posamezniki, da pridejo. Seja je zelo važna, torej je vaša navzočnost potrebna. — J. Korošec, tajnik. V Maple Heights S. N. Dom v Maple Heights bo imel v soboto večer malo zabave in ples. Vabljeni so tudi prijatelji iz sosednjih naselbin za obisk. Sedem ohromelih otrok utonilo v Pennsylvaniji Wilkesbarre, Pa., 22. novembra. Ko se je v avtomobilu mestne zdravstvene oblasti peljalo sedem ohromelih otrok v kliniko v tem mestu, kjer jim vsak teden enkrat dajejol posebna zdravila, se je avtomobil v bližini mesta vdrl in padel 30 čevljev globoko v vodo. Otroci so veselo kramljali med seboj, ko se je nesreča pripetila. Poklicani so bili ognjegasci, ki so dvignili potopljenih avto. Vsa prizadevanja zopet oživeti otroke so bila zaman. Strašne žrtve Špancev v Ebro vojnem sektorju Saragosa, Španija, 22. novembra. Dne 27. julija se je začela strahovita bitka med lojalisti in nacionalisti za posest krajev ob reki Ebro. Položaj je danes skoro ravno isti kot je bil pred štirimi meseci. Nobena stran ni napredovala ,toda na Ebro fronti je v omenjenem času obležalo da 100,000 mrtvih in ranjenih. Posamezni boji na tej fronti so še vedno v teku. Letni proračun župan Burton je poslal mestni zbornici začasni letni proračun mestnih dohodkov in stroškov za leto 1939. Mesto bo potrebovalo nekaj nad $48,000,000. V tej svoti je vključenih tudi $18,000,-000, katere mora mesto plačati na stari dolg. Ni pa v tej svoti zapopaden denar, ki ga bo mesto rabilo za podporo brezposelnih, in ki znaša najmanj $3,000,000 na leto. Menijo se pa v mestu, da bodo razpisali zopet nove volitve, da se uvede davek, ki naj mestu prinese letnih $7,000,000 novih dohodkov. Toda dvakrat so šli davkoplačevalci na led, in tretjič ne več. Vest iz domovine žalostno vest iz domovine je dobila Margaret Rus, 7203 Myron Ave., da je umrla 27. oktobra njena ljuba mati Marija Ste-blaj, v vasi Skril je. Ranjka zapušča tu hčer Margaret in dve sestri, Uršula šuštaršič in Gertrude Japel, brata v Chicagu, v domovini pa sina, brata in sestro. Naj mirno počiva v domači zemlji! Nadaljne žrtve Še dva lovca sta bila ubita včeraj na lovu v državi Ohio, tako da znaša število letošnjih žrtev že 12. Večinoma se nesreče pripetijo, ker lovci premalo pazijo, kadar plezajo preko plotov ali kadar prijemajo za puške. Na Waterloo Rd. želja otrok Mladinskega pevs. zbora na Waterloo Rd. je, da s$ vrši vaja v četrtek na Zahvalni dan. Naznanja se torpj staršem, da se vaje vršijo v četrtek ob J., uri pop. Boji na Španskem še vedno niso ponehali Hendaye, Francija, 21. novembra. General Franco je začel napadati močne lojalistične postojanke bo Segre reki. Na fronti je mnogo tankov in zrakoplovov, ki igrajo važno vlogo. Postojanke lojalistov so postale jako slabe, ker je zletelo v zrak javno skladišče) streljiva lojalistov v bližini Barcelone. V tej katastrofi je bilo nad 200 lojalistov ubitih. Poznejša poročila iz Barcelone pa naznanjajo, da so v razsirelbi samo štiri osebe našle smrt- -o-- Pp 470 na teden Kot naznanja WPA urad v CJevelandu sprejmejo privatne industrije v mestu vsak teden približno 470 delavcev od WPA del. To je povprečno število za prve tri tedne v novembru mesecu. Pri WPA delih v Clevelandu in v okolici je danes še vedno 76,800 delavcev, dočim jih še nekako 14,000 čaka, da bodo pravilno registrirani za javna dela. Počasi, zelo počasi, se delo odpira. Avto žrtve V Clevelandu so letos avtomobili ubili 114 oseb, lansko leto v istem času pa 226. Policija je pretekli teden aretirala 705 avtomobilov radi kršenja raznih postav. 562 izmed teh jih je bilo spoznanih krivim, dva oproščena, drugi še čakajo na tožbo. Lansko leto je bilo v istem tednu aretiranih le 372 avtomobilistov. * Vprašajte za nagradne listke progresivne trgovske zveze. Davey kolekta Frank Bittinger, ki je politični zastopnik gov. Daveya, skuša spraviti skupaj pred novim letom $25,000, kar znaša deficit, ki ga je gov. Davey naredil v svojem neuspešnem boju pred primarnimi volitvami. Mr. Bittinger je sedaj začel nabirati denar od raznih državnih uslužbencev, ki so od Daveya dobili delo in ki se še nahajajo v uradih. Kot znano je primarna kampanja Daveya veljala skoro $250,000. Od tega je sedaj $25,000 dolga. Na veliko slabšem položaju so pa republikanci v državi Ohio, ki imajo od zadnjih volitev $69,000 dolga. Uradniki v pokoj Z dnem 1. januarja bo moralo 73 mestnih višjih in nižjih uradnikov v pokoj, ker so dosegli 70. leto. Med onimi, ki gredo v pokoj je tudi direktor postav Mr. Clumb, ki je služil mestu 20 let. Glasom najnovejše postave države Ohio bodo ti uradniki dobivali pokojnino, ki znaša od $100 do $170.00 na mesec, župan ne more na mesta upokojenih uradnikov imenovati nove, pač pa se pomaknejo nižji uradniki v višje razrede. Končno štetje šele v torek 22. novembra je bil voKvni odbor v Clevelandu gotov z uradnim štetjem gasov. Dognalo se je, da je dobil demokrat Sawyer v Clevelandu 1178 več glasov, kot se je prvotno poročalo. Tudi pri drugih kandidatih so bile številne napake, vendar končnega razultata to ni spremenilo. Srnjak na cesti Vedno bolj pogosto se pojavljajo srnjaki ob meji države Ohio in Pennsylvanije in več so jih videli že v clevelandskih predmestjih. No in včeraj se je pripetilo, da je neki avto na Weybridge Rd. v Shaker Heights celo povozil nekega mogočnega srnjaka, ki je dalj časa ležal na cesti, predno so ga pobrali. WPA delavci Henry Laaser, predsednik Workers Alliance, je naprosil predsednika Roosevelta naj nikar preko zime ne odpusti od WPA del kakih 450,000 delavcev. Roosevelt to namerava narediti, ker po 31. januarju ne bo več imel denarja na razpolago. L DOMOVINA AMERIŠKA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 "months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 1878._ H........................ '—' BESEDA IZ NARODA | ............................—* No. 275, Wed., Nov. 23, 1938 Letošnji Zahvalni dan Težko je letos pisati članek o Zahvalnem dnevu, ki ga bo praznovala Amerika v četrtek 24. novembra. Od lanskega leta so se razmere v ekonomskem in političnem življenju silno spremenile. Vendar do danes še ni tako hudo, da bi bilo treba stradati ali da bi človek ne vedel, kam se obrniti, ako je lačen in potrebuje strehe. V tem oziru so imeli prvotni naseljenci v Ameriki mnogo hujšo in silnejšo borbo za obstanek, kot jo imamo mi, ki smo danes naseljeni po Ameriki. Menda vsakdo ve, da praznujemo v Ameriki Zahvalni dan v spomin na prihod onih ameriških pionirjev, ki so začeli prvi orati ledino v Ameriki. Nepoznani z razmerami, nepoznani z zemljo in divjim prebivalstvom, so se lotili dela in se niso ustrašili nje prvotne divjine v gozdovih, prežečih sovražnikov ter pomanjka vsega. Šli so kot pravi pionirji na delo, raztrgani in lačni, prepuščeni samim sebi, zaupajoč samo v Boga in v svojo trdno naravo, pa so premagali vse ovire. Dasi je od prvotnih 300 pionirjev, ki so dospeli v Ameriko s trdno voljo, da ostanejo tukaj in delajo in da se nikdar več ne vrnejo v svojo domovino, jih že tekom prvega' leta pomrlo nad 200, pa so ostali vztrajali, delali, sekali, orali in sadili. Prvo leto njih bivanja jim je prineslo uspeh. Ko so pobrali *voje prve pridelke v novi zemlji, so imeli dovolj, da se preživijo v bodočnosti. Zbrali so se vsi skupaj in se zahvalili Bogu, da so ostali pri življenju in da zaenkrat ne bo treba umreti od lakote in pomanjkanja. To je bil prvi Zahvalni dan v Ameriki, v letu 1621. Od-tedaj obhajamo kot spomin na naše prve pionirje vsako leto Zahvalni dan, da premišljujemo enkrat v letu, kaj nas je bolelo preko leta in kje so vzroki, da moramo biti hvaležni za svoj obstanek v Ameriki. Napredek časa je prinesel druge razmere kot so bile one, v katerih so živeli naši prvi pionirji. Lahko pa trdimo, da nihče: izmed vseh naseljencev v Ameriki ni toliko trpel kot so trpeli prvi naseljenci. Toda njih neomajno zaupanje v Boga, v svojo lastno močno voljo, je s pomočjo v prihodnjih stoletjih prihajajočih naseljencev naredilo Ameriko to, kar jc danes — kljub vsem težavam in bridkostim, kljub vsem krizam in depresijam, Amerika je še danes najboljša dežela na vsem širnem svetu. Tega danes nihče ne more zanikati. Iz dnevnega časopisja vam je znano, kaj se godi danes po vesoljnem svetu. V Aziji se poldrugo leta davita že 80 milijonski japonski narod in 400 milijonski kitajski narod. Zemlja je bolj prepojena krvi kot pa od jezer in rek. Lakota, kolera in potresi poleg morilnega orožja decimirajo ene kot druge in od nikoder ni videti nobene rešitve v bodočnosti. Španija je tudi že poldrugo leto v bratskem boju, katerega so začeli bogatajci in komunisti iz Moskve, ko so razpa-1 i 1 i strasti španskega naroda in ga razkosali na dva dela, da padajo dnevno nedolžne glave in trupla, da ljudje ne umirajo več kot kristijani pač pa kot živina, ki ne zna kdaj pride njega pogibelj. In vse to se godi na pritisk diktatorjev iz Moskve, katerim se je hotelo zagospodariti v Španiji, odpraviti vero in Boga (nespametniki) in zasužnjiti narod, kot je danes zasužnjen v sovjetski Rusiji. Rusija, da! Nesrečna proletarska dežela, ki se je spremenila iz mučilnice pod carji v klavnico pod boljševiki. Nesrečna Rusija, ko je glavno opravilo samodržcev prizadevanje, da izpulijo narodu iz src vero v Boga, ne da bi se pri tem ozirali, da je narod lačen, da bo z vero sam naredil svoje dolžnosti, da jc pričakoval od delavske vlade kruha in obleke, dočim ima danes mnogo bolj trpljenja kot je imel svoje-časno v carskih mučilnicah. In Nemčija? S strahom se obračajo ljudje danes od nje, a drugi manjši narodi pričakujejo, kdaj jih zadavi, kot je zadavila ponosno, progresivno, toda mirno in plemenito Češko. Francija in Anglija sta na kolenih, vsa Evropa je kot ena nabita strojna puška, ki grozi vsak čas uničiti vse življenje. Ko smo se ozrli po svetu in se vrnili zopet v Ameriko, in ko sc tu ozremo okoli sebe, čutimo v srcih nekak mir, nekako varnost, nekako veselje in zadovoljnost. Četudi je za mliijonc življenje nekako pomanjkljivo, vendar že misel, da ni treba dnevno trepetati za obstanek, daje novo upanje, novo radost in varnost Amerikancem. Nikjer drugje na svetu ne more niti en sam narod danes praznovati Zahvalnega dneva v takem smislu, kot ga bo praznoval ameriški narod. Na obisk v staro domovino 2. Vožnja na parniku—od New Yorka do Havre Piše Mary Majcen, Sheboygan, Wisconsin Ker sem tudi jaz ena tistih izletnic, katerim je naša gl. predsednica izrazila željo, da kaj napišemo o svojem potovanju na izletu SŽZ, hočem nekoliko popisati kako smo se imeli na parniku na vožnji med New Yorkom in Havre. Ko smo bile enkrat odrezane od suhe zemlje in ni bilo več hodnika iz parnika, nam je postalo nekako tesno pri srcu, kajti vsaka si je mislila: dekle, sedaj pa ne gre več "za špas"; sedaj smo za 6 dni izročene na milost in nemilost i Atlantskemu oceanu in njegovim valovom; kar bo, pa bo! In ta srčna tesnoba se je večala, kolikor bližje smo bili odprtemu morju in čim hitrejše je vozil parnik. Nebotičniki velikega New Yorka so bili že za nami in tudi nekdanji otok solz — Ellis Island, ali kakor smo mu včasih rekli "kesl-garten" smo že "pešali," ko je postala boginja Svobode predmet našega zanimanja. Zdelo se mi je, in najbrže drugim tudi, da nam "Svoboda" miga v pozdrav in nam kliče; Nič se ne bojte, saj imate ameriške potne liste seboj in se boste lahko vrnile pod moje okrilje, kadar boste hotele. Res čudno moč ima ta ogromni kip. Iz zamišljenosti nas je vzbudil zvonec, ki se je oglasil za našim hrbtom. "Lunch, lunch," je zašumelo med potniki. In tako se je tok naših misli nehote obrnil v nasprotno smer. Pričele smo iskati svoje ožje zrtarike"ih-' v skupinah smo odšlfe'iskat obsdnico. Ni je bilo treba dosti iskati, temveč je bilo samo treba slediti onim, ki so šli pred nami, ker smo bili vsi namenjeni k istemu cilju. V obednici je že vse vrvelo. Ker pri prvem obedu sedeži še niso določeni, je vsakdo sedel, kamor je hotel oziroma, kjer je dobil prostor. Ni bilo dolgo, ko so bili vsi sedeži zasedeni. Drugi potniki so morali čakati na drugo zasedanje. Obednica namreč ni dovolj velika za vse potnike, kadar je parnik poln. Kakor so mi povedali, je isto tudi v drugem "n prvem razredu, in tudi na drugih parnikih je tako. Večina izletnic je bila pri prvem zasedanju obednice. Ker je bilo vsakovrstnih jedi na izbiranje in tudi rdečega in belega vina ni manjkalo, je obednica kmalu oživela in postala kakor roječi panj. Slabo razpoloženje je izginilo in se nadomestilo z šalami in smehom. Tudi strah pred parni-kom in morjem je po večini izginil. Ko smo se vrnile na krov iz obednice, smo bili že daleč na odprtem morju in suha zemlja se je samo še videla daleč na severo-zapadu. Moja partnerica v kabini, Mrs. Zore, katero je dolg čas po West Allisu tudi že popustil in je prišla nazaj v svoje pravO veselo razpoloženje je povedala tako dober West-alliški "špas," da smo I se nasmejale do solz in Na češkem živi dekle, Pepca Tenil, pred katero svarimo naše pečlarje. Ne zato. cla bi bila grda ali slaba, ampak nekaj drugega je, močna je ko sama pošast. Z golo pestjo lahko zabije žebelj v dve coli debelo desko. (Pomislite, če bi komu s to nežno ročico prisolila zaušnico). Z zobmi prav tako lahko pregrizne močan železen žebelj, kot. vi kos kruha. Z eno roko dvigne s tal šest precej rej eni h oseb hkrati. Vsekakor krasno dekle. Njen mož bo imel najbrže bolj malo besede pri hiši, ali pa bo precej narobe. pozabile, da smo na morju. Nato pa je predlagala, da gremo "domov," to je v našo kabino in se prepričamo, če se morda "kdo" ni zmotil in se naselil v njej. Mrs. Lenovšek, ki je tudi nehala točiti solze po svojem možičku in družini, je podpirala predlog. Mrs. Šlosar je tudi prikimala češ, prav je tako. Med potjo smo pogledale tudi v gostilno, kjer smo videle, da je nekaj "ta-žejnih" pri bari prav pridno skušalo nadomestiti one kozarce, ki so jih zamudili v času, ko je bila bara zaprta. Bara se namreč sme odpreti šele tedaj, ko pride parnik dovolj daleč iz pristanišča. Svojo kabino smo našle, kajpada, nezasedeno in tako smo jo brez ovir zasedle in se v njej "kvartirale." Ampak to ni bilo tako lahko, kajti naša kabina je imela štiri postelje, dve spodnji in dve zgornji. Vprašanje je nastalo, kateri dve bosta spodaj in kateri dve na vrhu. Sicer je pa to vprašanje rešil že naš organizator izleta, Mr. Zakrajšek, ki je vsaki potnici določil prostore na podlagi tega, kdaj se je katera priglasila za izlet. Ker smo imele dobro zunanjo kabino, smo bile nazadnje vse zadovoljne. Naša kabina je bila nekako na sredi slovenskega "firkel-ca" na parniku, kjer se ni slišala druga beseda kakor slovenska, ali pa francoski — vi-vi, kadar je naš Stewart prišel naokrog. Nasproti naši kabini so bile 4 rojakinje iz Minnesote; v kabini poleg nas so bile 4 rojakinje iz Clevelanda in njim nasproti zopet 4 rojakinje iz Clevelanda in še naprej, pri vhodu v našo ulico je bil na eni strani,zakonski par iz Wyo-minga in, da drugi strani pa kabina naših časnikaric, to je Mrs. Novak in Miss Fabian iz Chicage. V naši ulici je torej stanovalo 19 potnic in 1 potnik. Od teh jih je bilo 9 iz Clevelanda, torej večina, in zato bi to ulico lahko imenovali cleve-landsko. Ono ulico pred našo bi lahko imenovali ulico glavnih od-bornic, kar so v nje stanovale 4 gl. odbornice: Mrs. Prisland, Mrs. Erjavec, Mrs. Smoltz in Mrs. Kramar. In ono ulico naprej od nas bi lahko imenovali illinoiško ulico, ker je bila v tej ulici ta država naj močneje zastopana. In ker je bilo toliko Slovenk skupaj, pa da bi bilo dolg čas, ali da bi se kdo kislo držal? Kaj pa še! Ko je eni zmanjkalo, je druga pričela, in potem tretja in tako ni nikoli zmanjkalo ne šal, ne pripovedk in ne zabavlic in zato je bilo smeha na koše. In če se je ena malo bolj kislo držala, so jo kmalu druge spravile v dobro voljo. Če pa je kateri res kaj "pofalilo," so zdravniški nasveti in zdravila kar deževala v dotično kabino. Sicer je bilo malo takih, katerim bi se bilo res kaj prida vrtelo, ali pa da bi jih resno kaj ščipalo." Če je pa res kaj bilo, nismo bile v zadregi, ker smo vedele, da bartender strašno dober konjak prodaja pri bari. En štamprle in v sili tudi dva, pa bi moral HAVRE; FRANCIJA vsak peklenšček popustiti. Pa naj bi bil človek potem bolan, ali pa se kislo držal? To še na mar ni nobeni prišlo. No, pa denimo šalo na stran! Res dobro smo se imeli in dobro smo jedli in pili. V obednici smo vsi slovenski potniki in potnice kosili in večerjali istočasno. Ampak moških potnikov je bilo tako malo med nami, da še za vsako mizo niti eden ni prišel; vsaj pri naši mizi ni bilo nobenega. In če se ne motim, je bilo še več drugih miz brez njih. Ko smo bile v obednici pri belo-pogrnjenih mizah in smo videle kaj in kako se jedi ser-virajo, smo se često spomnile kako je bilo svoj čas v tretjem razredu na parnikih, ko so potniki tretjega razreda dobili eno zajemavko kake čorbe, ki največkrat sploh ni bila užitna, v svojo posebno plehnato šalco, in ta čorba je bila navadno vse kosilo ali vsa večerja. Toda sedaj je to vse kaj drugega. Naša kosila in večerje so obstojale iz narezka (ape-tajzarja), juhe, na razne načine pripravljene ribe, dalje pečenke, bodisi telečje, goveje ali prašičeve, ali pa iz perutnine, med katero so prišli na vrsto tudi mladi golobi, dalje je bi la zraven seveda razna priku-ha s krompirjem in solato. Nato je sledilo sadje, močnata jed (desert), razni siri in kava. Poleg tega sta bili na vsaki mizi za 4 osebe pa ena steklenica belega in ena steklenica rdečega vina. In če ga je zmanjkalo, so ga vedno lahko še dobili, zastonj seveda. Tako da lakote in žeje ni bilo treba nikomur trpeti, ako sam tega ni hotel, ali hotela. Po obedih smo šli navadno ali na krov, ali na verando, nekateri so šli tudi v gostilno na kak dober liker,. Mnoge so si pa po kosilu privoščila "span-ček za lepoto." Kjer je Slovepec, tam se po-poje, to' 'je znajK?. In čim več jih je skupaj Tveč' se pO je. In ker nas je bilo ha parniku veliko, je naravno, da se je veliko pelo. Dostikrat nismo vsi prišli "v štih" v eni skupini in se je zato na drugem prostoru organiziral drug zbor; včasih tudi tretji. Navadno pa je bilo dobro razpoloženje na vrhuncu po večerji. Je pač tako da je človek navadno zvečer vedno bolje razpoložen kako podnevi. Poleg tega smo zvečer imeli še godbo in ples, kar je v dosti slučajih vzdra-milo zaspano starejšo kri, da je dala duška radostnemu razpoloženju. Omeniti moram tudi, da nam je bil na razpolago brezplačen "show" ali kakor pravijo v Evropi — kino, kjer so se kazali francoski in ameriški filmi. Veliko zabave so prinesle potnikom konjske dirke. Konji so bili seveda leseni in vsak je imel svojo številko. Hitrost kakega konja se je določala na podlagi kock in številk na njih. Čim večkrat je bila kaka številka na vrhu, tem hitreje so "dirkali" konji, ki so nosili te številke. Oni potniki, ki so kupili srečko za konja — zmagovalca, so zadeli dobitek. Tako nam je teklo naše življenje na parniku in nič čudnega ni, da so dnevi na morju pri taki obilni in raznovrstni zabavi kar prehitro minevali. Marsikatera izmed nas si je želela, da bi se vožnja za par dni podaljšala. Toda take želje so samo želje, za katere so kapitan parnika ne zmeni. Pc šestdnevni vožnji smo zagledali zopet suho zemljo — Anglijo in v torek 28. junija popoldne se je naš parnik ustavil izven angleškega pristanišča Southampton, odkoder je majhen parnik prišel po potnike za Anglijo. Nato jo je lie de France krenil proti svojemu domačemu pristanišču — Ilavre. Tja smo dospeli okrog devetih zvečer. Morali bi pa dospeti kakih 5 ur prej, a smo zakasnili, kakor so nam povedali, zaradi tega, ker je parnik med potjo krenil precej proti jugu, da se je tako izognil vsaki nevarnosti, da zadene na ledene gore, ki so se tedaj pomikale iz severa proti jugu in o katerih je bilo vodstvo parnika po radio obveščeno. To je podaljšalo parniku pot in ga zakasnilo. Zaradi te zakasnitve bi bili mi dospeli v Pariz šele okrog dveh ali treh zjutraj, a ob sedmih zjutraj pa mi morali že na vlak za Ljubljano. Glavni urad Francoske linije v Parizu je zato po radio poslal vprašanje voditelju našega izleta Mr. Zakrajšeku, če bomo šli iz parnika še isti večer, ali če bomo ostali na parniku do naslednjega jutra. Ker je bila večina nas zato, da ostanemo čez noč na parniku, je bil Pariz v tem smislu obveščen. Razven naše skupine in še nekaj drugih potnikov so vsi potniki zapustili parnik še isti večer. Naslednje jutro smo jim sledili še mi in se po carinskem pregledu naše ročne prtljage okrog devete ure zjutraj odpeljali v Pariz. --o- Zveza društev Najsv. Imena Cleveland, O.—Uradnikom in zastopnikom zveze društev Najsvetejšega Imena se naznanja, da se po sklepu zadnje seje vrši prihodnje zborovanje dne 24 nov. (Zahvalni dan) in sicer pri fari sv. Kristine v Euclid, O. Sv. maša se bo brala ob 8:30 zjutraj, takoj potem pa sledi zborovanje. Prosi se vse, da so navzoči točno, ker imamo več važnih točk za razmotrivati, ena teh je odobriti pravila zveze, katere je odbor za to pripravil. Tudi člane vseh štirih fara se vljudno vabi, da nas posetite in ste navzoči pri zborovanju; boste videli kako delujemo. V teh burnih časih, posebno kar se tiče naše sv. vere, ko je preganjanje in zaničevanje ne samo v Evropi, pač pa tu med nami, je potrebno, da pokažemo skupno fronto našim verskim nasprotnikom. Ravno na takih shodih kakor bo ta se združimo in najdemo prava pota, da to izvršimo. Toraj bratje, udeležite se v velikem številu. V nadi, da se vidimo v četrtek zjutraj pri sv. Kristini, vam kličem na veselo svidenje. Pozdrav! Frank A. Hochevar, tajnik. -o- Kako se gibljemo v Barbertonu naselbini napredujejo prav lepo. Poročam tudi, da bo naše domače slovensko samostajno društvo "Domovina" proslavilo 20-letnico svojega obstanka dne 10. decembra v lastni dvorani. Zasluga tega napredka gre slovenskim rojakom. Kakor je Cleveland znan po vsem slovenskem svetu kot največja slovenska naselbina, upam, da bo tudi Barberton znan kot mesto, v katerem Slovenci sodelujemo nepristransko za sedanjo in bodočo korist. Le tako naprej, da bomo pokazali drugim slovenskim naselbinam, kako složen slovenski narod napreduje. Kakor je že skoro vsem rojakom znano, smo ustanovili v Barbertonu novo, nepristransko slovensko moško organizacijo, katera se imenuje Slovenska moška zveza, podružnica št. 1, katera obsega Barberton in okolico. Ta organizacija bo pričela svoj aktivni začetek s prireditvijo oziroma plesno veselico, ki se bo vršila v soboto 26. novembra v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Barbertonu. Prosimo člane in prijatelje vseh podružnic ter rojake od blizu in daleč, da se udeleže te veselice, ki jo priredi ta nova slovenska organizacija. Za ples bo igral Lukežičev orkester. Slučajno sem zvedel, da bodo naše spretne kuharice napravile fine vampe. Morda bo kdo rekel, da so vampi čisto navadna jed, ampak kakor jih znajo pripraviti naše ženske, je to rihta, ki bi se" je še kralj ne odrekel, (že zdaj sline požiram, kaj pa še bo.) Torej rojaki, ne pozabite priti v soboto 26. novembra v dvorano društva Domovina. S prijateljskim pozdravom, Vinko Lauter, gl. tajnik SMZ. --o-- Barberton, O.—Ker se je zopet pričela zimska doba in nam prinesla dolge večere, sem se zopet pripravil, da bi napisi in povedal rojakom, kako živimo in delamo v tem kraju, živi se ne preslabo, dela se tudi pomalo, ampak vsi gledamo za ciganko, ki bi dala vsaj en majhen vpogled v bodoče čase. No, upamo pa, kot smo upali že osem let, da se v začetku novega ■ leta kaj spremeni na boljše. Podporna društva in tudi kulturni klubi v tej slovenski Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Ančke bodo plesale Cleveland, O.—članice društva sv. Ane št. 4 SDZ priredimo navadno vsako leto ob tem času plesno veselico. Zakaj bi jo pa letos zamudile, ko j« vendar ta jesenski čas tako lep in posebno še letos. Torej če je že narava tako lepa in vesela, bodimo tudi me, saj se je tudi naše društvo ustanovilo na 22. novembra 1911. Torej moramo me najbolj spoštovati mesec november. Pa ga bemo res prav lepo praznovale in sicer v soboto 26. novembra, ki bo obenem tudi naša 27 letnica društvenega obstoja. Veselica bo pa v Twilight Ballroom. 6023 St. ^lair Ave., ki je bi' nekdaj poznan kot Grdinova dvorana, sedaj jo pa lastuje S-Modic. Prostor in pomen te naše veselice sem vam opisala, sedaj vas pa v imenu našega društva pr&v (Dalle na 3 »tranl« ___ Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks in Vernic Sneller Franks 1032 E. 76th St. Tel. EN-4296. ■ Dnevna in nočna postrežba— Kaj pravile! Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit As»'n. OST. IX. nov. 1810. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914. v državi ohio Sedet v Cleveland-u, O. «401 St. Clair Inmi. Telephone: ENdicott 088«. Imenik gl. odbora za leta 1835-36-37-38 UPRAVNIODBORt Predsedniki JOSEPH PONIKVAH, 1030 E. 71«t St. I. podpreds.: MICHAEL I. LAH, 18907 Kildeer Ave. II. podpreds. i JULIJA BREZOV AR. 117» E. «0th 8«. Tajniki JOHN GORNIK, «217 St. Clair Av«. Blagajniki JOSEPH OKORN, 10»« E. 68th St. Zapisnikar in po«, tajnik« MAX TRAVEN, 1120» H«»«r. Avenue. NADZORNI ODBORI Predsednik: FRANK SHUSTER 8421 Dorothy At«. Garfield Heights. 1. nadzor.: HELEN TOMAŽIC, 8804 Vineyard At«. 2. nadzor.: ANTON ABRAM, 1010 E. 71»t St. 3. nadzor.: 4. nadzor.: MARY YERMAN, R. F. D. 1, Bishop Rd., Wickliffe, Ohio FINANČNI ODBORi Predsednik: FRANK SURTZ, 902 E. 129th St. 1. nadzor.: JOSBPH LEKAN. »666 E. 801 h St. 2. nadzor.: ANTON VEHOVEC, 18100 Keewan«« At«. POROTNI ODBORt Predsednik: JOŠKO PENKO. 1198 E. 177th St. 1. porotnik: LOUIS BALANT, 1808 E. »2nd St., Lorain, O. 2. porotnik: IVAN KAPELJ, 70» E. 156tb St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. F. J. KERN, 621» St. Clair Av«. Uradne ure VBak dan od 8 do 6 nr« razven t soboto popoldne, nedeljo in postavne praznike je urad zaprt. Urad odprt v torek in Boboto zvečer od 6 do 8 ur«. V»« denarne zadeve in stvari, ki Be tičejo upravnega odbora ali gl. porotnega odbor«, naj se poSilja na gl. tajnika Zveze. Joseph Laurich, od 2. okt. do 12. nov........... .. 78.00 Prank Mrhar, od 24. okt. do 12. nov............. .. 19.00 Domenik Pecnik, od 8. okt. do 12. nov......... .. 23.33 Jerry Misich, od 8. okt. do 12. nov................ .. 23.33 Frank Končan, od 1. okt. do 12. nov............. 84.00 285.99 DRUŠTVO ŠT. 17: Jakob Branisel, od 21. okt. do 14. nov............. .. 22.00 Prank Pucel, od 8. okt. do 12. nov................. 11.67 John Smrekar, od 8. okt. do 12. nov............. 11.67 John Končan, od 8. okt. do 12. nov................ 11.67 Anton Sabec, od 21. okt. do 12. nov............. .. 20.00 Veronica Struna, porodna nagrada ................. 15.00 92.01 DRUŠTVO ŠT. 25: i Rose Hrovat, od 20. okt. do 7. nov.................... 9.00 9.00 DRUŠTVO ŠT. 27: Mary Mavec, od 18. okt. do 15. nov................. 9.33 Anton Krištof, od 15. okt. do 15. nov............. .. 15.50 Anton Yerman, operacija ................................. 85.00 Anton Yerman, od 4. okt. do 14. nov............ 78.00 James Kozel, od 17. okt. do 12. nov. ............... 52 00 Luka Smrdel, od 17. sept, do 15. nov............. 19.67 Frank Vegel, od 15. okt. do 14. nov................. 15.00 Frank Fende, od 18. okt. do 15. nov............. .. 18.67 293.17 DRUŠTVO ŠT. 32: Jchn Zakrajšek, od 6. okt. do 10. nov......... ... 23.33 23.33 DRUŠTVO ŠT. 35: Anthony Hosta, operacija .................................... 50.00 Anthony Hosta, odškodnina ............................. 150.00 200.00 DRUŠTVO ŠT. 42: i Mary Bogatay, od 22. okt. do 9. nov................ ... 11.43 11.43 DRUŠTVO ŠT. 43: Jennie Logar, od 19. okt. do 3. nov............... ... 13.00 13.00 DRUŠTVO ŠT. 45: Louis Marn, od 10. okt. do 9. nov.................... ... 28.00 Helen Brown, porodna nagrada ...................... 15.00 Rose McHugh, porodna nagrada ................... 15.00 58.00 DRUŠTVO ŠT. 46: Frances Dougan, od 15. okt. do 10. nov........ ... 24.00 24.00 DRUŠTVO ŠT. 49: Carl Sebetich, od 28. okt. do 6. nov................ 5.00 Angeline Castrilla, od 29. okt. do 1. nov........ 1.00 Edward Lasher, od 3. okt. do 2. nov............ ... 56.00 62.00 ker se našim bratom Slovencem na Koroškem pod nemškim nacizmom nič bolje ne godi; In, ker sta fašizem in nacizem proti svobodi, proti demokraciji, proti unijskem gibanju in svobodnemu političnemu udejstvovanju, kakor tudi proti manjšinskemu narodnemu kulturnemu udejstvovanju; In, ker fašizem in nacizem vedno grozita zaneteti drugo svetovno klanje, in podvreči vse kulturne narode pod njuno železno peto, ter izvajati nad njimi teror in strah. Zato bodi sklenjeno, da deveta redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze zborujoča v S. N. D. 6417 St. Clair Ave. od 12. Sept. do 22. Sept. 1938, najstrožje obsoja fašizem ter nemški nacizem, ki sta sorodna v brutalnosti, pa bodi v eni ali drugi državi. In obsoja tudi vsakega kateri v eni ali drugi obliki propagira za fašizem ali nacizem. Naše geslo je, in bo proti fašizmu in proti nacizmu, in proti vojni. Za Svobodo in Demokracijo. J. F, Terbizan, delegat društva št. 27. ANČKE BODO PLESALE Skupaj bolniške podpore .......................................$2,668.79 Skupaj operacije, odškodnine, porodne nagrade..................$685.00 SKUPAJ..............................................................................$3,353.79 John Gornik, gl. tajnik. ZAPISNIK redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Nadaljevanje) Brat Pugelj govori v prid odlokov članstva. Predsednik izjavi, da je govorniška lista izčrpana in da bomo glasovali. Pozove odbor za pravila, da pojasni. Brat Pucel izjavi, da najprej glasujemo, da bomo vedeli, kako bo izpadlo glasovanje. Predsednik pojasni, da se bo glasovalo z "da" za samostojno glasilo in z "ne" proti glasilu. Izid glasovanja je: za 41 glasov in "ne" 63; odsotnih je 11 in eden ni glasoval. Brat Dolenc stavi predlog, da ne maramo nobenega glasila Brat Slak vpraša, kako bo odbor mogel predložiti članstvu račune, ker državna oblast to predpisuje. Brat Dolenc pojasni, da imajo v glavnem uradu stroje, sedaj se naj pa rabijo v ta namen. Brat Pucel pripomni, da je bila večina članov sedaj že itak brez glasila. Brat Gornik st. pojasni, kako bi se dalo pošiljati članstvu račune in razna sporočila. Sedaj je čas, da pokažemo, da ne maramo takega glasila, kot ga imamo, če je zbornica mnenja, da bo organizaciji privaten list v korist, potem ga le še naprej obdržimo. Ako hočemo pa članstvu dobro, glasila ne rabimo. Enoletni računi se bodo lahko razposlali na vse članstvo za 85 dolarjev. Računati pa imamo itak po večini na članstvo, ki se redno udeležuje sej in za tiste bi se lahko pošiljale okrožnice iz glavnega urada. Brat Terbižan predlaga poimensko glasovanje. Sprejeto. Brat Penko govori v prilog glasila in se sklicuje na nerazsodnost delegacije. Priporoča, da ne bi glasovali proti glasilu. Sestra Zalokar govori proti strankarskemu glasilu. Njeno društvo je sicer proti sam. glasilu, a ona sodi po svojem prepričanju in je za glasilo. Kratile so se članstvu pravice. Glasilo mora res biti samo za člane. Se sklicuje na cenzurni odbor. Poudarja potrebo lastnega glasila ter trdi, ako je gl. odbor naredil svoj prvi korak, naj bi naredil istotako lahko tudi drugega; opustil bi en ali več asesmentov na leto, ako sklad dopušča in ga dal v upravni sklad in glasilo bi lahko izhajalo brez naklade na članstvo, prenosa ases-menta pa ne bi občutili. Brat R. Lokar govori v prid glasila za organizacijo pa najsi bo kateri hoče časopis. Posebno mladina zahteva časopis. Brat Dolenc izjavi, da kar bi dali za glasilo, bi se lahko obrnilo v športne namene. Govorniška listina je sedaj izčrpana in na glasovanje pride predlog brata Dolenca proti vsakemu glasilu. Glasuje se takole: kdor je za predlog brata Dolenca, glasuje "da" in kdor je proti, glasuje "ne." Izid glasovanja je sledeč: "za" oddanih 36 glasov, proti ali "ne" 67, odsotnih 11 in 2 se zdržita glasovanja. Ker je čas že precej napredoval, se branje brzojavk in pozdravov odloži za popoldansko sejo. Predsednik zaključi sejo ob 12:04. Joseph Trebeč, konvenčni predsednik; Louis Rozman, konvenčni zapisnikar. Zapisnik 15. seje .9. redne konvencije dne 20. septembra 1938 Predsednik otvori sejo ob 1 uri popoldan, ter pozove zbornico k redu. Poverilni odbor poroča, da so odsotni sledeči delegatje: Lah, Šuštar, A. Skuly, Godec, štokel, Bačar, Basa, Ravnahrib, Jereb, Svete. čitanje zapisnika 13. seje. Popravek:, Ses." Traven predlog se mora glasiti: če je član bolan manj kot 5 dni se mu ne plača bolniška podpora, ako je pa bolan več kot 5 dni, pa se mu plača od prvega dne. Br. Balant predlaga, da se zapisnik s temi popravki sprejme. Podpirano in sprejeto. Resolucijski odbor poroča, da je bila poslana na odbor resolucija od društva št. 27. Resolucija je proti fašizmu in nacizmu. (Original priložen) Resolucija: Ker smo mi Slovenci svobodoljuben in demokratičen narod, kar so naši predniki to v mnogih slučajih dejansko pokazali, kadar se je šlo za borbo proti tiranom za svobodo kmečkega in indu-strijalnega delavstva, kakor tudi za narodove svobodščine; In, ker smo mi, njihovi potomci to lepo lastnost: Svobodoljubnost in demokracijo tudi ob vsaki priliki zagovarjali in če je bilo potreba se za nju borili; In, ker je fašizem v Italiji zasužnjil naših 600,000 bratov in sester na Primorskem, in jim odvzel narodno pravo, da se ne morejo narodno kulturno udejstvovati. kateri bojo, če ne pride do vladne spremembe, ki bo vladala demokracija, za naš narod, popolnoma izgubljeni; In, Br. Koželj apelira, da se resolucijo odobri. Resolucija odobrena z večino. H. Z. se pošlje pozdrave na njih zborovanje v Detroit. Sprejeto. Ses. Novak opozarja, da če ima še kdo kako zadevo, ki spada v področje tega odbora, naj jo nemudoma izroči odboru. Nadaljevanje razprave o glasilu: Br. Surtz pojasnjuje zakaj je glasilo potrebno, predvsem pa naši mladini. Opominja pa da na straneh, kjer bodo poročila S. D. Z. ne bi smelo biti nikakega oglaševanja ali propagande v druge namene, kot v korist in napredek S. D. Z. Ses. Zalokar pripominja, da po njenem mnenju smo z glasilom gotovi in pojdimo z delom naprej. Br. Surtz ugovarja temu, ker po njegovem mnenju imamo pravico odločevati kakšno obliko bo imelo giasilo in kdo ga bo tiskal. Predlaga: Ena naših lokalnih tiskaren, katera bo dala cenejšo ponudbo tiska naše glasiio. Vzamemo 2. 3. 4. stran, gl. odbornik je urednik ,nikakih oglasov na teh straneh in da se pošlje po en izvod vsaki četrtek vsaki družini, kjer so člani Zveze. Br. Vičič podpira. Br. Pugel pripominja ,da naj se najprvo poizve koliko bo to stalo? Br. Okoren. — Priporočljivo je, da imamo ene vrste glasilo, da se članstvo od časa do časa oglaša in dopisuje, če bi pa mislili pošiljati na družine, kjer je več članov samo po en izvod, pa bi morali najprvo vprašati članstvo, če je s tem zadovoljno. Br. Penko pripominja, da glasilo, kot ga je priporočil br. Surtz bo najbrže malo predrago, zato je mnenja, da naj glasilo ostane v sedanji obliki, slovenski urednik naj bo kjer se bo tiskalo glasilo, angleški pa kot je dosedaj. Pa naj ga tiska'kdor hoče. Br. Kushlan pojasnjuje br. Surtza predlog, kateri je v celoti neizpeljiv, ampak če br. Surtz'prevzame popravek, naj bi se glasilo takole' Glasilo naj bo stalna priloga lista, kjer se bd pač tiskalo in v tej prilogi naj objavlja samo Zvezine stvari. Uredništvo pa naj ostane kjer se bo list tiskal, nikakor ne iz gl. urada. Glasilo mora biti tiskano v lokalnem listu. Br. Surtz se strinja z tem popravkom. Ses. Traven predlaga, da naj glasilo ostane tako, kot je pa naj se tiska v obeh lokalnih listih. Br. Grdina opozarja, da naj bi se nepotrebne opazke izpustile. Br. Zalar se strinja z predlogom ses. Traven in ga podpira. Br. Pucel priporoča, da ime naj bi bilo: Priloga S. D. Z. ter se strinja z predlogom br. Kushlana. Br. Kushlan pojasni zakaj mora biti na naslovni strani ime lista, kjer se bo glasilo tiskalo. Predlog br. Surza in (br. Kushlana) je bil sprejet enoglasno. Zalar predlaga ,da naj gl. odbor da, na oba lista ponudbo in poizve za ceno. Kateri bo cenejše tiskal, tistemu se izroči delo. Gl. tajnik apelira, da naj konvencija odloči katero glasilo bo, ker lahko dobimo ponudbe do prihodnje seje od obeh lokalnih listov. Br. Kapel predlaga, da dobimo od obeh lokalnih tiskaren ponudbe do prihodnje seje v zaprti kuverti in se jih tu; prečita. Predlog je bil podpiran in sprejet. Br. Dolenc pripomni, da naj bi bilo navedeno koliko bo stala posamezna stran, za slučaj, da ne bi rabili vseh 4 strani. Br. Pucel pripomni, da bi bilo treba sestaviti točko za pravila, da se bo na ta način dalo nekake smernice, kaj in kako se sme pisati. Br. Penko predlaga, da odbor za pravila naj sestavi tozadevno točko in naj jc predloži zbornici v odobritev. Br. Kushlan pripomni, da v pogodbi mora biti vključeno, da se v prilogi ne sme priobčati nikakih dopisov ali objav, ki bi bile v škodo Zvezi. Br. J. Lokar predlaga, da se br. Kushlan in br. Surtz sestaneta s tem odborom in pomagata pri sestavi. Br. predsednik opozarja delegacijo, da je bilo dovolj debatiranja ; odbor za sestavo ponudbe naj se poda na delo. Odmor 15 minut. Poročilo odbora za prošnje in pritožbe: Br. Zorich poudarja, kako težko nalogo je imel ta odbor in da je napravil vse kar najbolje je mogel, da bi bilo v korist članstva in S. D. Z. Na to br. konvenčni predsednik pozove poslušalce naj ■■se umaknejo na balkon, da nc bodo motili delegacije. 1) Joseph Zupančič društva št. 1 c. 2979 odbor ne priporoča, ker je na podpori. 2) Frank Mahnič društvo št. 1 c. 8195 odbor priporoča, da se izplača posmrtnino v vsoti $797.00. 3) John Jalovec društvo št. 1 c. 1504 sklep, da naj se zadevo poravna med članom in tajnikom samim. 4) Frances Hočevar društvo št. 2 c. 3621 odbor priporoča $50.00 izredne podpore. 5) Mary Somrak društvo št. 2 c. 5340 odbor priporoča da se jo sprejme nazaj v bol. sklad. 6) Tomaž Pustotnik društvo št. 1 c. 1564 odbo\| priporoča odškodnino $25.00. Odbor poroča za ponudbo in deloma tudi za točko o glasilu. Pucel poudarja, da se prečita ponudba za glasilo, ki se glasi: Deveta redna konvencija S. D. Z. si je osvojila sklep, da se razpiše ponudba za" tiskanje glasila S. D. Z. in razpošiljanje istega. To glasilo naj bi bilo v obliki priloge lista, v katerem se bo priloga tiskala. _ Obseg priloge so 4 strani, priloga naj bi izhajala v četrtkovi številki. Stranka, ki hoče dati ponudbo naj odgovori za 3 — 4 tisoč in za 5 tisoč komadov posamezno. Vsi oglasi priobčeni v prilogi S. D. Z. so last Slov. Dob. Zveze, kateri pa morajo biti samo tikajoči se društvenih in kulturnih za-(Nadaljevanje na 4. strani). (Nadaljevanje z 2. strani) vljudno vabim, da ne boste tega dneva in prostora pozabili. Pridite gotovo v soboto ob osmih zvečer vsi ljubitelji in članstvo SDZ, vsi prijatelji vesele zabave, ker na tej veselici se boste zabavali in plesali, kakor si boste poželeli. Za vaše telesne želje se vam bo z najboljšo voljo in veseljem postreglo z svežimi in okusnimi jestvinami in pijačami. Tudi s potico bomo postregle in sicer tako, da boste kar omedlevali, kadar jo boste pogledali in si jo boste gotovo privoščili. Saj imamo pa tudi kuharice, da jo znajo napraviti. To so Ivana Gornik, Genovefa Zupan jn Ana Erbežnik. Kdor je že pokusil njih potice; ta ve, da ne lažem. Pijačo bomo pa tudi tako imele, da bo šla z jedjo skupaj. Naše Ančke vas bodo kar prijele in se z vami po dvorani zavrtele, da se boste počutili kot bi bili v nebeškem raju. Veste, nam pravijo kar po domače- Ančke,- čeprav imamo pri društvu vseh vrst imena, saj nas je približno en tisoč v odraslem in v mladinskem oddelku jih že precej po 16 in 17 (sweet sixteen), torej naj je več kot tisoč. Frank Jankovič orkester vam bo pa igral vesele komade. članice, pripeljite s seboj svoje može, katere jih še imate, da se boste zabavale ž njimi. Veste, žene so vedno bolj vesele, če so njih možje ž njimi. Če pa mož doma ostane, pa žena nima tistega veselega razvedrila. Zato pridita oba .skupaj, ako je le mogoče, saj skupno veselje in skupna zadovoljnost v zakonskem življenju je prava sreča življenja na tem svetu. Kaj pa tiste, ki smo same ostale, da smo že v drugem in tretjem razredu življenja? Nas je tudi precejšnje število pri našem društvu. Le pridite tudi tisti, ki bi se radi z nami zabavali. Tudi me vas bomo vesele in se rade z vami po dvorani zavrtele, ali pa se vsedle z vami za mizo, pa ob sladkem vinčku in beli potici zapele tisto o sladkem vincu. No j a, pa še kako drugo bomo zapeli, na primer tisto: Petelin-ček je zapel, ali pa Prej pa ne gremo dam itd. Saj vendar takim dekletom vdovam pravijo, da smo za devet deklet, nekatere pa še celo za osemnajst. Kar je res je pa res. Se bomo pa na veselici malo razveselile, če smo drugače bolj žalostne. Upam, da me vsi pravilno razumete, ter da imate vsi lepo priliko, da se pošteno in veselo zabavate stari in mladi. Nič se ne izgovarjajte, da ste prestari, za na veselico ni noben prestar. Prestari za pošteno društveno veselico bomo takrat, ko nas bo krila snežena odeja, to bo v četrtem letnem času. Dokler pa živimo v prvem, drugem in tretjem letnem času, v pomladnem, poletnem in še v jesenskem, pa smo še toliko zdravi, da gremo lahko do prostora, kjer se vrše društvene veselice, pa le pojdimo. Vstopnina bo samo 25 centov. Sedaj pa še prav lepo prosim vse tiste članice, katere niste sprejele poslane vstopnice in pisma glede veselice, se zglasi-te na 25. novembra, ko se bo pobiral asesment, ali pa pri društveni tajnici na veselici 26. nov. Odposlala sem vstopnice na vse članice; pet sem jih dobila nazaj, ker'nimajo pravega naslova. Ko bo začelo januarja izhajati glasilo SDZ, ga ne boste dobile, če ne boste imele pravilnega naslova. Končno pa lep pozdrav vsem članicam našega društva in vsem članom in članicam SDZ, vsem posetnikom naše veselice in čitateljem Ameriške Domovine. Dopis je bil malo dolg, bom pa zdaj malo dlje mirovala, da ne bom urednikom pokore nalagala. Mary Bradač, tajnica društva št. 4 SDZ. društvo št. 1: $ John Rogelj, od 7. okt. do 10. nov.................... $11.33 $ Joseph Zupančič, od 8. okt. do 12. nov........ 11.67 Vide Horvat, od 8. okt. do 12. nov.................... 11.67 Frank Paulin, od 24. sept, do 29. okt............ 23.33 John Cesnovar, od 7. okt. do 11. nov............ 11.67 Jernej Smajd, od 11. avg. do 9. nov................ 60.00 Ignac Piškur, od 8. okt. do 12. nov............... 11.67 Henry Kerzich, od 9. okt. do 13. nov.............. 11.67 Frank Globokar, od 6. okt. do 10. nov............ 11.67 Dominik Ličar, od 2. okt. do 10. nov................ 39.00 Joseph Pretnar, od 6. okt. do 10. nov............ 35.00 Louis Lekse, od 8. okt. do 12. nov.................... 35.00 Frank Ivancic, od 8. okt. do 12. nov................ 35.00 John Vegelj, od 7. okt. do 12. noM........................ 36.00 Rudolph Zgonc, operacija .......<........................ 60.00 Rudolph Zgonc, od 27. sept, do 9. nov............ 41.00 Matt Hiti, od 27. sept, do 11. nov.................... 86.00 Joseph Zakrajšek, od 2. okt. do 15. okt........ 11.00 Mike Franko, od 31. okt. do 7. nov................... 10.00 _ Joseph. Kovač, od 24. avg. do 30. avg................ 8.00 560.68 društvo št. 2: Agnes Udovich, od 6. okt. do 22. okt................ 14.00 Anna Skufca, od 9. okt. do 26. okt.................... 6.07 Hedwig M. Strekelj, od 13. okt. do 10. nov.... 28.00 Prances Hočevar, od 7. okt. do 9. nov.............. 16.50 Mary Abram, od 1. okt. do 6. nov.................... 34.00 6.67 Jennie Paulin, od 13. okt. do ,12. nov............ 15.00 32.00 Jennie Znidarsic, od 9. okt. do 10. nov........ Mary Supan, od 13. okt. do 10. nov............... 6.67 80.00 17.00 255.91 Angela Sayher, od 22. okt. do 10. nov............ društvo št. 4: 9.53 Antonija Golob, od 12. okt. do 9. nov............... Helena Zulic, od 12. okt. do 19. okt..................... 7.00 Margaret Zalokar, od 12. okt, do 9. nov............. 6.67 Helena Laurich, od 11. okt. do 8. nov............ 9.33 Polona Mostecnik, od 13. okt. do 8. nov........ 8.67 Frances Rogelj,- od 10. sept, do 5. nov............ 18.67 Mary Kurent, od 12. okt. do 9. nov.................... 6.67 Rose Potočnik, od 11. okt. do 27. okt............... 10.67 Mary Markovic, od 25. okt. do 7. nov.............. 7.86 Jean Krall, od 19. okt. do 12. nov........................ 44.00 Mary Salomon, od 19. okt. do 1. nov................ 11.00 Katie Bartol, od 14. okt. do 8. nov................... 23.00 Johana Vintar, od 10. okt. do 9. nov................ 28.00 Mary Taufar, od 11. okt. do 9. nov.................... 29.00 Mary Rogelj, od 15. okt. do 8. nov.................... 22.00 Mary Udovic, od 10. okt. do 8. nov.................... 20.71 Theresa Mramar, od 12. okt. do 5. nov............ 24.00 Mary Vintar, od 12. okt. do 9. nov................... 28.00 Jenny Jaksetic, od 8. okt. do 3 nov.................... 26.00 Frances Smole, od 13. okt. do 9. nov................ 27.00 Frances Nosse, od 12. okt. do 29. .okt................ 12.14 Ivana Mazovec, od 11. okt. do 9. nov................ 29.00 Katarine Nagy, od 12. okt. do 3. nov................. 22.00 Olga Opara, od 7. okt. do 4. nov........................ 28.00 Mary Hočevar, od 11. okt. do 8. nov................ 10.00 Frances Krall, od 7. okt. do 5. nov.................... 20.71 Mary Krnc, od 12. okt. do 7. nov....................... 13.00 Mary Krasovec, od 13. okt. do 9. nov................ 17.86 15.00 535.29 Mary Hace, porodna nagrada ................................ društvo št. 8: 25.00 Anna Blatnik, od 14. okt. do8.nov.................... ... Frank Fidel, od 14. okt. do 11. nov.................... 28.00 Anton Roje, od 13. okt. do 10. nov.................... 18.67 Anton Zagorc, od 14. okt. do 11. nov................ 9.33 Mary Morella, od 14. okt. do 11. nov............... 9.33 Josephine Peterlin, od 14. okt. do 11. nov.... v 9.33 Mary Hočevar, od 22. sept, do 17. okt................ 25.00 Steve Lokar, od 1. okt. do 21. okt.................... 18.00 James Kastelec, od 6. okt. do 24. okt................ 16.00 Antonia Stradjot, od 8. okt. do 11. nov............ 32.00 Valeria Fidel, od 25. okt. do 10. nov................. 14.00 Stanley Mahnich, od 17. okt. do 1. nov........ 13.00 John Potočnik, od 14. okt. do 11. nov............. 9.33 264.99 Mary Batich, od 21. okt. do 11. nov................ 38.00 »ruštvo št. 10: 7.33 Josephine Fink, od 5. okt.do27.okt............... Anton Zupančič, od 8. okt. do 12. nov............ 23.33 Mary Hočevar, od 8. okt. do 12. nov................ 35.00 Mike Potepan, od 27. sept, do 25. okt............... 26.00 Mary Orehovec, od 2. sept, do 24. okt........... 51.00 Louis Kastelic, od 8. okt. do 15. okt................ 14.00 156.66 društvo št. 11: Agnes Zobetz, operacija .......................................... 100.00 Agnes Zobetz, od 10. sept, do 8. nov..,............ 114.00 Mary Hrovat, od 7. okt. do 7. nov.................... 31.00 _ ,, Mary Milavec, od 7. okt. do 5. nov.................... 27.00 272.00 društvo št. 12: Antonia Skufca, operacija ................................... 100.00 Antonia Skufca, od 11. okt. do 11. nov............ 58.00 Louis J. Pire, od 7. okt. do 11. nov.................... 33.00 Louis Mrhar, od 13. okt. do 31. okt.................... 36.00 Anton Sersen, od 14. okt. do 11. nov................ 9.33 236.33 društvo st. i4: Edward Mozek, od 8. okt. do 12. nov................ 23.33 John Razborsek, od 5. okt. do 9. nov................ 23.33 Nakazana bolniška in operacijska podpora S. D. Z. 19. novembra 1938 ZAPISNIK KONVENCIJE SDZ (Nadaljevanje s 3. strani) dev. Cene oglasom so enake, kakor so v listu, v katerem se glasilo tiska. Ponudba mora biti podana ne kasneje kot 4:30 P. M. v sredo 21. septembra 1938. Br. Kushlan pojasni, drf to je sprejeto le v principu, končno veljavno pogodbo pa bo napravil gl. odbor. Br. Pucel pojasni, da del tega predloga spada tudi v parvila. Podpirano in sprejeto. Br. Penko predlaga, da se odobri sklepe odbora za pravila in odbor razpusti. Podpirano in sprejeto. Br. Kushlan pripomni, da naj odbor izroči pravila v gl. urad in naj bo predsednik Pucel takrat, ko se bodo pravila pripravljala za tisk navzoč. Br. Pucel priporoči, da bi se dodalo, da bi bil tudi br. Rozman navzoč in sicer vadi morebitnih slovničnih popravk. Sprejeto. Odbor za prošnje in pritožbe nadaljuje. 7) Frances čučnik društvo št. 4 c. 1153; odbor sklenil, da se izplača posmrtnina v vsoti $300.00 in se odtrga samo, kar dolguje na posojilu za asesment. 8) Anton Fink društvo št. 12 c. 9373 odbor priporoča izredno podporo $25.00. 9) Anton Rotar društvo št. 12 c. 6566 odbor priporoča izredno podporo $10.00. 10) Helen Sanders društvo št. 40 c. 6954 se drži sklepa gl. odbora. 11) Mildred Pinchof društvo 21 c. 12103 se drži sklepa gl. odbora. v. 12) Angela Gregorieh društvo 24 c. 10268 se drzi sklepa gl. odbora. 13) Frank Končan društvo št. 14 c. 10470 odbor priporoča, da se izplača operacijo v vsoti $80.00. 14) Frank Race društvo št. 5 c. 4280 sklep, da se plača $18.00 neizplačane bol. podpore. 15) Frank Cvar društvo št. 5 c. 2768 odbor priporoča, da se izplača $35.00 za operacijo. 16) Albina Pešec društvo št. 4 c. 3967. Odbor se drži pravil, ker so dovolj jasna. Ses. Bradač ugovarja, ker je mnenja, da se članici godi kri-vica, ker je dobila tudi pri drugih društvih podporo, samo pri Zvezi ne. Br. Zorich pojasnjuje. Ses. Bradač predlaga, da se tej članici izplača 6 tednov bol. podpore. Ses. Zupan podpira. Predlog je ! dobil 11 glasov. Torej sklep odbora odobren..... 17) Mary Kožar društvo št. 4 c. 5422. Odbor priporoča izredne podpore $25.00. ! 18) Frank Skufca društvo št. 6 c. 11271, odbor priporoča iz- plačilo oper. podpore v vsoti $30.00. 19) Anton Roje društvo 8 št. 8403. Odbor ne more priporočati, ker je že večkrat dobil. 20) Anton Potokar. društvo št. 6 c. 11658. Se drži sklepa gl. . odbora. 21) Frank Kenik društvo št. 10 c. 12468. Odbor priporoča odškodnine $25.00. 22) Josephine Modic društvo št. 11 c. 11967. Odbor se drži pravil in se ne izplača. 23) Frances Zakrajšek društvo št. 11 c. 331. Odbor priporoča izredne pop. $25.00. 24) John Lipoglavšek društvo št. 20 c. 2072 priporoča, d.a se mu plača iz sklada za onemogle $25.00. 25) Frank Podobnikar društvo št. 3 c. 755 priporoča, da se plača operacijska podpora $80.00. ^ 26) Louis Zaje društvo št. 5 c. 12869. Odbor priporoča, da se mu izplača $25.00. Geo. Turek pojasnjuje to zadevo in predlaga, da se omenjenega člana, ki je sedaj zdrav, sprejme nazaj za $1,000.00 posmrtnine in $1.00 dnevne podpore. Br. Okoren poudarja, da se ne sme delati nobene razlike. Za predlog br. G. Tureka je glasovalo 5 delegatov. Torej se odobri sklep odbora. 27) John štefa društvo št. 5 c. 2756. Odbor priporoča, da se mu izplača $50.00 iz bol. sklada. 28) Josephine Jert društvo št. 4 c. 7714. Odbor ne priporoča podpore. Ses. Bradač ugovarja temu odloku odbora. Sklep odbora sprejet z večino proti 6 glasovom. 29) Josephine Centa društvo št. 11 c. 1556. Odbor ne more priporoča podpore, se drži pravil. 30) John Taufer društvo št. 18 c. 7776. Odbor priporoča, da se mu plača izredne podpore $25.00. 31) Ladislav škufca društvo št. 18 c. 12692. Odbor priporoča, da se mu plača $35.00 odškodnine. 32) Joseph Tilosanec društvo št. 21 c. 2749. Odbor priporoča izredne podpore $25.00. 33) Anton Ule društvo št. 21 c. 2790. Odbor priporoča izredne podpore $25.00. 34) Frank Pajk društvo št. 33 c. 5499. Odbor priporoča izredno podporo $25.00. 35) Leo Ross društvo št. 49 c. 10997. Odbor se pridružuje sklepu gl. odbora. 36) Jennie Skerl društvo št. 56 c. 9739. Odbor se pridružuje sklepu gl. odbora. Ses. Zalokar pojasni to zadevo in je mnenja, da bi se to upoštevalo. 37) Frank Lončar društvo št. 59 c. 11387. Odbor priporoča, da se mu izplača zaostala bol. podpora $8.00. 38) Mary Tomšič društvo št. 20 c. 8777 zadeva jc že prestara in tudi posavte so to preprečile. Br. Pugelj pojasnjuje. Br. Penko pojasni zadevo, kot preds. gl. porotnega odbora. Odlok odbora sprejet. Pritožba br. Joseph Rudolf-a se prečita pred zbornico. Pre-čitan je bil tudi odgovor br. gl. tajnika, ki ga je poslal omenjenemu bratu. Brat Kushlan priporoča, da se to prenese pod točko razno. Sprejeto. Prošnja društva št. 10 S. D. Z. za podporo za mladino se priporoča $50.00. , Prošnja: Cankarjeve ustanove, se odobri 2 oglasa po $6.00 ($12.00). Prošnja: Kulturni Vrt, st daruje $12.00. Prošnja: Samostojni pevski zbor Zarja za podporo zboru. Se priporoča $20.00. Prošnja Primož Kogoj, da se mu povrne vplačani asesment. Br. Kapel predlaga, da se ne čita, ker ta zadeva je bila končnove-1 javno zaključena na zadrji konvenciji. Podpirano in sprejeto. (Dalje prihodnjič.) Pokazala je k oknu. Res se je videlo na cesto. "Praviš, da veš, kdo sem —. Saj me še nisi videla!" "O, že dolgo te poznam!" "Kdo pa sem?" "Frank, najhujši sovražnik mojega moža." "Tvojega moža? Kdo je tvoj mož?" "Handžija." "A tako —! Torej ti si njegova žena —? Zakaj pa misliš, da bi bil vaš sovražnik?" "Že dolgo ga zasleduješ in danes si ga prijel in dal zveza-ti." "Vse to že veš —? Vsekakor si se na moj obisk že tudi dobro pripravila —. Povej, ali poznaš kahwedži-ja in silahdžija Deselima v Is-milanu?" Srdito me je gledala. "Celo v sorodu sem z njim. Moj brat je, ti pa si ga ubil! Allah naj te prekolne!" Sedel sem na zaboj v kotu in si udobno ogledal ženske. Žuta je bila vkljub svojim petintridesetim letom še vedno lepa, vitka, črnolasa žena. Njene temne oči so se ponosno in jezno bliskale. Pogumna, samozavestna je bila, strašna, bojevita in maščevalna, prava to-varišica človeka, ki je bil poglavar roparske tolpe, in najbrž tudi njegova najožja zaupnica. Drugi dve sta bili starki, veli in grdi, kakor jih na tisoče najdeš v Orientu in ki nimajo druge posebnosti ko da so odurne. "Kdo sta tile dve?" sem vprašal. "Moja mati in njena sestra. Zelo radi te imata, ker si mi umoril brata." "Njuno ljubezen bom prav lahko pogrešal, za njuno sovraštvo pa se ne zmenim. Praviš, da sem ti umoril brata —. Saj ni res! Nisem morilec!" "Umoril si ga! Vse vem. Zasledoval si ga, bežal je, skočil črez potok, padel in si zlomil vrat. Pri Cataku je bilo." "Hm—! Zakaj pa sem ga zasledoval ?" "Tisto meni nič ni mar! Da ga nisi zasledoval, bi ne bil bežal in padel. Ti si kriv njegove smrti! Morilec si!" "No, ti bom pa sam povedal, kako je bilo. Konja mi je ukradel, čistokrvnega arabskega vranca, ki je več vreden ko petdeset vaših konj. Slab jezdec je bil, padel je." "Ni ti ga ukradel! Vzel ti ga je ,ker si ga preganjal, njega in tovariše! Naš sovražnik si!" "Tako —? Ne bova se prerekala, zakaj sem ga preganjal ne utegnem. Le to ti povem, da razkrivaš prav čudne nazore. V sovraštvu sva si bila, dobro! Ce mi je smel Deselim iz tega razloga "vzeti" konja, sem ga pač tudi prav iz istega razloga smel zasledovati, ali ne? Če je kdo napaden, se ima pravico braniti, to velja za enega in za drugega. In razen tega, — če bi tebi kdo ukradel dragoceno reč, recimo konja, bi ga pač zasledovala—?! Prijazno si mi želela, naj me Allah prekolne —. Taka beseda ne doni lepo iz ust ženskega spola in je povrh zelo neprevidna. Tvoj položaj je tak, da bi morala biti prav za prav vljudnejša do mene! Trenutno sem namreč jaz tod gospodar in te lahko kaznujem." Plameneče me je pogledala. "Ne boš več dolgo tako govoril ! Položaj se bo okrenil, maščevali se bomo!" je grozila. "Tako—? Se bodete — ? biljem da zelo dobro poznaš moč in oblast svojega moža —. Najbrž si njegova zvesta pomočnica in zaupnica — ?" Zbadljivo sem govoril. Izzval bi jo bil rad, priznala bi naj, da je Žuta. In res se je dala izzvati. "Da!" je dejala ponosno. "Njegova zaupnica sem, vse mi pove. In zato tudi prav dobro vem, da si izgubljen!" "Seveda! Lahko si mislim, da je Žuta zaupnica svojega moža in —." Prebledela je. "Žuta —? Nisem Žuta!" "Beži, beži—! Ne taji! Ka-ranirwan je tvoj mož, ne?" "Da." "In Karanirwan je priznal, da je Žuti." Prestrašena je viknila: "Ni res —!" "Ne lažem. Vse je priznal in še celo pred vsemi vaškimi očeti, ko sem mu očital, da je stranopetnež in da si ne upa povedati resnice." Ponosno je vzkliknila: "Allah —! Da, tak je! Za strahopetneža se ne da ozmerjati! Rajši pahne sebe in nas vse v pogubo." "Zelo lepo! Vse si priznala. Žutova žena si! Prav za prav z ženskami nimam tod posla. Ampak ker si Žutova zaupnica, si tudi so-kriva njegovih zločinov in boš z njim vred kaznovana, če si ne zaslužiš, da ti prizanesemo.'" "Effendi, nikdar se nisem brigala za moževe posle!" "Celo zelo mnogo si se brigala! Sama si priznala, da si njegova najožja zaupnica! Vedela si za njegove zločine in jih nisi zabranila. Zato te čaka ista kazen kakor njega. In Žuti bo najbrž usmrčen." "O Allah —! Jaz tudi —?" "Gotovo." Ženske so zavreščale. "Le tulite! Prej bi bile vreščale! Ste mar mislile, da bo Allah mirno gledal vaše zločinsko delo —? Za vsak zločin pride kazen, prej ali slej! Povem vam, vsi vaši zavezniki so izgubljeni in marsikateri bo z življenjem plačal svoje zločine!" Starki sta vili roke. Žuta je nekaj časo molče strmela v tla pa vprašala: "Govoril si prej o prizanes-1 jivosti —. Kako si tisto mislil?" "Mislil sem tako, da bi ti prizanesel, če bi si zaslužila." "S čim?" "Vse priznaj!" "Mož je itak že priznal. Njega vprašaj, če želiš še več zvedeti." "Je res. Toda ne bom vas jaz zasliševal in vam izsiljeval priznanja. Zasliševali in sodili vas bodo v Prizrenu. Sam •bom le za pričo. Toda moja izpoved bo mnogo zalegla in utegne biti, da boš pomiloščena, če založim dobro besedo za te-be." "Povej, kaj naj storim!" "Odkrito ti bom vse povedal. Tujci smo, jaz in moji tovariši. Iz daljnih dežel smo prišli, odšli bomo in se pač nikdar več ne povrnemo. Zato nam je precej vseeno, kaj se tod godi, koga vse ste oškodovali in ali bodete kaznovani ali ne. Manj vseeno pa nam je, kar ste nam storili. Odnesli smo sicer vsikdar zdravo kožo, čeprav ste nam na vse načine stregli po življenju in pošiljali nad nas vse mogoče ljudi. Vkljub temu vam mi osebno lahko prizanesemo, če nam povrnete škodo, ki ste jo nam povzročili. In k temu lahko pripomoreš." "Kolikor vem, ti osebno nisi trpel škode —." "Cujem, da si res o vsem prav dobro poučena! Res jc! Zdravo kožo sem odnesel, kakor rečeno, tudi na denarju m na blagu nisem trpel škode, ker itak nimam mnogo. Drugače pa je z mojimi tovariši in prijatelji. Izropali ste Inglisa in skaderskega trgovca Galingreja. Upam, da še imate, kar ste jim vzeli." Molče je zrla pred sebe. V obrazu ji je močno drhtelo. Ali se je borila v njeni duši poštenost z zahrbtnostjo—? Ali je moj pomirjevalni, pri-zanašujoči predlog le zalegel? Nisem ji smel zaupati, pa nisem se utegnil prepričati, ali misli resno. Spodaj so čakali tovariši in pri njih va-ščani, ki nam niso bili naklonjeni —. "Ponavljam," sem dejal nujno, "da se lahko rešiš, če povrneš škodo! Ali še, imate, kar ste vzeli Inglisu in Galingre- ju?" Počasi je dvignila oči, me čudno in zagonetno pogledala ter dejala: "Da, effendi, vse še imamo." "Kje je?" "V moževem jazliku — pisarni—." Prestrašena ji je mati segla v besedo: | "Stoj! Boš res izdala moža?" i "! \- \UW "Tiho bodi! Vem, kaj govorim. Tale človek je prav povedal!" "Izročiti mu misliš, kar je sedaj naša last —?" "Popraviti moramo, kar smo zagrešili, in vrnili blago, ki ni naše. In effendi bo govoril za nas, prizanesljivo nas bodo sodili ali pa nas morebiti celo pomilostili." Izredno naglo se je spreobrnila —. Ali bi ji smel verjeti? Ni bilo verjetno, da bi se bil njen ponosni, uporni značaj tako naglo uklonil. Pa tudi njen obraz mi ni bil všeč. Pomirljivo je pokimovala star-tama in jima mežikala. Pa naredil sem se, kot da verjamem. "Kje je jazlik?" "Onstran ceste na dvorišču. Našel ga boš po napisu." "Kje so shranjene uropane reči? Mož jih je seveda skril?" "Da. Takega plena ne bo pustil ležati na mizi." "Gotovo da ne. Kje pa je skrit?" "V zidu za blagajno." "Popiši mi skrivališče!" "Železna blagajna visi na steni. Ako jo snameš, boš za njo zagledal v steni luknjo. In tam bos našel vse, kar so odvzeli Inglisu in trgovcu." "Dobro! Če si me varala, si si svoj položaj le še poslabšala. Nobenega usmiljenja ne pričakuj!" "Po resnici sem vse povedala!" "Bomo videli. Sicer pa tudi vem, da nas čaka nekje v hanu štiriindvajset ljudi." Prebledela je, starki sta prestrašeni viknili. Jezno ju je pogledala Žuta in mi hlastno rekla: "Effendi, nalagali so te!" "Ne! Saj mi nihče ni tega povedal." "Sam si si izmislil?" • "Tudi ne. Opazil sem, da so se pripravljali." (Dalje prihodnjič) Alaska ne bo pripustila Židov v svoje kraje Fairbanks, Alaska, 21. novembra. časopisje, ki izhaja v Ala-ski, prinaša te dni poročila, iz katerih je razvidno, da je ogromno število prebivalcev Alaske proti temu, da bi začeli v Alaski naseljevati Žide iz Nemčije, židje sploh niso sposobni za življenje v Alaski, ki je naporno. Alaska ne potrebuje nobenih trgovcev in financirjev, kar so židje po večini, pač pa dobrih rudarjev, ribičev in drugih, ki odkrivajo naravna bogastva. V Alaski bi najraje imeli ljudi iz skandinavskih krajev. -o- Ne bo lista V četrtek, 24. novembra, se po vsej Ameriki praznuje Zahvalni dan, postavni praznik. "Ameriška Domovina" ta dan ne bo izšla. Naš urad bo zaprt v sredo 23. novembra ob 2. uri popoldne in se zopet odpre v petek ob 8. uri zjutraj. DNEVNE VEST! Žide nameravajo poslati v Južno Ameriko Berlin, 21. novembra. Nemška vlada se pogaja z mnogimi državami v Centralni in Južni Ameriki glede transportacije 700,000 nezaželjenih Židov v Nemčiji. Dosedaj se je dominikanska republika ugodno izjavila tozadevno. Nemško časopisje se te dni srdi, ker angleško časopisje namiguje, da nameravajo Angleži transportirati nemške Žide v one kolonije, ki so bile Nemcem vzete po svetovni vojni., MALI OGLASI Stanovanje se išče za tri odrasle osebe, z garažo, kopališče, rent ne več kot $25 na mesec. Mora biti med 65. cesto in Ansel Rd. Kdor ima kaj, naj pokliče Joseph Mišic, Liberty 2182 po peti uri zvečer. (277) Stanovanje se odda obstoječe iz 5 sob, kopališče, fur-nez. Vprašajte na 1105 E. 74th St. spodaj. (276) Soba se odda v najem, možu ali ženi. Prost vhod, kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1167 Norwood Rd. _ (75) ženska dobi delo ki zna kuhati in sploh, ki bi opravljala samostojno vsa gospodinjska dela, stara od 30 do 40 let. Vprašajte na 6108 St. Clair Ave. (Fri., Mon., Wed. x) Pismo iz Amerike pomeni mnogo za ljudi v starem kraju. Pa še bolj je dobrodošlo, če je denar v njem. Bodite gotovi, da denar, ki ga pošljete, dospe varno t.je. Pošljite ga potom Society for Savings in pošljite ga kmalu. Pridite še danes. ŽUTI Po nemškem izvirnika K. Maya Fedora je hotela odgovoriti, toda v tem hipu stopita iz goščave Kardov in Jagodkin. Vsak izmed njiju je imel polne roke dračja in drv. V nekaj minutah so se zbrali pri ognju. ljubim. —Tudi meni se zdi, — odvrne general, — toda ne morem tega zameriti Jagodkinu. Najbrže ga niste dovolj jasno odbili. *Bo£tč se bliža Lepa in hvalevredna je navada, da ob božičnih praznikih razveselimo svoje drage z darili. One, ki so v starem kraju se najlažje razveseli z denarjem . . . Cene jugoslovanskemu denarju že dolgo niso bile tako nizke kot so ravno sedaj . . . Ker nikakor ni varno pošiljati denarja v pismih, se vsakomur svetuje, da se v ta namen posluži domače tvrdke: AUGUST KOLLANDER v S. N. Domu 6419 St. Clair Ave. • Vsaka najmanjša pošiljatev bode točno dostavljena na dom naslovnika . . . Kollander ima vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke. j *J os. Žele in Sinovi POGREBNI ZAVOD : Avtomobili in bolnlSki voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo j 6302 SI. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 0583 ! COILIKWOODS KI URAD: ; 452 E. 152D STREET TeL: KEnmore 3118 iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii!iiiiniitiiiiiiiiiiiiMiik' UČITE SE ANGLEŠČINE v iz Dr. Kernovega ANGLESRO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ 9 ftf in stane samo: 9 baUl Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O ITALIAN LIMB rank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in bar vanje vašega avtomobila. Delo točn< Ig dobro. _____ Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. 'V ozadja trgovine Grdina A Hon»l *t>tna ht,o venska izdeloval-nica nagrobnih spomenikov Pluto se je vedel, kot da je z besnel. Kjopal je po snegu in kmalu se je pokazalo, da leži tukaj človek. Roke in obraz je imela mrzle kot led. Izgledalo je, da jc že mrtva. —Hitro! Poskusili bcmo, da ji vlijemo toplega vina v usta,— reče Knudson, morda jo lahko rešimo. Kardov sname svoj široki plašč ne da bi spregovoril besede ter ogrne z njim nezavestno. Ohladi. Potolaži žejo. Ima dober okus. Ohrani vas sveže. Zato je pa najbolj priljubljena v Ameriki nad 50 let. Vl OGE vtej posojilnic • zavarovane do $5000 po Federal f ll'C■ Savings & Loan rmHIIflatr l Insurance Corpo-ration, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5070 CLEVELAND COCA-COLA MOTTLING COMPANY L —Mislim, da je treba, da gremo vsi v gozd in poiščemo p gospo Bojanovsko. Morda je zašla. — Nesli bomo s seboj i svetilke in se razkropili v gru- v pah po štiri, pet po gozdu. ž —Zunaj je sedaj grozno- ne- v urje, — odvrne general. — b Poglejte, kakšen metež je! — Toda vseeno je, naša dolžnost č je, da storimo vse, da jo najdemo. b Društvo se pripravlja na odhod. v Niso vzeli konj, temveč sa- g mo pse. Vsak se je oskrbel s j svetiljko in puško. Razen tega t so vzeli vina, da lahko okrep- č čajo Fedoro, ako jo najdejo, r Knudson in Kardov sta molče hodila skupno. Ob njima je letel ogromen t pes, iz čigar oči je seval skoro 1 človeški razum. c —Pazi Pluti! — vzklikne i general. — Pazi! — Nekdo se r nahaja v snegu. Išči, Pluto, r išči ga! Pes nastavi ušesa in pohiti r z velikimi skoki v gozd. —Ali se ne bo izgubil? — r vpraša Kardov. —Ne bo se. Zadostuje samo \ eden žvižg, da se vrne. Sicer pa se bomo morali popolnoma zanesti na psa. Ako on ne bo ničesar našel, potem tudi mi ne bomo. Divjal je strahovit metež in vihar. Veje so se lomile in padale generalu in Kardovu pred noge. Vedno jima je grozila nevarnost, da ju kakšna veja ubije. Vendar sta hodila pogumno naprej, razsvetljevala si s svojima svetilkama pot in skrbno iskala naokrog. Bili so že celo uro v gozdu. Nihče od njiju ni spregovoril besede. Konečno reče stari general. —Bojim se, da ne bomo več našli gospe Bojanovske žive. —Kaj mislite, kaj se ji je pripetilo? — vpraša Kordov. —Lahko se ji je marsikaj zgodilo, — odgovori general in zmaje z rameni. — Mogoče jo je napadel medved. —Torej mislite, da jo je zve-. rina raztrgala? •Knudson zmaje z rameni. —Ni nemogoče. Ce je tako, potem bo moj pes kmalu našel truplo. . —Toda drugače je gozd popolnoma, varen? — vpraša Kardov. — Ali se skrivajo v njem lopovi in razbojniki? —Nisem nikdar ničesar opazil, —(^odvrne general. — Preživel sem v tem gozdu poleti cele noči. Nikoli nisem videl kakšnega sumljivega človeka. —Toda lahko je, da se je Pripetila lepi gospej Boja-novski nesreča druge vrste, neka privatna nesreča, ki jo je zadela. — Kaj mislite? — vpraša : •azljivo policijski ravnatelj. —Ali ne veste, — nadaljuje [nudson, —. do Fedora ne ži-i življenja vdove, da ona ne ivi tako, kakor bi morala ži-eti žena, kateri mož ždi v si-irskemu rudniku? Kardov se dela močno za-udenega. Toda stari general se tiho i čudno nasmehne. — Ali vidite, Kardov, jaz em več o petrogradskih do-;odkih kakor vi. Fedora Bo-anovska ima mnogo oboževa-eljev pa je zelo lahko mogo-e, da jo je sedaj nekdo umo-il iz ljubosumnosti. —To bi bilo nekaj za mene; - vzklikne Kardov. — Lahko >i takoj začel s preiskavo. — ?oda upajmo, da ni tako hu-lo, kakor vi slutite. Še vedno ipam, da je lepa Fedora sa-no zašla, kar pri tem metežu li nič čudnega. V istem trenutku priteče pes lazaj. —Ali slišite? — vzklikne ge-leral. — Pluto nama javlja, da ;e je res pripetilo nekaj strašnega. — Odvedi naju, Pluto odve-i naju tja. Pokaži nama, kaj si lašel! Pes skoči, kot da je razumel gospodarjeve besede in gre v jozd, toda sedaj je šel počasi, la sta mu mogla oba slediti. Vodil ju je po-snegu na levo, 'esno, tako da je začel Kardov umiti, ali je Pluto res zanesljiv n razumen pes. —Stojte! Ali ste slišali? — vzklikne naenkrat general. Pod drevjem je šumelo in podalo. Slišali so se koraki nekoga, ki se je približeval. —Halo, kdo je? — vzklikne Kardov in zgrabi svojo puško. _ Prijatelj! — odvrne neki moški glas. Pred njima se pojavi Jagod- kin. _Ah, — vzklikne on, — Vi ste to, gospoda moja? V tem go-:du zgrabi res tudi najpogum-nejšega strah. Mislil sem, da so me napadli razbojniki in radi tega sem se skril za drevo, ko me je odkril vaš pes. —Dovolite, da se vam pridružim? —Veselilo naju bo, ako greste 3 nami, — odvrne general. — Upam, da bomo takoj našli go-;po Fedoro. Poglejte le mojega psa. Komaj ga morem obdržati. Pluto je neprenehoma skakal jkreg svojega gospodarja in za-■el lajati. — Vodi nas dalje! — ukaže Xnudson. Pes pohiti, a za njim ostali trije. Niso šli niti pet minut, ter so prišli do prepada, kjer Fedora ni mogla več ubežati divjemu .ovcu. —Strašna okolica! — vzklikne Kardov. — Toda glejte! Pes išče nekaj po snegu! Zdi se, da je nekaj odkril. Knudson dvigne svojo svetilko in gre za svojim psom. Tedaj naenkrat iznenadeno vzklikne. —Pridite! Hitro! — vzklikne on. — Našel sem, kar iščemo. Jagodkin in Kardov priskoči- tR. Nato odpre steklenico, nastavi jo na ustnice blede žene. Ko je močno in toplo vino teklo skozi vrsto njenih belih zob, je ona tiho vzdihnila. —živa je še,—reče Jagodkin, ki je še komaj premagoval svojo razburjenost. — Hvala Bogu živa je! —Ali je ranjena? — vpraša Kardov. —Izgleda, da ni, — odgovori general, — ker bi videli drugače kri v snegu. Toda mogoče je, da se je tu zgrudila in zaspala v snegu. — Seveda se ni prostovoljno vlegla sem. Najbrže je dolgo blodila po gozdu in je tukaj padla v nezavest, če bi prišli pol ure pozneje, bi bilo prepozno. —Pred vsem jo moramo ogreti. Naberite dračja, Kardov. Zakurili bodemo ogenj. Kardov odide na delo, a Jagodkin mu je moral pomagati. General je ostal z nezavestno. —Ni je torej umoril! — zaša-peče. — Hvala Bogu, da tega nisi storil, Kola! Toda, kaj se je pripetilo med njima? Ne razumem, kako je prišla Fedora na ta kraj. —Kje je divji lovec? Ali jo je poskušal pognati v prepad? Ali mu je ušla'in padla tu v nezavest? Fedora Bojanovska se malo dvigne. Oči je imela široko odprte. Ona globoko vdahne zrak. — Hvala Bogu, da ste živi, milosti j iva gospa! — vzklikne general. — Vi niti ne slutite, kako smo se bali. Fedora si potegne z roko preko čela in pogleda zmedeno okrog sebe. —Kje je, kje je ta: strašni člo-r vek, — zašepeče ona vsa drhte-, ča. — Kje je, general? — Obvarujte me — obvarujte me , pred divjim lovcem! General je moral prikriti svoj - zadovoljni nasmeh. Veselil se je, da je napravil divji lovec na njo - globok vtis. —Katerega divjega lovca mi- - slite? — vpraša on. —Ali ga mar niste tudi sami videli? — nadaljuje Fedora .bo-3 jazljivo. — Zbežali ste, ko ste ga opazili. i —Jaz sem zbežal? Moral bi bili užaljen, dragi moj otrok, toda - če izgovarjajo te besedo najlep- —Toda, general, saj ste ga sami videli! — Divjega lovca? —■ vpraša smeje se Knudson. Vendar ne bodete trdili, da ste to bitje iz kraljestva bajk res videli? — Divji lovec se nahaja samo v fantaziji ljudstva. Izobraženi ljudje, kakor smo mi, vendar ne bomo verjeli tem bajkam. —Ne, general, ne, — odvrne lepa žena. — Videla sem ga in jaz vem, kdo je ta divji lovec. —Pred menoj je snel masko. Ko sem pred tem prepadom padla v nezavest, je skočil s svojega konja in se nagnil nad mene—s peklensko spačenim obrazom in zmagoslavnim smehom. —A zadnje, kar mi je zašepe-tal, predno me je pustil samo v snegu je bilo — je bilo . . . Nesrečnica ni mogla izgovoriti. Jecljanje jo je dušilo. — Drhtela je, kot da jo je tresla mrzlica. General jo sočutno prime ,za roko. — Kaj vam je povedal, kaj am je zašepetala ta prikazen? Fedora Bojanovska premaga svoj strah čutila je, da je že preveč izdala, da je preveč pripovedovala o svojem dogodku. Ni smela njemu zaupati svoje skrivnosti. —Nič ni, — reče ona. — Sedaj tudi sama vidim, da je bila samo slika, ki jo je videla moja vznemirjena duša. Sedaj se moram tudi sama smejati! Hahaha! Smejem se in prosim vas general, da se tudi vi smejite. Ona se strašno, prisiljeno zasmeje. —Vsa naša družba je v gozdu in vas išče, — reče Knudson. — Toda mi smo bili tako srečni, da smo vas našli. —Mi? — vpraša ona. — Torej niste sami? —Za mano je ravnatelj policije in vaš častiti prijatelj Jagodkin. Oh, ko bi vedeli, kako je bi: srečen, ko je videl, da živite! —Norec! — odgovori Fedora. — Zdi se mi, da misli, da ge BOŽIČ V JUGOSLAVIJI DVE PLOVBE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE čez južno progo "Solučno stran Atlantika" Čez Genovo—15 ur v Jugoslavijo CONTE di 54V 01A .............7. dec. REX ....................... ........ . 14. dec. Redne plovbe do vaše stare domovine VULCANIA SATURNIA Naravnost v Jugoslavijo čez Genovo 21. januarja, 25. JTebruarja REX . CONTE di SAVOIA SATURNIA . čez Genovo 7. dec., 14. dec., 7. jan., 14. jan., 21; jan. Zn informacije in rezervacije se obrnite na kateri kolesa pooblaščenega zastopnika ali na naš urad Italian Line: 1000 Chester Avenue Cleveland, Ohio Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN PAMETNO JE PITI COCA-COLA 5c GLADEK * HITER * TIH * VAREN W TT * *** C , ea Str^,, a '»o. j;,? • .1«. .,. f • ----------—-.